Adriatic’ f; I ^varovalna družba d.d. iA------------- S r ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VI - št. 9 - September ’97 cena 200 SIT X KTB Z 1NT I K l< Banka Koper TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica V NOVI GORICI, JE 14. SEPTEMBRA SLAVILA VSA PRIMORSKA l. Pomemben zgodovinski do-j ’°dek, priključitev Slovenske Primorske k matični državi pred 50 leti je na osrednji državni pro- ■ avi pod geslom NA SVOJI EMLJI v Novi Gorici, v nedeljo, * '4. septembra 1997, proslavljala V$a Primorska. Na predveče i iavja so znova zagoreli kresovi 1 ^ vrhovih primorskih gora. 1 v Desettisočglavo množico Iju-' zbrano iz vse Slovenije, po-, $e^j iz vseh krajev Primorske, so ; ^govorili novogoriški župan ■ ,rt°rnir Špacapan, predsednik /žavnega zbora Janez Podobnik j ^ slavnostni govornik, predsed-. "k države Milan Kučan, i Predsednik je v svojem govoru l: ||r'Sal b°j primorskega ljudstva za esničitev več kot stoletne težnje .. Narodno osvoboditev in zdru-,.ev v skupno slovensko domo-r)!n°- "Brez Primorske ni Slove-• jj6-" ie pribil predsednik Kučan v 0 Pomembnem dogodku za hk ^r'morsl<0 dodal: "To za nas jj||° Pomembno dejanje pa ni (j.0 Samo po sebi umevna izpolni ev stoletne težnje po Zedinjeni geniji in je le zato njen logičen ^eP- Za uresničitev teh sanj so tr ? Potrebna dejanja. Sta bila po-s er>a upor in boj...!" Poklonil je žrtvam, ki so ta boj omo-80^e izbojevati, u sosede je naslovil misel, da Senci in Ita-■Jani v pretek- Desettisočglava množica je napolnila svečano okrašen proslavni prostor sredi Nove Gorice. Prišli so nekdanji borci s svojimi zastavami, še živeči tigrovci, najvišji predstavniki države, oblasti, cerkve, številni diplomati, častni enoti slovenske vojske in policije in mnogi gostje, ki so s številnimi aplavzi pospremili nagovore svečanih govornikov in izvajalcev umetniškega programa. Iz naše običine je bilo na slavju v Novi Gorici vsaj dvesto udeležencev. Najštevilnejši so vsekakor bili člani zveze borcev, upokojenci, invalidi in brigadirji. Na sliki skupina udeležencev proslave iz naše občine. še ^elj niso Pri|0- Prave ■ dob St' za t stv, sosed- / »ie°Za živlJe' > 'Zm"u drug f rjr. U8'm m ne xV0bndru- Vje s«daj t Tjp ,Za vseev-ato (> Pmko spravo. hr, °b tem ! NkuniCa. (xb8lavo ?Nčg0slavJe, ; Prj|0Pa nova f s0e Znostr da ' >dam čez ix" Ponudi-s ^Prtodlan ,:^itil°Vanja' "Sot-'nSkup' ’ 'vPrih» , Teks< in foto: Vojko Čeligoj ODLIKOVANJA PRIMORSKIM JUNAKOM Ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini je predsednik republike Milan Kučan na predlog zveze borcev in na lastno pobudo odlikoval z zlatim častnim znakom svobode, najvišjim odličjem Republike Slovenije, legendarne primorske junake, žrtve, organizacije in enote primorskega upora proti fašizmu. Posmrtno so bili odlikovani: žrtve I. in II. tržaškega procesa, organizacija TIGR, zbor svečenikov sv. Pavla ter legendarne primorske partizanske enote: 1. bataljon Simona Gregorči- Alojz Valenčič, rojen 1896, doma z Bača, žrtev I. tržaškega procesa, ustreljen na Bazovici, 6. 9.1930 ča, IX. korpus NOV Slovenije, Prekomorske brigade ter pokrajinski narodnoosvobodilno odbor za Slovensko Primorje in Trst. Med posmrtnimi odlikovanimi sta iz naše občine tudi Alojz Valenčič, doma z Bača nad Knežakom, žrtev prvega tržaškega procesa ktor Bobek iz Viktor Bobek, rojen 1909, družbeno in doma iz Trnovega/ll. Bistrica, žrtev narocjno ,)rj_ II. tržaškega procesa, ustreljen na . Opčinah, 15.12.1941 znanje. UVODNIK V sosednji vasi je bila nekega poletnega dne nevihta z veliko bliskanja in treskanja ter z močno vendar kratkotrajno ploho. Strela je kar nekajkrat udarila, ampak razen tega, da je udarila v vaški transformator in je za kratek čas zmanjkalo električne energije v vaških hišah, večje škode ni naredila. Ker stoji transformator izven vasi, bi dogodek minil neopazno, če se ne bi v bližini transformatorja slučajno nahajala Jožica. Videla je, kako je strela udarila v transformator in ko je dež ponehal, je stekla proti vasi terna ves glas kričala: 'Strela je udarila v transformator! Strela je udarila v transformator!' Njeno kričanje je slišal Lojze, ki je rekel svoji ženi: 'Jožica pravi, da je strela udarila v Franetovo mater.' Ker je v sosednji vasi dan enak dnevu in se ne dogaja nič posebnega, je bila to novica dneva, če ne že novica poletja. Žena je z izgovorom, da gre pometati dvorišče, odšla pred hišo in zaklicala sosedi Marici čez vrtno ograjo: 'Poslušaj, si slišala, da je strela udarila v Franetovo mater?' Marica, znana vaška klepetulja, je vzela pot pod noge in odšla k Pepci in ji z žalostnim pa vendar zmagovitim pogledom, ker je dobila še vročo novico pred njo, dejala: 'O joj, o joj!! Si slišala, kaj se je zgodilo? O joj, velika nesreča, velika tragedija! Strela je ubila Franeta in mater!' Vaški telefon rekla-kazala je novico uspešno raznesel in dolgi poletni dan so si vaščani krajšali z vedno novim pripovedovanjem enega samega dogodka, ki je na koncu prerasel v kup zgodbic, ki bi napolnil strani debele knjige. Befsede, besede, besede .... Malo se jih obrne, malo se jih premeče in kombinacije različnih pomenov se odkrivajo kot na novo odkriti zakladi. Tudi okoli obstoja časopisa SNEŽNIK, časopisa, ki ga v tem trenutku držite v rokah, se je zadnje čase premetalo in obrnilo veliko besed. Nevihta je v tem trenutku za nami in na njegovih straneh je zavel svež zrak, značilen za zrak, ki nastane po poletnih nevihtah. SNEŽNIK se je v jesen odpravil s prenovljenim uredništvom, saj je dobil ob starih, preizkušenih sodelavcih tudi nekaj novih. V vseh nas je veliko poleta in ena sama velika želja, ustreči čim večjemu krogu bralcev. Dogodkov je lahko malo ali pa veliko, pač odvisno s kakšnim očesom jih gledamo. Marsikoga sicer ne zanima, ali so v tej in tej vasi odprli novo cesto ali prekrili streho na vaški cerkvi, nekdo drug pa bo takšnih informacij zelo vesel. Nekatere zanimajo stari običaji in navade, druge zanima družabno in kulturno dogajanje v občini. Na koncu, ko se vse zbere, bi si res lahko pripovedovali zgodbe, ki bi napolnile strani debele knjige. Kakorkoli že, v rokah držite časopis, ki si že šest let nabira takšne in drugačne izkušnje, ki si že šest let utira poti v srca svojih bralcev in ki bi vsekakor želel biti zrcalo dogajanja, ki ste mu priča vsi prebivalci bistriške občine od Podgrada mimo Brkinov do Zabič in od Knežaka preko Ilirske Bistrice do Jelšan. Kako torej ustreči vsem našim ambicijam in vašim željam, zahtevam? Težko. Vendar si vsi skupaj želimo, da bi se za velik del bralcev SNEŽNIKA našlo kaj zanimivega in kratkočasnega iz življenja naših krajev in ljudi. Tu pa se obračamo na vas, saj več očes več vidi in več ušes več sliši. Pokličite nas ali nam pišite in vsaka vaša informacija bo dobrodošla. Če pa ste vešči peresa, čopiča ali fotoaparata, lahko dogodek sami opišete, narišete ali fotografirate in nam pošljete svoj prispevek. Vsak objavljen prispevek, naj si bo pisan, risan ali fotografiran bo po novem tudi honoriran. V teh sivih časih, ki sedaj krojijo naša življenja, je vsaka nit, ki nas povezuje, še toliko bolj dragocena in vredna, da se jo neguje in ohranja. Nit, ki povezuje naše kraje in ljudi, je vsekakor tudi časopis SNEŽNIK. Kaj vam pomenijo besede, ki so zapisane na naslednjih straneh, veste vi sami. Prav gotovo pa je, da smo v uredništvu našega in vašega časopisa odprti za vsako vašo pohvalo ali kritiko in zadovoljni z vsakim prodanim izvodom več, ker to pomeni, da spremljate nas in naše delo. K.M. KAJ SE DOGAJA V VVZ JOŽEFA MASLO? Septembra so se poleg šolskih vrat na široko odprla tudi vrata otroških vrtcev. Vrata otroškega vrtca v Trnovem, ki je v sklopu Vzgojno-varstvenega zavoda Jožefa Maslo iz Ilirske Bistrice, so se odprla še posebej na široko, saj so v prostore vrtca spustila tudi otroke vrtca iz Bistrice. Vrtec v Župančičevi ulici, ki stoji v neposredni bližini osnovne šole Dragotina Ketteja, so namreč 1. septembra (za vedno?) zaprli. O vzrokih za to, o problemih, ki sicer tarejo edino otroško varstveno ustanovo v Ilirski Bistrici, o občinski upravi in njenem odnosu do predšolskega varstva otrok ter še o čem sta nam povedala naša sogovornika, ravnateljica VVZ Jožefa Maslo, Sonja Udovič in načelnik za družbene dejavnosti Občine Ilirska Bistrica, Zdravko Kirn. V novo šolsko leto 1997/98 ie VVZ ložefa Maslo stopil brez bistriškega vrtca. Zakaj se ie zaprlo vrtec v Bistrici in kai to pomeni za zaposlene, ki so delali v tem vrtcu? Ali ie prišlo oziroma bo prišlo do odpuščani? Ga.Udovič: Z upadom števila otrok, ki so obiskovali bodisi vrtec v Trnovem bodisi vrtec v Bistrici, se je pokazalo, da lahko trnovski vrtec sprejme pod svojo streho vse otroke, vključno s skrajšano pripravo na malo šolo. Tako je bistriški vrtec trenutno zaprt in s tem so se zmanjšali stroški poslovanja zavoda. V njem pa še vedno deluje naša kuhinja, iz katere vozimo hrano v trnovski vrtec. Upamo pa, da bomo preuredili kuhinjo v trnovskem vrtcu, ki bi zadostovala za vse naše potrebe. Kakšna bo usoda vrtca v Župančičevi ulici, še ne vemo in je tudi prezgodaj za kakršnekoli zaključke z naše strani, saj s to stavbo upravlja Občina Ilirska Bistrica. Verjetno bo vrtec oddan v najem, želeli pa bi ohraniti vsaj del vrtca z eno igralnico za morebitne potrebe. G.Kirn: Za bistriški vrtec je veliko zanimanja, med drugim se zanj zanimajo tudi Glasbena šola, osnovna šola Dragotina Ketteja in bistriški Karate klub. Ga.Udovič: Glede zaposlenih v zavodu lahko povem, da se je z zmanjševanjem oddelkov in zaradi situacije, ki je nastala, zmanjšuje število zaposlenih. Program razreševanja delavcev zaradi pritožb delavk in sindikata ter razveljavitve postopka pa še ni sprejet. Kakšno ie število vseh zaposlenih (vzgojiteljice, pomočnice, kuharice ...)? Ga.Udovič: V zavodu je trenutno zaposlenih 10.5 vzgojiteljic, 6.5 po- Financiranje VVZ Jožefa Maslo v letu 1996 (v milijonih tolarjev) starši: občina: drugi prihodki: 16 56 2 SKUPAJ močnic vzgojiteljic, 4 kuharice, 2.5 čistilke, perica, hišnik, računovodkinja in ravnateljica. Od tega je 5 delavk invalidk druge ali tretje kategorije. Trenutno so na čakanju 2 vzgojiteljici, 1 pomočnica in 1.5 čistilka. Na čakanju in opredeljene kot trajni višek so 1 kuharica in 1 perica, ki se bosta upokojili. Zahteva in želja vzgojiteljic in njihovih pomočnic ie. da se upošteva zakonska določba o sočasni prisotnosti pomočnika. Ali ie njihova zahteva osnovana? Ali ustreza število vzgojiteljic in pomočnic glede na število otrok zakonu in zakonskim določbam? Ga. Udovič: Novi zakon o vrtcih predvideva sočasno prisotnost vzgojiteljice in pomočnice v oddelku z otroki od 1 do 3 let, 6 ur dnevno v oddelkih z otroki od 3 let dalje pa 4 ure dnevno. Iz občinskega proračuna nam je v tem trenutku zagotovljeno 0.8 pomočnice vzgojiteljice za celodnevni program in za poldnevni oddelek 0.4 pomočnice. Mnenje občine je, da se lahko z urniki in dežurstvi sočasnost zagotavlja v skladu z zakonom. G.Kirn: Glede na sredstva, s katerimi razpolaga občina, in glede na višine oskrbnin, ki jih plačujejo starši, ter gled na ostale izredne prihodke vrtca lahko rečem, da sredstev, ki bi zagotavljala hkratno prisotnost ene vzgojiteljice in ene pomočnice ves čas trajanja programa v oddelku nimamo in jih tudi ne moremo dobiti drugače, kot da povečamo višine oskrbnin. Kaj bi to pomenilo za vrtec v Ilirski Bistrici, ki mu že sicer upada vpis otrok, si lahko samo predstavljamo. Velika verjetnost namreč je, da bi marsikateri starši za varstvo otroka poiskali drugačno rešitev, s tem pa bi upadlo število oddelkov in s tem tudi osebja v vrtcu. Mnenje občine je, da v tem trenutku vrtec deluje v okvirih zakona in predpisanih normativov. Kako uresničiti zahtevo vzgojiteljic. če ie osnovana, oziroma, kako razbremeniti ali motivirati preobre- menjeno in nezadovoljno osebje? G.Kirn: Zahteva vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic se nanaša na določbo zakona, ki zagotavlja sočasno prisotnost vzgojiteljice in pomočnice v oddelku. Nikjer v zakonu pa ne piše, da je pomočnica vedno ena in ista oseba. Po našem mnenju se lahko z ustreznim razporejanjem, urniki in dežurstvi zagotovi z zakonom določena sočasna prisotnost pomočnice, ki pa ni nujno vedno ista oseba. Priznam, da s pedagoškega vidika to ni najboljša rešitev, in tudi priznam, da bi bila sočasna prisotnost vzgojiteljice in pomočnice ves čas trajanja programa idealna za vse, vendar na žalost občina ne razpolaga z ustrezno veliko količino finančnih sredstev, da bi ugodili njihovi zahtevi. Menim, da smo v tem trenutku to celotno zadevo optimizirali tako finančno kot kadrovsko. Glede na stanje v naši občini, ki je vse prej kot obetavno, pa se tudi v bodoče vrtcu in njegovim zaposlenim ne obetajo preveč dobri časi. Kakšna bo nadaljnja usoda vrtca v Župančičevi ulici ? Ga.Udovič:Od 1. septembra letos imamo 8.5 vzgojiteljic in 5.5 pomočnic. Ker se sočasnosti ne more zagotavljati, bom še enkrat pripravila natančno sistematizacijo delovnih mest glede na dejansko število otrok in oddelkov v skladu z zakonom o vrtcih in zaprosila Odbor za družbene dejavnosti in Občinski svet, naj zadevo prouči. Gospodarstvo občine ie na psu in denarja v občinski blagajni je vedno premalo. Koliko se stroški VVZ-ia pokrivajo iz plačila oskrbnin in koliko mora dodati še občina? G.Kirn: Najprej naj povem, da smo za vsakega otroka, ki je obiskoval vrtec v letu 1996 iz državnih sredstev prejeli okoli 230.000 tolarjev. Ker je oba vrtca v Ilirski Bistrici v preteklem letu obiskovalo 190 otrok, smo dobili za financiranje VVZ Jožefa Maslo v letu 96 okoli 43 milijonov tolarjev državnih sredstev. Ostala sredstva smo dobili iz plačanih oskrbnin, občinskega proračuna in drugih prihodkov. Za financiranje VVZ Jožefa Maslo smo porabili 74 milijonov tolarjev, od tega se stroške vrtca pokrivamo iz plačila oskrbnin približno v višini 22%. Koliko otrok ie trenutno prijavljenih v VVZ in kakšna ie zasedenost kapacitet oziroma zmoglji- vosti trnovskega vrtca? Koliko ie malošolariev ter koliko zunanjih malošolariev? Ga.Udovič: Vrtec ima kapaciteto za 9 oddelkov otrok, tako da lahko sprejme vse otroke, vključno s tistimi, ki obiskujejo skrajšano pripravo na šolo. Novo šolsko leto 97/98 smo začeli s 142 vpisanimi otroki v poldnevnem in celodnevnem varstvu. Skupaj je to 8 oddelkov, oblikovanih po predlogu pravilnika o normativih za opravljanje predšolske dejavnosti, ki je v uporabi od 1. septembra letos. V jaslicah je 10 otrok, otrok v starosti od treh do petih let je 73, v mali šoli pa je 59 otrok. 