Štev. 51 Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 16. decembra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D., na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., prí posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema same tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 76 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da sa vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Našim pristašom! Občne zbore krajevnih organizacij Slovenske ljudske stranke za leto 1929. naj napravijo vse naše organizacije v nedelo 16. decembra ali pa, če gde na te den toga ne bi mogli zvršiti, najkesneje v nedelo 23. decembra toga leta. Podrobnejša navodila dobijo vse krajevne organizacije v posebni okrožnicah. - Tajništvo S. L. S. v Mariboru. Agrarnim interesentom. V odgovor tistim, šteri spitavlejo ali se lehko pogodijo z veleposestvom za ceno zemle, povemo to: Vsakši se lehko pogaja z veleposestvom, tüdi približno ceno lehko določi nego ne stalno. Pogodbe naj níšče nikše ne podpiše nego dogovor naj pošle agrarnoj zadrugi, ar samo agrarna zadruga sklene končno pogodbo. To je v pravilaj zadruge, je pa tüdi v hasek interesentom j samim, ar sami nigdar ne dobijo tak fal zemle kak pa potom agrarne zadruge. I ka je najvažnejše, agrarna zadruga je dala pogoje, šteri so sprejeti, da zemle nišče nede prvle plačüvao kak te, gda bo že intabulirana na njega. Ne, da bi ništerni naprej zdavali vekše šume kak se zemla po pogodbi trži, te pa penez ne bi mogao več nazaj dobiti. Zato naj se nepremišleno nišče ne prenagli. Kalendari Srca Jezušovoga so dotiskani i se te dni razpošilajo na vse strani. Tisti naročniki „Novin“, šteri so v bližini Sobote, dobijo kalendara za svoje naročnike v Prekmurskoj tiskarni v Soboti pri g. Hahni. Tisti pa, šteri so ne naročniki dobijo kalendar tüdi tam ali pa pri Erdöšiji v Soboti i tüdi v uredništvi »Novin« za ceno 8 Din. Tüdi Nemci bi radi meli 5000 delavcov iz naše krajine. V zadnji „Novinaj“ smo pisali, da je bila v Soboti francuska komisija, štera je prosila, če bi mogla iz naše krajine dobiti do 4000 moški i 1000 žensk za polska dela v bližini Pariza. Plača bi se sükala okoli 250 do 350 frankov na mesec s hranov, perilom i stanovanjom (1 frank jo 2. Din 20 par) To je ne ravno mali zaslüžek, delavci, šteri so že letos bili v Franciji so nam pa pripovedavali, da so v istini ešče vnogo več zaslüžili. Francozi radi menše pogodbe napravijo, sledi se pa posebno pri rekordnom deli lehko jako dosta zaslüži. Zdaj je pa prišlo posebno pismo iz Nemčije, gde prosi nemška delavska centrala, da bi rada mela in naše krajine 5000 delavcov. Vsi naši delavci, šteri so bili v tom leti v Nemčiji, so bili tak z delom kak s zaslüškom jako zadovolni, razen nikelko tisti, šteri so šli v Nemčijo s tem namenom, da bodo tam lehko gospostvo špilali i velke peneze zaslüžijo. Ar so pa morali tam ravnotak delati kak indri, so pa bili nezadovolni. Nego tej je bilo zmed vsej samo par lüdi, vsi drügi pa, kak smo povedali so bili zadovolni posebno ešče z plačov (po 3 marke na den ka je prišlo na 39 Din.) Zdaj se začne nabiranje delavcov nikelko ranej, da bomo tak lehko vidli, če se priglasi telko delavcov kolko je potrebno ali nej, ar kelko ji bo iz naše krajine premalo, telko ji vzemejo iz drügi krajov. Mislimo, da v januari dobimo že natančnejše pogoje tak iz Nemčije, kak iz Francije i te se lehko odločijo edni ali drügi kam bodo šteti iti. Mladézen naprej! Mi znamo, da so starejši lüdje zvečine takši, kakši so bili v svojoj mladosti vzgojeni. Tisti, šteri je meo v mladosti dobre vzgojitele i vučitele, i rasao med poštenov drüžbov, je ostao navadno pošténi do svoje kesne srebrne starosti, i ešče po smrti so se ga drügi radi spomnili kak dobroga i zglednoga človeka. Šteri je pa od svoji prvi vzgojiteo malo dobroga dobo i je poleg toga zahajao ešče v slabe drüžbe, od takšega so tüdi drügi ne mogli kaj dobroga čakati. Vsi Znamo, da se človek ščista inači čüti i oponaša, či stopi v cerkev, ali lepo dvorano ali lepo hižo, kak pa v kakšoj zamazanoj krčmi ali zanemarjenoj štali. V lepom mesti človek sam od sebe, vzeme kraščak z glave, se pogledne doli po obleči i obüteli, če je dostojno napravleni za takši kraj ali ne. V slab prostor se pa človek ešče boji notri stopiti, lepo i Čisto napravleni. Ravnotak je z drüžbov. Če pride človek med pošteno drüžbo, skrbno pazi na vsakšo reč štero izgovori, da ne bi gde prestopo meje poštenosti i dostojnosti. Slaba drüžba pa človeki niti ne dovoli da bi se lepo oponašao ar tam navadno vsakša poštena reč na nerodovitna tla spadne. Mladina naj ide v drüžbo i to v pošteno drüžbo. Starejši se dostakrat skoro bojimo, da bi prišli mlajši med nas. Mlajši si iščejo svoja društva i svoje drüžbe, mi starejši smo pa ščista ločeni od njij. To je tüdi razumlivo, ar se mladi vsigdar med sebom najbole razmijo. Ne je pa dobro, če smo v dobrom deli stari i mladi