Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. "Vabilo k: seji upravnega odbora „Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev" ki se vrši dne 28. decembra 1910 ob 2. uri popoldne v Ljubljani Frančiškanska ulica štev. 8, v načelstveni pisarni Učiteljske tiskarne. Dnevni red, 1. Predsednik otvori sejo. 2. Razprava o položaju narodno-naprednega učiteljstva. 3. Predlogi in nasveti. Ker se v zadnjem času pojavljajo med narodno-naprednim učiteljstvom separatistična stremljenja, ki prete razmetati, kar smo s težavo spravili skupaj, videlo se je vodstvu „Zaveze" umestno, da skliče izredno sejo upravnega odbora „Zaveze", kjer naj se raz-bistrijo pojmi. Vodstvo Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev. Tajnik: Vilibald Rus. Predsednik: L. Jelene. Zadnje orožje — bojkot! -j- V svoji slepi strasti, v svojem besnem sovraštvu do naprednega učiteljstva so naši klerikalci in njih žalostni priveski S'omškarji segli po zadnjem orožju, ki ga hranijo v svojih natezalnicah: začeli so oznanjati proti našim listom in našim podjetjem — bojkot! To je povedal v sobotni številki „Slovenca" (štev. 281. z dne 10. decembra 1910) nekdo z vsem smrdelskim prostaštvom tako jasno, da bi bile v vsakem drugem primeru njegove ščuvajoče besede konfiskovane v tem slučaju pa uživa menda tudi klerikalno, pozivanje na bojkot — višje varstvo, če ne celo odobravanje! ,,Z novim letom proč z vsemi časopisi, ki izhajajo v nasprotnih rokah . . . Leto za letom kupujemo drage šolske tiskovine*) in *) Kdo jih je pa ukradel ? sprejemamo koledarček, ki dela reklamo liberalni učiteljski organizaciji . . . Imejte pod kontrolo šolsko naročevanje knjig in časopisov! Pri prvi seji sklenite, da poslej krajni šolski svet ne da niti vinarja za list, ki ga bo naročil liberalni učitelj brez vaše vednosti. Ne zabite tega, stvar je velevažna! . . . Možje, strankarska disciplina zahteva brezobzirnosti napram vsakemu liberalnemu učitelju. Takoj na delo! . . ." Tako se neženirano glasi ostudna bojkot-na pesem. Preverjeni smo, da ostane ta pesem — glas vpijočega v puščavi, zakaj vsak, kdor ima količkaj časti in poštenja v sebi, se mora studom obrniti od take požrešne samogolnosti! Ne maramo navajati, kaj je že vse odjela Katoliška tiskarna Učiteljski tiskarni, hoteč naš mladi zarod popolnoma uničiti I Poudarjamo samo, da politiškega sovraštva, ki bi se kazal v takih oblikah in v takih dejanjih, ne poznamo nikjer na svetu! In „Slovenčev" člankar celo pravi, da je to geslo zavednega Slomškarja! Tistega že, ki pride po kaz-njivi zvijačnosti do šolskih tiskovin, tudi tistega, ki skrije podobo cesarice Elizabete v temo v kot, nad pisalno mizo v uradu pa obesi podobo Matere božje, tudi tistega, ki direktno nagovarja župana naj vzame učitelju tajništvo — ampak vsem vendarle ne more veljati geslo materialnega uničenja za geslo stanovske zavednosti I Ako pa so vsi zavedni v tem znamenju, potem so tudi drug drugega vredni! Toda poleg tega je ton „Slovenčevega" revolverskega članka tudi tako skrajno sirov, da bo delal Slomškariji, ako je napisan v njenem imenu, neizbrisno sramoto, gotovo pa člankarju samemu! „Štajerski Zavezarji so sprevideli", govori „Slovenčev" člankar dalje, „da Jelene slabo vodi dično Zavezarijo in da se bliža čas, ko bo vse razpadlo. In zapuščajo ga, pa ga bodo še bolj, ker niso tako zaslepljeni kot nekaki Kranjski čudaki, ki s svojim delovanjem krepko vlečejo iz blata liberalni voziček. In če ga še ti zapuste? Nam se vidi, da ne bo dolgo, ko bo Lukec korakal po razvalinah svoje slavne gospodarske podrtije . .." Tako se napenja to ulje — vse pod zaščito gesla zavednega Slomškarja!. . . Škandal, trikrat škandal! Eadi bi videli naše gospodarske podrtije, to jim verjamemo. Vse naj bi zdrčalo po njihovem grlu, potem bi bili zadovoljni. Ves svet naj pogine od gladu, samo