15. in 16.septembra pa smo začeli s programom zunanje male šole, ki bo potekala vsak drug dan izmenično v dveh skupinah po 21 otrok. Število otrok v VVZ Jožefa Maslo starost otrok število otrok 1996 leta število oddelkov 1996 leta število otrok 1997 leta število oddelkov 1997 leta 1 - 3 leta 12 1 10 1 3 - 6 let 88 5 73 4 priprava za šolo 90 4 59 3 skrajšana priprava za šolo / / (21-21) 42 1 SKUPAJ 190 10 180 9 Velikokrat se v primeru (ne)delovania vrtca kot (ne)modernega. odprtega ter zanimivejšega, krivda zvrača na občinsko upravo, češ da ie za veliko pomanjkljivosti in tudi za nefleksibilnost vrtca kriva predvsem občina, ki se vse prepočasi odziva na potrebe in želie otrok, staršev ter zaposlenih. Kakšne so te potrebe in (ne)uresničliive želie ? Ga.Udovič: Vse novosti, katere bi želeli izvesti, ali vse spremembe, ki bi jih hoteli vpeljati so povezane s finančnimi sredstvi. Tako smo v celoti odvisni in financirani iz občinskega proračuna ter plačil staršev. Zavedamo se tudi, da je sama Občina Ilirska Bistrica v težki finančni situaciji, zato tudi z njihove strani ni vedno takega odziva, kot bi si ga želeli. Zakai občina ne namenja več sredstev zavodu in zakaj si občinska da uprava vzame vse preveč časa. se v vrtcu realizira še tako maihna novost ali izboljšava ter zakai si vzame vse premalo časa za i spre- jemanje in obravnavanje pobud. zaposlenih v vrtcu, staršev....? G.Kirn: S sredstvi, ki jih dobimo od države, s plačanimi oskrbninami in s sredstvi, ki jih lahko iz občinskega proračuna namenimo za vrtec, se njegovo osnovno in z zakonom predpisano delovanje komajda pokrije. To ne velja samo za vrtec v Ilirski Bistrici ampak za vse dejavnosti, ki se odvijajo v okviru občine; od šolstva, zdravstva, infrastrukture, kulture, športa. Država z vsemi sredstvi manjša javno porabo in rezultat tega je, da bo ostalo vse manj denarja za programe, ki po zakonu niso obvezni in nujni. Enako velja za vrtec v Ilirski Bistrici. Edina možnost, ki se jo bolj ali manj uspešno poslužujejo tudi nekatere druge občine je, zvišanje cene oskrbnine, ki jo morajo plačevati starši. To pa je za vse nas nesprejemljiva možnost. Od države si na področju otroškega varstva ne obetamo veliko, saj je znano njeno stališče, da so vrtci samo servisi reševanja problemov občanov in kot taki v celoti prepuščeni občinam. Kako ie z vpisom novih otrok? Zakai pada ali rastei? Ga.Udovič: V tem šolskem letu se je v vrtec vpisalo 15 otrok starih od 1 do 5 let, v malo šolo, ki je po zakonu obvezna, pa se je letos vpisalo še 53 novih otrok. V mali šoli je nekaj čez 90 otrok. O vpisu lahko povem, da iz leta v leto pada, saj močno pada tudi število rojstev in raste število nezaposlenih. Letos praznuje trnovski vrtec 20. obletnico. Gradili so ga zato, ker je bila potreba po njem zelo velika; v tert trenutku pa nas je tako malo, da sn* lahko samo v enem objektu. Kot kaž^ jo podatki o rojstvih v naši občini P3 ^ je prihodnost za našo dejavnost n3' ^ sploh zaskrbljujoča. Pri nas je v teCL. trenutku upad najbolj viden, ker l* st jemamo populacijo otrok, rojenih °c leta 91 dalje. Kmalu bo viden tu^. Se bo potrebno v prihodnosti odločati o statusu javnega zavoda, je še dejal h- KM. ŠTEVILO ROJSTEV OD 1981-1995 Kdaj se bo prebudil TOKIS, lastnik odlagališča Globovnik (2) Julijsko pismo Občinskega odbora SDS Ilirska Bistrica je ostalo brez odgovora, zato smo ga poskušali poiskati mi. Povprašali smo tu in tam, da bi prišli do zaključka, ali gre za sprenevedanje ali nepoznavanje? Da bo stvar jasnejša, poglejmo nekaj dejstev. Nesporno je, da je odlagališče Globovnik ena od posledic prehitre industrializacije in posledica mogoče premalo proučene lokacije za odlaganje odpadnega gipsa in drugih industrijskih odpadkov bivšega podjetja. Čeprav smrad s tega odlagališča najbolj moti Trnovce in Topolčane, pa je dejstvo, da je TOK odlagal svoje odpadke tudi na njivah na drugi strani parka, pa se za sanacijo tega dela nihče ne zmeni. Res, da je bilo to odlagališče aktualno pred tridesetimi in več leti, toda odpadki so še vedno tam. Kaj menijo v TOKISU. V TOKISU smo se pogovarjali z direktorjem, ki nas je opozoril, da je dejansko res, da so oni sedaj lastniki odlagališča v Globovniku, da pa niso naslednik bivšega TOKA, ampak samo kupec njegovega nepremičnega premoženja. TOKIS je od stečajnega upravitelja kupil objekte v letu 1994, čeprav so prvotni dogovori zajemali tudi možnost, da bi TOKIS prevzel sanacijo Globovnika. V tem času sta se je v reševanje te sanacije vključila takratna občinska skupščina in izvršni svet, tako da je bila potem odločitev stečajnega upravitelja povsem jasna. TOKISU je prodal tudi zemljišče Globovnika in s tem, da je sam prevzel sanacijo odlagališča gipsa. S prvim delom kupnine, ki jo je TOKIS že poravnal, naj bi bili po pogodbi poravnani tudi vsi stroški za sanacijo Globovnika, ki izhajajo iz plačila kupnine za celotno TOKOVO premoženje. Direktor nam je zagotovil, da so tudi sami zainteresirani za čimprejšnjo sanacijo Globovnika, saj jih precej moti, da so vedno dežurni krivec za neurejeno stanje, čeprav so svojo obvezo, plačilo kupnine, poravnali. Pa stečajni upravitelj? Stečajni upravitelj nas je opozoril, da se je sanacija odlagališča začela takoj po uvedbi stečaja TOKA in da se je v reševanje ekoloških posledic bivšega podjetja intenzivno vključila še bivša skupščina in njen takratni izvršni svet. Le-ta je imenoval strokovno komisijo, ki je dobila nalogo proučiti dve možnosti sanacije. Prva je predstavljala odvoz vsega odpadnega materiala za predelavo v instituciji, ki ima ustrezno tehnologijo za predelavo enakih ali podobnih industrijskih odpadkov, druga pa sanacijo na kraju samem. Sanacija na kraju samem naj bi predstavljala predvsem prekritje sedanjega odla- gališča s primerno debelo plastjo zemlje, ureditev zajetja izcednih vod, da te ne bi odtekale direktno v Trnov-šek in odvajanje tako zajetih odpadnih vod po kanalizaciji na komunalno čistilno napravo. Grobi izračuni in ocene so pokazale, da je sanacija na kraju samem cenejša in predvsem lažje rešljiva. Prve idejne projekte za sanacijo je tako tedaj naročil bivši stečajni upravitelj, saj je bilo pred začetkom sanacije nujno ugotoviti, kakšni odpadki sploh ležijo na tej deponiji. V okviru tedanjih raziskovalnih del je bilo izdelanih kar nekaj raziskav za sanacijo deponije Globovnik. Izvedene so bile hidrogeološke raziskave, meritve in analize parametrov izcednih vod, potokov in odpadkov ter preverjanje možnosti biološkega čiščenja izcednih vod ter inventarizacija rastlin na samem odlagališču. Idejne študije in raziskave, ki so takrat veljale okrog 120.000 DEM, so po mnenju strokovnjakov dovolj dobro locirale vrste onesnaženja in predstavljajo zadovoljivo osnovo za oceno potrebnih vlaganj v sanacijo, zato so služile kot dobra osnova za izdelavo projektne naloge za izdelavo projektov sanacije. Vse te študije so bile izdelane v letu 1992. , Občina je s priglasitvijo svoje terjatve v stečajni masi prevzela nase obvezo sanacije odlagališča Globovnik Na osnovi testiranja odlagališča je komisija ugotovila, da je sanacija s prekritjem odlagališča in ureditvijo odvoda odpadnih vod na komunalno čistilno napravo izvedljiva, in je investicijo ocenila na približno 2 mio DEM. Občina je tako terjala od stečajnega upravitelja, da ji prizna tudi tako visoko terjatev v stečajni masi TOKA. Ker pa je stečajni upravitelj že sam poravnal stroške idejnih študij, je bila v stečajnem postopku občini priznana terjatev v višini 160 mio SIT, česar seveda po poplačilu vseh obveznosti podjetja v stečaju ne bo dobila, saj delež poplačila terjatev ne bo 100%, ampak bo bistveno nižji. Ker stečajni upravitelj dobiva kupnino za bivše objekte podjetja po delih in tako tudi pokriva terjatve stečajnih upnikov, smo sedanjega stečajnega upravitelja povprašali, koliko sredstev je dobila občina do sedaj, kdaj jih je dobila in kaj lahko še pričakuje. Povedal nam je, da je občina dobila letos spomladi iz stečajne mase 14,5 milijonov SIT in da bo predvidoma do koneca leta dobila približno še 10 milijonov SIT. Ocena strokovnjakov je, da bi ob primernem hhhh sofinanciranju projekta sanacije z dodatnimi sredstvi iz republike in z dobljenimi sredstvi iz stečajne mase zastavila zadovoljivo osnovo za celovito sanacijo Globovnika. In občina? Občina je postala upnik v stečajni masi TOKA samo zaradi tožbe naslovljene na račun sanacije Globovnika in zagotovitve, da bo sama prevzela sanacijo Gobovnika. Zato smo povprašali načelnika za gospodarsko infrastrukturo, katere aktivnosti, povezane s sanacijo Globovnika, je občina do sedaj naredila. Povedal nam je, da je občina s priglasitvijo svoje terjatve v stečajni masi resnično prevzela nase obvezo sanacije odlagališča. Letos so pričeli z evidentiranjem prizadetih lastnikov, saj ugotavljajo, da posega odlagališče tako ali drugače še na parcele vsaj 21 drugih lastnikov. Z vsakim od njih bodo poskušali ugotoviti, v kakšni meri bodo posanirali škodo na njihovih parcelah. Če drugače to ne bo mogoče, bodo morali te parcele tudi odkupiti. Na vprašanje, kaj pa z glavnim lastnikom odlagališča, TOKISOM, nam je povedal, da z njimi še niso pričeli razgovorov, jih bodo pa morali. Glede pričakovanih 25 milijonov SIT, ki jih bodo dobili iz stečajne mase, pa nam je dejal, da se boji, da ne bodo zadoščali za izdelavo projektov sanacije in odkup potrebnih parcel. Vsekakor bodo poskušali dobiti sredstva tudi iz drugih virov, danes še ne ve katerih. In končno pobudnik članka SDS. Predstavnik SDS nam je na zastavljena vprašanja v zvezi s sanacijo Globovnika zagotovil, da ni v celoti seznanjen z vso problematiko in njenim reševanjem, da pa je njihova stranka zainteresirana, da se sanacijo pospeši in problem Trnovcev čimprej reši, saj so bile spomladanske obljube o dinamiki reševanja mnogo bolj optimistične, kot lahko razberemo iz današnjega stanja. Zagotovil nam je, da se bodo v reševanje problema vključili po vseh svojih močeh tako v sami občini kot tudi v Ljubljani. Pri nadaljnji sanaciji odlagališča Globovnik pa se postavlja vseeno vrsta vprašanj. Glavno in za občane Trnovega ter Topolca najaktualnejše je, kdaj bo sanacija končana in odlagališče urejeno. Odgovora na to vprašanje nam nihče noče ali ne more dati. Kaj bo z lastništvom po sanaciji Globovnika? Bo to ostalo v rokah sedanjega lastnika ali bo celotno odlagališče s sosednjimi parcelami kupila občina? jš m PLAMA-PUR PRVA V OBČINI PREJELA ISO 9001 Delniška družba Plama-pur iz Podgrada je kot prva organizacija v občini 17.9.1997 prejela mednarodni certifikat kakovosti po standardu ISO 9001. To visoko priznanje je ob prisotnosti predsednika Gospodarske zbornice in slovenskega združenja za kakovost Jožka Čuka in drugih gostov podelil na tovarniški slovesnosti direktor slovenskega predstavništva mednarodne družbe za certifikacijo sistema obvladovanja kakovosti BVQI g. Zoran Lekič. Plama-pur, ki skoraj 70 odstotkov vseh prihodkov ustvari s prodajo izdelkov na tujih trgih in je glede na poslovno uspešnost med vodilnimi gospodarskimi družbami v regiji, se je tako pridružila 250 certificiranim organizacijam po tej seriji standardov in sodi med 300 najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Njeni cilji so še višji. "Plama-pur si je kot vizijo zapisala, da se hoče uvrstiti med najuglednejše in najpomembnejše proizvajalce mehke poliuretanske pene v Evropi in da bo družba, ki hoče imeti zadovoljne kupce, zadovoljne delničarje in zadovoljne zaposlene. Da bi te cilje dosegli, je bilo samo po sebi umevno, da se v "poslovanje" vgradi sistem, ki bo omogočil in zagotavljal učinkovitejšo organizacijo poslovanja. Sistem, ki bo izdelkom in storitvam zagotovil ustrezno trajno raven kakovosti v skladu z mednarodno veljavnimi predpisi, so prav standardi za zagotavljanje kakovosti ISO 9001," je na slovesni podelitvi uvodoma povedal direktor družbe Radoš Gregorčič. Priprave na zagotavljanje skladnosti sistema kakovosti po ISO 9001 segajo v leto 1990, ko je kupec Revoz preverjal sposobnost Plame-pur kot dobavitelja zadnjih sedežev za R4 in R5. Že takrat so presojevalci BVQI opravili prvo in dve leti pozneje drugo presojo, katere rezultat je bila najprej uvrstitev v skupino B, pozneje pa v skupino dobaviteljev A. To je pomenilo redne dobave naslonov in preverjenega dobavitelja. Kmalu po letu 1992 so okoliščine zavrle izgradnjo sistema, kot so reorganizacija in razpad takrat enotne "Plame", izguba jugoslovanskega trga, na katerem je podjetje prodalo 80% izdelkov, kadrovske spremembe ipd. Podjetje je izhod iz krize našlo z iskanjem novih trgov, s temeljito posodobitvijo tehnologije, prevetritvijo proizvodnega programa in izgradnjo ter povrnitvijo zaupanja v znanje in sposobnosti zaposlenih. "Vse to smo uspešno prestali. Danes prodamo izdelkov iz mehke poliuretanske pene več kot kdaj koli doslej, od tega jih skoraj 70% izvozimo, imamo sodobno tehnologijo, ki je primerljiva s tisto, ki jo ima naša konkurenca na Zahodu. In imamo tisto, kar je najvažnejše v razvoju vsake firme, sposobne ljudi, ki so vse to znali in zmogli. Brez sposobnih kadrov ni tehnologije, ki bi bila sama po sebi uspešna," je poudaril Radoš Gregorčič in nadaljeval: "Letos bo 245 zaposlenih v Plami-pur ustvarilo približno 37 milijonov DEM vseh prihodkov, kar bo skoraj 30% več kot lani, in prav za toliko bo večji tudi izvoz. Realizirali bomo okrog 2,5 miljona DEM naložb. Po ustvarjenem dobičku bomo med uspešnejšimi v regiji. Do leta 2000, ko načrtujemo, da bodo naši prihodki približno še za 30% večji, bomo namenili za razvoj še cca 15 miljonov DEM. Ker se zavedamo, da je konkurenca na trgu neizprosna, ker vemo, da moramo kupcu ponuditi še boljši izdelek, še kakovostnejšo storitev in ker moramo za naše delničarje ustvariti tudi primeren dobiček, ki zagotavlja tudi osnovo za tehnološki razvoj družbe, smo začeli z uvajanjem poslovne odličnosti. TQM - kot se temu drugače reče - pomeni osredotočiti prizadevanja v podjetju na skupno doseganje odličnih poslovnih izidov. Praksa odličnih in svetovno uveljavljenih firm kaže, da je filozofija TQM filozofija vodenja, pri kateri gre za sistematično odkrivanje prednosti in slabosti, negativnih odklonov po ključnih kazalcih poslovanja in sistematično izboljševanje negativnih trendov. To je orodje, ki vodi do modela rasti, razvoja in dobička. V okviru uvajanja modela poslovne odličnosti bo med večjimi podprojekti uvajanje sistema upravljanja z okoljem z namenom pridobivanja certifikata po standardu ISO 14000. Čeprav je bil slednji standard mednarodno priznan relativno pozno, je v svetu že uveljavljen. V razvitem svetu je postalo ravnanje z okoljem pomemben dejavnik pri načrtovanju razvoja podjetja in nuja za sodelovanje na trgih EU. Glede na soodvisnost rasti in razvoja naše družbe s temi trgi je nujna pridobitev certifikata po standardu ISO 14000 . Zavedamo se, da je naloga, ki se je lotevamo, zahtevna in težka. Doseženi rezultati v zadnjih letih nas prepričujejo, da to zmoremo in nas hkrati zavezujejo, da to moramo storiti." ANALIZA INVALIDSKE PROBLEMATIKE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Splošno stanje v ilirskobistriški občini je vse prej kot obetavno. Problemi, ki pestijo gospodarstvo, prebivalce občine in samo občino, so se s stečajem in likvidacijo nekaterih podjetij izredno povečali ter nazadnje privedli do nevzdržnega položaja. V ospredje pa je z zadnjim stečajem v občini Ilirska Bistrica, s stečajem delniške družbe Lesonit, prišla tudi problematika zaposlovanja invalidov. Na razširjenem sestanku, sklicanem zaradi reševanja krize v Lesonitu maja letos, ki se ga je poleg občinskih svetnikov in občinske uprave udeležil tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je bila s strani ministrstva dana pobuda o ustanovitvi invalidskega podjetja, ki bi poleg 70-tih invalidov iz Lesonita zaposlovalo tudi ostale invalide v občini. Pobuda je bila zelo dobrodošla in občinski svet ter Republiški zavod za zaposlovanje sta sprejela sklep o ustanovitvi invalidskega podjetja. K sodelovanju pa sta povabila tudi vsa podjetja iz bistriške občine, ki zaposlujejo invalidne osebe. Na 32. seji občinskega sveta z dne 31.julija letos je bilo tudi sklenjeno, da se izdela projekt za organiziranje oziroma ustanovitev invalidskega podjetja v Občini Ilirska Bistrica. Za izdelavo omenjenega projekta je bila med Občino Ilirska Bistrica in Republiškim zavodom za zaposlovanje podpisana pogodba za izvajanje javnih del. Tako je 1. septembra Zavod za zaposlovanje izdal Jožetu Rolihu odločbo za opravljanje javnega dela, katerega izvajalec je občina Ilirska Bistrica in uradno nosi naziv 'Analiza invalidske problematike v Občini Ilirska Bistrica'. Jože Rolih, ki je po poklicu ekono--mist in zaradi stečaja Lesonita trenutno nezaposlen poleg tega pa tudi občinski svetnik, je nalogo dejansko začel opravljati šele po 10. septembru, ko so bile opravljene vse začetne formalnosti in ko so mu dodelili prostor v t.i. 