vsigdar ločeni. Poglejmo samo naše politično živlenje. Naša stranka ma sestanek, pridejo vsi naši stari trdní i pošteni pristaši vküp, mladoga pa vidimo jako redko poleg. I v kratkom časi, gda nas stari nede več, prevzemejo vse o delo v roke naši Sinovje. Kak pa bodo delali če njim bo vse novo i se bodo morali vse na novo včiti ? Nevem, ali se bojimo mi starejši od mladi, ali pa mladi od starejši. Dobro bo, če na vsakši sestanek mi starejši svoje sine sebom vzememo, da se kem več navčijo i njim na stara leta brez skrbi vse prepüstimo. Dostakrat je mlajša glava dosta bole gibčna kak starejša, če se pa včasi gde kaj zaletijo njim pa že Povemo, kak je po naši izkušnjaj edno ali drügo bogše. Mladost je gibka. Večkrat vidimo, da so jako delavna tista drüštva, posebno kmečke zveze, gde so vzeli v odbore mlade lüdi. Mladi tajnik je navadno jako delaven i s posebnim veséljom opravla to ka njemi starejši naložijo. Čüti to za svojo posebno čast, da je Izvoleni v odbor med starejše i pametne lüdi. Ravnotak mladi blagajnik vsigdar prvle pobere članarino, kak starejši. Starejšemi človeki se bole naopačno vidi hoditi okoli od ednoga Člana do drügoga i tam prositi vküp tiste dinarčke. Mladi dečko je pa ešče rad, da lehko ide od hiže do hiže i to vküp pobere. Pa dečko tüdi tak ne zameri, če njemi što kakšo žaono reč pove, kak starejši. Tüdi se vidi, da so „Novine“ v tisti vesnicaj dosta bole razširjene, gde hodijo naročnike zbirat mladi dečki i dekline. Širitel ma poleg sebe po dva dečka ali dvej deklini i teva njemi dobita telko naročnikov, da je veselje. Ešče v občinski odboraj se čüti, či je nikelko mladi lüdi zmes, vse je bole gibko i živo. Tak bi se moralo vse razdeliti, da bi mi starejši bole davali tanače i zapovedavali, izvršavati naj bi pa vse mlajši. I mislim, da bi delo šlo naprej, tak da bi veselje bilo gledati. Zato pa Vzemimo vsešerom, tak na shodaj. kak v drüštvaj i odboraj svoje mlade dečke med sebe. B. c. Njüvo delo. Razumni politiki i državniki so že davno spoznati i javno povedati, da vse delo demokratov i radičovcov obstoji v tom, da drüge šimfajo. Kelkokrat so že meli oblast v svoji rokaj, vsigdar so napravili državi i lüdstvi ogrumno škodo. Gda so pa oblast drügi sprijali v svoje roke, te pa ne šimfajo samo dela drügih, nego ešče svoja lastivna i vse lumparije, štere so gde sami napraviti, ščejo naložiti drügim na hrbet. Mi po vesnicaj dobro poz- namo takše lüdi, šteri roke v žep denejo i bi radi včili drüge skrbne i delavne lüdi, kak naj delajo, da bo prav. Tistim mi lepo Povemo, naj vzeme najprvle sam delo v roke, i te komaj lehko drügoga vči, či je on sam to delo bogše opravo. Tak je z našimi demokrati. Gda so bili oni na vladi, so nalagati dačo za dačov, so od dneva do dneva računali velke stroške, državna kasa i banke so morale biti samo njim odprete. Tak je prišlo do toga, da so državne kase do zadnje pare spraznoli poleg pa napravili ešče lepe duge. Več bank s teško prišparane penezi siromaškoga lüdstva so spraviti na nikoj. Zdaj pa navuke davlejo. Za njimi je prevzela prazne kase í velke duge drüga Vlada. Zdaj se vam pa razkoračijo ravno tej demokratje i začnejo vladi navuke davati kak naj ravna z praznimi kasarni i velkimi dugovi tak da bo država lüdstvi, mesto lüdstvo državi plačüvalo dačo. Modri lüdjé so vam znate tej demokratje. Mislijo, da smo mi tüdi tak modri, da njim bomo vervati. Oni bi radi bili, da bi se Zdajšnji ministri tej njüvi navukov navolili i dali vlado demokratom v roke. Nego tej lüdjé so že pokazati kak znajo gospodariti, i državnoga imanja nigdar več ne dobijo v svoje roke. Začnejo nerede delati. Ministrski predsednik dr, Korošec je po Zagrebečki dogodkaj povedao, da so demokratje i radičovci začnoli sami radi delati nerede po državi, da bi se naj vidlo, da so za zdajšnje vlade bili v državi najvekši neredi, i da mora priti drüga vlada. Vsi Znamo, da je ne teško nerede delati. Eden sam človek v ednoj hiži, ali vesi ali pa v državi lehko vnogo nereda napravi, če že šče nered delati. Če se pa zdaj demokratski i radičovski voditeli zdrüžijo i začnejo s svojimi zasleplenimi pomagači sküpno nerede delati, te je poštenim lüdem teško delati réd i mér. Vlada je pa sklenola, da sprime nikelko posebni zakonov, s pomočjov šteri ostro stopi na prste vsem tistim, šteri delajo nerede pa naj bodo to tüdi demokratski i radičovski poslanci, voditeli i drügi pomagači. Toga so se pa zdaj malo zosagali, ar se pravice i zakona tej lüdjé vseli bojijo. Pri nas pa lažejo naprej po svojem starom programi: Laži, laži, brez sramüj, nikelko vsigdar ostane. Najnavadnejša laž je to, da je dr. Korošec kriv, pa našiva poslanca Klekl pa Jerič, de so državne dače vekše. Mi smo že povedali, da so državne dače ešče menše kak lansko leto. Več je prišlo samo to, da so skoro vse naše občine zvišale od lani na letos občinske doklade, da se pobira arenda od agrarne zemle za tri leta nazaj i da je