Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84 —, polletno Din 41'—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulita štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. LetO II. Ljubljana, 15. novembra 1930. Štev. 46. Pomen zunanje oblike v trgovini. Naša trgovina boleha splošno na pomanjkanju pravega smisla za ustvaritev vabljivosti za konsumente. Ta napaka se opaža vsepovsod, tako pri zunanji obliki posameznega konsumnega blaga, kakor pri opremi naših izvoznih predmetov. Zunanja oprema prodajnih predmetov ima na kupce tako velik vpliv, da se mnogo našega izvoznega blaga, zlasti sadja, ki ga navadno rin-fusa, ali pa prav površno pakirano izvažamo v inozemstvo, vrača zopet nazaj k nam pod drugim imenom, lepo opremljeno zavito in pakirano in seveda veliko dražje. Tako si je še nedavno neka velika inozemska izvozna tvrdka ustvarila ogromne dobičke samo s tem, da je v Južni Srbiji nakupila večje množine domačih jabolk, jih na licu mesta prebrala, ovila in sortirano sodje vložila v okusne zabojčke ter skoraj vse blago prodala v naši državi z ogromnim dobičkom, dočim je izvozila v inozemstvo le pičlo desetinko celotnega nakupa. Splošno je tudi znano dejstvo, da gre mnogo našega blaga v inozemstvo, kjer se opremi z okusom ter pod drugo znamko zopet izvaža v druge države. Učinek je dvojen: t.. svetovni trg našega blaga vsled tega skoraj ne pozna ter kupuje rajši dražje, čeprav naše blago pri našem posredovalcu in ‘2. si naše izvozno blago ravno vsled tega ne more pridobiti v inozemstvu tistega slovesa, ki mu po njegovi kvaliteti pristo-ji. Obojemu je vzrok: pomanjkanje zmisla za okusno zunanjo opremo. Težke milijone zaslužijo naši posredovalci letno samo pri eni vrsti našega izvoznega blaga. Ves ta zaslužek bi lahko ostal doma; z opremo blaga, ki ne rabi velikih kapitalov ali kakih dragih pripomočkov, bi zaslužile široke mase naroda in trgovcu-izvozniku bi se njegov trud bogato poplačal. Na drugi strani pa bi naše blago prišlo do zasluženega slovesa, vsled česar bi tudi ob vseh poznejših kupčijah prišlo lažje do prodaje. Naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je v zvezi s trgovinskim in drugimi resornimi ministrstvi storil v zadnjem letu veliko s tem, da skuša naše izvozno blago standardizirati (poenotiti) in tudi v notranjosti izboljšati kvaliteto ter zunanji videz produktov potom raznih pravilnikov. Prav te napake se opažajo tudi pri veliki množini drugih naših produktov, ki jih mnogokrat izpodrinejo tuji, čestokrat manjvredni in dražji, a lepše opremljeni proizvodi. Seveda igra pri tem veliko vlogo tudi reklama, za katero imajo baš naša podjetja prav malo ali celo nobenega zmisla. Tudi starost znamke vpliva na mnenje konsumentov, dasiravno nas uči tehnika in kemija s svojimi iznajdbami, da so novejši produkti vedno bolj popolni, tedaj navadno tudi boljši. To kar velja za izvozno blago in industrijske produkt« v velikem, velja prav tako tudi za vsako nadrobno trgovino. Ako trgovec ni kupil blago že prebrano in opremljeno, naj to stori v lastni režiji. Sortiranje, čiščenje in orno-vanje blaga mu ne povroči takorekoč nikakih stroškov. Ako tako blago opre mi s primernim okusom, lahko stavi blagu veliko višje cene in ga tudi lažje proda. Odbrano blago sicer izgubi nekaj na svoji vrednosti, a mu sortirano blago s svojo povišano ceno že samo pokrij'3 njegovo celotno vrednost. To velja po.sebrio za domače poljske pridelke,'pa tudi za nekatere vrste domačih industrijskih izdelkov. Poučen primer z ozirom na potrebo lepega zunanjega izgleda nam ne nudijo samo tržišča s poljskimi pridelki, marveč se še posebno drastično prikazujejo taki slučaji na raznih živinskih sejmih, kjer cesto kupec, videč zamazano živinče, trdi, da je na njem več blnta kot mesa. Umen trgovec zna s primernimi pre-uredbami dati vsakemu blagu lepši zunanji videz in na ta način napraviti blago vabljivejše za kupca, kar gotovo ni samo trenotnega pomena. Za privabljanje kupcev pa igrata veliko večjo vlogo izložba in lokal. Izložbam se zlasti na deželi posveča veliko premalo pažnje. Večina trgovcev smatra izložbeno okno za nekako razstavo vsega, kar se prodaja v trgovini. Še veliko več pa je trgovin, ki sploh nimajo izložbe, dasiravno bi jo lahko z malimi stroški napravili. O umetnosti aranžiranja lepih izložb spregovorimo kasneje. Za danes naj se omejimo samo na splošno: Pravi namen izložbe je, privabiti in zainteresirati poleg resnih kupcev tudi one, ki se sicer za blago ne zanimajo. Izložba mora biti napravljena tako, da napravi vtis tudi na malobrižnega pa-santa. Proč z zastarelim nazorom, da je izložba samo razstavi vzorcev blaga, ki se nahaja v trgovini! Da dosežete svoj namen in napravite izložbo vabljivo, ne smete vsiljivo razstavljati ono blago, katerega bi se radi iznebili- Izložba se mora — tudi na deželi! — preurediti po večkrat, vsaj en-kral iyi teden ter mora biti vedno iz-uova vpMjiva in privlačna. Razstavljene predmete zamenjujte vedno z novimi šlagerji, Največjo vlogo pri izložbi pa igra razsvetljava. Danes imamo električno napeljavo skoraj povsod. Kjer tega ni, naj se trgovec ne straši stroška za nakup kake druge umetne razsvetljave. Uspehi, ki so doseženi z efektnostjo povečane razsvetljave, pričajo, da se je pri poskusih v večjih mestih število opazovalcev izložb vsled povečane razsvetljave pomnožilo za 70—90°/o in je tudi število kupcev narastio za 12—36%. Nič manjšega pomena ni notranja oprema trgovine. Tudi tu igra razsvetljava glavno vlogo. V mračne lokale ne gre vsakdo rad. Že sama mračnost napravi na obiskovalca vtis, da prikriva nesnago. Ako imate mračen lokal, osvetlite ga tudi po dnevi z močno svetlobo: poraba toka ali drugega goriva se vam bogato izplača. Razsvetljeni lokali so veliko vablji-vejši za obiskovalce in jim razkrijejo tudi blago v sicer temnih kotih, obenem pa izbrišejo vtis o nesnagi, ki je neizbežna pri vsaki mračni trgovini. Vzporedno s tem morate tudi skrbeti za notranjo ureditev lokala. Oprava naj bo čedna in često novo popleskana. Denar, ki ga izdate za barvo in pleskanje, je vedno dobičkanosno naložen. Ne trpite v lokalu nepotrebne navlake ter pazite, da je blago po policah razloženo z največjo pazljivostjo! Poleg snažnosti in vabljivosti pa vladaj v trgovini največja vljudnost in ustrežljivost! Posebno novim odjemalcem postrezite z vso dvorljivostjo, ker ga le na ta način pridobite. Ti primitivni nasveti za povečanje vabljivosti od lokala preko fizložbe do posameznih prodajnih predmetov in do občevanja z odjemalci so skoraj vsakemu trgovcu znani. In vendar so kakor Kolumbovo jajce, če pomislite na to, kaj bi lahko doslej storili za privabi ljanje novih odjemalcev in kaj ste opustili! Odloženo in zamujeno! Zato ne odlašajte več; vaš lastni interes vas sili v to! Uspehi pa vas prepričajo, da ste ravnali prav. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Kakor ima detajlna blagajna za vsak prejmek protipis — kopijo prodajnega listka, mora glavna blagajna vsak prejem dnevnega skupila potrditi. Kontrola glavne blagajne je popolnoma slična kontroli blagajne za nadrobno prodajo. Tako kontrolo naj trgovec, ki je vodstvo blagajne poveril drugi osebi, opravlja vsaj tedensko, ker se pri redkejši kontroli nabere preveč materi-jala, da bi bila natančna kontrola prizadeta zaradi površnega pregleda. Posebno pozornost mora trgovec posvetiti izdatkom: so li upravičeni in imajo odgovarjajoča pravilna potrdila? Tudi med prejemki niso nikdar izključene pomote in malverzacije. Prejemki morajo istotako biti pokriti s posebnimi kopijami potrdil, ki jih blagajnik izda vplačevalcu ob priliki plačila. Tudi za taka začasna potrdila, ki jih izda blagajnik vplačevalcu, je najbolj primeren blok z eno kopijo, opremljen z zaporednimi številkami. Besedilo takih potrdil navadno nosi poleg trgovčeve tvrdke še sledeči tisk: Tek. št St. blagajne----- Začasno potrdilo za Din (z besedo: --------), ki jih je danes plačal dosp za račun .... Poleg zaporedne tekoče številke opremi blagajnik začasno potrdilo še s tekočo številko vpisa v blagajniško knjigo (ali prima-noto, ali journal), izpolni tekst, datira začasno potrdilo ter ga podpiše. Kopijo dobi vplačevalec kot potrdilo, original pa ostane v bloku za kontrolo vknjiženega prejemka. Seveda je treba obenem tudi ugotoviti, če se gotovina v blagajni ujema s saldom, ki ga izkazuje blagajniška knjiga. Ta način kontrole je mogoč samo tam, kjer trgovec vodi vsaj najpotrebnejše knjige. Kjer pa je knjigovodstvo po trgovčevem mnenju >odveč«, je — zlasti, če dela z nastavljenci — izročen trgovec poštenosti osobja na milost in nemilost ter tudi v slučaju, da kasneje odkrije kake nepravilnosti, ne more istih dokazati. Nebroj slučajev, ko so se nastavljenci okoristili s tako trgovčevo malomarnostjo in površnostjo, dokazuje najbolj zgovorno, kako potrebno je knjigovodstvo v, sleherni, tudi v najmanjši trgovini. Kontrola potom prodajnih listkov omogoča trgovcu pravnoveljavno dokazati resničnost obstoječe terjatve in vsaj deloma izključujejo tatvine v trgovini. Blagajniška potrdila za vsak izdatek in od vplačevalčev podpisane kopije lastnih izdanih potrdil pa onemogočajo spore, ki tako pogosto nastanejo med trgovcem in njegovo klijentelo ter so tudi. pred sodiščem edini dokaz popolne prepričevalne moči. In konečno: prilika zapelje tudi marsikaterega poštenjaka; zato naj noben trgovec ne opusti teh primitivnih kontrolnih pripomočkov. Dočim ima trgovec pri kontroli blagovnega in denarnega prometa zvestega zaveznika v svojih knjigah, se mora pri kontroli ostalega postavanja zanesti predvsem in največkrat tudi izključno le nase. Zaupanje je sicer vsepovsod med človeštvom in še posebej v trgovini neobhodno potrebno. Vendar ima tudi vsako zaupanje svoje meje, katerih zlasti trgovec ne sme nikdar prekoračiti. Ni potreba, da bi trgovec zaradi kontrole v trgovini neprestano čepel za pultom in zasledoval vsak migljaj svojih nastavljencev ter s tem napravljal sebi nepotrebno delo, ki bi ga odvračalo od drugih, prav tako potrebnih opravil ter ga zaposlilo tako, da bi zase ne našel niti trenutka za oddih. Trgovec mora že sam vedeti, kdo je med njegovimi nastavljenci vreden zaupanja do gotove mere in kdo je potreben strožje kontrole. Vendar ne sme nikdar pretiravati niti v enem, niti v drugem svojem naziranju. Obča bolezen naših trgovcev, ki delajo z nastavljenci je zlasti ta, da se za vršitev kontrole držijo točno nekega določenega časa. Mnogokrat je sicer res, da je ta njegov čas tako točno od- merjen vsled drugih opravil; vendar je le malo slučajev, da bi trgovec ne mogel svojega urnika nekoliko spremeniti in vsaj od časa do časa vršiti kontrolo v tistem času, ko ga nihče ne pričakuje. Taka poizkusna kontrola mu gotovo odkrije marsikaj, kar mu je bilo prej prikrito. Star pregovor pravi: »Kadar mačke ni pri hiši, dobro se imajo miši.« In marsikje se po krivdi šefa nastavljenci nauče delati pravilno samo v času kontrole, ki je točno odmerjen. Seveda nočemo s tem delati nikomur pravice. Velika večina nastavljencev je vsekakor vredna skoraj popolnega zaupanja; a so izjeme, ki mnogokrat škodujejo trgovcu bolj v času izven kontrole, kot mu koristijo s svojim delom. Ako njegov tovariš tako nepravilnost opazi, jo navadno že iz kolegijalnosti zamolči, dasiravno je v interesu vseh poštenih nastavljencev, da se taki škodljivci na najkrajši način odpravijo. Edina res uspešna kontrola tistih poslov, ki jih ne kontrolirajo knjige in priloge, je nenapovedana in nenadna kontrola po trgovcu samem, ker 11111 daje obenem tudi priliko, da v mnogih slučajih dožene, da gre za sporazumno izkoriščanje potom dveh ali več kom-plicev; zato naj trgovec nikdar ne veže svoje kontrole na vedno isti, točno določeni čas, marveč naj vsaj od časa do časa izpremeni svoj urnik. Revizija. Dočim razumemo pod »kontrolo stalno nadzorstvo nad tekočimi posli, deloma potom knjig in prilog, deloma pa potom trgovčeve osebne čuječnosti, vsebuje revizija perijodično pregledovanje stanja trgovine na podlagi knjig in prilog, ki kažejo, kakšno bi moralo biti premoženjsko stanje trgovca ter primerjava teh podatkov z dejanskim stanjem trgovine. Taka revizija je najbolj uspešna ob zaključku polletnega ali letnega računa, ker ima tedaj trgovec potrebne podatke in izvlečke iz posameznih računov ter bilanco že izgotovljeno. Za izvrševanje letne revizije si mora trgovec vzeti nekaj več časa, ker mora pregledati stanje od knjige do knjige in od računa do računa. Revizija blagajne obstoji v tem, da pregleda potrdila izdatkov in vpise v blagajniško knjigo, dalje protipise (kopije izdanih potrdil) za prejemke in njih vpise v blagajniško knjigo. Potom seštevanja vsaj nekaterih strani ter potom primerjave prenosov mora dognati, je li seštevanje pravilno ter ugotoviti,, če stanje gotovine odgovarja izkazanemu saldu. To mora