'provizo-riju' poleg občinske zgradbe. Sklep o ustanovitvi invalidskega podjetja sta sicer sprejela Občinski svet in Republiški zavod za zaposlovanje, vendar pa so k sodelovanju vabljena vsa podjetja in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma vsi, ki se tako ali drugače srečujejo s problematiko zaposlovanja invalidov. Kot je dejal g.Rolih, trenutno tečejo pogovori s podjetji po vsej občini, saj se mora predvsem ugotoviti natančno število zaposlenih invalidov glede na stopnje invalidnosti in s tem tudi njihovo zmožnost opravljanja del, kajti od tega je odvisna tudi izbira dejavnosti bodočega invalidskega podjetja. Glede same dejavnosti pa je g.Rolih povedal, da se že dogovarja s posameznimi podjetji, katere dejavnosti bi lahko odstopila invalidskemu podjetji oziroma pri katerih dejavnostih bi bil3 tudi sama pripravljena sodelovati. Do ustanovitve invalidskega podjej tja bo preteklo še nekaj časa, saj bo prel potrebno opraviti vse potrebne analiz6, poiskati ustrezno, tržno zanimivo de javnost oziroma dejavnosti in zagot°' viti finančna sredstva za nadaljnje del° Trenutno so zagotovljena samo fina11' čna sredstva, potrebna za izdela'-'11 analize invalidske problematike v obči ni, pridobiti pa bo trea še sredstva 1,1 poiskati vlagatelje za samo ustanovit6' ter zagon invalidskega podjetja. J°zč Rolih meni, da lahko, glede na težk invalidsko problematiko in glede 3,3 nizko stopnjo zaposlovanja v naši obc ni, pričakujemo, da se bodo tako podi6 tja kot tudi SPIZ, Zavod za zaposlov'3 nje in sama občina vsestransko vkljub v uresničitev želenega cilja, to je ust' novitev invalidskega podjetja. Po mnenju g.Roliha je možn k PROMET OBNOVA CEST V letošnjem letu se je na področju občine Ilirska Bistrica s sredstvi iz državnega proračuna obnovilo okoli 5.3 km regionalnih cest. Dela so potekala na regionalni cesti Podgrad - Ilirska Bistrica in na regionalni cesti Ilirska Bistrica -Knežak - Pivka. Na cesti med Podgradom in Ilirsko Bistrico so obnovili dva odseka cestišča v skupni dolžini 2,6 km. Regionalna cesta Ilirska Bistrica -Pivka pa je bila obnovljena na treh odsekih, in sicer v Globovniku v dolžini 1.0 km, med Globovnikom in vasjo Šembije so obnovili okoli 0.7 km dolg odsek ceste in od vasi Knežak proti Zagorju odsek, dolg 1.0 km. V Knežaku se predvideva še popolna rekonstrukcija ceste skozi vas v dolžini 1.0 km, dela pa naj bi se začela še letos. Poleg regionalnih cest pa so letos potekale, oziroma bodo še potekale, obnove lokalnih cest, ki se jih s sredstvi iz državnega proračuna obnavlja zaradi posledic zimske zmrzali 1996/97. Načelnik za gospodarsko infrastrukturo občine Ilirska Bistrica, Franc Keš, je dejal, da bo skupna vrednost del nastalih pri obnovi lokalnih cest, v nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev (19.61 3.000 tolarjev). Tako so obnovili že lokalno cesto med vasjo Koseze in vasjo Velika Bukovica. V oktobru pa naj bi obnovili še lokalno cesto med vasjo Dolnji Zemon in vasjo Gornji Zemon ter lokalno cesto med Knežakom in vasjo Bač. Vaščani Kosez so 20. septembra očistili cestne kanale ob nanovo asfaltirani ^ Koseze - Velika Bukovica Otvoritev ceste Mala Bukovica - Pavlica, 20. septembra 1997 / V soboto, 20. septembra, je bila slavnostna otvoritev na novo asfaltirane ceste Mala Bukovica - Pavlica. Dela so bila narejena v dveh etapah, in sicer prvi odsek od vasi Mala Bukovica do Studene gore v dolžini 3.8 km in drugi, krajši odsek, dolg 0.8 km od Studene gore do Pavlice. Po besedah g. Keša sredstva za ta dela še niso zagotov- ljena, vendar pa pričakujejo, da bi do za novo cesto, ki je za P bivalce tega dela bistriške tako rekoč edina prometna poVe' va z ostalo občino, dobili sreds^1 J* namenjena demografsko ogt° nim področjem, ki jih dodelj^ J ministrstvo za ekonomske odi10 in razvoj republike Slovenije-^, $ ENERGETIKA ODPRTJE ENERGETSKO SVETOVALNE PISARNE V ILIRSKI BISTRICI V sklopu projekta energetskega letovanja - EN SVET, ki se je začel Pfed petimi leti, je na področju Slovenije predvidenih 30 svetovnih pisarn. Trenutno je takih pi-Vn 24, za letošnje leto pa je pred-videno odprtje še treh in sicer v Kočevju, na Ptuju in v Ilirski Bistrici, ^ozirom na to, da sta za področje Paše občine že usposobljena dva ^ergetska svetovalca in da je tudi Prostor, za pisarno bila že urejen in °Premljen, pričakujemo, da bo Uradna otvoritev pisarne najpozneje v začetku oktobra tega leta. Kaj je pravzaprav ENSVET? Projekt ENSVET financira ministrstvo za gospodarske dejavnosti n je brezplačen način svetovanja °bčanom v zvezi s kakršnimi koli Energetskimi problemi, ki jih imajo, V roma bi jih želeli poznati, če se Pripravljajo na gradnjo ali obnovo, -ilj tega projekta je dvigniti nivo Energetske in ekološke zavesti Deanov ter s tem posredno prispeli k varovanju okolja, zmanjšanju P°treb po energiji, predvsem po ne obnovljivih virih energije, in k dvigu 'valitete bivalnih razmer. Poleg !®ga pa želi vodstvo projekta preko dajalcev projekta energetskih sve-'ovalcev dobiti zanesljivo in kvali-tetno povratno informacijo o dejanem stanju in problemih na terenu. Energetski svetovalci, ki delujejo Vokviru ENSVET-a, so za svoje delo Poosebljeni, njihove informacije P® so strokovne, kakovostne in ne-°dvisne. Kakšne informacije lahko dobi Pbčan? I • o toplotni zaščiti zgradb • o energetski sanaciji zgradb ■ o izbiri ustreznih oken, vrat in bsteklitvi • o izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav • o regulaciji ogrevalnih sistemov ■ o zamenjavi ogrevalnih naprav ■ o uporabi sončne energije, toplotnih črpalk in ostalih obnovljivih virov energije • o izbiri ustreznega energenta • o zmanjšanju porabe goriv • o uporabi varčnih gospodinjskih aparatov • o energetskem stanju objektov in o predlogu za sanacijo • o racionalni pripravi tople sanitarne vode • o možnostih za pridobitev nepovratnih sredstev za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih • izdaja mnenj za pridobitev nepovratnih sredstev • o vseh ostali vprašanjih s področja energetike v gospodinjstvih. Kdaj naj se občani obrnejo na ENSVET? • preden se lotijo gradnje ali obnove • če porabijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode več kot 15 I olja/m2 stanovanja / leto • če se jim rosijo stekla na oknih ■ če se pojavi plesen na zidovih • če vleče hlad od zidu • če nihajo zavese ob zaprtih oknih • če kondenzira v dimniku • ob ostalih problemih, ki se pojavijo, pa jih ne zanjo sami rešiti. Kako priti v stik z ENSVET -om? Ker deluje projekt ENSVET premalo časa, predvsem pa za promocijo ne namenja praktično nobenih sredstev, je kljub temu, da je to edini način brezplačnega svetovanja s področja energetike in da je samo preko energetskih svetovalcev možno priti do nepovratnih sredstev, namenjenih za učinkovito rabo energije, je ta projekt slabo poznan širšemu krogu. S tem v zvezi se je vodstvo projekta odločilo za vključitev v akcijo "teden vseživljenskega učenja" in sicer na ta način, da bo 30.09.1997 dan odprtih vrat v vseh svetovalnih pisarnah po Sloveniji. Tega dne bo možno med 16. in 19. uro obiskati svetovalno pisarno, dobiti informacije o načinu in področjih svetovanja ter dobiti brezplačne brošure z različnimi nasveti s področja varčevanja z energijo. Kljub temu, da do tega datuma pisarna v Ilirski Bistrici še ne bo uradno odprta, bo tega dne prostor v provizoriju OBČINE ILIRSKA BISTRICA, ki je namenjen za svetovalno pisarno, na razpolago vsem obiskovalcem, enako energetska svetovalca in ves ostali material. Od dneva odprtih vrat naprej pa bosta energetska svetovalca na razpolago občanom za njihove probleme s tega področja vask torek in četrtek med 16. in 18. uro. Dejstvo, da ima Slovenija razmeroma malo energetskih virov in da uvaža 73 % vseh energentov, ki jih potrebujemo, bi moral biti dovolj velik razlog, da racionalna poraba energije ne bi bila samo interes države kot institucije, ampak tudi vseh nas, sicer nas bo k temu silila vse dražja energija. Zato vam toplo priporočamo obisk energetsko svetovalne pisarne, saj vas to ne bo nič stalo, lahko pa vam prihrani marsikatero nevšečnost ter vam bistveno zmanjša stroške za vse vrste energij, ki jih porabite v gospodinjstvih. Jože Šircelj PREJELI SMO PROMET ČIMDLIE OD ŠOLE . V sredo, 24. septembra, so se Jar>i sveta zavoda in sveta staršev t Sr>ovne šole Dragotina Ketteja j6staIi na prvi seji v letošnjem inskem letu. Ravnateljica Sonja Oren-Čeligoj je predstavila letni ■Jel °vni načrt za tekoče šolsko leto, edina točka v razširjeni Car je bila tudi Revnega reda sveta 6stavi. L Solo letos obiskuje 478 otrok, ,°bra tretjina je vozačev. Pouk ,0leka v 20 oddelkih, sicer pa se 'Jy°šni pogoji za delo v primerjavi , inskim letom niso spremenili. V r^ski stavbi, zgrajeni pred 34. leti, ,ajbolj primanjkuje specializiranih, 1 ^obno opremljenih učilnic, kjer 9sti najnižji razredi težko najdejo °st termin za svoj pouk športne 'goje. 1^. V razpravi o letnem programu, . .Pa ni mogla biti celovita, saj do ®ie niso bili izpeljani vsi oddelčni I . niteljski sestanki, svet staršev pa *odi ni sestal, sta bila izposta- V?! Starši in učitelji (predstavnikov ustanovitelja, tj, občine, na seji ni bilo), so zahtevali, naj se promet umakne čim dlje od šole, ob cesti, ki vodi do šolskega dvorišča pa naj se zgradi pločnik. V bližnji šolski okolici je še nekaj parkirišč (pod pokopališčem, pri starem vrtcu, pri stanovanjskem bloku za zdravstvenim domom...), kjer otroci lahko izstopijo iz vozil in zadnjih nekaj metrov pripešačijo do šole. vljena dva (tudi že nekaj časa prisotna) problema, za katera je pristojna občina: (ne)varna pot do šole z Gregorčičeve ceste ter neurejenost igrišča pri šoli, ki potrebuje predvsem novo asfaltno prevleko. Ulica, po kateri se vsako jutro gnete množica osebnih vozil ter avtobusov, ogroža predvsem otroke, ki po tej poti pešačijo. Predstavniki šole so predlagali, naj se problem v zvezi z izvajanjem športne vzgoje za razredno stopnjo reši tako, da bi se v ta namen v starem, zdaj zaprtem otroškem vrtcu v Župančičevi ulici, uredil večnamenski prostor. Na vprašanje o prevozih vozačev, ki zdaj potekajo z avtobusi in ne več s šolskimi kombiji, je ravnateljica pojasnila, da proti pričakovanjem pripomb s strani staršev ni bilo, oziroma je bila le ena, pa še to so takoj uredili. D.P. OGREVANJE IN VARČEVANJE Energija za ogrevanje postaja iz dneva v dan dražja, zato je dobro vedeti, kako lahko vplivamo na varčno rabo energije. Pri tem lahko zmanjšamo stroške ogrevanja, ne da bi nas zeblo. Na prihranek toplote in bivalno ugodje pomembno vplivajo tudi temperature zraka v prostorih, saj so preveč ogrevani prostori sovražnik našega zdravja in nam po nepotrebnem praznijo žepe. Za spalne prostore zadošča že temperatura od 17 do 18 stopinj Celzija, medtem ko je v bivalnih prostorih prijetneje pri temperaturi 20 ali več stopinj Celzija, tako prihranimo v naših klimatskih razmerah od 4 - 6 °/o energije. Bolje je, če ponoči, ne izključimo kurjave v celoti, ker porabimo za ponovno segrevanje prostorov veliko več energije. Preko noči ali takrat, ko nas ni doma, je smiselno znižati temperaturo v prostorih na 16 stopinj Celzija. Velike toplotne izgube energije nastajajo tudi skozi okna. Različno velike reže na oknih in vratih ustvarjajo prepih in odvajajo toploto, zato je smiselno zatesniti vse reže. Zvečer lahko okna zastremo z zavesami, z zunanjimi roletami ali polkni. Vsaka takšna ali podobna rešitev, ki zmanjša izgube, lahko do 15 % zmanjša toplotne izgube skozi okna. Veliko toplote izgubimo tudi z napačnim prezračevanjem. Če so okna le priprta, se prostor počasi ohlaja in je potreben daljši čas za izmenjavo zraka. Pri tem vlaga iz zraka kondenzira po vogalih v prostoru, kar pogosto povzroči nastanek in razvoj plesni. Pravilno zračimo tako, da zapremo ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odpremo okna. Čim hladnejše je tem krajši naj bo čas zračenja. Na večjo porabo energije in goriva za ogrevanje vpliva tudi nepravilna namestitev ogreval. Če jih zastiramo z zavesami ali pohištvom, močno zmanjšamo njihovo toplotno oddajo. Zato moramo v prostor dovesti več energije, da dosežemo enakomerno in zadostno ogrevanje po celem prostoru. Na pozitivno energijsko bilanco lahko vplivamo tudi tako, da v čim večji meri izkoristimo sončno energijo. V sončnem vremenu odgrnimo zavese, da ogreva prostor tudi sonce, ker so to tudi omembe vredni prihranki. Izgube toplote so zelo odvisne od gradbenih materialov iz katerih so sestavljene zunanje površine zgradbe. Zato je zelo pomembno, da so vse obodne površine dobro toplotno izolirane. Tudi s pravilno izbiro ogrevalnih naprav in goriva lahko vplivamo na varčno rabo energije in s tem na manjše stroške ogrevanja. Če želite več konkretnih nasvetov za varčno rabo energije, vas vabimo, da se oglasite v naši svetovalni pisarni: provizorij občine vsak torek in četrtek med 16. in 18. uro. Ob obisku energetsko svetovalne pisarne boste dobili brezplačen nasvet in informacijsko gradivo. ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA ILIRSKA BISTRICA Organizira odkup za manjše količine industrijskih jabolk v skladišču Senik. Odkup se vrši vsak dan od 8. do 16. ure. Za količine, večje od 4-ih ton pridemo na dom z lastnim prevozom. Vse informacije na telefon 067/81-151 Cenjene kupce obveščamo, da imamo na zalogi izbrano pšenico za jesensko setev domače in avstrijske sorte. _ _ _ ___ _ Snežnik - stran O _ ++...: PO OBČINI : 1997 ZDRAVSTVO OB BOK KONFERENCI O ODVISNOSTI ALI PROBLEM NARKOMANIJE V NAŠI OBČINI POČITNIŠKI PROGRAM ZA ODRASLE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V Ljubljani je v dneh od 17. do 21. septembra potekala mednarodna konferenca na področju odvisnosti, kjer so se srečali strokovnjaki centralnih in vzhodno evropskih držav. Obravnavali so terapevtske programe s poudarkom na skupnostnem in terenskem delu. Letos spomladi pa je v Čateških Toplicah potekal posvet na državnem nivoju, kjer smo se skupaj usedli zdravstveni delavci, psihologi, prostovoljci, predstavniki dobrodelnih ustanov... in še kdo, ki se tega problema loteva na kakršen koli način. Pomembno je spoznanje, da se odvisnosti ne more lotiti samo ena skupina strokovnjakov, saj zdravnik ne more biti v isti osebi še socialni delavec, družinski terapevt, kriminalist ali celo tožnik. V vsej tej katastrofi, kot odvisnost večkrat imenujem, se je zdravstvo kot segment družbe organiziralo kar hitro in učinkovito. Manjka nam dovolj izobraženih kadrov, predvsem pa denarja - za primer naj povem, da zdravilo, ki ga odvisnik nujno potrebuje za preživetje v primeru predozaže, ni registrirano pri nas. Nabavimo ga na stroške ZD le v tujini!!!!! O tem, koliko je registriranih odvisnikov heroina na območju II. Bistrice je pisalo že v javnih občilih, zato številk ne bom navajala, sicer pa so le vrh ledene gore. Za spremembo bi rada razložila mojo vizijo reševanja problema. Začela bi pri nekem skupnem imenovalcu ali rdeči niti, ki ga imajo vsi mladi, ki posežejo po drogi. Prej ali slej pridemo pri vseh do spoznanja, da imajo negativno samopodobo. Vprašanje je, kje in kdaj se je ta negativna samopodoba pri mladem človeku pojavila in kdo je krivec? Vsi mi se najprej srečamo s svojimi starši in mnenja sem, da se izgradnja samopodobe začne doma. V tem norem tempu karierizma in pehanja za preživetje smo naše otroke pozabili oborožiti s samozaupanjem, samozavestjo in verovanjem v lepe stvari. V tem prvem nežnem predšolskem obdobju, ko svoje malčke zelo poredko vidimo, smo jim pozabili povedati, da je življenje lepo, čeprav naporno in da se ga splača živeti pri polni zavesti. Z vsem tem bi jih morali oborožiti pred šolo, da bi se lažje spopadli s prvimi zahtevami in stresi. S svojim življenjem, razvadami in navadami enako močno vplivamo na svoje otroke, saj nas otroci v prvih letih svojega življenja na vse pretege imitirajo. Kar je po mojem mišljenju zelo važno: dajmo otrokom vso svojo ljubezen - brezpogojno in vseobsegajočo, ne postavljajmo pred njih nedosegljive ambicije, saj nam ne bodo mogli nikoli ustreči. Dom pa naj jim bo zavetišče v katero se lahko brez strahu vrnejo, četudi kaj ušpičijo, saj drugače ne bi bili otroci!!!!! Potrebujejo pa tudi strogost in doslednost - zadnje dvoje moramo doseči najprej pri sebi. Rekli boste, da vse skupaj idealiziram, da takih staršev ni... Res je, starševstva nas nihče ne nauči, pa bi nas mogoče kdo moral, saj v zakon skočimo z veliko ljubezni, malo izkušenj pa včasih premalo modrosti. Da ne zaidem - starši imamo svoj del dela, ki smo ga dolžni opraviti. Tu so še šola, vzgojne in svetovalne institucije, ki lahko veliko naredijo v smislu osveščanja. Ostali segmenti družbe: taborniki, skavti, mladinske in študentske organizacije pa lahko naredijo veliko na področju promocije zdravega preživljanja prostega časa. Našim mladostnikom, ki imajo v starosti, ko posežejo po drogah, intenzivno potrebo po druženju s svojimi vrstniki, ponudimo kaj več kot bar na vsakem koraku. V mestu kot je II. Bistrica, bi srednja šola prav gotovo zmanjšala dnevne migracije in življenje v domovih, dolgoročno pa bi zaustavila beg intelektualcev. Hujši problem so nova delovna mesta, ki jih mladi potrebujejo iz eksistenčnih razlogov, pa tudi občutek koristnosti ni odveč v izgradnji pozitivne samopodobe. Prav na koncu pa še organi pregona, ki jih čaka trdo delo v borbi s proizvajalci in preprodajalci drog. Že nekaj let se vsak po svojih močeh ukvarja s problemom odvisnosti (zdravstveni delavci, kriminalisti, delavci CZD). Letos spomladi, po vrnitvi s posveta v Čateških Toplicah, sem naslovila na MZ vlogo za ustanovitev Centra tipa B za zdravljenje odvisnosti. Ekipo je treba izobraziti, motivirati, predvsem pa poiskati sredstva za plačilo teh strokovnjakov. Takrat je bilo na našem koncu uradno registriranih odvisnikov heroina približno 30!!!!! Aktivnosti za center B potekajo, tesneje tudi sodelujemo s centrom v Kopru, motivirani zdravstveni delavci se izobražujejo - tudi v tujini. Vse stroške so do sedaj nosi samo zdravstveni dom!!!!! Zaključek: v svetu in pri nas smo prišli do spoznanja, da je problem kompleksen in rešljiv le v koordiniranem delu vseh družbenih dejavnikov, kamor sodijo na prvem mestu starši, nato izobraževalne in svetovalne ustanove, zdravstvo, organi pregona in prostovoljci -neprofesionalci, ki izhajajo iz vrst odvisnikov in njihovih sorodnikov, ki so lahko izjemno koristni. Ivica Smajla JUNIJ - JULIJ 1997 Navajeni smo, da je poletna počitniška ponudba turističnih agencij namenjena zabavi, učenju in sprostitvi odraslih otrok. Preživljanje prostega časa odraslih duševno prizadetih otrok in njihovih staršev skrbnikov pa praviloma ostaja skrb Društva za pomoč duševno prizadetim. V okviru društvene dejavnosti potekajo med letom različne aktivnosti. Za prene-katero družino je njihova ponudba edina možnost da preživijo tudi del dopusta izven domačega kraja. Ta dejstva so bila zame in za sodelavko Sonjo Munih, specialno pedagoginjo, vzpodbuda, da sva pričeli snovati program poletnih počitniških ur, namenjenih predvsem tistim odraslim, duševno prizadetim, ki so samo doma in se nam želijo pridružiti. POČITNIŠKI PROGRAM -POLETJE 1997 Počitniški program je potekal štiri zaporedne torke in sicer: 24. junija; 1. in 8. ter 15. julija med 15. in 1 7. uro v prostorih Doma starejših občanov - enote Varstveno - delovnega centra Ilirska Bistrica. Program našega druženja smo oblikovali tako, da je lahko našel vsak izmed udeleženih nekaj za sebe. Gledali smo videofilme, poslušali glasbo, pripravljali sladice, risali, peli in se predvsem veliko pogovarjali. Vabilo za počitniška druženja smo pripravili v obliki zloženke, ki so jo dobili vsi duševno prizadeti v naši občini. Starši in skrbniki so se različno odzvali na naše vabilo. Nekateri s telefonskimi klici in izrečenim odobravanjem, ker smo se spomnili njihovega odraslega otroka; drugi z opravičilom, da ne morejo od doma; nekaj pa jih je prišlo med na$ s svojim odraslim otrokom. Odziv je bil vsekakor vzpodbuden. Počitniških ur so se redno udeleževali domski varovanci. Njih so popoldanska druženja še posebno razveselila. Popoldan je zanj6 namreč čas, ki ga preživljajo v pasivnem čakanju večera. Zaključek našega poletneg9 druženja bo predstavljal še obisk Postojnske jame. To bomo iz objektivnih razlogov uresničili šele v zgodnji jeseni. SKLEPNE UGOTOVITVE - Odziv na našo počitniško p°' nudbo je bil zadovoljiv, kar nas zavezuje, da s takimi oblikami druženja nadaljujemo tudi v prihodnjem poletju. - V prihodnje moramo zastavit' poletni počitniški program tako, da bo naše druženje trajalo neprekinjeno vsaj en teden. Morda v času ko so varovanci Varstveno-deloV' nega centra na počitnicah. - V počitniško dejavnost moramo pritegniti poleg strokovni*1 delavk Varstveno-delovnega centra tudi zunanje animatorje. Kaj se dogaja okoli vasi Kaj vas zanima? Se ukva-rjate s kakšnim posebnim konjičkom? Ali veste za kakšno posebno zname-nitost ali zanimivost? Če bi v javnih glasilih radi objavili katerokoli zanimivost, novost ali posebneže vašega kraja, nam pišite na naslov, Uredništvo časopisa SNEŽNIK/ Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica ali nas pokličite vsak dan razen sobote m nedelje na telefon 067l 81-297. Veseli bomo vsakega pisma in vsakega klica. Vabljeni■ Sncžnife Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič . Uredniški odbor: Dragicam Prosen, Vladimir Čeligoj, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsedniki Urednik in novinar: Ksenija Montani. Lektor: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA Commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1400 izvodov AKTIVNI TRNOVCI Krajani v Trnovski ulici so že več let opozarjali na neurejenost dela Trnovske ulice. V spodnjem delu ulice je bila ob vsakem močnejšem dežju poplavljena polovica cestišča. Pešci niso imeli prepotrebnega pločnika. Urejanje te problematike se je odlagalo iz leta v leto. Letos pa se je prve dni septembra le premaknilo. Trnovci so se odločili, da vsa gradbena dela pri izgradnji pločnikov in zajemu nekaterih vod opravijo s prostovoljnim delom. Tako so v prvih dveh tednih septembra zgradili 260 metrov pločnika, 100 metrov kanalizacije in položili 300 m cevi za kabelsko televizijo. Z ozirom nato, da je bila vsa ulica prekopana, so se odločili, da cestišče v celoti še preplastijo z novo asfaltno prevleko. Za ta poseg pa je bilo nujno potrebno zbrati še dodatna finančna sredstva. Stanovalci ob delu rekonstruirane ceste so sklenili, da vsaka hiša prispeva namensko za asfalt še po 40.000 SIT . Sredi meseca septembra je cestno podjetje Koper izvršilo preplastitev ulice in asfaltiralo pločnike. Vrednost vseh del znaša 4,2 milijona tolarjev. Krajani so v delu in denarju prispevali 2,8 milijona, ostalo je financirala Krajevna skupnost II. Bistrica, ki je tudi vodila izvedbo del. Vabimo vas na začetni in nadaljevalni tečaj klekljanja za odrasle. Informacije in prijave vsak dan med 15. in 17. uro na telefon: 067/41-075. PAPlItNICA JZitteci, Obveščamo Vas,, da z dnem T. iO. 1997 začnemo poslovati v novik prostorik na "Rozmanovi 2 (v prostorih bivše trgovine čaumbek). Se vedno nas boste našlik v isti stavbi, na vkodu z zadnje strani. Zaradi selitve bo trgovina dne 29. in 30. 9. 1997 zaprla. ■Lepo pozdravljeni! september 1997 _ _ _ ____ __________ _ _: SKI EPI N ODLOK OBČINSKEGA SVETA ■ ■ ■ brlrliwi%l mr w e Snežnik - stran 7 POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA Na svoji 32.seji, 31. julija letos, so občinski svetniki zadolžili Oddelek za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, da pri Banki Koper preveri možnost ugodnejših pogojev za Pridobitev posojil za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva na Bistriškem. Banka Koper je zahtevo občinske Oprave po ugodnejših pogojih za dodelitev omenjenih posojil ^vrnila. Ker banka ni pristala na znižanje obrestne mere, le Občina Ilirska Bistrica objavila sklep o razpisu sredstev *a dodelitev posojil v višini 82,65 milijonov tolarjev, in sicer Pod enakimi pogoji kot je bil izveden prvi razpis. Na podlagi odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 1997 Uradne objave, št. 15/97) in 6. člena Pravilnika o pogojih, načinu in ^iterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega 8°spodarstva in podjetništva v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. j8/96) je Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in Grizem sprejel SKLEP o razpisu sredstev za dodelitev posojil za pospeševanje in razvoj šobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v Občini Ilirska Bistrica, K' ga Občina Ilirska Bistrica dodeljuje v sodelovanju z Banko Koper, d.d., 'n Zavarovalnico Maribor d.d., Predstavništvo Koper. 1. Skupna vrednost razpisanega posojila znaša 82.650.000,00 SIT. 2. Posojila bodo dodeljena za naslednje namene: povečanje zaposlovanja oziroma pridobitev novih delovnih mest za klavce z območja občine Ilirska Bistrica, - posodobitev in razširitev obstoječih proizvodnih in storitvenih ^Pacitet, - nakup oziroma posodobitev opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov, - urejanje oziroma nadomeščanje proizvodnje z novimi ekološkimi igrami, - investicije za varčevanje z energijo in okolju prijazne proizvodne ^javnosti. 3. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetja v zasebni ali mešani lasti z najmanj enim zaposlenim klavcem (enote malega gospodarstva), - samostojni podjetniki, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za ždajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za Pis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev ^atovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo ''t' na območju Občine Ilirska Bistrica. Upravičenec do posojila je dolžan pri Zavarovalnici Maribor d.d., redstavništvo Koper, zavarovati najmanj proti požarnim nevarnostim tisti 'bjekt ali opremo, ki se gradi oz. nabavlja s pomočjo tega posojila in ‘dsko zavarovati vozila ter zavarovalno polico vinkulirati v korist banke. 4. Prosilci posojila, ki z banko poslovno sodelujejo, lahko pridobijo P°soji|0 pod naslednjimi pogoji: in odplačilne sposobnosti posojilojemalca: v | ■ doba vračanja posojila: do 5 let, ' obrestna mera: TOM + 7,5%, zavarovanje in stroški posojila: v skladu s pogoji banke, - odplačevanje posojila: glavnica v četrtletnih obrokih, obresti in Valorizacija mesečno. 5. Posojilo lahko dobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja Ugotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Maksimalna višina posojila 16 bhko največ 50% predračunske vrednosti investicije. Sredstva se namenijo za isti projekt samo enkrat. - ugotavljanje bonitete "aadu s pogoji banke, 6. Prednost bodo imeli prosilci, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka oziroma zavarovalnica ter pravilnik o dodeljevanju sredstev, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in ustvarjajo možnost zaposlitve za nedoločen čas, - opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki so ekološko neoporečne. Pri enakovrednih programih imajo prednost investicije, ki zagotavljajo večje število delovnih mest. 7. Vlogi za posojilo, ki jo prosilci dobijo na Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, mora biti priložena še naslednja dokumentacija: a) poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razvidno še: - finančna konstrukcija, - donosnost in likvidnost projekta, - čas vračanja vloženih sredstev, - ostali pričakovani ekonomski učinki, - plan trženja, - tehnično-tehnološki vidik, - možnost novih zaposlitev, b) izpolnjena in potrjena obrazca BON 2 in BON 3 (za gospodarske družbe), c) dokazilo o poravnanih davkih in obveznostih (za samostojne podjetnike in obratovalnice), d) pisna izjava o pridobitvi sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni, e) za gospodarske družbe fotokopija sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami (fotokopija deponiranih podpisov pri APP, statistična razvrstitev dejavnosti, zaključni račun za leto 1996 oz. periodični obračun), f) za SP fotokopija potrjenega priglasitvenega lista, obrazec 1/1, 1/2, g) za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopija obrtnega dovoljenja, h) za vse prosilce fotokopija odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, i) za občane, ki ustanavljajo obratovalnico ali podjetje, potrdilo pristojnega upravnega organa, da so vložili priglasitev za vpis v sodni register ter da so pred- ložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja, j) notarsko overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje, star manj kot 30 dni, k) predračun ali pogodba o nakupu opreme oziroma premičnine (če njena vrednost presega 500.000,00 SIT), l) gradbeno dovoljenje, priglasitev del ali nakupna pogodba, m) dokazila o pridobljenih posojilih, n) zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojila, ki ne sme biti starejši od 30 dni. 8. Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po končanem razpisnem roku, bodo zavrnjene. 9. Rok za prijavo je 30 dni od objave v Primorskih novicah. 10. Prosilci pošljejo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, (067/41-361). 11.0 dodelitvi sredstev bo odločal Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem. Sklep o dodelitvi sredstev bo odbor sprejel najpozneje v roku 30 dni po končanem razpisu. Odbor bo v 15 dneh po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi. 12. Prosilec prične posojilo črpati takoj po podpisu in v skladu s posojilno pogodbo in ga mora porabiti najkasneje v treh mesecih. Če ga zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izkoristiti v predvidenem roku, mora v 15 dneh pred iztekom roka obvestiti banko in navesti razloge za podaljšanje roka koriščenja posojila. 13. Odbor bo spremljal namensko porabo sredstev pri investitorju. Če bo odbor ugotovil, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali da je bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico takoj zahtevati od investitorja vračilo v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. INFRASTRUKTURA RAZDELITEV SREDSTEV PO KS ZA SOFINANCIRANJE PREPLASTITVE IN ZA ASFALTIRANJE ULIC V skladu s sprejetimi sklepi občinskega sveta občine Ilirska Bistrica je odbor za komunalo in promet sprejel razporeditev sredstev po KS za sofinanciranje preplastitve in za asfaltiranje vaških ter mestnih ulic kot je navedeno v tabeli. Na podlagi sklepa Odbora za komunalo in promet morajo Krajevne skupnosti predložiti občinskemu Oddelku za gospodarsko infrastrukturo račune o izvedbi del in kopijo potrdila o vplačilu računa v višini 50 %. Da bodo dela res opravljena v skladu s predračuni pa bodo poskrbele strokovne službe občine Ilirska Bistrica. Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Občine Ilirska Bistrica RAZDELITEV SREDSTEV PO KS ZA SOFINANCIRANJE PREPLASTITVE MESTNIH IN VAŠKIH ULIC 1 .KS Knežak 1.500.000,00 2. KS Koseze 250.000,00 3. KS Harije 900.000,00 4. KS Hrušica (Hrušica) 300.000,00 5. KS Bregarje (Gaberk) 300.000,00 6. KS Podgrad (Podbeže, Račiče, Sabonje) 250.000,00 SKUPAJ SIT: 3.500.000,00 RAZDELITEV SREDSTEV PO KS ZA ASFALTIRANJE MESTNIH IN VAŠKIH ULIC 1 .KS Rečica (Rečica) 230.000,00 (Brce) 520.000,00 2. KS Hrušica (Loče) 150.000,00 3. KS Podgrad (Podgrad) 1.435.000,00 4. KS Ostrožno brdo (Ostrožno brdo) 191.000,00 5. KS Ilirska Bistrica (Trnovska ulica) 393.000,00 6. KS Bregarje (Bregarje) 500.000,00 7. KS Kuteževo (Kuteževo) 80.000,00 SKUPAJ SIT: 3.499.000,00 KRITIČNO O RAZMERAH V GOSTINSTVU 19. ŠPORTNE IGRE ZA POKAL MOS 97 Lahko bi zapisali, da je bil zaključek letošnje turistične sezone na Bistriškem pester in zanimiv. Tako je gostilna Mašun že tretjič zapovrstjo pripravila Hubertovo mašo za gozdarje in lovce, kjer smo imeli priložnost prisluhniti Zasavskim registrom, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru iz Knežaka in Moškemu pevskemu zboru Rajka Koritnika iz Ajdovščine. Na ogled pa je bila tudi razstava idrijskih čipk, razstava praskank v toniranem lesu ter rezbarij iz jelenje roževine in drugih lovskih pripomočkov. S poezijo in glasbo je oživel vrt gostilne Trnovo. Člani pesniško -lutkovne delavnice begunskega centra v Ilirski Bistrici so z lutkami predstavili najlepše pesmi iz zbirke "Zimska romanca", domačega rojaka, pesnika Dragotina Ketteja , v izvirniku in prevodu v bosanski jezik. Še posebej živahno pa je bilo v gostilni "Pod gradom", letošnji gostiteljici zbora športnikov Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, ki je v prečudovitem letnem vrtu v naravnem okolju pripravila vrsto zabavnih in drugih tekmovanj. Kljub temu gostinci še zdaleč niso zadovoljni z letošnjo turistično bero in razmerami, ki vladajo na področju gostinstva. Predvsem jih moti hitro širjenje nelojalne konku- rence, ki si zadnje čase reže vedno večji kos kruha. Prav o slednjem so kritično spregovorili na seji IO Sekcije gostincev v začetku meseca. Pred leti je Sekcija že predložila obširno akcijo v zvezi s problematiko točenja pijač in nudenjem ostalih gostinskih storitev nepooblaščenih oseb, predvsem klubov in društev. Žal akcija ni obrodila pričakovanih rezultatov, saj se je na pisanja odzvala zgolj takratna Služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura Postojna, za katero se je pozneje izkazalo, da ni kompe-ten-tna za inšpiciranje spornih prime- rov. In ker smo zadnje čase dobili kar nekaj novih predpisov, ki bolj dosledno urejajo to področje, ter združili nekatere pomembne službe, je IO Sekcije ponovno naslovil svoje pripombe na najodgovornejše kompetentne službe. Kaže, da bo tokrat nekoliko bolje, saj smo prejeli kar nekaj odgovorov, ki pa jih bo IO Sekcije obravnaval na gostinsko - turističnem zboru Slovenije, ki bo letos od 22. do 24. oktobra v Čatežu. 23. oktobra načrtujejo tukajšnji gostinci tudi organiziran ogled zbora, kjer bo vsekakor prilika, da bodo rekli še kakšno na račun zdajšnjih raz- mer. Zanimanje za šport med bistriškimi obrtniki vse bolj narašča. Po dosežkih in številu privržencev pa vsekakor prednjačijo člani ekipe za vlečenje vrvi, brez katerih skoraj ne mine nobena prireditev tako v občini Ilirska Bistrica kot tudi izven nje. V soboto, 13. septembra so se udeležili 19. športnih iger za pokal MOS 97 v Celju. Kot običajno so jih spremljali navijači, nekateri obrtniki pa so dan izkoristili za ogled Celjskega sejma. Tekmovanja iz vlečenja vrvi se je udeležilo enajst ekip, med katerimi je ekipa Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica osvojila zasluženo odlično drugo mesto. Navdušenje športnikov in spremljevalcev je bilo nepopisno. Ker Zmagovalna ekipa pred vhodom v Celjski sejem zaključek v okrepčevalnici Podg°r‘ v Podgrajah. pa so vsi člani ekipe iz Podgore, je uradnemu delu sledil še slavnostni 13. OBRTNIŠKI POHOD NA TRIGLAV Tudi letos je Območna obrtna zbornica Radovljica v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije organizirala obrtniški pohod na Triglav. Tokratnega trinajstega pohoda so se udeležili tudi nekateri bistriški obrtniki. Kljub dokaj neugodni vremenski napovedi se je zadnji avgustovski petek zbralo na zbornem mestu v Ribnem pri Bledu nad 150 udeležencev iz tridesetih ob- NI NAS BILO SRAM, DA SMO IZ ILIRSKE BISTRICE Ob obilici vseh mogočih sejmov Slovenija slovi kot sejemska dežela, prav posebno mesto pa vsekakor še naprej pripada Celjskemu sejmu, ki ostaja nacionalni praznik obrtništva. V preteklosti, ko obrt še ni bila najbolj spoštovani del gospodarstva je pomenil vse kaj drugega kot danes. Bil je sredstvo za uveljavljanje, danes pa postaja najuspešnejši tržni projekt Slovenije. Je splet tistega, kar ponuja in tistega, kar drugi ponujajo obrti. Hkrati je priložnost, za izražanje moči obrtništva, saj se vse velike obrtniške bitke začenjajo prav na celjskem sejmu. Kljub dvajsetodstotnemu sejemskem popustu, ki so ga deležni vsi obrtniki, pa je razstavljanje na sejmu povezano z nemajhnimi finančnimi sredstvi. Prav zato naša Območna obrtna zbornica že nekaj let zapovrstjo ne pripravlja skupnega razstavnega prostora. V letošnjem letu smo sicer načrtovali nekoliko večjo udeležbo na prodajno - razstavnem prostoru izdelovalcev domače in umetnostne obrti, ker pa je le ta prodajnega značaja, ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti zadostne količine potrebnih izdelkov. Tako se je v sklopu razstave z aranžmaji iz suhega cvetja predstavila le Helena Urh iz Podgrada. Modna revija na Celjskem sejmu - izdelki Sanje Udovič In kot vsako leto doslej je tudi tokratni sejem spremljala množica obsejemskih prireditev, med katerimi je bila ena izmed odmevnejših modna revija tekstilcev, združenih v sekcije po celi Sloveniji. Prav na slednji je sodelovala tudi naša tekstiIka Sanja Udovič iz Ilirska Bistrice. Sanja je še sorazmeroma mlada obrtnica, saj obrtno dejavnost opravlja šele pet let, zato pa je toliko bolj delavna in obetavna. Poleg izdelkov po meri in željah kupcev kreira in izdeluje še male serije lahke in težke konfekcije za različne potrebe in priložnosti, med drugim večerne ženske in moške obleke, različne uniforme (pevski zbori), oblačila za krste, obhajila, birme in poroke ter pustna oblačila z dodatki. Tokrat se je predstavila s kolekcijo osmih ženskih in štirih moških oblek za posebne priložnosti. Njene stvaritve so bile uvrščene v samo "špico" revije, deležne burnega aplavza občinstva, sama pa je prejela neštetih čestitk in iskrenih stiskov rok. V Ilirski Bistrici si bomo njene izdelke lahko ogledali nekje v sredini oktobra, kajti z nekaterimi domačimi obrtniki pripravlja modno revijo v Fink Floyd baru. Neglede na stroške upamo, da bo naslednje leto odločilo močnih obrtnih zbornic. Organizator je sicer načrtoval vzpon iz dveh smeri, iz Rudnega polja in Vrat, zaradi varnostnih raz-logov pa se je po enourni prestavitvi odhoda odločil le za lažjo pot iz Rudnega polja. Odločitev je bila vsekakor na mestu, saj vreme pohodnikom ni bilo naklonjeno; ves čas pohoda jih je namreč zalival dež. Ko je dež ponehal, pa se je ohladilo in gore nad Velim poljem je pobelil sneg. Šele v varnem zavetju Triglavskega doma so si pohodniki nekoliko oddahnili in se poveselili. Tudi naslednje jutro je bilo vetrovno in hladno, nič kaj naklonjeno novincem. Kljub temu so prvi, med njimi naš gostinec Velko Zidar, osvojili vrh že nekaj po osmi uri zjutraj. Takrat je severni veter tudi že naredil svoje in pohodniki so bili nagrajeni z nepozabnim netke, Furlanija, Učka in seveda pl Snežnik. Naša pedikerka Milka Prose110 va, ki je bila deležna tudi krsta M neza Janše, ki se je slučajno na Triglavu, pravi, da so bili obe nepozabni in nepopisni, organ cija pohoda in delo radovlj|5K reševalcev pa brezhibno. Po sestopu so se pohodniki P družili srečanju obrtnikov blej5 bohinjske in radovljiške občin^ Ribnem, kjer sta jih pozdra^ predsednik Obrtne zbornice venije Miha Grah in predsed'1 Obrtne zbornice Radovljica FH , Ažman. Padalci Alpskega letjf skega centra z Lesc pa so v tat1 mih s tremi obrtniki doskočili i vo zastavo obrtne zbornice. st Pika na i je bilo družabno ^ Čanje, kjer so se pohodniki pon1 v različnih družabnih in spretn° ,di! k sodelovanje na sejmu še več naših obrtnikov, kajti brez vlaganj ni promocije. Vzpon na Triglav DAN ODPRTIH VRAT prometne policije v oš ANTONA ŽNIDERŠIČA ilRSKA BISTRICA, 24.9.1997 < asfaltnem igrišču OŠ Antona ' 'deršiča so postojnski policaji pribili dan odprtih vrat prometne ij lcije. Učencem so razkazali poljske avtomobile, motorje in ^dične aparature, ki jih policaji )no potrebujejo za uspešno delo a terenu. , Policaji so ustregli vsem našim . Jam, zato so nekaj gledalcev po-1^. !'i na motorje in jih popeljali po Igriških ulicah. Nato je sledil pod-^ 0 tem, kaj vse se lahko zgodi, ; ne upoštevamo prometnih zna-^ 'n če na cesti nismo dovolj pre-,,r n'. Spoznali smo, da je treba j1 0 Bistro glavo varuje čelada r? n° upoštevati. Voznikom motorja troles se je brez čelade na glavi ^ Petila marsikatera grda prometna 6sreča. Prijazni policaji so nam pokazali tudi, kako se vzame prstne odtise in kakšna je njihova oprema za delo na cesti. Razkazali so nam vse: od neprebojnih jopičev do plinskih mask in čelad. Med motornimi vozili smo si lahko ogledali tudi kombi, namenjen prevozu ponesrečencev, in pa terenska vozila (Puche). Ob vsakem izmed razstavljenih vozil in aparatur je budno pazil policaj, ki je bil vedno pripravljen odgovoriti na zanimiva vprašanja otrok. Prepričali smo se, da so naši policaji dobro opremljeni, da vestno skrbijo za našo varnost na cestah in da so zelo prijazni ljudje. Ana Lavrenčič OŠ Antona Žnideršiča KO ŠTUDENT NA RAJŽO GRE j Oktobra se začne novo študijsko leto in z njim postane kraj študija Saj za bistriške študente) običajno tudi kraj bivanja. Tako so študenti Posebej "bruci" in tisti, ki še nimajo strehe nad glavo, prisiljeni ^skrbeti za nastanitev čez šolsko leto. Nekateri so za to poskrbeli že ^'nulo šolsko leto, drugi so si pustili iskanje na večkrat nehvaležno lesen. Bok prijave za sprejem v študentske domove je bil 14. avgust in tokrat je večina izmed bodočih in že starih študentov oddala svoje °šnje (skupaj s kupom dokumentov) na naslov komisije, ki skrbi za 2Poreditev študentov po domovih. Študentski domovi so tudi /lovno najugodnejša možnost, saj cene v le-teh variirajo od 4000 v ,d° 9000 SIT na osebo. Pa vendar - bilo bi že kar idealistično f^rJeti, da bi dobili sobo takoj, saj so merila za podeljevanje sob I radi njihovega premajhnega števila) vse prej kot preprosta. Večina 'erjetno poskrbela za rezervno možnost. Cene sob v dijaških Je zato ■ ^ruovih, v kolikor slednji še sprejemajo študente, je okoli 15000 SIT ^ °skrbnino oz. 25000 SIT za sobo in prehrano v dijaškem domu. ato pride v poštev še najem stanovanj, katerih cene se gibljejo od ^ 0d° 1000 DEM, in seveda privatne sobe (okoli 200 DEM na mesec). Pdvatnim pa pridejo v poštev tudi najrazličnejša tveganja (po Posedovanju) - prvi mesec je idealen, če ubogaš hišna pravila, J510 Pa je vsak mesec hujši. "Dogodivščine" se baje kar vrstijo - od . gledovanja oblačil, preko hladnih tušev do omejitev tedenskih odov. Življenje, kaj?! ^ 0 študent na rajžo gre? Pot ni kratka, ne ravna - vsak izbere, kar Je na voljo, kar je v okviru njegovih možnosti. Utopično pa je p . Ijati, da bo vse padlo prav na naše dlani. Na koncu koncev tojamo vse bolj odrasli (vsaj tako pravijo) in odraslost bo včasih v °dgovomo nositi na lastnih ramenih. B-S. Navedene cene veljajo seveda