oblast navrgla na naše ceste 125 procentov k lanskoj dokladi, štera je znašala 100 procentov, ar so bile naše ceste v strašno slabom stanji. Vlada pa nema ne z občinskimi dokladami, ne z agrarnov arendov i ne z oblastnimi dokladami nikaj opraviti. Dača na kresala. To je zdaj edna kost, štero naši demokratje najbole obirajo pred našim lüdstvom. Či de prej država že na te mstare štrnce nametavala dače, te že jako slabo stoji. Vsakša laž pa ma kratke noge i tak tüdi demokratska laž. Istina je namreč ta, da vsa kresala, štera se zdaj nahajajo v našoj državi, i je lüdjé že majo pri sebi i je nücajo, se bodo štemplala i od tej lüdjé nikše dače ne plačajo. Zato či ma što tresti „štrncov“, lehko da vse štemplati i niti od ednoga ne plača dače. Nego od novi kresal, štera se pripelajo v našo državo bodo trgovci plačüvali carino, ar v našoj državi nega niti edne fabrike za takša kresala. Zakaj je pa navržena carina na ta kresala, to pa demokratje že sami dobro znajo i naj se sami kučejo po prsaj. 2. NOVINE 16. decembra 1928. NEDELA. (V adventi tretja. Evang. sv. Janoša 1, 19—28.) V tisti časaj, poslali so Židovje iz Jeruzalema dühovnike i levite do Ivana, da bi ga pitali: „Što si ti?“ I priznao je i ne je tajio i pravo je: „Jez sam ne Kristuš“. I pitali so ga: »Ka si teda, ali si Elijaš?« I pravo je: »Nesam«. »Si prorok?« I odgovoro je: „Ne“. Pravili so njemi teda: »Što si pa, da damo odgovor tistim, šteri so nas poslali. Ka praviš sam od sebe?« On pravi: „Jez sam glas kričečega v püstini. Pripravite pot Gospodi, kak je povedao prorok Izáijaš.“ I Šteri so bili poslani, so bili zmed Farizeušov i pitali so ga i njemi pravili: »Ka teda krstiš, če si ne Kristuš, ne Elijaš, ne prorok ?« Ivan njim je odgovoro: »Jaz krstim z vodov; sredi med vajni pa stoji, šteroga ví ne poznate. On je, šteri pride za menov, ki je bio pred menov; njemi sam jez ne vreden odvezati remnov na obüteli.« To se je zgodilo v Betaniji na drügoj strani Jordana, gde je Ivan krsto. Navuk : Pošteni lübi resnico tüdi te, gda je za njega samoga mogoče niti ne prijetno. Po JOS. JURČlČl: Sosedov sin. XIX. Kakše tri dni po tom je Smrekarica jočeč povedala moži; „Moj Bog, ti si kak voda. Vse bi naednok rad napravo. Boš vido. da to nede šlo vse po sreči. Franca kdaj že nikaj več ne guči.“ „Ka boš brbrala“ — odgovori čemerasto mož. »Dobro je, da zdaj nikaj ne guči, vej de njoj že leto jezik, gda do njoj zobje vö kapali. Ženske ste pa tak vse ednake. Če bi jez vsigdar ženske poslüšao, gda sam kaj vekšega začno, nigdar nika ne bi napravo.« »Meni se tak vidi, kak da je vse to prisiljeno i da bo šla Franca prisiljena v zakon« pravi naprej Smrekarica, „Ka bi bilo prisiljeno, vej si pa ti tüdi privolila v to.“ »Kakpa, nego samo zavolo tvoje trde glave; zdaj njoj pa nika več nemo prigovarjala. Nemrem videti kelko trpi.“ „Vse napravimo, da bo prav“, začne dale Smrekar. Vütro idemo k notaruši i napravimo pismo.“ Drügo jütro sta bila napreženiva na dvorišči dva lepiva konja, Franca se je pa začnola nikaj postavlati, da nede Šla na kola. Zdaj pa zakriči Smrekar nad njov: »Moraš iti ! Ka misliš, da bomo lüdi za norce meli! Včasi ščem videti če me boš bogala ali nej!« Franca je povesila glavo, se na materino prošnjo oblekla i sedla bleda i brez reči na kolesli. Pri notaruši so nikša reči ne mogli ž nje spraviti. Gda so se dogučali, kelko šteri dobi i jo spitavali, či je zadovolna z ednim ali drügim, je samo mrtvo odgovarjala : „Napravite, kak vam je vola.“ Gda je bilo pismo končano, je trbelo podpisati. Franca je stala na mesti, gda pa je začütila, da jo je oča pod rebra močno süno, i jo ostro pogledao, je podpisala pismo. Siromaček Peter, šteri je že po naturi bio nikelko bole trdi i je tüdi ne znao pisati, je napravo trdi križ poleg Francinoga iména. Gda je pa vido svojo zaročenko vso potrto, bledo i brez živlenja, bi bio najraj doma gde za gnojom. Čakao je samo naj bi kem prvle vse to pripovedavanje minilo i bi se rešo te drüžbe. XX. Franca i Peter sta bila že dvakrat ozvaniva. Smrekar je v tom časi posebno pazo na to, da je Franca nikam ne šla posebno pa, da se ne bi nindri s Števanom srečala. Gda je pa vido, da se je Števan v istini nikelko ogibao njüve hiže, je bio že zadovolen i je mislo, da se je zdaj že kaj spametivao. Franca je od svoje ženitve z nikim ne štela nikaj gučati. Delala je naprej, kak, da se je nikaj ne zgodilo i se nika nema zgoditi. Bio je vlažen megleni den, gda je ednok Franca z dvema deklama prela v bližnjem potoki. Po deli sta odišli dekli naprej domo, nikelko časa za njima je pa nesla Franca pun škaf be- loga perila na glavi. Šla je prek maloga loga i brežčec je bio nikelko skliski, zato je škaf vzela v roke i tak štela iti po brežčeci gori. Samo ednok jo nekak prime za roko. Malo se je strosila po teli pogledala nazaj i vidla Števana pred seov. „Ka sva si mogoče niti sosida ne več, da ideš mimo i me ne poznaš?