da oni žive — tudi to je geslo zavednega Slomškarja! Toda naša organizacija je že tako trdna, da je ne podero vsi mogočnjaki in uskoki v Slomškovi Zvezi, to nam lahko verjamejo, več se nam pa ne zdi vredno njim nasproti govoriti. Ampak v njihovih vrstah je vse razru-kano in vse brez glave. In da prikrijejo svojo nagoto, kriče na nas. Tako se godi vsako leto meseca decembra, ko zadone vse njihove piščali, ki kličejo raztepene ovčice skupaj in vabijo v svoje vrste novih „bojevnikov", da pridobe svojim listom naročnikov in svojim zalogam šolskih tiskovin novih kupcev. Srečno pot vsem, ki niso naši! Napovedali so nam bojkot! Dobro! Pokazali so se v vsi svoji podlosti, ki je vidno znamenje njihove morale. Mi pa se bomo združili toliko trdnejše in delovali vsi do zadnjega, da se okrepimo naznotraj in nazunaj. Naše orožje je poštenost, značajnost in delo. S tem orožjem premagamo tudi njihov bojkot! Slovanski učiteljski kongres. Slovanski učiteljski kongres, ki bi se moral letos meseca avgusta vršiti v Krakovem, je bil na željo in zahtevo Poljakov odpovedan. Iz odbora Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji pa sedaj javljajo, da se vrši imenovani kongres 1. 1911., in sicer v dneh 21. do 23. julija. Vzpored kongresu ostane isti kakor je bil določen za letošnje leto. Češka Šolska Matica, Češka Šolska Matica praznuje tridesetletnico svojega obstanka. V tem času je izvršila ogromno kulturno delo. Ustanovila je 100 ljudskih, 10 srednjih šol in 70 otroških vrtcev. Njene šole, na • katerih je nastavljenih 450 učnih oseb, obiskuje nad 12.000 otrok. Nabrano je bilo vsega skupaj 14 milijonov kron. Pač ogromna vsota, ki jo je češki narod daroval [— sebi! Kdaj naberemo mi Slovenci toliko ? Iz naše organizacije. Kranjsko. „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" in „Deželno slovensko učiteljsko društvo v LJubljani" imata svoj redni letni občni zbor v sredo dne 28. decembra t, 1. ob pol 10. in 10. uri dopoldne v „Narodnem domu", pritličje desno, z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabita odbora. Udom „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem." Občni zbor je bil dne 29. marca 1910 sklenil, da se letuina za 1. 1910. in za toliko časa, dokler bode treba, zviša za oženjene člane na 20 K in za samce na 12 K. Ker se izdatki v letu 1910. niso zmanjšali, ampak zaradi mvih smrtnih slučajev še prav izdatno povečali; zato bo treba zaradi omenjenega sklepa občnega zbora, oženjenim društvenikom plačati 20 K — dvajset kron — letnine za leto 1911. § 10. društvenih pravil določi; „Letnina se vplačuje za tekoče leto do konec mesec a j a n u a r j a. Potem se zakasnjenci na vplačevanje opomnijo. Ako kdo do konca meseca aprila ne plača, ravna se z njim, kakor bi bil izstopil." Da bode vsak društvenik to dolžnost lažje izpolnil, bode prejel po pošti do konca decembra položnico, katero naj blagovoli izpolniti in z njo denar na pošti oddati. Za položnico naj vsakdo blagovoli pridejati 10 h. S tem bode sebi in društveni blagajni prihranil nekaj vinarjev, ker ga pošiljanje po poštni nakaznici več stane in društvo mora plačati pošti od vsake nakaznice 6 h dostavnine. Ako bode dobila blagajna že v januarju vso letnino, se jej bo potem ta denar obrestoval do prihodnjega kvartala, kar bode že nekaj zneslo, posameznik pa nima od istih kron nikake koristi. Kdor še ni plačal cele vstopnine (katero mora plačati v dveh letih, ker prej ni pravi ud), bode prejel še eno položnico, da LISTEK. „Otroški oder." Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudske šole. Sestavila Marica Gregoričeva. V Ljubljani, 1910. Izdala, založila in natisnila „Učit. tiskarna". Cena l-20 K. V novejšem času opažamo, da si je otrok priboril tudi oder. In kdorkoli je kakor ne-opažen poslušalec zasledoval razne igre, ki si jih otroci prirejajo med sabo, ter je začuden spoznal, na kak lahkoten način reši vsak posameznik prevzeto vlogo, in to „ex abrupto", ta gotovo ne zanika otroku 'pravice do nastopa na „deskah, ki pomenijo svet. Otroške igrice smo doživeli in jih bomo doživljali dan za dnevom v vedno večji meri. To ni nič novega. Razne šol. veselice in božičnice dajejo tudi dovolj povoda za prireditve otroških igric. Koliko je veselje mamice, kolik ponos očeta, če sta malček in malka častno rešila svojo vlogo! Da, v naših obmejnih krajih imajo uprizoritve takih igric med ljudstvom še globlji, trajnejši v p bi v, kot sem se sam že često prepričal. Častno nalogo si je tedaj nadel oni, ki hoče delovati na polju slovenske otroške dramatike. Častno, ali tudi težavno, ker se pri takih igricah ne upošteva samo umetniškega momenta, temveč tudi vzgojni. Zahteva se, da ima igrica etično jedro, a tudi da se tega ne razodeva pri vsakem koraku z raznimi moralizu-jočimi ocvirki. Zahteva se nadalje, da se otrok giblje tudi na odru v okolišu, ki je njemu umljiv, da se tedaj ne „pači". Glavni moment pri takih igricah je tudi lahak slog, lep in uglajen jezik, z eno besedo tako besedilo, ki se otroka kar tako mimogrede prime in ki potem ne zveni z otroških usten kakor nekaka karikatura i. t. d. Za snov pravi umetnik res ne bo vzadregi. Neusahljivi vir mu bodo že uvodoma omenjene otroške igre. Tu bo opazoval, prisluškoval, zajemal. Okus preprostega občinstva naj ga ne moti. Preprost človek pač sodi, da mora otrok na odru vse drugače, vse „pametnejše" govoriti nego v navadnem življenju. Vrhutega moti naše spi-sovatelje otr. igric mogoče še pedagoško načelo, da mora prav in prav vse, kar se nauči otrok na izust, imeti neko trajno vrednost, etično namreč. Tega načela pa ne gre tako dobesedno izvrševati pri kompoziciji dram. dela, določenega otroškemu odru. Ne dvomim, da g. Gregoričeva ne bi poznala teoretično vseh teh in drugih umetniških in pedagoških pravil, ali v praksi se prikazuje drugačna. V svojih igricah je delala, žalibog, koncesije na vse dobre in slabe strani, osobito pa okusu poslušajoče publike. Zato mi v istini ni mogoče izreči eno- tne sodbe o njenem skupnem delu, temveč se hočem pri posameznih igricah, ki jih šteje zbirka dvanajst na številu, posebno pomuditi. Vprvo naj pohvalim njen dobro pogojeni slog in vseskozi lep jezik. Verjamem, da se bodo otroci vobče borili le z malimi težkočami pri memoriranju besedila. Odobravati pa ne morem razne nagovore kakor mili oče, dobri oče, blagi oče, i. t. d. To zveni nenaravno, tako ne govore naši otroci. V tehničnem oziru tudi ni kaj posebnega očitati sestavljateljici. Pozna se vobče, da so pisane igre za oder in popravljene ob odru. Skromne razmere naših odrov tudi upošteva, celo preveč, kar je sicer v korist režiji, ali škodi delu. Posebnih igralskih spretnosti se od nastopujočih otrok tudi ne zahteva. Uprizoriti bi se dalo, mislim, skoro vse igrice; drugo pa je, če so vse tudi res vredne truda, ki jih vsekakor prizadeva uprizoritev vsakemu otroku. In o tem nastopne podrobnosti: isto lahko pošlje, kadar mu bode treba ali mogoče. Dolžniki naj se spomnijo tudi na zaostale obresti. Društveniki, storite svojo dolžnost; kajti pri denarju mora biti popolen red! . Štajersko. Učiteljsko drnštvo za brežiški in sevniški okruj je zborovalo dne 20. novembra v Rajhenburgu. Udeležba je bila povoljna, čeravno bi bila lahko mnogo boljša, ker že več mesecev ni bilo društvenega zborovanja. Društvo je izgubilo v počitnicah tri člane (tov. Daneu, Jankovič, Noyak), nanovo pa je pristopil društvu tov. S u š n i k iz Raj-henburga. V zadevi znanih „Lehrerbundovih" okrožnic je društvo mnenja, da se prepusti vsa akcija naši Zvezi, ki zastopa vse slovensko organizirano učiteljstvo na Štajerskem. V takih vprašanjih je enotno in složno postopanje vsega učiteljstva nujno