napraviti že na sklepni dan (31. decembra). Ako je trgovec med letom stalno kontroliral blagajniško poslovanje, je taka revizija običajno delo prav kratkega časa, često samo par minut. Kjer se vodi blagajniška knjiga ločeno od prima note in so zanjo koncem meseca napravljeni posebni seznami, mora trgovec, če tega ni delal že ob kontroli med letom, pregledati vsaj nekaj mesečnih seznamov, če so pravilno sestavljeni, ker se zarnore šele potem zanesti na pravilnost glavne knjige. Isto velja za prima-noto, najsi je združena z blagajno ali se vodi ločeno. Ako najdete, da je kak mesečni seznani nepravilen, bodisi glede višine zneska, bodisi da je vpisan pod napačnim računom, in je tudi vpis v glavno knjigo enak, pa navzlic temu soglaša z bilanco in ta s seznami, gre za nepravilnost, katere značaj opišemo natančneje pri reviziji glavne knjige. Revizija glavne knjige, katero izvrši trgovec takoj, ko so vpisi vanjo vneše-ni, mora biti posebno natančna, ker iz nje črpa vse podatke za stanje posameznih računov. Ako vodi dvostavno glavno knjigo, za katero črpa podatke iz mesečnih seznamov v prima-noti, ali tudi — ob ločeni blagajni — iz mesečnih seznamov v blagajniški knjigi in prihia-noti, mora vsaj pri glavnih računih in vsaj pri nekaterih mesecih v celoti pregledati, če so vpisi zneskov iz seznamov v glavno knjigo pravilni, t. j. v pravilni višini in na pravem računu v glavni knjigi. Pregledane, pravilne vpise zaznamujemo s kljukico. (Nadaljevanje prihodnjič.) Gospodarske beležke. ZAKAJ SO POVIŠANE NEKATERK UVOZNE CARINE? V zadnji številki poročamo o povišanju nekaterih uvoznih carin na poljske pridelke. Kako umestno je to povišanje, priča dejstvo, da smo doslej še vedno uvažali iz inozemstva razne poljske pridelke, ki jiii imamo doma na presežek. Cene poljskih pridelkov so pri nas padle ponekod že tako globoko, da sploh ne krijejo stroškov pridelovanja, vsled česar konkurirajo našemu blagu tuji pridelki, kjer je pridelovanje lažje in cenejše, oziroma kjer izvoz blaga podpirajo državne vlade z viso- kimi izvoznimi premijami, ki ponekod dosezajo skoraj celotno vrednost. Na ta način smo lansko leto uvozili za 85.6. milijona dinarjev krompirja, za 23.5 milijona Din svinjske masti, sko raj za 5 milijonov Din česna in čebule, celo koruzo smo uvažali iz Argentine. Vse to je naše glavno izvozno blago ter je samo agrarni protekcijonizem z visokimi izvoznimi premijami v tujih državah omogočil uvoz v našo državo. Povišane carine pa bodo ta način nelojalne konkurence vsaj deloma onemogočile. NEKAJ DAVČNIH UGODNOSTI. Finančna direkcija v Ljubljani je razposlala podrejenim davčnim upravam sledečo odredbo, s katero se nudijo davkoplačevalcem razne ugodnosti pri odmeri in pobiranju davkov: Davčne uprave, ki niso še ugotovile rajonske linije mest, trgov in vasi z nad 5000 prebivalci, nadalje vasi, kjer je sedež sreskega načelstva, ter letovišč in kopališč, morajo to storiti najkasneje do 15. t. m. Čim bo ta linija ugotovljena, a najdalje do konca tek. meseca, se mora za one kmetijske zgradbe, ki izpadejo iz te linije, odpisati zgradarina. Istočasno se mora po tabeli izvršiti in popraviti odmera zgradarine za zgradbe kmetovalcev in majhnih obrtnikov v rajonski liniji po vaseh z več nego 5000 prebivalci, odnosno po va- seh s sedežem sreza. Isto velja tudi za zgradbe malih obrtnikov po vaseh z manj nego 5000 prebivalci in po krajih izven rajonske linije mest, trgov, kopališč in letovišč. Finančne direkcije lahko naknadno po preteku pritožbenega roka obravnavajo pritožbe proti zgradarini, a najkasneje do konca tek. meseca, kolikor je petit pritožbe popolnoma osnovan. V krajih, kjer je letos letina popolnoma odpovedala, smejo finančne direkcije odgoditi na konkretne prošnje plačilo letošnjega davka do konca novembra 1931. Davčnim zavezancem pa, ki so še v zaostanku s prejšnjo dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti na podlagi posebnih prošenj odplačevanje v letnih obrokih do konca leta 1935. Podrobna navodila lahko dobe stranke pri pristojnih davčnih upravah. Spomenica Zveze greniijev. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani je predložila banski upravi spomenico, v kateri izraža željo, naj se pri sestavi bodočega proračuna znižajo banovinske doklade, ki so doslej odmerjene s 40%, dočim se v drugih banovinah gibajo med 15 in 30%. Obenem predlaga znižanje trošarine za vino od 1 Din na 50 par, za mošt pa na 25 par. Poleg tega prosi za ukinitev trošarin na bencin, premog in električni tok. Ureditev agrarnega vprašanja v Južni Srbiji. Po odikupu bgovskih posestev v Bosni ter fevdalnih imovin v Dalmaciji pride že v kratkem tudi do odkupa veleposestev v Južni Srbiji in do dodelitve zemlje njenim obdelovalcem. Kakor se je rešilo agrarno vprašanje v Bosni s 6% beglučkrmi obveznicami in v Dalmaciji s 6% agrarnimi zadolžnicami, dobimo poleg tega še nove 6% agrarne obveznice za Južno Srbijo. Iz naše zunanje trgovine. Objavljeni podatki naše zunanje trgovine v prvih devetih mesecih letos, razdeljeni po posameznih glavnih državah našega izvoza in uvoza, kažejo, da smo v tem času v glavne države fz vrednostjo v milijonih dinarjev): izvozili uvozili Italija 1466 598 Cehoslovaška 355 " 935 Avstrija 855 892 Nemčija 572 908 V svojem trgovanju z Italijo smo za 870 milijonov aktivni, v trgovini s Ce-hoslovaško za 680 mil. Din pasivni in v trgovini z Avstrijo tudi za 37 mil. Din pasivni. Te številke jasno kažejo, da je naš delež uvoza zlasti na Čeho-slovaško, pa tudi v Avstrijo prepičlo odmerjen ter da so tamošnje agrarne zaščitile carine neutemeljeno previsoke. Isto velja za Nemčijo. Ustanovitev trgovske kolonijalne banke. Na zborovanju vojvodinskih trgovcev s kolonijalnim blagom je bilo sklenjeno med drugim, da se ustanovi posebna banka z delniško glavnico 20 milijonov dinarjev, ki bo oskrbovala trgovce s cenenimi krediti. V zvezi s tem je bila odposlana trgovinskemu ministru posebna deputa-cija, kateri je g. minister obljubil svojo pomoč zlasti z vzakonitvijo prisilne organizacije trgovcev s kolonijalnim blagom, pa tudi z ozirom na težnjo po ustanovitvi lastnega denarnega zavoda. Zopet nazadovanje indeksa cen. Indeks cen na debelo za oktober po-kazuje zopet sledeče nazadovanje: Proizvodi 1929 sept. 30. ,okt. 30. rastlinski 106-6 78-0 77-3 živalski 106-6 95-6 93-3 industrijski 89-9 78-2 75-4 Skupni indeks 96-8 82-8 8 09 Najmanj je tekom meseca nazadoval indeks rastlinskih proizvodov, ki je globoko padel v pretečenem mesecu. Pri industrijskih proizvodih gre nazadovanje predvsem na račun pocenitve moke. Padanje cen surovinam. Pariški 'gospodarski vestnik »Radio« prinaša sledeči pregled padanja povprečnih cen iz leta, 1913, 1927 in letos v oktobru: (»A« je ameriška, »L« je londonska notacija): 1913 1927 1930 91 >/, i637/g 66 1147/„ 46‘/8 46 81*/, 4SV« 34 60’/., 30'/, 3-50 4-75 1-03 73'/, 62 V, 50—: 2013/4 278 'lH 135»/« 22r'/s 281/, 151/2 20 >/„ 25 % 17*;. 