“ pravi Števan. Franca je obstala i v prvom hipi samo gledala. Srce njoj je močno vdarjalo i oči se njoj napunijo z vodov. Bridko odpre vüsta pa pove: „Vej znaš . . .“ „Znam“, njoj pomaga naprej Števan. gostüvanje te meli. Pa me pozoveš. kak soseda, če me pa ne pozoveš, pa pridem sam. Znaš, Franca te pa zapleševa ednok tak, da de vse gledalo.“ To je bilo lekar zadnje veselje Števanovo i malo se je Prigno, da bi vido Franci v lice. „Gda pa odpleševa, te pa zajuvčem i odidem; znaš Franca, svet je velki. Rad bi bio, če bi smeo potom ešče vsakši den s tebom gučati, nego to bi bio greh. Teško de mi pa, da te bo drügi meo, zato naj odidem s toga kraja.“ „Ne, nede me meo ne on, ne drügi“ odgovori s kratkim glasom Franca. Števan jo s svetlimi očmi pogledne i šče ešče nikaj povedati, gda začüjeta oba v bližini spevajoči ženski glas. Franca je potegnola svojo roko iz Števanove i djala: „Beži, da naj što ne vidi, vej va ešče lehko gučala.“ XXI. Pri Smrekarovi so se že močno pripravlali na gostüvanje. Vse je skrbno delalo, samo Franca je hodila okoli, kak da se to za vse drüge pripravla, samo za njo ne. Lüdjé so si zgučavali edno i drügo, gda so vidli Franco brez vsakše vole hoditi okoli, Smrekar njim je pa odgovarjao! da je že vse dobro i, da je vsakša deklina takša pred zdavanjom. Mati se je tolažila, da je bilo tüdi njoj pred zdavanjom strašno teško i se je sledi vse dobro obrnolo, itak se njoj je pa hči strašno milila. Prišao je določeni den. Vreme je bilo nekam žalostno megleno, zemla i poti mokre, mačkave. Sunce se je sploj ne vidlo i se je nikak ne dalo določiti kelko je že dneva. Števan je te den ranej stano kak po navadi, ne si je pa znao najti nikšega pravoga posla. Začno se je spravlati, pa je palig vse vküp püsto, šo je vö, vido stari plot, brsno v njega, da se je celi podro. Sam je ne znao ka šče i ka bi rad. Odišao je z domi. Šo je proti gošči, Šteo se je lečti na tla, nego bilo je vse mokro i vlažno. Prišla je mimo stara mamica s püšlom sühih drv na glavi: »Ka pa delaš Štefan ?«, ga lepo nagovori. Malo je falilo, da jo je ne skregao tam, čiravno njemi je nigdar piknje božnoga ne včinila. Stara mamica je Vidla, da bo najbogše, če ga pri méri püsti i je odišla naprej. Števan se je naslono na staro brezo i gledao za ženskov. Malo niže je zagledno farno cerkev, gde je začnolo zvoniti. Lüdjé so šli k meši i po meši bo zdavanje Smrekarove France. (Dale sledi) Za poštene novine! V tom časi se posebno naši nasprotniki jako trüdijo, da bi svoje novine kem bole razširiti med našim lüdstvom. Znajo, da dnesden niti eden človek nemre biti brez novin ar bi njemi to samo v škodo bilo. Dnes je tisti na bogšem, šteri več zna i več čte. S pomočjov novin pa zvedimo vsakši tjeden ali vsakši den za vse važnejše dogodke ali spremembe od šteri je odvisno dobrostanje nas vsej. Zato so v dnešnji časaj novine vsem potrebne skoro ravnotak, kak vsakdenešnji krüh, ar si tüdi toga dostakrat dobimo samo s tem, či čtemo novine. Ločiti pa moramo novine s poštenim i nepoštenim namenom. Demokratje, gda so bili na vladi, so si s pomočjov različni bank, štere so zatogavolo na nikoj spravili nabrali telko penez, da so nikelko časa skoro zasipali vse kraje s svojimi šenkanimi novinami. Vsakšemi so pošilali po pet mesecov k šenki svoje novine, zdaj pa, gda so ne več na vladi i njim za peneze malo bole trdo ide, morajo vsi plačüvati njüve novine. Navada je Železna srakica. Nego ništerni, ništerni od tej, šteri so več mesecov k šenki dobi- vali te demokratske novine, so se ji skoro navadni i je majo zdaj naprej naročene. Šimfanja, menje vredni pripovesti, ka te novine stalno nosijo, se lüdje pomali navadijo i se njim vidi. Vsi Znamo, da se slaboga vsakši prvle poprime kak dobroga. Ne je pa to nam v hasek. Lüdje niti ne opazijo, da te novine za naše lüdstvo i našo krajino nigdár nemajo lepe reči. Te novine so ešče nigdar ne z dobrimi tanači pomagale našemi lüdstvi nego se veselijo vsakše nevole, štera se zgodi pri nas, da tak lehko te šimfajo vlado, naše poslance, naše dühovnike i domače poštene lüdi. Te novine raj zamučijo kakšo dobro priliko, štera bi bila v hasek našemi lüdstvi i našoj krajini, samo naj bi nezadovolnost med lüdmi kem vekša nastanola. Demokrati Živijo namreč samo od nezadovolnosti lüdstva, zato glédajo na to, da kem več nezadovolnosti med lüdi posejajo. Nigdar lepe reči za nas. Nigdar smo ešče ne čteli v demokratski novinaj, da bi se brigali za naše šume, našo agrarno zemlov naše delavce i tak naprej. Lagali so pa včasi na naše delavce, gda so se z dela domo pelali i so si z rožami i papirnatimi pantliki okrasili svoje vagone, da so prej naši delavci ešče tak malo državno vzgojeni, da vogrske zastavice majo po vagonaj. Eli pa pišejo od naše krajine i najbole natenko pišejo od černelaski ciganov, kak da bi pri nas samo Ciganje bili. Zdaj pa te naj mi takše novine ešče naročüjemo i podpiramo ? Vsakši, šteri ma takše novine je ravnotelko vreden kak