na mesec. Robert Grošelj NARAVOSLOVNI TABOR NA MAŠUNU Tridnevni tabor na Mašunu so prijetno preživeli vsi udeleženci, čeprav so nekateri od njih staknili prehlad. Hvala vsem, ki so nam omogočili nepozaben tabor na Mašunu. Urška Šestan, OŠ Antona Žnideršiča BISTRIŠKI RUŠEVCI V sredo, 10.9.1997, smo učenci osmih razredov O. Š. Antona Žnideršiča zgodaj zjutraj prispeli na Mašun. Čakal nas je tridnevni naravoslovni tabor, ki je bil seveda povezan z učnim načrtom. Za red in sodelovanje vseh učencev sta poskrbeli učiteljici Nevenka Ujčič in Barbara Jenko. Po namestitvi smo kmalu začeli z delom. Z obiskanim področjem, ki nam je bolj ali manj znano, so nas še podrobneje seznanili gozdarji iz ZZC-ja. Razkazali so nam učno pot po Mašunu, ki je primerna tudi za turiste, saj je ob vsaki posebni značilnosti tega kraja postavljena tabla, na kateri je napisano vse, kar nas utegne zanimati. Nekje na sredi učne poti je bila Anina skala, s katero je gozdar med pripovedovanjem pritegnil večino omrznjenih ušes. Z nje je prekrasen pogled na Snežnik. Gozdarji so uspešno opravili svoje delo, mi pa smo si s svojo pridnostjo zaslužili urico prostega časa, v katero je bilo všteto tudi okusno pripravljeno kosilo. Ko smo izkoristili "dopust", ki nam je bil na razpolago, smo se spet posvetili resnemu delu. Razdelili so nas v dve skupini. Prva skupina je bila dodeljena učitelju Franetu Dolganu. Na terenu je posku-šala najti nakaj užitnih gob. Žal smo nabrali le strupene gobe, kajti užitnih letošnjo jesen ni. Toda naši načrti so bili vseeno uresničeni. Učitelj nam je kljub neuspešnemu iskanju povedal nekaj pomembnih stvari, ki jih moramo vedeti, ko se odpravimo gobariti. Druga skupina je med tem časom z učiteljico Nado Šircelj prepoznavala zdravilne rastline, ki smo jih potem, ko smo se zamenjali v skupinah, tudi nabrali. Preden smo se odpravili v sobe, smo si zvečer skozi teleskop z učiteljem Ivanom Škrljem ogledali vesolje. Naslednji dan smo se dogovorili, da bomo vstali ob ob osmih in tega smo se tudi držali. Čez pol ure smo vsi že sedeli v jedilnici in zajtrkovali. Približno ob isti uri kot prejšnji dan smo začeli s poukom. Tokrat sta ga vodila tabornika Marko Mršnik in Gregor Kovačič. Povedala sta nam nekaj o življenju v naravi in postavljanju zasilnega bivaka, pozneje pa sta nam pripravila tudi zelo naporen orientacijski pohod, čeprav nismo imeli s seboj ničesar, kar bi nam pomagalo pri iskanju gesel, razen zemljevida. Tekmovalo je osem ekip. Najhitrejša ekipa je porabila za iskanje sedmih točk na območju Mašuna le 35 minut, najslabši ekipi pa ni uspelo najti vseh točk. S predstavitvijo snežniških gozdov, ki nam jo je pripravil planinec Hinko Poročnik, pa se je zaključil še en zanimiv dan. Nismo zgodaj zaspali, čeprav sta nas učiteljici opozorili, da bo petek zelo naporen, kajti v načrtu smo imeli pohod do 6 km oddaljenega Veksla. Besede učiteljice so se uresničile. Pohod je bil kljub temu, da nismo hodili po strmem, naporen. Kar presenečeno smo obstali, ko smo prispeli na cilj. Tam sta bili dve lovski koči, ki nista ravno v najboljšem stanju. Kasneje pa smo od dveh prijaznih delavcev izvedeli, da koči prenavljajo v igralnico in rekreacijski center. Pot nazaj nam je prinesla veliko presenečenje, saj sta učiteljici, ki sta hodili kar nekaj metrov pred nami, videli medvedko z mladiči. Držali smo se skupaj in vse se je srečno končalo, saj se medvedka ni več prikazala. Pozneje smo imeli v načrtu med-razredne igre. Ker pa so bila vsa igrišča zasedena, je športno tekmovanje odpadlo. Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna, mladinska, vzgojna in nepolitična organizacija, odprta vsem ne glede na narodnost, vero in prepričanje. Sloni na načelih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen pluralizma, svobode posameznika, miru in moralno-etičnih vrednot. ZTS šteje danes 10000 aktivnih članov, organiziranih v rode, klube in družine. V devetih območnih organizacijah deluje 84 rodov. Eden izmed njih je tudi ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV iz Ilirske Bistrice, ki bo naslednje leto praznoval 45-o obletnico delovanja. Delo v RSR temelji na združevanju v majhne skupine - vode, kjer se otrok nauči samostojnosti, pomena povezanosti z vrstniki in medsebojne pomoči, pripravljenosti pomagati drugim, pa tudi prevzemanja odgovornosti in nalog. S spoznavanjem narave, bivanjem v njej in doživljanjem njenih lepot in izzivov se posameznik približa sebi in zave povezanosti in celovitosti sveta. V rodu vzpodbujajo vključenost članov in enot v reševanje problemov razvijajoče se mlade družbe in zavedanja pomena strpnosti. Otroci, ki se želijo spoznati s taborništvom, se jim lahko pridružijo že v predšolski dobi (MURNI), pravo taborniško delovanje pa doživijo v osnovnošolskem (MEDVEDKI IN ČEBELICE) ter kasneje (GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKI) in v srednješolskem obdobju (POPOTNICE IN POPOTNIKI). Taborniki iz Ilirske Bistrice imajo vodove sestanke, to je redno tedensko srečanje voda s svojim vodnikom, kjer se igrajo, pojejo in pridobivajo ter utrjujejo taborniško znanje. Le-to kasneje tudi pokažejo na čisto pravih tekmovanjih. Tako so npr. letos na državnem mnogoboju dosegli kar tri prva mesta, vse to pa vsekakor kaže na kvalitetno in zagreto delo tabornikov. Vodi se med seboj preizkušajo v postavljanju šotorov, lokostrelstvu, bivakiranju, signalizaciji, spretnostnem tekmovanju in orientacijskem pohodu. Taborniška posebnost je tudi kurjenje ognja, ki je tabornikom simbol živ- ljenja, gibanja, ljubezni, pomeni pa predvsem varnost in toplino. Pogosto hodijo tudi na izlete, kjer se zabavajo in sprostijo daleč stran od mestnega vrveža in vsakdanjih skrbi. Najlepši del taborniškega leta pa je predvsem zimovanje in taborjenje, ki se ga taborniki udeležijo ob reki ali jezeru. Letošnje taborjenje je potekalo ob reki Soči, kjer so se predvsem mladi člani naučili naravo spoštovati in jo ščititi pred tistimi, ki jo neusmiljeno uničujejo. Prav na taborjenju dvigujejo zastavo vsako jutro in večer v zboru, pri tem pa so oblečeni v taborniški kroj in pojejo taborniško himno. LJdeležujejo se tudi jamboreejev (ZLET), to je srečanje skavtov vsega sveta, ki poteka vsaka štiri leta; tam spoznavajo druge kulture in običaje. Letos se je kar 21 bistriških tabornikov udeležilo enega takšnih Jamboreejev v Velenju (slika spodaj). Dobre stike imajo tudi z !uxemburškimi in makedonskimi skavti, en član RSR pa se je udeležil projekta VVISH, na katerem so poleg slovenskih tabornikov sodelovali tudi skavti iz Irske, VVallesa in Madžarske. Taborništvo je torej način življenja, ki ga mladi spoznavajo skozi družabna srečanja in različne preizkušnje. Tako se sklepajo prijateljstva, ki trajajo vse življenje. Monika Urh KNJIGE PO KETTEJU SE PREVOD KOSOVELOVIH PESMI Uvod v letošnje mednarodno pisateljsko srečanje v Vilenici je bila predstavitev nove dvojezične pesniške zbirke prevajalca in pesnika Ismeta Bekriča. Ismet Bekrič, v Ilirski Bistrici živeči bosanski pesnik, je po prevodu izbranih Kettejevih pesmi v dveh zbirkah 'Čuj sanje mi' in 'Zimska romanca' v bosanski jezik prevedel tudi zbirko otroških pesmi Srečka Kosovela 'Deček s sončnico / Dijete sa suncokretom'. Ob tej priložnosti je bila tudi otvoritev razstave kamnitih skulptur akademskega slikarja Petra Abrama, ki so nastale ob likovni opremi knjige 'Deček s sončnico'. Predstavitev knjige, katere izid so omogočili ZKO Ilirska Bistrica in Sežana ter Kosovelov kulturni center v Sežani pod okriljem projekta 'Zavod za odprto družbo -Slovenija', je bila 10. septembra v Lokvi. Poleg predstavnikov kulturnega življenja iz Sežane, Divače in Lokve ter ostalih so se prireditve udeležili tudi predstavniki kulturnega življenja iz Ilirske Bistrice. Tako so bili poleg prevajalca in člana ilirskobistriškega literarnega društva Ismeta Bekriča na predstavitvi tudi predsednik literarnega društva Ilirska Bistrica Ivko Spetič ter predsednik in tajnik ZKO Ilirska Bistrica Franc Gombač in Dimitrij Bonano. Uvodno besedo na otvoritvi so imeli predsednika ZKO iz Ilirske Bistrice in Sežane, Franc Gombač in Aleksander Peršolja ter Josip Osti, bosansko-slovenski pesnik in prevajalec, ki je tudi napisal spremno besedo k zbirki. Franc Gombač je v svoji uvodni besedi na kratko povzel delo Ismeta Bekriča in poudaril, da sta oba prevoda, izbor Kettejevih otroških pesmi z na- slovom 'Zimska romanca', ki je izšel letos spomladi, in najnovejša zbirka Kosovelove lirike 'Deček s sončnico', knjigi dveh primorsko-kraških pesnikov in kot taki lahko služita kot most kulturnega sodelovanja med občinama Sežana in Ilirska Bistrica. Svoj uvodni nagovor je zaključil z željo, da bi se sodelovanje na kulturnem področju med obema občinama, Sežano in Ilirsko Bistrico, v prihodnosti bolj razmahnilo in poglobilo. Josip Osti je poudaril, da je Bekrič Kosovelove pesmi ne le prevedel ampak tudi prepesnil. Tako njegove prepesnitve Kosovelovih pesmi, ko se mu te najbolj posrečijo, izžarevajo in zvenijo, kot da so napisane v bosanskem jeziku. To, je dejal Osti, je tudi največja pohvala prevodu. S tem Bekrič ni pokazal le svoje privrženosti Kosovelovi poeziji, temveč je poleg vseh dosedanjih prevajanj naredil še en korak k približevanju dveh literatur, slovenske in bosanskohercegovske, s tem pa tudi dveh držav in narodov, ki v njih živijo. K.M. KLUB NADA ZADAH SLOVENIJA MKNZ BAZOVIŠKA 26 ILIRSKA NOVA SEZONA V MKNŽ Mladinski klub Nade Žagar, v Ilirski Bistrici bolj znan kot klub MKNŽ, spet odpira svoja vrata glasboželjnim mladcem in mladenkam, skratka radovednežem iz vse Slovenije in Hrvaške. MKNŽ, ki je že znan po dobrih in zanimivih koncertih, je tokrat prijetno presenetil z kragujevško skupino KBO (Kragujevački bezvezni orkestar). Čez dvesto glava množica, ki je MKNŽ napolnila do zadnjega kotička, je tričlansko punk zasedbo, ki sicer igra brez bas kitare, sprejela z navdušenjem. K temu je veliko pripomogla tudi predskupina Absent Minded, ki prihaja iz Branika in šteje štiri člane. V MKNŽ - ju se v prihodnosti obeta še veliko zanimivih koncertov, kot so: 10. 10. 1997 B.O.D. (Jap) 11. 10. 1997 SCUM ELEMENT (Can) 14. 11. 1997 GUAPO (U.K.). Monika Urh LIKOVNIKI MLADI LIKOVNIKI NA SVIŠČAKIH V petek, 19. septembra, se je na Sviščakih zbralo štirideset osnovnošolcev in osnovnošolk, ki so sodelovali na devetem srečanju mladih likovnikov EX TEMPORE "Snežnik 1997". Srečanje je bilo posvečeno stoti obletnici rojstva slikarja Franceta Pavlovca in devetdeseti obletnici Planinskega društva Snežnik iz Ilirske Bistice. Vsako leto se v okolici Ilirske Bistrice zberejo mladi likovniki in v rezličnih tehnikah upodabljajo naravo in svet okrog sebe. Letos so na Sviščakih ustvarjali učenci osnovnih šol iz Ilirske Bistrice, Kuteže-vega, Podgrada, Brešce, Postojne, Reke, Viškovega in Pivke, spremljali pa sojih njihovi učitelji in mentorji. Likovna srečanja EX TEMPORE organizirata Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in Planinsko društvo Snežnik. Organizatorji so povedali, da bodo likovna dela mladih, ki so letos upodabljali Snežnik in njegovo okolico, razstavljena na osnovnih šolah, tako da si bodo lahko umetniške izraze mladine ogledali tudi drugi učenci, učitelji in pokrovitelji. Srečanje na Sviščakih ni bilo tekmovalnega značaja, zato so vsi sodelujoči dobili spominska priznanja. S. Lovec Slika: Vojko Čeligoj NOVOSTI V KNJIŽNICI Literatura za mladino ALLEN Roger E.: Winnie-the-pooh on management; BARRIE j. M.: Peter Pan; BREŽINA!.: Mlin strahov; BREŽINA!: Skrivnost snežne pošasti; EKKER E. A.: Franz Schubert; GRIMM).: Grimms fairy tales; HEICHEN W.: Osvajalec v imenu miru; HOMERUS: Odiseja; LOBE M.: Mali hokuspokus; LOBE M.: Mali jaz sem jaz; MAKAROVIČ G.: Copati; MAVER L. S.: Potica za ljubega Boga; MAVER-SKUMANZ L.: Angel za božično drevo; MILČINSKI F.: Pravljice; SAM A.: Pikapolonica na prašni cesti; SCHREIBER- VVICKE E.: Radomiš; VRABIČ !: Oblak, mlinar in pobeglo zdravje! Strokovna literatura za odrasle ALBRETTI A.: Colloquial Slovenc: ANDRE M. O.: Moderato cantabile; APOVNIK P: VVorterbuch der Rechts und Wirtschaftssprache; Arjitektura 16. stoletja na Slovenskem; BAJZEK J.: Od skupine k skupnosti; BONFTZER R: Erič Rohmer; BRESSON R.: Zapiski d kinematografu; CHARLISH A.: Zdrava nosečnost; Dobrla vas in okolica; Družina; FRIŠ D.: Ameriški Slovenci in Katoliška cerkev: 1871 - 1924; Govori za vse priložnosti in na kratko o retoriki; IN DER MAUR W: Nacionalizem; JELOČNIK N.: Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941 - 1945. Del 1; Katolische Reform und Gegenreformation in Innerosterreich 1564 - 1628; KRIŽNAR F.: Sto slovenskih skladateljev; LINDNER D.: Praznoverje; MASCULL B.: Collins Cabuild; MAZAKARINI L.: Mozart; Mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike (7;1994, Ljubljana) Avdio-vizualni mediji in identitete: zbornik; MEUROIS-GIVAUDAN A.: Kronika odhoda; MEVSELS L. O.: Nacionalsocializem; MIHELJAK V.: Pogled skozi ključavnico: dnevnik pol itičnega voyeurja; NEUBAUER H.: Gib skozi stoletja; PALMER D.: Ali središče drži?; PIŠKUR M.: Ljubljansko Navje; RAMOVŠ J.: Slovenska sociala med včeraj in jutri; Slovenija: 1941 -1945, Opravičevanje kolaboracije; SODJA E: Sreča pod domačo streho; Soški protokol; STRITAR A.: Najpogostejša vprašanja in odgovori o radioaktivnih odpadkih; TR1GGS T. D.: Firstcertificate testbuilder; TRSTENJAK A.: 1906 - 1996 O družini; VIRK T: Tekst in kontekst. NAGRADE REŠEVALCEM KNJIŽNEGA KVIZA V Knjižnici Makse Samsa je bilo v četrtek, 18.9., javno žrebanje nagrad za otroke, ki so reševaii mednarodnii knjižni kviz na temo HRANA. Reševanje kviza je potekalo od marca do septembra. Prejeli smo ogromno rešitev, saj je pri_ reševanju kviza uspešno sodelovalo 777 učencev. Največ rešitev so oddali otroci iz OŠ Dragotina Ketteja. Glavna nagrajenka med otroki iz bistriške občine je bila učenka AJAZAJ MAJLINDA, ki se bo 6. oktobra udeležila zaključne prireditve v Ljubljani. Izžrebanih je bilo še deset nagrad. Vsi reševalci kviza pa so si lahko ogledali film MATILDA. Nakup nagrad in filma so omogočili Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, vse osnovne šole v naši občini in Knjižnica Makse Samsa. Vsi sodelujoči bodo lahko sodelovali v žrebanju za mednarodno nagrado, ki bo enemu reševalcu iz Slovenije prinesla udeležbo na mednarodnem bralnem taboru. S tem pa kviz v naši občini še ni končan, saj v osnovni šoli Dragotina Ketteja pripravljajo projektno nalogo na temo HRANA. Svoje delo nam bodo predstavili v drugi polovici meseca oktobra. Knjižničarke se zahvaljujemo tudi vsem mentorjem osnovnih šol, ki so si vzeli čas in pomagali pri reševanju kviza. Manica Klemenc KONCERTI TRŽAŠKI OKTET PONOVNO MED NAMI Akciji reševanja in restavrirali3 orgel v cerkvi svete Helene na mu so se ljubeznivo odzvali tu člani Tržaškega okteta, ki jih v^1 znani član nekdanjega Slovenski3 okteta Danilo Čadež. V najnovep1 postavi: VValter Stopar, Rudi Stop3'' Alfred Cibiz, Vladislav Komar, P" rjo Milič, Damijan Locatelli, ^ Muha in Boris Pangerc so se vc£l kvi svetega Jurija v petek, 19-tembra predstavili bistriški publ' Prvi del programa je črpal iz ^ kladnice umetnih pesmi, sledil J. nekoliko bolj 'popularen', a nič spored ljudskih pesmi slovenske^1 furlanskega, ruskega in (ameriš^ črnskega izvora. Delom J. Cro c# T.L.da Victorie, J.Gallusa, F, J> Bacha, F. Schuberta, P.l. (X kovskega ter G.T. Livovskeg3 publika sledila zbrano, z vel' mero spoštovanja do zahtev glasbe, ki so jo pevci TržaškG okteta odpeli s pravšnjo doz“ občutka za interpretacij0 neverjetno discipliniranostjo. Ne rai°: Penelope Ann Miller, Linda Hunt, I^Sizemore •10.97 ob 20.30, 19.10.97 ob 20.30 NA VRAT NA NOS, amer. barv., komedija Režija: Andy Tennant Igrajo: Matthew Perry, Salma Hayek 18.10.97 ob 17.30, 19.10.97 ob 18. uri HITROST 2, amer. barv., akcijski Režija: Jan de Bont Igrajo: Sandra Bullock, Jason Patric, VVillem Dafoe 24.10.97 ob 20.30, 25.10.97 ob 18. uri, 26.10.97 ob 20.30 IZGUBLJENI SVET, amer. barv, spektakel Režija: Števen Spielberg Igrajo: Jeff Goldblum, Julianne Moore, Pete Postlethvvaite 25.10.97 ob 20.30, 26.10.97 ob 18. uri TEORIJA ZAROTE, amer. barv., triler Režija: Richard Donner Igrajo: Mel Gibson, Julija Robets 30.10.97 ob 20.30, 31.10.97 ob 18. uri, 2.11. ob 20.30 ZVEZDNE STEZE, amer. barv. ZF Režija: Jonathan Frakes Igrajo: Patrick Stevvart, Jonathan Frakes 31.10.97 ob 20.30, 2.11.97 ob 18. uri PRIDRŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA OKTOBER V KINU iJesen je čas, ko k nam prihrumijo največje filmske uspešnice ameriškega podjetja. L r|eani namreč poleti najbolj pogosto zahajajo v kino, za razliko od Slovencev, L vtem letnem času raje kot temi kinodvoran predajo brezdelju, soncu in morju, rf.