303/8 321/,« 16/, 44*/, 163/r 3> .c Kočevje—Sušak. Poročali smo že, da je akcijski odbor za zgraditev proge Kočevje—Sušak zaprosil posojilo pri članicah Zveze denarnih zavodov v Ljubljani. Po dosedanjih informacijah je večji del posojila že zagotovljen ter je upati, da pride v najkrajšem času do realizacije te važne zveze Slovenije z morjem. Revizija rudarskih koncesij. V najkrajšem času bo država po posebnih komisijah izvršila revizijo rudarskih, koncesij ter bo iste odvzela lastnikom, ki jih nočejo izvrševati ali ki se ne drže pravilnika rudarskega zakona ter jih izročila podjetnejšim re-flektantom. Izvajanje zakona o živilih v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo je že pričelo izvrševati kontrolo nad živili v smislu pravilnika, ki smo ga že domala objavili. Doslej je bilo preiskanih okoli 200 vzorcev ter v 18 slučajih našlo, da blago ne odgovarja predpisom, vsled česar bodo prodajalci kaznovani. ERJAVEC FRANC trgovina usnja L|ubl|ana( Stari trg St. 11 a pšenica A rž A ječmen A oves A sladkor A baker L kositer L cink L svinec L juta L kavčuk L Pravilnik za izvoz jajc. Naše poljedelsko ministrstvo pripravlja materija! za standardizacijo jajc za izvoz s sodelovanjem Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Po potrebi bo sklicana tudi anketa zainteresiranih trgovcev. Izvozniki naj svoje želje in predloge sporeče Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Zavrnjena poravnalna ponudba. Zemaljska kreditna banka, a. dr. v Beogradu, je predlagala prisilno poravnavo izven konkurza, ki pa jo je sodišče odbilo, ker je banka ponujala samo desetodstotno kritje in še za to ni dala nobene garancije, poleg tega pa niti računi upnikov niso v redu vojeni, kakor je dognalo sodišče. Most preko Donave. Pri Brzi Palanki so že pričeta od obeh strani dela za zgradbo mostu preko Donave, ki bo vezal Jugoslavijo in Rumunijo. Gradbena dela so prora-čunana na 400 milijonov dinarjev, od katerih nosi vsaka država polovico. Statistika brezposelnosti. Na delavskih borzah je bilo 1. julija prijavljenih 6.991 brezposelnih, koncem septembra pa izkazujejo borze stanje 5.973 nezaposlenih v naši državi. Konferenca naše tekstilne industrije. V četrtek se je vršila v Beogradu konferenca predstavnikov naše tekstilne industrije, ki je obravnavala zlasti vprašanje skupnega davka na poslovni promet za tekstilne izdelke. Naraščanje izvoza vina. Medtem, ko večina naših izvoznih predmetov, zlasti lesa, pokazuje nazadovanje nasproti lanskemu, je naraste! izvoz živine v prvih devetih mesecih, še posebej pa izvoz vina, ki znaša 574 'vagonov, v vrednosti 237 milijona dinarjev, dočiin smo lansko leto v istem času izvozili ile 377 vagonov z vrednostjo 17-2 milijona dinarjev. Izvoz vina je letos po količini nara-stel za 197 vagonov ali za 52%, po vrednosti pa zaradi znižanih cen samo za 6-5 milijona dinarjev ali za 38 odstotkov. Še lepši napredek pa kažejo še neobjavljeni izvozni podatki za oktober. Np pozabite poravnati naročnino! Po širnem svetu. Nemška zunanja trgovina. Trgovinska bilanca Nemčije za sep-tembeir je aktivna za 264-5 milijonov mark. Izvoz izkazuje P001 milijon, uvoz pa 736’5 milijona mark. Izvoz stalno raste in sicer zavzemajo industrijski izdelki nad tri četrtine vrednosti, točno 762-4 milijona mark. Navzlic visokemu izvozu industrijskih potrebščin, pa skuša tudi Namčija prikazati svetu nekak agrarni značaj, da bi s tem opravičila svoj agrarni protekcijonizem. Zopet polom italijanske banke. »Popolo di Roma« javlja, da je tam skrahirala banka »Credito Reggiano Li-gure« in je oškodovanih vsled poloma 16.000 vlagateljev. Pred gospodarsko konferenco v Ženevi. Dne 17. t. m. prične zasedati v Žene- vi gospodarski odbor Društva narodov; pripravljalni odbor pa je na delu že od 27. oktobra. Na resolucijo, ki jo je razposlal zainteresiranim državam, je prišlo že več odgovorov od strani industrijskih držav, iz katerih je razvidno, da tudi od te konference ni pričakovati ukinitve carinske vojne, ker ao v protislovju z željami agrarnih držav. Še naraščanje brezposelnosti v Nemčiji. Navzlic povečanemu izvozu industrijskih izdelkov je število brezposelnih v. Nemčiji narastlo v drugi polovici oktobra za dalnjih 136.000 oseb ter znaša danes 3,255.000. Velik bančni polom v Franciji. Vsled tpoloma podjetij italijanskega finančnika in industrijalca R. Gualina so propadle tudi podjetja njegovega francoskega tovariša Oustrica, ki so bila zdru žena v posebnem bančnem koncernu. — Custric, ki je obogatel po vojni s spretnimi borznimi spekulacijami ter stopil kasneje v zvezo z imenovanim italijanskim finančnikom, je dobil odločilen vpliv na francoskih borzah ter se je višina delnic njegovih podjetij cenila na eno milijardo frankov. V z/vezi s padcem Oustricovih podjetij je propadla tudi banka »Adam« s številnimi podružnicami ter je oškodovala okoli 60.000 vlagateljev. Poleg tega je potegnil za seboj v propast tu-da banko »Credit du Rhone«, ki ima okoli 25 podružnic v provinci. Po vojni je to največji ibančni polom v Franciji. Občutno nazadovanje ameriške zunanje trgovine. Posledica pretiranih protekcionističnih carin in obenem tudi glavni vzrok sedanje neugodne konjukture 'v Ameriki se po zadnjem statističnem poročilu najjasnejše pokaže v številkah ameriške zunanje trgovine v iprvih devetih mesecih (letos. Ako vzporedimo podatke letošnjega izvoza z lanskimi, je izvoz letos nazadoval za 885 milijonov dolarjev, ali m 23%, uvoz pa se je zmanjšal za 960 milijonov dolarjev, ali za nad 28%. Skupno je tedaj nazadovala ameriška zunanja trgovina za 26 odstotkov. Stabilizacija pesete. Finančni listi prinašajo vest, da so priprave za stabilizacijo pesete na bazi 40 peset za en angleški funt gotove ter se zakonska stabilizacija izvrši v najkrajšem’ času. Današnji kurz pesete v Londonu je 42-73 za funt. Tedaj bi se stabilizacija izvedla po višjem kurzu in bi znašala vrednost stabilizirane pesete