tisti, šteri je vő davlejo: Zato se takšega človeka i takše hiže gde najdemo te novine samo ognimo. Novine, štere se našim nevolam veselijo, štere delajo na to, da se zgodi pri nas kem več neprilik i štere se z nas pred svetom norca delajo, naj nemajo mesta pri nas. V vsakšo hižo naše „Novine“! Vsakša hiža pa naj ma naše poštene novine. Delavci, gda idejo na delo, naj niti eden ne pozabi naročiti naši »Novin«, ar so vnogo delale za nje. Niti eden agrarni interesent naj ne bo brez „Novin“, ar so z vsov močjov branile njüve pravice i delajo samo v njüv hasek. Vsakši pošteni domačin naj ma naročene naše »Novine«, štére naše lüdstvo i našo krajino vsigdar zagovarjajo i branijo. Naše novine se nigdar ne veselijo našim nevolam i delajo na to, da se pri nas kem menje krivic zgodi, ar je to samo v hasek našemi lüdstvi. Naše »Novine« ne Živijo od nezadovolnosti našega lüdstva i ne širijo nezadovolnosti, nego mir i dobro volo. Zdaj, gda je čas zbiranja novi naročnikov poskrbimo, da bo mela vsakša naša poštena hiža naše »Novine«. Vse naj se zdigne za širjenje naših „Novin“. Staro i mlado naj ide okoli i vsakši naj pridobi ešče po dva ali tri nove naročnike. Nam samim bo v hasek i v čast. 16. decembra 1928. NOVINE 3. Kelko občinski doklad majo občine v lendavskem okraji. Iz toga se dobro vidi, kak velke šume so ništerne občine navrglo na državno dačo. Kakpa, da se pobira vse to po čekaj i lüdje po tom mislijo, da je državna dača telko vekša. V občini Banuta plačajo na priliko na vsakši dinar državne dače 10 Din pa 76 par občinski doklad, ali v Dolini 7 Din pa 80 par i tak naprej. Po tom si vsakši lehko zračuna, kelko njemi pride občinski doklad. Banuta 1076 %, Beltinci 60 %, Bogojina 180 %, Bratonci 100 %, Brezovica 30 %, Bukovnica 398 %, Čentiba 480 %, Črensovci 5 ,%, Dobrovnik —, Dokležovje 390 %, Dolgavas 415 %, Dolina 780 %, D. Bistrica 300 % D. Lendava 50 %, D. Lekoš 250 %, Filovci 390 %, Gaberje 591 %, Gančani 95 %, Genterovci 100 %, Gomilica 380 %, G. Bistrica 155 %, G. Lakoš 300 %, Hotiza 456 %, Ivanci —, Ižakovci 155, Kamovci 500, Kapca 75, Kobilje 286, Kot 630, Lipa 376, Lipovci 200, M. Polana 50, Melinci 250, Mostje 580, Motvarjevci 280, Nedelica 600, Odranci 230, Petešovci 300, Pince 810, Radmožanci 400, Renkovci 575, S. Bistrica 200, Strehovci 620, Trnje 230, Turnišče —, V. Polana 400, Žitkovci 150, Žižki 200. Murska Sobota — Zadružni tečaj se je vršo od preminočega pondelka do petka v Soboti. Tečaj sta vodila zadružna revizora gg. Tirš i Urbanija. Nad deset hranilna je poslalo svoje zastopnike šteri so jako skrbno sledili predavanji. Obdelalo se je na tečaji posebno knigovodstvo, to je kak se vodijo pravilno posojilnice in zadruge. — Novi profesor. Iz Subotice je prišao na našo gimnazijo novi profesor g. Martin Fortuna. — Gospodinjski tečaj. Preminočo nedelo se je otvoro, kak smo že naprej poročali, gospodinjski tečaj za deklice iz Sobote i njene okrogline, Pri toj priliki je meo otvoritveno predavanje zastopnik mariborskoga oblastnoga odbora g. Krošelj. Govoro je posebno od potrebne izobrazbe kmetksoga lüdstva, Navzoči so bili poleg drügi gostov i deklic i njüvi starišov tüdi zastopnik okrajnoga glavara g. dr. Bratina in več drügi Odlični gostov, med njimi tüdi g. narodni poslanec Jerič. — Odišao je od nas pri vsej prilübleni sodnik g. Bidovec na svoje novo mesto v Radovljico na Gorenjskom, na njegovo mesto je pa prišao g. Verlič, dozdáj Sodnik v Maribori. Slovenska Krajina. — Gospod poslanec Jožef Klekl so bili od Nj. Veličanstva krala Aleksandra odlikovani z redom sv. Save III. razreda ne IV. razreda, kak je to v naši zadnji »Novinaj« pomotoma bilo zapisano. — Kmetski nadaljevalni tečaji za dečke i moške se vršijo v našoj krajini. v Bakovci, Püconci, Velkoj Polani i Markovci. Tej tečaji trajalo po 5 mesecov s predavanji po dvakrat na tjeden vseli po tri vöre. Vzdržavle te tečaj mariborski oblastni odbor i so velkoga pomena za naše kmečko lüdstvo. — Beltinci. Občni zbor Kmetijske podrüžnice v Beltincih se vrši dne 16. decembra t. l. po rani sv. meši v šoli. Zvün članov so pozvani tüdi vsi kmeti iz okolice, šteri se zanimajo ta zboljšanje svojega stana. Podrüžnica je v kratkom časi svojega obstoja spravila za svoje člane trajar, razdelila k šenki kokote štajerske-zagorske pasme, pomagala svoje člane pri naküpüvanji žita, i gospodarskih strojov, umetnih gnojil i. t. d. Podrüžnica dela samo za razvoj kmetijstva in daleč stoji od vsake politike, tak tüdi se ne meša v razdelitev veleposestne zemlje. — Komi se plačüje dača? Delegacija ministrstva financ v Ljubljani nam naznanja, da je Plačüvanje dače samo te valavno, če se plača v prostoraj davčni uradov, gde se dobi Potrdilo, podpisano od dvej uradnikov ali pa po čeki. Što plača eksekutori, (šteromi se lehko plača največ do 25 Din) njemi mora dati eksekutor Potrdilo iz svojega bloka. Što bi pa na kakši drügi način plačüvao dačo, dela to na svojo