| , rzčas sanjarijo tudi o tem, kako hitro zaslužiti. No, oktobra boste na bistriškem ern platnu lahko videli tudi to, kako je moč v enem samem mesecu zaslužiti i Milijarde dolarjev, ali bolje, kako pol milijarde dolarjev sploh zgleda. V mislih C seveda največja filmska hita letošnjega poletja v ZDA. Prvi je MOŽJE V 'irn ^ dru§' Pa IZGUBLJENI SVET. Prvi je izvrstna, duhovita in eksplozivna črna ijltv ediJa 0 istoimeni supertajni organizaciji, kombinaciji FBI in CIA, ki pa se ne fjk arja 2 ljudmi, marveč nadzira prišleke iz vesolja, jim po potrebi najde delo in ^ ?m naš planet ščiti pred vesoljskimi izmečki. Drugi film je fantastična 'H °vščina' ki ponovno sooči ljudi in dinozavre ter ponuja vse tisto, kar ste v dve 6rn Parku pogrešali: napetost, nevarnost, grozo in krvav boj za obstanek med Sp, , a vrstama, ki so ju do nedavnega ločili milijoni let evolucije. Slavni Števen tk er8' ki je Može v črnem produciral, Izgubljeni svet pa tudi režiral, znova iv Zu!e- kako prostrana sta njegova domišljija in filmska spretnost. Kot rečeno, Tajniški iz|ivnjhgn°jenjem' Pr'Pravo komposta, H)bn Opravkov, gnojivke iz zelišč in JjO^0 (po ceni 2500 sit + 5% davek) Stil. N°Čite na Društvo Ajda, 1354 povito ^ ''Stem nasl°vu lahko dobite tudi b'oln-L '^° 0 Kmetovanju "Kmetovanje ^'Vw0dinamični metodi" F. Sattlerja X|etnIS‘ln8hausna (5300 SIT + P. D.) ter n' Setveni koledar. KRESNICA - Društvo prijateljev vvaldorfske pedagogike SREČANJA GASILCI OPATIJE IN ILIRSKE BISTRICE SKUPAJ TUDI V GORAH Z obiska Snežnika še "gasilska slika" navdušenih mladih gasilcev iz Opatije in Ilirske Bistrice. Dolgoletno plodno sodelovanje med opatijskim in ilirskobistriškim gasilskim društvom je lahko vzor tudi za drugim društvom. Vedno se lahko drug od drugega česa naučimo, v obojestransko zadovoljstvo skupaj tudi kaj postorimo, skupaj pa se lahko tudi poveselimo in razvedrimo. Letošnje poletje pa so še posebej izkoristili za nekaj uspelih planinskih srečanj obeh društev. V začetku avgusta so se skupaj povzpeli na 997 metrov visoki Kozi ek nad dolino Reke in ves dan preživeli v naravi. Ob koncu meseca pa so bistriški gasilci popeljali svoje opatijske kolege še na tridnevni izlet na Triglav in okolico. Za izhodišče obiska naše najvišje gore so izbrali Rudno polje in se mimo Vodnikove koče in Planike podali na vrh Triglava. Tu so potrdili svoje prijateljstvo tudi z izmenjavo daril in planinskim krstom. V dolino so se vrnili čez Dolič, skozi slikovito dolino Triglavskih jezer in ob Bohinjskem jezeru zaključili svoj planinski pohod po našem visokogorju. Izleta na Triglav sta se udeležila tudi oba društvena predsednika Peter Robar iz Opatije in Pavel Maurič iz Ilirske Bistrice, zato ni čudno, da je bil takoj sklenjen dogovor, da pripravijo planinski izlet tudi za svoj številni gasilski pomladek. V soboto, 20. septembra, se je na 1796 m visoki Veliki Snežnik podala pisana družba petdesetih mladih gasilcev obeh društev s svojimi mentorji, starejšimi člani pa tudi obema predsednikoma in predstavnikom bistriških planincev. Nagajivi Snežnik jih je sprejel z meglo, vetrom pa tudi iskrivim soncem. Prav vsiljiva megla jih je žal prikrajšala za tako pričakovani pogled na morje in Kvarner. Za mlade so bistriški gostitelji na Snežniku pripravili pravi planinski krst in vsem mladim gasilcem poklonili še planinski klobuček. V Koči na Snežniku jih je poleg toplega čaja čakala za nagrado že znana planinska rezina. Zanje jo je pripravila oskrbnica Majda, ker so mladi po planinski navadi prinesli na vrh veliko drv. V soncu in igri so mladi gasilci-planinci zaokrožili dan še na gozdni jasi ob stari planinski, sedaj taborniški koči v Črnem dolu, in se z nočjo, polno prijetnih vtisov, vrnili v svoje domove v Opatijo in Ilirsko Bistrico. Vse planinske izlete je vzorno pripravil gasilski veteran Ado Muha, za kar mu gre posebno priznanje. Navdušeni nad letošnjimi uspešnimi planinskimi podvigi v obeh gasilskih društvih že kujejo nove planinske načrte. Tekst in foto Vojko Čeligoj ASTROLOGIJA - KAJ MAM SPOROČJUO ZVEZDE ASTROLOŠKI POGLED NA ČASOPIS SNEŽNIK Jasna noč je. Ozreš se v nebo in oči počasi drsijo skozi zvezde. Neopazno te nevidne nitke zapeljejo v brezmejnost. Um se umakne in dih se umiri. Premakne te v svet, kjer časa ni... V svet trenutka, ko se dalj nji spomin vzbudi in objame te prijeten občutek, da si... Še nikoli ni človek bil sebi tako daleč in hkrati tako blizu, kot danes, 820 dni do tretjega tisočletja. Daleč zato, ker živi v čvrstem objemu materialnega sveta in svojega bivanja ne zmore sprejeti kot radost in kreacijo. In blizu zaradi potencialne možnosti razpleta, ki ga stopnjevanje pritiska te ujetosti vse bolj izriva na površje. Mreža vezav in odvisnosti poka po vseh šivih in dejstvo, da se človek v odnosu do sebe in planeta zemlje nahaja na kritični točki ravnovesja, je že preživetje samo tudi za njega dovolj velik izziv. Sedaj, ko izkuša svojo ločenost, za katero seje nekoč odločil, je morda pripravljen, da svojo jadrnico o-brne proti domu... In ravno odločitev, da nekaj stori, je tisti vzvod moči, ki je vedno bil v izključni domeni človeka. Je kot čarobna palčka, ki čaka na njegov ukaz. Odločitev je torej začetek vsake akcije in delovanja. Je kozmična kategorija in deluje univerzalno. Ne razlikuje dobro od slabega in vesolje podpira vsako odločitev v njeni uresničitvi. Če se nekdo odloči, da bo revež, mu tega nihče na tem svetu ne more preprečiti. On bo zagotovo revež... Odločitev se zgodi znotraj. Ko je človek pozoren, jo na nek način čuti. Enostavno ve, da se je odločil. To ni stvar uma in njegovih kalkulacij. To je igra Duha. In ko smo v stiku s samim seboj, postane tudi naše življenje igra... ASTROLOGIJA je gledališče, kjer človek že tisočletja opazuje svoje lastno življenje. Prikazuje ga kot igro energij, ki so vpete med zemljo in nebom. Približa se nam na simboličen način in poskuša planete predstaviti kot kozmična zrcala, v katerih se lahko vidimo tako globoko, kot si upamo - kajti raziskovanje samega sebe zahteva veliko poguma. Osnovni namen astrologije je ravno v tem, da človeku pomaga spoznati svoj značaj, svoje prednosti in svoje slabosti. Osvetljuje nam skrite kotičke naše osebnosti in nudi vpogled v naše življenje kot nedeljivo celoto. Kako je človek notranje organiziran, kakšen je njegov energetski potencial, kje so njegove optimalne izrazne možnosti in katere prepreke so mu nastavljene, je zajeto v trenutku njegovega rojstva. Preklop srčne funkcije in prvi vdih. To je nekakšen energetski krst. V tistem trenutku se združita nebo in zemlja in božansko bitje postane človek... Natal na astrološka karta je torej posnetek neba v trenutku rojstva. Razen astronomskih pozicij planetov je v natalni karti ujeta tudi vsa dinamika planetnih energij. Če temu dodamo še vso prtljago, ki smo jo privlekli iz prejšnjih življenj, je takoj jasno, da je vsak človek enkratna in neponovljiva zgodba. Pri vsej različnosti imamo vsaj skupno eno točko. V življenju se namreč velikokrat ustavljamo ob istem vprašanju: »Kaj naj storim?« Astrologija je prastara modrost in njeno poslanstvo je ravno to, da pomaga, nakazuje, svetuje... • Kateri poklic naj izberem? • Počnem lahko karkoli, toda denarja ni? • Zadnje čase mi ne gre nič od rok? • Rada bi menjala službo, pa si tega ne upam? ■ Sem devica, fant je bik - so šanse? ■ Z živci sem na tleh- ne zdržim več? • Ali naj tožim soseda? • Strah me je smrti? • Najraje bi vse spakiral in odšel? • Sit sem tega dela - kaj naj storim? • Na zavodu so mi ukinili podporo. • Sodišče mi grozi z zaporom. Astrološka karta je razdeljena na dvanajst hiš.Vsaki sem namenil eno vsakdanje vprašanje. Morda se nam zdijo nekatera vprašanja smešna. Ko pa se z njimi neposredno srečamo, se nam obraz takoj povesi, odvisno pač od tega, koliko smo vpeti in zapleteni v nek problem. Poglejmo, kako bi se z astrološko analizo lotili vprašanja, ki trka na vrata osme hiše: »Strah me je smrti«. Za človeka, ki s tem strahom živi, gotovo ni lahko. Vzroki za ta strah so verjetno zelo globoko skriti. Natalna karta je izhodišče, v kateri bomo poiskali tiste aspekte planetnih energij, ki so mu zasenčile optimistični pogled na življenje. Kje je njegovo Sonce? Zakaj ne upa storiti koraka naprej in kje so skriti vzorci, da tega ne zmore in ne zna. Še tako dramatična karta nudi tudi ugodne aspekte, ki dajo človeku voljo in dovolj moči, da se sreča s svojimi strahovi in obrne jadro v veter življenja. Strah pred smrtjo ni nič drugega, kot strah pred življenjem. Smrt je le vzorec. Je napaka v spominu. V vesolju ni drugega kot življenje samo. Poiskati mora torej tiste pozitivne scene, ki mu omogočajo, da se odloči za življenje. Vsak dan se lahko odloča zanj. Vsako jutro... Verjetno imamo občutek, da izbrano vprašanje ni ravno lahkotna tema. Predstavljamo si, da bi bilo lažje razreševati vprašanje dekleta, ki se srečuje s fantom v peti hiši. Pa ni tako. Problemi so relativna stvar in ljudje jih doživljamo zelo različno. Nekdo se zasmeji, drugi pobesni, tretji pa si izbere pot v večna lovišča... Astrologija je veda, ki človeku lahko veliko pomaga in svetuje, toda odločati se mora človek sam... Področje, s katerim se ukvarja astrologija, je lahko tudi izbira optimalnega termina za začetek neke dejavnosti. Kakšne so natalne, progresivne in tranzitne relacije energij Urana, Marsa in Saturna, ko začnemo graditi novo hišo, in kje je Neptun v tem trenutku. Dogaja se nam, da se včasih lotevamo stvari zelo površno, da nismo organizirani in da ni zagotovljena varnost. Vsaka stvar, vsaka stična točka, vsak projekt, klub, podjetje, kjer ljudje z namenom združujejo svojo energijo, se obnaša kot živ organizem in se jo v astrološkem smislu tako tudi obravnava. Bistriška dolina je veliko podjetje in za vse nas dovolj aktualno, da bi ga postavili pod astrološko lupo. Upam le, da se v osmi hiši ne pojavlja z enakim vprašanjem, ki smo ga obravnavali v prejšnjem primeru. Zanimivo bi bilo pogledati, kako šesta hiša skrbi za svoje zdravje in kako pripravlja nove projekte za življenje. Zdi se, da je dvanajsta hišica še najbolje opremljena, saj imamo solidno policijo, carinarnico, vojašnice, dom starejših. Tudi za posmrtni počitek je poskrbljeno. Udobna ležišča v terasah s tihim pogledom na mesto. Morda manjka še norišnica ali pa tudi ne, saj v tem norem svetu tako in tako ni več potrebna. Poglavarji, gospodarji in mana-gement živijo v deseti hiši. Kaj tam počenjajo, pa nihče ne ve... Ko bodo na voljo natančni podatki o nastanku tega podjetja, (Če kdo ve, naj to sporoči uredništvu.) se bomo tega resno lotili. Govorim v množini, ker je za tak projekt potrebno teamsko delo. Pričakujemo naročilo. Predračun bomo dostavili drugi hiši... Naj so problemi še tako pereči, jih z dozo humorja veliko lažje in hitreje rešujemo kot sicer. Zakaj? Zato ker je življenje igra sama po sebi. Vsakdo ve, kako smeh sprošča, kako odpira vrata, kako spleta prijateljstva in povezuje ljudi. Smeh prihaja iz naše notranjosti, iz naše biti. Smeh ima prijetno energijo in smo radi v njej. Zato je tako nalezljiv. V astroloških analizah prihaja na površje veliko paradoksov, ki sprožajo smeh. Ko človek vidi, da je ujet v take nesmisle, ki ne vdržijo resne obravnave, se začne svoji neumnosti resnično smejati in problem je v hipu rešen. Na ta način se razblinjajo vzorci naših predstav o življenju, ki jih je skonstruiral naš veliki Um. Ali razumete, o čem govorim? Življenje sploh ni resna stvar... Če bo ta »članek« urednici všeč, se bomo naslednjič srečali z našo najbližjo zvezdo. Z našim Soncem... Želim vam veliko smešnih trenutkov Fidele Vergan Časopis Snežnik združuje zelo širok spekter enegrij. Z njim so povezani in vpleteni vsi, ki mu tako ali drugače posvečajo pozornost. To so njegovi kreatorji, uredniki , dopisniki, podjetja, oblastne strukture, simpatizerji, kritiki, konkurenca in bralci. Relacije teh vpletenih energij dajejo časopisu življenje in zaradi tega ima Snežnik določen značaj, barvo, temperament. Njegovo prisotnost zaznavamo in čutimo... Z ozirom, da vemo za njegovo »rojstvo«, to je bilo konec maja '92, si lahko ogledamo nekaj splošnih zanimivosti. Prilagamo tudi njegov Chart, torej »rojstni list«. komunikacij in povezuje vse in' formacijske niti časopisne dejavnosti. Je v zelo dobrem aspektu z deseto hišo in je v resnici desna roka celotnemu poslovanju. ^ vsakem podjetju se pač najd° nekdo, ki vleče stvari naprej). Jupiter je tista dobronamerna energija, ki je vedno dobrodošla' Pri Snežniku domuje, kot vidim0 : v peti hiši in skrbi za novosti, za ideje in osvežitve. Velikih dobitkov denarja ne bo, saj sta si 1 . Venero nekoliko v laseh. Poskm pa za kakšno zabavico ali piknik , kar tudi dobro dene. Več možnosti za denar ima Mars, ki je Saturnu zelo naklonjen. Le-ta ima dobre stike z Že na prvi pogled vidimo, da časopisu prevladuje