pri nas 6-855 Din, dočim je njena sedanja notacija za cel dinar nižja. Stabilizirana peseta bi znatno pripomogla k izboljšanju naše zunanje trgovine; posebno lesni izvoz bi se dvignil. Zaščita malih vlagateljev v Romuniji. V Romuniji se v zadnjem času pogo-stoma vrstijo polomi bančnih podjetij in so samo tekom zadnjega meseca skrahirale tri velike banke: ; Timisa-na«, »Victoria« in »Bihoriana«, pri čemer bi bili seveda najbolj prizadeti mali vlagatelji, če ne bi vlada priskočila na pomoč z 200 milijoni lejev. Da se v bodoče omeji število sličnih slučajev, pripravlja vlada zakon, po katerem bodo člani upravnega odbora do nekje odgovorni za zavod s celim svojim privatnim premoženjem. Nadzornemu odboru pa daje zakon večje pravice in jih poleg tega stavi pred zakonito odgovornost. Načrt vlade je izzval v vseh gospodarskih krogih veliko odobravanje. Tudi pri nas bi slične odredbe oču-vale mnogo narodnega premoženja pred uničenjem potom raznih špekulantov. Grška zunanja trgovina. Podatki grške zunanje trgovine za letošnjih prvih devet mesecev kažejo vrednost izvoza 3.402 milijona drahem, uvoz pa znaša 8.029 milijonov drahem. Bilanca je tedaj pasivna za 4.627 milijonov. Kako občutno je nazadovala grška zunanja trgovina, vidimo, če jo primerjamo z lansko, ko je znašala vrednost izvoza 4.645- uvoza pa 9.748 milijonov drahem. Rezultat trgovske bilance je letos navzlic temu ugodnejši, ker je lanska pasivnost v tej dobi znašala 5.103 milijone drahem. .Nraščaiijc ruskega žitnega izvoza. Rusija je izvozila leta 1928 230.000 ton žita, leta 1929 600.000 ton, letos pa je že do sedaj izvoz ruskega žita na-rastel nad 1 milijon ton in so napovedani še inadalnji veliki transporti. Nazadovanje žitnih cen ima svoj glaivni vzrok v tako povečanem ruskem izivozu. Pred povišanjem osebnih tarif na čsl. železnicah. Ker izkazuje preračun eehoslovaških Železnic nad 500 milijonov Kč pasiv, se pripravlja vilada, da zviša osebne prevozne tarife za 20 odstotkov. Prisilna poraba domačega žita na Čeho-slovaškeni. Parlament je sprejel zakonski načrt, po katerem morajo vsi mlini' mešati uvoženo pšenico s 75 odstotki, uvoženo rž pa celo s 95 odstotki domačega pridelka. Isto razmerje velja tudi za uvo-ž.eno pšenično in rženo moko. Mešanje se mora izvršiti takoj po uvozu v prisotnosti posebnih organov. Protesti trgovcev in mlinarjev niso dosegli zaže-Ijenega uspeha. Kolikor so poznane gospodarske razmere, bo izvajanje tega zakona naletelo na nepremostljive težave ter ni izključeno, da pride celo do zastoja v mlinski industriji, ker ne bo vedno mogoče dobiti zadostne množine domačega pridelka za mešanje. Znižanje produkcije jekla. Kartel jeklene industrije je te dni v Briixel-u sklenil znižati produkcijo jekla za eno četrtino vsled splošne neugodne konjunkture. Omejitev proizvajanja velja za november in december. Tranzit romunske živine preko naše države. Po pogodbi je dovoljen Rumuniji izvoz 160.000 glav goveje živine preko naše države v Italijo. Doslej je Romunija izvozila šele nekaj nad 3000 glav. Zopet znižanje diskonta. Norveška narodna banka je znižala diskontno mero od 4)4% na 4%. Industrializacija Rusije. Sovjeti so razvili živahno delavnost za industrijalizacijo ter so v zadnjem času blizu Moskve zgradili avtomobilsko tovarno, ki bo za mogla letno izdelati 25.000 komadov avtomobilov. V Vite-bsku je pričela obratovati ena največjih tavam za šivalne stroje na svetu. V Astrahanu so zgradili veliko tovarno za konzerve, ki je v stanu izdelati letno 3000 vagonov konzerv. Grade pa se še številna druga industrijska podjetja. Uvozna prohibicija v Romuniji. Ker so evropska tržišča preplavljena s sovjetskim blagom, je romunska vlada izdala naredbo, po kateri mora biti uvozno blago zo Romunijo poleg navad-nga izvirnega spričevala opremljeno še s posebnim potruilom romunskega trgovinskega atašeja v izvozni državi. Zvišanje žitnega uvoza v Italijo. Poročilo o uvozu Žita v Italijo v zadnjih treh mesecih priča, da se je s tolikim pompom napovedana žitna bitka izjalovila. Dočim je znašal lanski uvoz žita v Italijo v tem času 263.200 ton, se je letos več kot podvojilo ter znaša 636.800 ton. Znižanje cen živilom v Nemčiji. Vladi je uspelo v pogajanjih s trgovci, peki in mesarji doseči sporazumno znatno znižanje cen za meso, mleko in kruh. Tržna poročila. Rumunski petrolej še vedno pada. V zadnjem času so padle cene petroleja za 4—5%, bencina pa za 10%. Navzlic temu ipa se pričakuje, da cene za petrolej in bencin v najkrajšem času padejo še močneje. Žito. Cene so se tekom tedna obdržale na starih cenah. Promet na borzi je majhen in tendenca nestalna. Jajca. Cene so zopet nekoliko porastle ter se plačuje 13-5—14 pfenigov za komad. Švica plačuje zaboj 205—215 frankov, Italija 700—720 lir; vse franko meja, neocarinjeno. Naši izvozniki plačujejo komad po 1-25—1-35 Din. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Kovine. Svinec je šel po zadnjem padcu za I malenkost navzgor ter notira v Londonu 15, 16, 3 funta za tono. Cink še vedno pada ter je zlezel že pod 14 funtov za tono. Baker pada najbolj občutljivo ter notira 41, 6, 3 funtov za tono. Kositer je pred tednom nekoliko pora st el v ceni, ker se je stvoril kartel Malajskih držav, dasiravno se je govorilo o ustvaritvi svetovnega kartela. Tržišče je vsled tega nemirno ter se cena giba med 117 in 118 funti za tono. Antimon je ob mirnem tržišču obdržal stare cene 46 funtov za tono. Zopet pocenitev umetne svile. Znižanje cen bombaža, volne in prave svile je povzročilo, da so vse produkcijske države zopet znižale cene umetni svili. Tako so nemške tovarne znižale ceno acetatne umetne svile za 1*20 mark pri kg, kar znači 10% pocenitev. Cenejše vrste pa so celo za 20% znižane. Perutnina. Cene naše perutnine v Italiji so vsled velikega dovoza in majhnega povpraševanja nazadovale ter stane v Milanu 6—7 lir kg. Berlin je plačeval zaklano perutnino po 1-05—1-07 mark, živo pa po 0-75 do 0-77 mark. VINSKE CENE NA ZAG Na zagrebški produktni borzi noti-rajo za vino, vinski špirit in žganje sledeče cene: Hrvatsko-slavcnska vina iz 1. 1930 za hi: moslavačko 9—12 % 250—150 Din, brodsko 9—12 % 350—550 Din, zagor-sko 8—11 % 250—450 Din! iz 1. 