odgovornost i či se penez zgübi, njemi toga držáva nej dužna povrnoti. — Dr. Makso Peterlin, kraleski notar v Dolnjoj Lendavi se je presejo v svojo hižo poleg sodnije, gde ma tüdi svojo kancelarijo i tam ura. düje, ne več na tistom mesti, gde je bio tüdi stari notar. — Sv. Jürij. Predavanje od rojarstva obdrži pri nas 16. dec. po sv. meši ob edenajstoj vöri v šoli tišinski školnik g. Antauer. Povableni so vsi rojari brez razlike, če so člani rojarskoga drüštva ali ne ravnotak vsi tisti, šteri se za rojarstvo zanimajo. — Beltinci. Pri nas se začne naš mali trgovec Rešek, nikaj čiduže bole repenčili. Nesmi človek skoro k-njemi stopiti, da se nebi režao i šinfao naši poslancov, vlade pa tüdi našega lüdstva, štero si je te poslance zvolilo. Po demokratski novinaj laže, da je dr. Korošec kriv, da so vekše dače i tak naprej. Tak kak, či bi zdaj vlada kriva bila, či si posamezne občine naložijo tak visike doklade kak nigdar prvle. Te človeček pa naj samo ednok jezik drži ar se njemi zna zgoditi, da niti eden pošteni človek več nede šo v njegovo trgovinico. Človek, šteri pride od drügoga kraja k nam i se njemi tü dobro godi, bi morao mučati, kak küp za plotom, ne da se sam naprej raši. — Prošnja za davčno oprostitev. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani nam sporoča, da Prihaja več Prošenj agrarni interesentov za začasno oprostitev od plačüvanja dače, naravnoč na ministrstvo financ v Belgrad. Prošnje za oprostitev dače po točki 4, člena 11 zakona o neposrednih davkih se morajo dati vsigdar davčnoj oblasti tistoga kraja (to je pri nas v Soboti.) Te prošnje se morajo vložiti do konca tistoga leta v šterom so bile takše prilike, da se lehko dosegne oprostitev dače. Agrarni interesenti morajo k takšoj prošnji priložiti tüdi uverenje agrarne oblasti, kak dugo že majo tisto zemlo v svojoj posesti. — Pertoča. Tüdi pri nas se bo vršilo 16. decembra predavanje od rojarstva, štero bo meo tišinski školnik g. Antauer v šoli po večernici. Vableni so vsi prijateli rojarstva. — Beltinci. 30. toga meseca po večernici ob 3. vöri se vrši pri nas v prostoraj domače hranilnice občni zbor krajevne organizacije SLS. za občine Beltinci, Gančani, Lipovci i Bratonci. Dnevni red: Pozdrav načelnika, poročilo odbornikov, volitev novega odbora, Slučajnosti. Vse) naši pristašov je dužnost, da pridejo. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din.— Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — Vse bolečine zob, i glave odstrani za gotovo i hitro »INKA«. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečinaj kosti pomaga »INKA«. Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Što šče meti vöro, štera v istini dobro ide, i štero ne trbe vekivečno popravlati, te naj samo javi svoj natančen naslov tvrdki H. Suttner, Ljubljana, 945 i dobi na mesti velki ilustrovani cenik od pravi Švicarski žepni vör (že od 49 Din. 60 par naprej) vör na roko, budilnic, vör z nihalom, lanceki, prstani i vsej vrst zlati i Srebrni predmetov po tvornički cenaj. Ka je komi ne povoli, se njemi vö mini ali pa penez nazaj da. — Že pred 32 leti je bilo znano ne samo pri nas, nego tüdi v drügi državaj da pri razni bolečinaj pomaga samo pravi Fellerov lepodišeči Elsafluid kak domače vrastvo i kosmetikum. Posebno hasnoviti je pri reumatični i živčni bolezni, ka se razvidi iz vnogi zahvalni pisem. Dobi se v lekarnaj i apotekaj, kak je to vidno iz razglasa na zadnjoj strani. Domača politika. Delo dr. Korošca dnes že vsi označüjejo, kak velko, mirolübno i državotvorno delo. Naši demokratje i radičovci so sami prignali parlament tak daleč, da je prišlo do tisti nesrečni Strelov. Ar so ne mogli priti v vlado, so šteli za vsakšo ceno nikaj takšega napraviti, naj bi svet vido, da brez njij nemre biti poštene vlade. Račun toga nepoštenoga dela so plačali s svojim živlenjom trije pošteni poslanci, tisti pa, šteri je največ kriv bio, se je v tistom hipi lepo pod klop potegno. I v tom najbole razburkanom časi je dobo vlado, v svoje roke dr. Korošec. I kakšo herbijo je dobo? Prasne kase, velke duge i čemére ništerni demokratski i radičovski poslancov, šteri so velko čobo napravili i začnoli kričati, da nedo bogali vlade, ne plačüvali dače, tak dugo, dukeč ne dobijo sami vlado v roke. I resan. Tej lüdje so odišli iz parlamenta i so začnoli Odzvüna nje. ga nerede delati. Pa s kem delajo neréde? S pomočjov ništerni mladi, plačani lüdi. Starejši so pa bole pametni. Ne bogajo svoji voditelov; lepo Plačüjejo dače i skrbijo za réd i mér. Hrvatje so že malo pametnejši gratali. Pred leti njim je tüdi povedao Radič, da njim ne trbe dače plačüvati. I resan so je Vnogi po dve leti ne plačali nato je pa prišla eksekucija i so morali lepo vse nazaj s procenti vréd plačati. Radič pa mesto, da bi je brano, je odišao na Angleško. Dr. Korošec pa na vse to delo demokratov i radičovcov merno pravi: Že gratajo pametni. Što bo delao nemére, ga zapremo i ostro