potrebno. Društvo obsoja najodločneje napad nemških nacionalcev na slovenski narod ter soglaša v polnem obsegu s tozadevno izjavo Zveze. Tov. Mešiček tudi poroča o zadnji „Lehrerbundovi" seji, kjer se je od slovenskih odbornikov nepričakovano zahtevalo, da se izjavijo o nameravani delitvi deželnega šolskega sveta. Predsednik pripominja, da je tudi napram tej točki zavzela svoje stališče naša Zveza v odborovi seji z dne 16. oktobra z znano resolucijo, ki so jo priobčili mnogi slovenski in nemški listi. Tov. Mešiček tudi naznanja, da je zaradi znanih dogodkov v „Lehrerbundu" izstopil iz njegovega odbora. Predsednik poroča dalje o novi knjigi „Merstvo v vsakdanjem življe-n j u" (spisal strok. učit. K. Humek v Krškem. Cena 1 K 40 h), Knjiga bo dobrodošla tudi na Štajerskem v višjih razredih ljudskih šol in kot primerno darilo iz šole izstopivšim dečkom. Vsaka šola pa naj si jo naroči vsaj za šolsko knjižnico. Tov. Mešiček opozarja zborovalce na svoje „Beležke", ki so že dotiskane. V rokah imamo prvi izvod te brošurice in rečemo le toliko, da je bo vsak učitelj vesel, ki se bavi v šoli s prirodoslovnim poukom. Kot glavna točka dnevnega reda je bilo izborno predavanje našega marljivega tovariša Peska o snujoči se učiteljski zadrugi, o važnosti življenskega zavarovanja in poročilo o šolski hranilnici, ki jo je uvedel poročevalec na svoji šoli. Poročilo je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Sklenilo se je tudi, da se vrši prihodnji občni zbor dne 6. januarja 1911 na Vidmu. Po zborovanju smo se zbrali v znani Kosarjevi gostilnici, kjer so nam za primerno ceno prav dobro postregli, kar moram pohvalno omenjati. Učit. društvo za ptujski okraj je v šestič zborovalo 1. decembra v Ptuju. Udeležilo se je zborovanja 27 udov ali nekako 40 odstotkov. Ce primerjamo te dve številki z onimi drugih učit. društev, smo nekako med zadnjimi, ker šteje naš okraj čez 100 učnih oseb in ker ima naše društvo — vsaj na papirju — 72 udov. Izgovor, da imamo v okraju preslaba prometna sredstva, je jalov, ko pa prihajajo društveniki iz nekaterih šol ob periferiji okraja skoraj redno k vsakemu zborovanju, medtem, ko skoraj redno pogrešamo učiteljstvo z bližnjih šol ob železnici. Da bi i nekaj mlačnežev pridobili, smo prirejali predavanja iz raznih strok, a bilo je skoraj vedno brez uspeha. Tokrat je po rešitvi raznih društvenih zadev predaval eden izmed najboljših govornikov učiteljstva v okraju, tov. nadučitelj Miha Vauhnik od Sv. Marka. Izbral si je času primerno temo. „Koroška ljudskošolska reforma in štajersko slovensko učiteljstvo". Po uvodnih stavkih o splošni potrebi ljudskošolske reforme je razpravljal, da omenjena reforma zahteva šestletno šolsko obveznost po 7. starostnem letu in 4 letni nadaljevalni pouk po 2 uri na teden. Igrice, ki zajemajo snov iz otroškega življenja, oziroma ki se naslanjajo na opazovanje vsakodnevnih otroških iger, so te-le: „Darežljivi otroci" (I. dej.), „Bratovska ljubezen" a. dej.), „Zapeljivec" (I. dej.), „Kaznovani šaljivec" (I. dej.), „Lepota slepi" (II. dej.), „Čista vest" (I. dej.), „Lažniva Milena" (II. dej.). Najbolja med temi, in bodi tudi takoj rečeno, najboljša med vsemi je „Cista vest". Ta živahna igrica bo dosegla na odru gotovo popoln uspeh. Snov igrice je posneta po otroških igrah. Otrokom, osobito deklicam, ki tako rade med seboj trgujejo" in „kupčujejo", če imajo le eno jabolko v žepu, bo ta igrica neprimerno ugajala. Da je „Tona" sklepno res malce preradodarna, navsezadnje ne bomo zamerili dobri branjevki; drugih napak pa igra nima. To reformo so sprejele vse stranke koroškega dež. zbora z radostjo. Govornik je navedel vrline in slabe strani te reforme ter je naposled učiteljstvo poživljal, naj se nikdar ne protivi sličnim reformam na Štajerskem, ki pridejo prejalislej na vrsto, marveč naj bo pripravljeno! Naš