ženska energija, saj ascedentu, torej formi, designu vlada Venera. Luna v Biku jo v tem smislu podpira. Zaradi tega ima časopis simpatičen videz in ljudje zelo radi posežejo po njem. Hkrati deluje dokaj resno in urejeno, saj se čuti resen pogled Saturna, kot vladarja desete hiše, kjer se odvijajo poslovne scene in gradi kariera. Prva hiša je zaposlena, kar sama s seboj. Tu se kaže, kakšni so potenciali za uspešen nastop na tržišču. Venera želi biti pač lepa in hoče ugajati, vendar se Sonce nekoliko obotavlja in deluje zaspano. Merkur, ki je zadolžen za public relation, je že skoraj slep, saj je tako blizu Sonca, da nujno potrebuje visokogorska očala z visoko UV-zaščito. On sicer kriči, pa ga nihče ne sliši. Zgovarja se, da mora skrbeti tudi za finance (je šef druge hiše) in da ne zmore vsega. Luna rešuje zagato. Uspešno pomirja duhove. Natančno ve, kje je kaj, saj ima spomin organiziran kot regalno skladišče, razen tega vodi tudi tretjo hišo, to je celotno mrežo instiucijami in novi veter bo pišu prinesel nove ugodne p kar pomeni sicer več dela, ampa tudi več denarja. Energije tU zitov, ki namreč prihajajo, podprle trud in vztrajnost projekta. be Istočasno sledijo spremen ■ tretji hiši, kar pomeni, da tr < bod° tega 3isv°; žitni Uran prinaša v časop1'’ ^ odprtosti in širine. Možna s°tU prijetna presenečenja. Tudi ^ ^ kur bo dobil svoje mesto po ,ds°n: cem še posebej v prvi po lovt' naslednjega leta, ko bo - ^ energijo angažiral v računali11 5X k ■ebuie' opremo, ki jo šesta hiša poti" Več opravljenega dela, man) pak in mirno spanje. ^ Opozicija in konkurenca, ^ zastopa Pluton v sedmi hi5| predstavljata negativnih aSPe' toj pekt°v: i_zi v,uaiuv i j m gi i icuun v i m • — i ki bi ogrožali delo, ali celo o ,^f časopisa. Kljub temu pa ri saj r opozarja na previdnost, Plutonu nikoli ne veš, kaj ku^. ___________________ ... . it-ij.i svojem loncu in rahla op0^^, na ascedent namiguje na nost, da je lonec vedno pr'P Ijei- ^ . • Fide STARE SL IKE PRIPOVEDUJEJO DEVET DESETLETIJ PLANINSTVA POD SNEŽNIKOM SNEŽNIK, CIU TUDI ŠTEVILNIH TRANSVERZALCEV Snežnik je tudi vmesni ali končni cilj nekaterih veznih ali transverzalnih poti, ki povezujejo planinske cilje slovenskega planinskega sveta. Snežnik pa je tudi obvezna točka dveh mednarodnih planinskih poti, tako s Hrvaške, kot iz osrednje Evrope, ki pripelje popotnike celo z Baltika. Obisk Snežnika je tako zagotovljen tudi s širšega prostora. Oglejmo si najpomembnejše. . ^srednja Slovenska planinska pot, ki I 1° kot prvo tovrstno pot na Slovenskem DoCe10 V Evropi odprli leta 1 953 in v Vezuje slovenski planinski svet s Trigla-'n z vrhovi od Maribora do morja, se |. §ne Snežniku. V času, ko so pot priprav-,a 'J na Snežniku žal še ni bilo koče in z j možnosti prenočevanja. Pot se nam jH približa med Osojico (820 m) in _,rernščico (1026 m). Pot je označena s ^afelčevo markacijo in številko 1 z desne v ni- Pot ima Vodnik, poseben dnevnik 0c*tis kontrolnih žigov, in značko za vse, ..P01 opravijo. Iz domačega društva so Sl. jensko pot prehodili: Hinko (2x) in Jn'Ca Poročnik, Milojka in Ivo Erzetič, Ka Valenčič, Maru-ška Lenarčič, janez - erL Niko Krašovec in Jože Mizgur. oznako E-6 SLO (pred osamosvojitvijo Slovenije E-6 YU). Potem ko po vertikali seka vzhodno Nemčijo in Avstrijo, vstopa v Slovenijo pri Radljah ob Dravi, opravi 280 km dolgo pot čez osrednjo Slovenijo, pri Leskovi dolini krene na Mašun in se čez Mali Snežnik dvigne na Veliki Snežnik in doseže najvišjo točko na Slovenskem. (Do osamosvojitve je en krak poti obkrožil Snežnik čez Jarmovec. Kraka sta se pri Comancih združila in pot je krenila čez hrvaško ozemlje do Kastva, kjer je bila pot zaključena.) Po novem se pot s Snežnika izogne meji in se prek Okrogline povzpne na Kozlek, se spusti po poti izza Sv. Ahaca, pri križu doseže glavno cesto, se čez Črne njive in po stari tankovski poti izteče skozi Gabrje v Trnovo. V hotelu Turist kontrolna točka z žigom. Pri zareškem mostu zapusti cesto proti Podgradu in se vzpne na Brkine in Slavnik, da bi dosegla slovensko morje pri Strunjanu, kjer se pot zaključi. Slovenski del poti nosi ime "Ciglerjeva pot" po gozdarskem ing. Milanu Ciglerju, organizatorju slovenskega dela te poti. Otvoritev poti je bila na Mašunu poleti 1975. Pri SNEŽNIK 1796 A Grčovec CERKNICA ' 6; julij 1975. Predsednik PD Ilirska Bistrica Milko Primc pozdravlja nekaj sto zbranih 'itj. i ev ln gostov pred planinsko kočo, na katero je zadnjo markacijo na poti Snežnik- Snježnik Vte ^re*ec^n'k PD Platak z Reke arh. Srečko Stanič, s čimer je bila pot med obema Snežnikoma ‘ Otvoritev nove planinske poti sta pozdravila tudi predstavnika PZS tajnik Janez Kmet in K° Vičič za PZH. širje 6t ^et Pozneje so oblikovali tkz. Raz-^ ^ovensko planinsko pot, ki vklju-s|qv 't številne druge zanimive vrhove “hišk Sklb gora: planinec mora obvezno tiiil* ^ ^ vrhov, med njimi tudi naš Sne-jih m ° Ponujenih 43 neobveznih vrhov Ce|0v ra planinec obiskati vsaj 20. Pot je v le Hinko Poročnik. s0 'Urifjev in vezistov NOB Slovenije sVe^a ru^ene PTT organizacije Slovenije Sveti|e ° oc^Prle 17. junija 1969 in jo po-*>dr,izaS^L?m'nU na ^tev'lne žrtve in napore Danes kurirjev in vezistov med NOB. ^eko Ub>rav^ata z njo Pošta Slovenije in 8drt) jn ' Pot je označena z modrim kro-naše ^rurneno piko. Trasa poti sledi obliki ^g0rjr2ave 'n poteka praviloma po sre-^horjp 7^ ^ančanov v Prekmurju, čez ^0bevsk asavsk° hribovje, po Gorjancih, Nskih n 5kozi Ljubljano, po Polho-Hli^ai .^omitih, se na Vodiški planini vTrno u 'jeern, se obme znova proti jugu ^v°rnik ' ^°Zl^'se dvigne na Nanos in Vel. ^žnik ■t6r Se čez Mašun povzpne na Svoj0 na.n.2. nJegovo višino 1796 m doseže N obj--V^j° toeko na vsej poti. Po novem ^kinih"6 ^ k°zlek in se poda v Pregarje % j^' ker se izteče na Slavniku v Čičariji. W §tj . ® kontrolnih točk, v naši občini kr6garjn' Mašun, Snežnik, Kozlek in ^trov \6r ob>išee41 vrhov, višjih od tisoč kistrpan- °dnik, dnevnik, značka. Med Ni u Ponaša z dvema značkama te j® N|ko Krašovec. k‘6, :e °fs^ Peš pot od Baltika do Jadrana, 0 §a 2800 km. Slovenski del ima Planinsko cvetje na kontrolnih žigih planinske poti Snežnik - Snježnik: Na slovenskem delu poti: Snežnik (svišč), Sežanje (pogačica), Klanska polica (arnika); na hrvaškem delu Šverda (zlato jabolko), Gušlica (planika) in Snježnik (narcisa). nadelavi poti je ob domačih gozdarjih sodelovalo tudi naše PD, odbornik Janez Žibert pa je prejel tudi posebno priznanje, Knafelčevo diplomo za opravljeno delo. Organizatorja poti sta Gozdno gospodarstvo in PZS. Vodnik, dnevnik, značka. Kontrolne točke v naši občini so: Mašun, Snežnik, Ilirska Bistrica in Pregarje. Evropska planinska pot je tretja najdaljša vezna planinska pot na Slovenskem. Pot prijateljstva Snežnik - Snježnik sta pripravili prijateljski planinski društvi PD Ilirska Bistrica in PD Platak Rijeka. Zenajst-urno hojo po obširnem gozdnem področju sta povezali naš Snežnik z istoimensko goro v Gorskem Kotaru. Prve markacije sta društvi zarisali ob planinski koči na Snježniku, 1506 m, 4. julija 1974 na proslavi 100-letnice planinstva na Hrvaškem in Jugoslaviji. Za bistriško PD je simbolično narisal prvo planinsko markacijo v smer Snežnika društveni podpredsednik Emil Maraž, za Planinsko zvezo Slovenije Jožica Milavec iz Sežane, za PD Platak predsednik Uroš Menegelo, za hrvaško planinsko organizacijo pa Stanko Vičič. V letu dni sta društvi nadelali celo pot, jo označili s Knafelčevo planinsko markacijo in črko S, izdali dvojezični dnevnik z opisom poti, postavili po tri kontrolne točke na Slovenskem (Snežnik, Sežanje, Klanska polica) in Hrvaškem (Šverda, Gušlica in Snježnik) in jih opremili s skrinjicami, vpisnimi knjigami in žigi. Celotno likovno podobo edicije in žigov s simboli značilnega cvetja na tej slikoviti poti ter oblikovanje značke poti je pripravil domačin Edo Seleš. Dokončna otvoritev poti je bila na našem Snežniku, 6. julija CERKNICA Milanov vrh A 1177 špitfasti Cabranska polica ,,50^vrh Klanska |Sverda oSmrekova draga Gomance o Trstenik .Jelen A1442 SNEŽNIK- SNJEŽNIK oliv.draga o 1 2345 Plalak mi,.Lmmtk.I km (SNEŽNIK ' 1506 • Risnjak • • A1528 • p 2 NARODNI PARK 2Lfnil *• RISNJAK Trasa Planinske poti prijateljstva Snežnik - Snježnik po risbi Braneta Sotoška vVodniku po peš poteh, Ljubljana 1985. Znak in značka za osvojeno pot prijateljstva Snežnik - Snježnik. (Oblikovanje Edo Seleš) 1975, ko je skupina mladih planincev iz Ilirske Bistrice in Reke družno prehodila pot med obema Snežnikoma in ko so funkcionarji obeh društev in Planinske zveze Slovenije in Hrvaške zarisali še zadnje markacije ob koči na našem Snežniku. Do leta 1990 je to planinsko pot prehodilo vsaj dva tisoč planincev z obeh strani meja in prejelo združeno značko. Zaradi nove državne meje svetujeta društvi, da planinci pot prehodijo v dveh delih in mejo prestopijo na uradnem meddržavnem prehodu. ma Snežnikoma, se spusti do Platka in do Reke. Problem državne meje rešujemo kot pri planinski poti Snežnik - Snježnik. Vodnik, dnevnik, značka. Notranjska planinska pot, ki povezuje planinsko področje občin Logatec, Postojna, Cerknica, Pivka, Stari trg in ilirska Bistrica, s Snežnikom kot najvišjim vrhom te poti, je pripravilo PD Logatec. Od 17 kontrolnih točk sta pri nas dve, na Snežniku in na Sviščakih. Snežnik kot poseben planinski cilj priporočajo tudi številna planinska društva pri usmerjanju svojega članstva v gore. Npr.: PD Velenje v akciji "Trideset vrhov" vključuje tudi Snežnik kot obvezno točko. Znak in značka za prehojeno pot Ljubljana ■ Rijeka simbolično povezuje ta grba obeh pobratenih mest. (Oblikovanje Jože Gasparič) PD Idrija vključuje v "Poti med Goljaki in Blegošem" tudi zimski vzpon na Snežnik idr.. Nabavo dnevnikov, vodnikov po naštetih in drugih planinskih poteh ter ustrezne informacije je moč dobiti na sedežu PD SNEŽNIK Ilirska Bistrica, Bazoviška 8, ob torkih med 17. in 19. uro pa tudi v vseh naših planinskih postojankah. Tekst in foto: Vojko Čeligoj Sviščaki, 76. oktober 1983. Bratsko planinsko pot Ljubljana - Rijeka sta pred tisoč prisotnimi svečano odprla Peter Lavrič in Miljenko Pavešič predsednika meddruštvenih odborov PD Ljubljane in Reke. Na sliki: Županja mesta Ljubljane Nuša Kerševan pozdravlja planince in njihovo zamisel o novi planinski poti. Med visokimi gosti obeh mest in Ilirske Bistrice so bili tudi predstavniki slovenske in hrvaške planinske zveze z Božom Škerljem, predsednikom Planinske zveze Jugoslavije. Planinska pot Ljubljana - Rijeka prek Snežnika povezuje dvoje pobratenih mest. Odprla sta jo predsednika Meddruštvenega odbora ljubljanskih PD (Peter Lavrič) in Občinske planinske zveze Reke (Miljenko Pavešič), 16. oktobra 1983 ob 90-letnici slovenske planinske organizacije z veliko prireditvijo na Sviščakih pred našim planinskim domom. Pot vodi iz Ljubljane po obstoječih planinskih poteh, se povzpne na Snežnik in nadaljuje pot po poti med obe- NAGRADNO VPRAŠANJE Čez Snežnik, skozi Ilirsko Bistrico in čez Brkine vodi evropska peš pot, E-6 SLO. Bralce Snežnika sprašujemo, s kakšnimi oznakami in barvami je pot označena. Bralcem, ki bodo pravilno odgovorili najkasneje do vključno 20.10.97, bo žreb naklonil nagrado časopisa Snežnik. \ Občina Ilirska Bistrica xr X Vi\pIRN/C4 JlineGs/lstt S^JZSO II. Bistrici Cte> 11. D15V1 — Zviška 19, o67/aZ' -# V ^ AVTOSERVIS SMRDELJ VALTER RENAULT Bazoviška 44 - 6250 Ilirska Bistrica, Tel. 067/41475 - Fax 067/81-298 NA ZALOGI SO VSI MODELI VOZIL RENAULT. MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT T+5%. ZALOGA: MEGANE SCENIC RT 1.6e VTEM »Sr MOŽNOST STARO ZA NOVO v r X cppiama-pur Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 _V I S________ _y v COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19, tel/fax. 067/42-077 \ X r \ ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 N ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 y v J X: X y TUVUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 transport terminal ilirska bistrica ^ &vtW' FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 • zelena zdravila • čaji in čajne mešanice ■ ortopedski pripomočki • ortopedski vzglavniki • madicinska kozmetika • preventivne in terapevtske kompresijske nogavice • obvezilni program »Chicco program za otroke in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). XT Gozdno Gospodarstvo Postojna x v ■H primorje pn llflaidovšči nalil ajdovscina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. J xz IRBIS d.o.o. M | 11 »J KOSEZE 32C llkVlM 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +386 (0)67/41 -0»2 ... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbc z artikli za osebno in splošno higieno nuditi10 usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog URNIK VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8 - 12 PURf0TEX x Gradišče 51 6243 OBROV Telefon: 066/88-016 Telefax: 066/88-033 PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 V r~ OSCAR —J X SERVIS GOSPODINJSKIH APAPARATOV OSKAR SAMSA s p. Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101 SERVISIRAMO VSE VRSTE GOSPODINJSKIH APARATOV (GORENJE, CANDV, ZANUSSI ...) r DELOVNI ČAS VSAK DAN OD 8” DO 14“ URE IN OD 16” DO 18” SOBOTA OD 8” DO 12™ URE CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 lili ■(S lili razpis organizatorja Športne 'eze II. Bistrica se je v Občinsko MALI NOGOMET KOSEZE NA VRHU j — II. Bistrica se je v Občinsko žalega nogometa v sezoni 97/ vključilo 9 ekip. Glede na to, da Je začetek tekmovanja zavlekel sPrejet dogovor, da se odigra 6 krogov jesenskega dela lige v treh tednih. Vse tekme se igrajo v športnem parku N. Žagar. Po nepopolnem tretjem krogu je lestvica sledeča: D.Z. OLMN ILIRSKA BISTRICA LESTVICA PO 3. KROGU 1. KOSEZE 3 3 O O 21:6 9 2. V.S.E. KAŽOT 2 2 O O 9:0 6 3. KOČANIJA 3 2 O 1 11:8 6 4. KOLAR 2 1 O 1 10:9 3 5. S ROVI 1 1 O O 2:1 3 6. ŠD CARINIK 2 1 O 1 7:7 3 7. BRKINI 2 O O 2 4:8 O 8. ZLATOROG UTD 3 O O 3 4:1 7 O 9. KM FAV'URITI 2 O O 2 3:1 5 O ODBOJKA NA MIVKI OŠ JELŠANE NA PODROČNEM PRVENSTVU ,, Po rt n a zveza je v četrtek, 18. >j skupaj z odbojkarskim klu-ustanavljanju) izpeljala prvo /ji ns^° tekmovanje osnovno-V na mivki- Na sicer ^ °končanem objektu v okviru i;r) .n°v° so se v okrnjeni konku-i|e | ubčinskega prvenstva pome-< fantovske in dekliške ekipe Jelšan in OŠ D. Ketteja. V^ljivo so v obeh konkurenci ^vili osnovnošolci iz Jelšan, lij, ^ °beh konkurencah prema-Du ekipi Pš D. Ketteja. !eta pisari so že v po-^ JeN 22.9., nastopila na šol-§rišeP°lfina|u v Goriških brdih. Na ^stj c ^°brovo se je za dve ■kip V 'nalu pomerilo 5 dekliških D(Pdvsem iz goriškega konca, 'opii eta OŠ Jelšane (ki so na-Sevse|u drugič in z veliko treme) ;'stni 60' reklamnih objektov in neprometnih plačati komunalno takso. Malo morgen. Kdo pa pravi, reklamna tabla?!