kaštigane. Državo smo si zgraditi vsi i réd i mér je potreben nam vsem, posebno pa kmečkomi lüdstvi. — V Zagreb je prišao nori velki župan pukovnik Maksimovič. Demokrati i radičovci so proti njemi. — Dr. Maček, Voditel hrvaške seljačke stranke po Radičovoj smrti, je na ponüdbo dr. Korošca, naj povej ka šče i se da Hrvatom, naj bo samo mér v državi odgovoro, da zdaj že nika več ne mogoče včiniti. Tak, kak deca. V istini najvekša nevola Hrvatov je to, da je vodita eden Slovenec Maček i Srb Pribičevič, domačega voditela pa nemajo. Kraljevi notar FERDO KRIŽAN v M. Soboti oda grünt v Kovačevci, Vidonci i Prosečkoj vesi. Je okoli 6 plügov zemle i sadovnjaka s hižov, gospodarskimi poslopji i s kletjov. Zvedi se v njegovoj kancelariji v Soboti (Peterkova nova hiža). Tjedenske novine. — Naši delavci se vračajo. Z Belja i drügi posestev v našoj državi so že davno doma. Z večine so tej malo zadovolni. Dosta so prej delali pa malo zaslüžili. Jako zadovolni so prišli domo iz Nemčije. Z vsem so bili zadovolni, samo hrana se je ništernim ne tak Vidla kak v drügi krajaj. Nemci namreč davlejo bole melo, riž, mleko i podobno, naši lüdjé pa radi majo močno hrano i kem večkrat meso. Zato pa tüdi delajo bole kak vsi drügi. Nego dobivali so lepo plačo i so si večkrat kaj močnejšega ešče sami kcoj küpili, tak da so bili zadovolni. — V zadnjem časi se pa vračajo domo zadnji naši delavci iz Srbije, gde so bili zaposleni pri gradnji železnice. Tej so pa tüdi jako zadovolni. Pravijo, da so zaslüžili čistoga od 700 do 1100 Din na mesec. Hrano so si morali sami kűhati, ka so tak delali, da ji je po pet ali šest vküp stopilo i je eden odišao edno vöro prvle z dela i za vse obed skühao i vsi so bili s takšim delom zadovolni. Zanimivo je, da so meli letos večina naši delavcov naročene »Novine« i so bili jako zadovolni ž njimi. Zanimivo je tüdi to, da so se tej delavci, šteri so meli naročene „Novine“ vsigdar bogše znali na vse stráni obrnoti i so bogše vö prišli kak drügi. Pravijo, da je k leti znova naročijo, kama šteč bodo šli, ar se tak čütijo, kak či bi li doma bili, če njim vsakši keden pride kakši glas z domi. 4. N O V I N E 16. decembra 1928. Vganke. Rešitev vgank v zadnjoj številki: 1. S punicov žené mojega brata se nesmem oženiti ar je to moja mati. 2. Smrt ma ravno takši konec kak ves drügi svet — to je litera t. 3. Kosec najmenje spoštüje kamen ar plüne na njega. Prav so rešili: Škafar Terezija učenka 4. razreda, Beltinci, Alojz Tivadar, Lipovci, B. Nežima in J. Koren M. Sobota. Nove vganke. 1. Štera mačka z repom lovi miši ? 2. V šteroj vesi jejo žive mačke ? 3. Kak se lehko pelam iz Bogojine v Beltince samo po senci te, gda sonce sija? Rešitev i imena rošilcov, šteri nam rešitev naznanijo sami, ali po karti naznanimo v prihodnjoj številki. Prekosnice. Tanač. Hlapec je svojemi gospodari grdobije gučao za koj volo ga je gospodar tožo. Gda so ga pa že obsodili na par dni zapora, prosi hlapec sodnika, če ga sme pitati sa eden tanač. — »Prosim ji ponizno gospod sodnik, te pa svojemi milostivnomi gospodi nesmim praviti Osel.« »Toga nesmite« — pravi sodnik. „Ka pa osli lehko pravim: milostivni gospod?“ „To lehko“ — odgovori sodnik. „Te še njim pa lepo zahvalim milostivni gospod, pa z Bogom naj ostanejo“ pravi hlapec sodniki i odide. Gospa slüžečkoj dekli: »Treza, ti mi spotereš več posode, kak pa dobiš plače.« »Zato mi pa zvišajte plačo« — odgovori dekla. Gori je plačao. Sosed pripovedavle sosidi: Znaš snočkar so bili tovajgje pri nas. Pa smo je zgrabili. Eden leži v špitali. Znaš, žena je mislila, da iden jez iz krčme domo, pa je z bürklami pri dveraj čakala i komaj je dveri odpro, ga je vse vküp zmlatila. Siromak tovaj, gori je plačao zavolo méne. Po zobaj pozna. »Kak vi znate, da je kokoš stara« pita krčmar gospoda. »To je poznam po zobaj« — odgovori gospod. »Vej pa kokoš nema zobi« začne naprej krčmar. „Kak pa da nema zobi, nego jez mam zobe i poznam kak je žilava“ se razčemeri gospod. GOSPODARSTVO. Delo v sadovnjaki i ogračeki. Vnogi naši lüdje mislijo, da v zimi nega več nikšega dela v sadovnjaki i ogračeki. Istina je, da zdaj drevje počivle i v ogračeki samo zimska zelenjava životari, nego jako va- žen čas je zdaj za gnojenje i čiščenje drevja. Zdaj naj bi se ščista spraznile vse naše jame za gnojšnico i se vsa tekočina znosila v ograček i sadovnjak. Za ograček je jako dobro, če bi se napravile posebne visike grede za gnoj. Na sredi gred bi se navozo gnoj, pomešani z zemlov i spolejani z gnojšnicov. Te gomile naj bi bile celo zimo lepo vküp, da bi vse dobro preminolo, na sprotoletje pa, gda je čas napravlenja gred, bi se to samo raztrosilo. Takši gnoj je dosta bogši kak pa če zdaj v jesen ešče tak dobro pognojimo grede i podor-jemo ali zakopamo. Za ograček je najbogši takši kompost, kak smo omenili. V sadovnjaki je pa dobro vse drevje skrbno poglednoti. Lišaje i debelo skorjo trbej očistiti s stebel i namazati z