1929: moslavačko: namizno 11 —12 % 400 do 600 Din, graševina 12—12 % 600—700, križevačko 10—11 % 350—500; plješi-vioko: namizno 11—12 % 450—500, pertugizec 11—12% 400—600, graševina 11—12% 590—700; brodsko: kadar-ka 11 — 12-5% 600—700, ružica 11—12 odstotkov 600—700, graševina 11—12 % 700—800; kutjevačko: graševinai 11 do 12-5% 600—800. ružica 11—12% 600 Naše južno sadje. Iz Dalmacije poročajo, da ni po suhih višnjah nikakega povpraševanja, cena je 6 dinarjev kg. Prav tak položaj je pri smokvah, ki so se doslej prodale le v malih količinali po 2 Din za kg. Iiožiči se računajo po 1 ‘50—2-80 Din za kg. Zastoj v trgovini z medom. Na tržiščih Avstrije, Švice, ČehosJo-vaške in Nemčije yse ponujajo velike množine ruskega in ameriškega meda po 10—12 Din kg, dočim je cena našega meda 13—14 Din. Vsled tega je znatno padel naš izvoz meda, in ima samo zagrebški čebelarski savez nad 20 vagonov neprodanega meda za izvoz. ■ •• Padec cen prašičev v Slavoniji. Na slavonskih tržiščih je cena debelim prašičem tekom tedna padla od 12 na 10 Din za kg žive teže. Ker so cene na budimpeštanskem trgu 11-50 Din, je s tem nazadovanjem ustvarjena možnost izvoza slavonskih prašičev na Madžarsko. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! 5BŠKI PRODUKTNI BORZI. do 800, roJandec 12—13 % 800—1000, traminec 12—13 % 800—1000, sauvi- gnon 12—<13 % 800—1000; sremsko: graševina 11—12 % 600—800, ružica 11—12% 500—700 Din za M. Dalmatinska vina (cena za liektcli-trsko stopinjo alkohola po Mallingan-du): opolo 13 % 22—26, črno 13—14 % 22—26, belo 12—13 % 24—26; pelješki: opolo 12—13% 20—23, dingač 15—16% 50—55, črno 12—13 % 20—23; korču-lansko črno 12-5 % 22—25; konarosko črno in belo 11—13 % 17—20; viško belo 13—14% 28—32, opolo 13—13 % 24—26, opolo (9pecijalni) 13—15 % 30—32, vugava 13—15% 32—35. Banataska vina za hi: nova do 9-5 % 6—6'50; denaturirani 2« na debelo 330—340. na drobno 375, št. »4« na debelo 250—260, na drobno 3 50, št. >6? na debelo 200, na drobno 3, 1 kg kaše 5—6, ješ,prenja 5—6, iješprenjčka 9 do 10, otrobov 1-50—2, koruzne make 2-50—3. koruznega zdroba 4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 7—8, II. 4—5, ržene moke 3—4. Žito za 100 kg: pšenice Din 200—210, i-ži 180—190, ječmena 180—190, ovsa 190—215. prosa 190—210, koruze 160—185, ajde 190 do 210, fižola ribničana 350, prepeliČairja 365, 1 kg graha 8—10, leče 8—10. (Kurivo: 1 tona premoga 460, m3 trdih drv 140—150, mehkih drv 75—80. Krma za 100 kg: sladkega sena Din 100, ■pol sladkega sena 85, kislega sena 75, slame 60—70. Revizije, bilance, kalkulacije Naslov pri upravi. in organizacijo uprave oskrbuje sodno registrirani strokovnjak. Borzna DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 274-10 274-35 1 ameriški dolar 56-35 56-35 1 avstrijski šiling 7-96 7-96 1 belga 7-90 7-85 1 bolgarski lev —•408 —•40 1 češkoslovaška krona 1-673 1-67 1 francoski frank 2-215 2'22 1 grška drahma —•73 —•73 1 italijanska lira 2-953 2-95 1 madžarski pengo 9-90 9-88 1 nemška marka 13-44 13-45 1 poljski zlot 6-32 6-32 1 rumunski lej -•335 —•34 1 švicarski frank 10-96 10-96 1 španska peseta 5-82 6-40 1 danska krona 15-08 15-08 t holandski goldinar 22-72 22-72 1 turška lira, papir 26-70 26-70 1 zlati frank 10-96 10-96 1 kanadski dolar 56-05 56-05 1 norveška krona 15-08 15-08 1 brazilski milreis 5-20 5-20 1 argentinski pezoz 19-60 20-35 1 švedska krona 15-13 15-20 Stanje neizpremenjeno. Peseta se je popravila vsled vesti o skorajšnji stabilizaciji od 5-80 na 6-40. poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 431 do 432, 7 Y< % Bairovo posojilo 81-75 do 82-—, 8% Bairovo posojilo 91 do 92-25, investicijsko posojilo 87-50 do 87-75, tobačne srečke 32 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 75 do 82, 4 'A%> bosanske obveznice 51 do 54, begluške obveznice 71 do 72, Rdeči križ 55 ponudba. Tekom tedna je večina državnih papirjev nekoliko porastla v vrednosti, ostali pa imajo čvrsti kurz. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 927 do 930, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 124 do 130, Ruše 280 do 300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8050 do 8100, Trboveljska premogokopna 375 do 376-50, Kranjska industrijska družba 312. Trboveljska je med tednom padla, ponovno narastla, a sedaj zopet padla za 3-50 Din. Sicer neizpremenjeno. Motvoz Grosuplje. Lesni trg. Še o ukinitvi uvozne carine na okrogli les. Ukinitev izvozne carine za debla iglastega drevja, ki je napadeno po lubadarju ali pa se suši, o kateri poročamo v predzadnji in zadnji številki, se nanaša na debla od 20 oni srednjega premera naprej ter se mora za neocarinjeni izvoz dobiti pismeno potrdilo pristojne šumske direkcije. Ukinitev je stopila v veljavo 6. t. m. ter velja za dobo enega leta. Potovalni učitelj za lesno stroko. 'Na zadnji seji Zavoda za pospeševanje obrti ljubljanske zbornice TOI je bil sprejet sklep, da se nastavi poseben lesni strokovnjak, ki bo hodil po žagah, vodil lesno statistiko ter poučeval žagarje o manipulaciji z lesom ter o kalkulaciji v lesni produkciji. Za uvoz lesa v Francijo je predpisano uverenje. Te dni je izšla v Franciji naredba, s katero se predpisuje za les, ki se uvaža v Francijo spričevalo o izvozu lesa. S tem se hoče Francija ubraniti uvoza ruskega lesa potom posredovalnih tvrdk, ki skušajo vtihotapiti tja les pod ozna-čko druge provenijence. Tudi Nizozemska se pogaja za nakup ruskega lesa. V Amsterdamu se sedaj vodijo pogajanja med nizozemskimi trgovci in ruskimi izvoznimi komisarji za dobavo večjih množin lesa. Izgleda, da pride do sklepa kot v Angliji. Neposredno bodo s tem oškodovane Poljska in skandinavske države, dočim bo imel tak sklep na naš trg tak samo posreden vpliv. Velika dobava bukovih pragov. Dočim so naše državne železnice doslej uporabljale samo hrastove pragove, se je na željo krogov lesne industrije in trgovine letos odločila uprava, da nabavi tudi večjo množino bukovih pragov, v kolikor ne bi zadostovala ponudba hrastovih, za katere se vedno najde kupce v inozemstvu. Dražba za 1,400.000 komadov hrastovih, bukovih in borovih pragov je razpisana za 25. november. Ker je sedaj že čas za izdelovanje bukovih pragov in traja sezija le do konca aprila, bo gotovo uprava izdala potrdila za dobavo takoj. Gotov delež dobave bukovih pragov odpade vsekakor tudi na Slovenijo. LJUBLJANSKA Promet na borzi je neizpremenjeno mlačen. Cene so še vedno stare, a jih na željo mnogih trgovcev zopet obnavljamo. Franko vagon, nakladalna postaja noti-rajo za m* sledeče: Smreka—jelka: hlodi 1., II., monte 190'— do 200'—, brzojavni drogovi 220’— do ‘230’—, bordonali merkantilni 