vapnom ali arborinom. To bi se moralo vsakšo zimo zgoditi, ešče prvle kak zapadne Sneg. Sühe pa drobne nepotrebne vejke se tüdi že zdaj lehko obrežejo. Dobro je pa drevji vsako zimo z lepim kompostom pognojiti. Skrben gospodar tüdi že v decembri skopa jame za cipike, štere misli na sprotoletje saditi. Jame naj bodo jako velke i zemla, štera je bila vö skopana se pomeša z gnojom i spolije z gnojšnicov. Či tak celo zimo stoji i lepo premrzne, te je na sprotoletje to najlepši kompost i mlade cepike rastejo, da je veselje. Zdaj v decembri rad zapadne nenadoma teški moker sneg, šteri lomi vejke. Na to moramo paziti i Sneg strositi z drevja. Lübiteli rož i posebno ščipkov, morajo že vse ščipke meti zavezane i zakopane ar je zdaj najbole nevaren čas za nje. Pošta. Šandor Lajoš, Ritkarovci. Pri nas nikaj ne je plačano, niti javljeno, da ste v Črncih plačali. M. List od pol leta Vam zdaj dopošljemo. Zakaj neste se prle javili? — Majer Alojz, Satahovci. Tvoj račun je dober. Pošlji samo telko, kelko si dužen i poštnino si odračunaj. G. Bajleci povej, ka odideš i njim poročaj drügoga širitela. Najlepša hvala za trüde. — Žilavec Jožef, Tropovci, če ste pri Posojilnici plačali, bo že ta z vami obračunala. — Smodiš Jožef, Španjola. Ná letos vse v redi i na novo mate že plačano na 1929. leto 23 Din 50 par. Kalendar smo Vam poslali. — Sinic Elek, Pužavci. Radi Vas počakamo ešče edno leto. Nesrečo preštimamo. — Šadl Janos, Večeslavci. Po 4 Din. Vam pošljemo 25 falatov kalendarov. Brezplačno jih 23. Vse najdete v ednom paketi v Prekmurskoj tiskarni v Soboti. — Franc Smodiš, Španjola. Naročnina Novin na leto 30 Din. na posamezni naslov, Marijin List 15 Din. na posamezni naslov, Kalendar se pa da brezplačno k M. Listi. — Serec Št. Črnci. Šandor Lajoš iz Rihtarovec piše, da je pri Vas vse plačao. Prosimo Vašega obvestila, kak ta stvar stoji. Mi smo njemi poslali M. Liste tüdi, ar nas je proso. Penezi. 1 amerikanski dolar 56 95 Din. 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrij- ski šiling 8 Din, 1 vogrski pengő 9 92 Din, 1 češka krona 1.69 Din, 1 taljanska lira 2.98 Din, 1 francuski frank 2.22 Din, 1 angleški funt 276.23 Din. Ka je „Mastelin“ ? „Mastelin“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prabavo i tek. „Mastelin“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenjegnotranjih organov. „Mastelin“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praška debelile; bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „Mastelin“ stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „Mastelin“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na Pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti brani, stanovanji in perilu FRAN REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ulica 18. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Vsakši kaj najde Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparala če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove čüdovite Iznajdbe vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pregledate velki ilustrovani modni cenik svetovne raspošilalnice H. SUTTNER, LJUBLJANA, št. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni pa jí niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletni predmetov i potrebščin za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. Amerikanci pozor ! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! Da ostane zdrava i mladostna se posreči vsakoj deklini ženski, pa tüdi moškomi če rabi doli navedene prirodne preparate šteri se izdelavlejo po receptaj, izprobanimi skoz 32 let i so zato popunoma neškodlivi. Proti vsem napakam kože Felerova kaukaska »Elsa« pomada za lice i kožo čuva, obnovlava i pomladüje piknjasto, hrastavo i raskavo kožo na lici, šinjeki rokaj. Odstranjüje piščajce lüske hitro delovanje njeno proti sunčevni pegam pa naravnoč iznenadi. Najbole čuva od posledic vetra, vlage, praha i soparce. Eden lonček 12 Din. Mlado čvrstočo i zdrav izgled da Fellerovo Elsa lilijasto mleko. Glažek 13 20 D. Za gojitev vlasi za jačanje i hranjenje kože na glavi za pospešenje lepše rasti vlas za odstranjenje lüsk, izpadanje vlasi i preranoga oserjenja se rabi Fellerove močna „Elsa“ pomada za rast vlasi (Tanohina pomada) drži vlase mehke i gibke. Eden lonček 12 D. Nadale »Elsa« žganje za vlase jača, črstvi i po-mlajüje vlase. 27.50 D. Za pranje vlas i glave probajte eden Fellerov lepodišeči »Elsa« Shampon. Vi bodete navdüšeni. Eden paketič 3.20 D. Po pošti za probo 2 lončeka edne ali po eden lonček obej elsa pomad s pakivanjom i poštarinov 40 Din. samo, če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta pošta 10 Din več. Fellerove „Elsa* žajfa za lepoto i zdravje: „Elsa“ liljasta mlečna žajfa, žučakova, glicerinova, boraksova, Elsa žajfa za briti. Za probo 5 falatov po izbiri 52 Din. Naroči se točno pri: EUGEN. V. FELLER, Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,