300'— do 320’—, trami merkantilni 240'— do 270'—, škoreti, konične, od 16 cm naprej 550'— do 580'—, ško-rete, paralelne, od 16 cm naprej 590'— do 030'—, škorete, podmerne, do 15 cm 460'— do 490'—, deske - plohi, kon., od 16 cm naprej 430'— do 460'—, deske - plohi, par., od 16 cm naprej 490'— do 520'—. Bukev: deske - plohi, naravni, neobroblje-ni 440'— do 470'—, deske - plohi, naravni, ostrorobi 570'— do 650'—, deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 600'— do 650'—, deske-plohi, parjeni, ostrorobi 750'— do 950'—, te-stoni 450'— do 460'—, tavolete 900'— do 950—. Hrast: Hlodi ]., II. 300'— do 400'—, bordonali 1200'— do 1300'—, deske-plohi, neobrobljeni boules 1200'— do 1300'—, deske-plohi, neobrobljeni, merkantilni 900'— do 950'—, deske - plohi, ostrorobi (podnice) 1200'— do 1250'—, frizi 1000'— do 1200'—. Drva: bukova, suha (100 kg) 16'— do 18'—, hrastova, suha (100 kg) 14'— do 16'-. Železniški pragovi: 2'60 m, 14X24 hrastovi — komad 53 — do 56'—, bukovi 30'— do 33—. Oglje: bukovo za 100 kg 70'— do 75'—, Povpraševanja so omejena na sledeče blago: 1000 m3 smrekovih hlodov, ne preveč grčastih, od 2 in dolžine naprej, s srednjim Anketa lesnih trgovcev v Celju. Ker se je vršila anketa v četrtek, ko zaključujemo list, da ga trgovci dobe v roke v soboto, poročila nismo mogli objaviti v tej številki, pač pa ga priobčimo v prihodnji. Za omejitev pogodbene sečnje v državnih gozdovih. Zagrebška Zveza industrijalcev je predložila ministru za šume in rude-prošnjo, naj dosedanji pogodbeni etat za izsekavo v državnih gozdovih zniža za polovico, ker tvrdke, ki so vzele gozde v izsekavo, vsled krize na lesnem tržišču ne morejo vsega blaga prodati.. LESNA BORZA. premerom od 12 do 25 ali po možnosti do 30 cm in dolžine do 6 ju z nekaj percen-tualnosti do 10 m. Zaenkrat se lahko ponudi manjši kvantum ca. 250 m* z navedbo cene fob Sušak. Plačljivo potom akreditiva. Obrobljena bukovina I. in II., ca. 300 m3, dolžina od 2 m naprej, od 14 cm širine naprej z dobro medijo. — Debeline od 27 do 100 mm z 50% več ali manj 60 mm. Blago mora biti žigosano, I. kvaliteta posebej in II. kvaliteta posebej, vsakega naj bo 50% (50% I. in 50% II. od celega kvantuma). — Cena naj se glasi f o b Sušak. Bukovi testoni: se potrebuje vsako množino. — Navesti je treba kakovost blaga ter ceno f o b Sušak. Testoni, čisti (netti), brez grč in brez srca., od 19—30 cm širine, franko vagon Postojna. ^ Smrekove letvice, 12/24 mm, samo v dolžini 4 m, 1 vagon, blago mora biti ostrorobo, prirezane glave, očeljeino, suho, vezane v svežnje po 50 komadov. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. 100 kom. 'tramov 19/24 cm 6 m. — Cena Sušak tpristanišče. 1000 m3 hrastovine za gradnjo mostov preko železniških predorov, 6 m dolžine, ca. 40/40 cm (lahko 38/38, 39/39) debeline, navadna kvaliteta- samo da je zdravo blage. Ako se ne more dobiti celega kvantuma. naj se pošlje obvezno tponudbo za toliko Diaga, kolikor se ga lahko producira. Cena naj se glasi franko vagon Djevdjelija z navedbo dobavnega roka. Obrobljena bukovina I., II., z malo lepe III. od 14 cm naprej, od 2 do 5 m dolžine, večinoma 4 do 5 m: 7 m3 50 mm, 2 ma 60 mm, 3 ms 70 mm, 4 m1 80 mm. Subo. — Franko italijanska meja. 1 vagon smrekovih deek I., II., 'A vagona 18 mm in ,U 24 mm, lahko konično, mediai 24/25 cm, 16 cm naprej, 4 m, franko vagort italijanska meja. KRIZA LESNE TRGOVINE. iNiia najvažnejših panog našega gospodarstva in naše zunanje trgovine je vsekakor lesna trgovina; saj v normalnih letih predstavlja 25 — 30 % vrednosti našega celokupnega izvoza. Danes pa je lesna trgovina tako nazadovala, deloma vsled nizkih cen, deloma vsled težje prodaje, deloma pa tudi vsled tega, ker ne uživa tistega upoštevanja in tiste zaščite, katerih so deležne v veliko večji meri skoraj vse druge gospodarske panoge. Res je sicer, da je teža neugodne konjunkture, ruskega dumpinga in agrarnega protekcionizma sosednjih držav prizadejala tudi drugim ipamogam občutno škodo. Vendar se pomaga poljedelcu z raznimi davčnimi olajšavami; veliko koristjo tudi: Privilegirana agrarna banka, Privilegirano izvozno društvo in razne druge ustanove. Nikakor poljedelstvu tega ne zavidamo; nasprotno, odobravamo vse ukrepe, ki so doslej storjeni za izboljšanje našega gospodarstva. Zadnji podatki naše zunanje trgovine za prvih devet mesecev letos pa jasno dokazujejo, da je med vsemi najbolj oškodovana lesna trgovina. Izvoz je samo v septembru po teži padel od 122 tisoč ton na 77.000, tedaj za 37 odstot- kov, po vrednosti pa od 124 na 75 milijonov dinarjev ali za 40 %. Težka prodaja je povzročila, da bo les ležal na skladiščih, in velika podjetja so že pričela ustavljati obratovanje, kar poostruje splošno krizo, dasi-ravno je pri tem najbolj občutno prizadejana ravno lesna trgovina. Lesna trgovina je močno obremenjena s taksami, ki znašajo 2 % od kupnih pogodb, 6 % za pogozdovanje, 2 % banovinske takse za izsekavo, 2 % državna taksa na pogodbo in še razne druge komunalne takse. Poleg tega pa je lesna trgovina obremenjena še s posebnimi dajatvami za obrabo cest. Prav tako je povišana najemnica za skladišča na kolodvorih in v lukah, ki se je še pred par leti računala po 3 dinarje od kvadratnega metra, canes pa se računa za odprta skladišča po 25 Din, za zaprta pa celo po 40 Din od m2, kar predstavlja desetkratno podražitev, da ne upoštevamo tudi dejstva da je lesna trgovina premalo deležna tarifnih ugodnosti za prevoz. Ker ni izgleda, da bi se to obupno stanje lesne trgovine v doglednem času izboljšalo, je vsekakor potreba, da se lesni trgovini nudijo v vseh ozirih večje ugodnosti. Pravilnik za nadzorstvo nad živili. (Konec.) Pri čaju je prepovedano mešanje sla-bejših vrst listja k boljšim, kakor tudi dodajanje tujega listja, sušenje in ponovna prodaja že rabljenega čaja. Prepovedano je tudi dodajanje sredstev za povečanje teže in barvanje z nedovoljenimi barvami. Izrecno pa je prepovedana prodaja raznih surogatov pod imenom čaja, kakor tudi drugih potvorb in z napačnim krajevnim imenom označenih čajnih vrst. Fakturo za čaj mora trgovec hraniti, da jo na zahtevo lahko pokaže nadzorovalnim organom. Kakao in čokolada morata biti pri- 1 hladna za užitek ter ne smeta biti me- j šana z moko, kokosovimi lupinami, i dekstrinom in sličnimi sredstvi. Umetno barvanje kakaoa je prepovedano. Prodaja surogatov z napačno označbo isto-tako ni dovoljeno ter morajo surogati imeti točno označb svojih sestavin. Čokolada ne sme biti barvana z zdravju škodljivimi barvami. Za prodajo rib rakov in žab je predpisana največja snažnost ter se mora pokvarjeno blago izločiti iz prometa, z’a-sti ako je staro ali smrdljivo. Tehtnica za ribe mora biti pletena iz pletene žice z okenci po 1 om. Prodaja rib, ki so 1 bile ujete na nedovoljen način (z za-j strupitvijo, dinamitom etc.) je prepo-l vedana. Ribje konserve se ne smejo prodajati v škatljicah, ki vsebujejo nad 3% svinca. Prodaja starih, pokvarjenih in za užitek neprikladnih, kakor tudi s škodljivimi sredstvi konserviranih in barvanih konserv je prepovedana. Prikrivanje razkrajanja konserv z ostrimi dišavami je kaznjiva. Kavijar mora biti svež in za užitek prikladen; ne sme biti kisel, žarek ali v razkrajanju in plesniv. Prepovedano je potvarjanje kavijara s sagom, oljem, bilijonom. pivom in sličnimi sredstvi, kakor tudi barvanje. Droži in kvas ne smejo biti pokvarjeni, v nenormalnem vretju ali v razkrajanju., Zmesi iz pravih droži in pivskega kvasa se ne sme prodajati. Prepovedano je potvarjanje diroži s škrobom ali dodajanje katerihkoli snovi za povečanje teže. Surogati, ki naj bi bili nadomestek droži, pa so zdravju škodljivi, se morajo izključiti iz prodaje. Droži se nicrajo prc.da.ati na tehtnico, morajo biti hranjene vedno na suhem ped steklenim zvonom ter je treba odrezke zamotavati v pergamentni papir; zavijanje v časopisni papir je prepovedano. Ocet, ki prihaja v trgovino, se deli na namizni ocet z najmanj 4% oetove kisline, ocet z najmanj 7—10% ter oetovo kislino ali esenco z najmanj 60% oetove kisline. Od prodaje je izključen ocet: 1. ki vsebuje razne usedline, ali tki po njem plavajo glivice in črviči; 2. ki je potvorjen s prostimi rudninskimi, organskimi, kislinami ali s sličnimi sredstvi; 3. ki ima tuj okus ali vonj; 4. kateremu je dodan poper ali druge dišave, ako to ni posebej označeno; 5. ki je barvan z raznimi barvami. Ocet se ne sme hraniti v posodah iz bakra, rumene medi ali iz litin, ki vsebujejo nad 3 % svinca. Tudi pipe in pokrovi ne smejo biti iz takih kovin. Pod imenom vinski ocet se sme dajati v promet samo proizvod oetovega vretja vina in vina iz tropin ter mora vsebovati najmanj 4% oetove kisline in ne sme biti pokvarjen. V ostalem veljajo za vinski ocet ista določila kot za' 'dcet. Glede tehtnic in drugih meril določa zakon, da morajo biti meroizkusno pregledane ter vedno snažne. Tehtnice in merila se sme uporabljati samo v tiste namene, ki so jim določeni. Za gostilne predpisuje pravilnik največjo snažnost, tako za lokale, kot za posodo in orodje. Isti predpisi veljajo tudi za uslužbence, ki morajo biti pred nastopom službe zdravniško pregledani, to pregledovanje se postopoma obnavlja. Za trgovine z živili veljajo glede snage posebna določila, ki predpisujejo, da morajo biti lokali zračni, svetli, snažni in brez vsakga mrčesa. V branjariji ne sme nihče stanovati. \ Kajenje in pljuvanje na tla je v trgovini prepovedano. Klago, ki ima neprijeten duh (petrolej, paste, milo in slično), mora biti ločeno od živil. Vsa živila, ki služijo takoj za hrano, morajo biti zaščitena proti prahu in muham s posebnimi napravami. Prav tako se morajo zaščititi vsa živila, ki se lahko pokvarijo ali postanejo žarko. Trgovine z živili se morajo dnevno snažiti prahu; tla morajo biti dobro umita; parketi pooljeni. Pri slabem vremenu je predpisano, posuti tla z žaganjem, ki se mora zvečer odstraniti. Važno je tudi, da prepoveduje pravilnik razstavljanje živil med vratini ali pred prodajalno, kot je bilo to doslej v navadi za moko, žito, krompir, čebulo in slično. Živila, ki služijo takoj za jed, morajo biti pod steklenim zvonom ali pod mrežo iz žice v posebnih omaricah. Merila za merjenje in tehtanje živil ter orodje za rezanje in sekanje istih morajo biti vedno snažni ter se uporabljati izključno le za namen, kateremu služijo. • Ta pravilnik je stopil takoj v veljavo. Nadzorstvo izvršujejo obča upravna oblastva prve stopnje po svojih organih ob sodelovanju higijenskih zavodov in ustanov ter strokovnih organov zdravstvenih občin. Samostalne mestne občine z nad deset tisoč prebivalci morajo nastaviti posebne nadzornike. Nadzorovalno osobje se izvežba na posebnih strokovnih tečajih ter mora položiti službeno prisego. Nadzorni organi sinejo pregledovati obrate -med obratovalnim časom, ne da bi pri tem motili obratovanje ter smejo vzeti po potrebi vzorce v dveh izvodih vpričo lastnika ali njegovega namestnika. Na zahtevo lastnika morajo vzeti še en vzorec, ki mu ga zapečatenega iz-roče. Promet s predmeti, ki so očividno pokvarjeni in zdravju škcdjivi, smejo nadzorstvni organi prepovedati do na-dalnjega odloka, ki ga izda upravno ob-lastvo po analizi vzorcev. Upravno ob-lastvo prve stopnje sme tudi ukazati uničenje takih predmetov, ki se hitro kvarijo, tpa niso sposobni za kako industrijsko predelavo, oziroma smejo dovoliti, da se jih pod njegovim nadzorstvom izroči za industrijsko porabo. Upravna oblastva prve stopnje morajo kršitelje zakona o nadzorstvu nad živili kaznovati z zaplembo ali uničenjem škodljivih predmetov, s povračilom »koškov za objavo kazni ter poleg tega z zaporom do enega meseca, ali z denarno kaznijo do 10.000 Din: v slučaju hujšega ali ponavljajočega se prestopka pa tudi z obema kaznima obenem. Denarne kazni in izkupiček za zaseženo blago se steka v sanitetni fond. Trgovci, nabavljajte svo-Je potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! Obvestilo! Manulakiuma veletrgovina R. Miklavc, ,,Pri Školu“, Ijubljana, katera obsloja že preko (50 let in razprodaja na debelo in drobno inanu-fakturno. snkneno in vse v to stroko spadajoče blago naznanja svojini cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem. ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz-priznano naiboljšili svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. — Za mnogobrojen obisk se cenj. občinstvu piiporoča tvrdka R. Mililauc „Pri Škofu" - Ljubljana lingarjeva Motarska ul. Pred Škofijo. Oglasi v »Malem trgovcu« se najbolje renlirajo, ker ima med vsemi tisoči naročnikov edino le resne kupcel e robe ! vlna kolonijalne i„ Spece { Veletrg0 -—j— Jsk I IVAN JELAČIN - LJUBLJANA j J Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode t | Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zaic. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Mieh&lek, oba v Ljubljani.