šolski zakon je pa dandanes že tako stara razvalina, da se več ne izplača ga popravljati. Boljše bo, da se nadomesti s popolnoma novim, času primernim zakonom. Da se pa bo ta boljše izvrševal kakor dosedanji, je neobhodno potrebno, da se ljudska šola po-državi. Dolgotrajno ploskanje je pokazalo, da je tov. Vauhnik tudi sedaj svoje predavanje prav dobro pogodil. Ko se mu je predsednik zahvalil na iz-bornem referatu, se je še sklenilo zborovati v prihodnjič 9. februarja in naprositi kakega strokovnjaka za predavanje iz ene kmetijskih strok. Tovariše in tovarišice vabimo ob tej priliki, naj se v novem društvenem letu tesueje poprimejo svoje stanovske organizacije, ki ima namen: 1. pospeševati koristi narodne šole in njenih učiteljev; 2. vzajemno vsestransko pedagoško in didaktično izobraževanje učiteljstva v korist narodne šole in odgoje mladine. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je imelo odborovo sejo v nedeljo, dne 4. t. m„ v gornjegrajski šoli. Odbor, izvoljen na zadnjem občnem zboru dne 6. nov. t. 1. v Bočni, se je konstituiral pri tej odborovi seji: predsednik Ivan K e 1 c , namestnik Ivan T e r -č a k , tajnik Josip K o r b a n ,v blagajnik Ivan B u r d i a n , odbornika Ig. Š i j a n e c in Branko Z e m 1 j i č (pevovodja). Nadalje seje obravnavala zadeva „Steierm. Lehrerbunda" o prizivu, naj deluje društvo in njegovi člani proti obstrukciji v dež. zboru itd. Ker sedaj pozimi pri nas ne kaže sklicavati društvenega zborovanja, je odbor vso zadevo za nas uredil in soglasno sklenil: Gornjegrajsko učit. društvo je z ozirom na poziv „St. Lehrerbunda", naj deluje slovensko štajersko učiteljstvo na shodih itd. proti obstrukciji slovenskih poslancev v Gradcu, na istem stališču kot je „Zveza". Sploh je to celokupna učiteljska stvar, o kateri ima „Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" dajati direktivo. Pravilno pa tudi ni, da pošilja „Steierm. Lehrerbund" naravnost posameznim učiteljskim društvom pozive in enake stvari; zakaj posamezna učit. društva in „Lehrerbund" nimajo direktnega stika, ampak le potom „Zveze" ali „Verbanda". Z ogorčenostjo pa zgražamo nad podlim svmničenjem slovenskih mladeničev v znanem letaku in se čudimo vodstvu „Lehrerbunda", da se sploh osmeli slovenskim učiteljskim društvom pošiljati naša narodna čuvstva tako žaleče letake. Poživljamo „Zvezo", da uredi vso afero. — Ta sklep se sklene objaviti v listih, v prvi vrsti pa „Zvezi". Razpravljali smo nato še o več zadevah lokalnega pomena, nakar je predsednik zaključil odborove sejo. Slovenjgraško učit. društvo je zborovalo dne 1. decembra v Slovenjgradcu ob prav obilni udeležbi. Pretežna večina našega učiteljstva ve ceniti organizacijo, v kateri je naš up in naš spas, zato pa nji v korist drage volje žrtvuje denar, čas in trud. Pozdravili smo v svoji sredini dva gosta: gdč. Šmid iz Št. Janža in tov. Peska, vrlega borilca za ugled in kruh učiteljski, V svojem govoru nas je tov. Pesek — sedaj višji nadzornik „Prve češke" — informiral o delovanju te zavarovalnice za življenje. — Ker navedena zavarovalnica upošteva nas in našo organizacijo, prisodeč ji letni dohodek, jo simpatično pozdravljamo ter jo bomo upoštevali pri vsaki nudeči se priliki tudi mi. — Oglasili so se tudi nekateri tovariši za zastopnike te zavarovalnice, pa ne iz sebičnih razlogov, ampak z narodno-socialnega stališča našega ljudstva. — Podal nam je tov. Pesek tudi informacije o snujoči se „Zadrugi", katero krepko hčerko zdrave orgauizacije prav toplo pozdravljamo in k pristopu nujno vabimo. V zadevi znanega operata „Lehrerbundo-vega" stojimo na stališču, da stori „Zveza" vse potrebne korake in varuje svojo avtoriteto napram „Bundu", ki hoče vladati preko njene glave. Izražamo nadblje svojo ogorčenost, da se je „Bund" drznil na nekvalifikovan način žaliti naš mladinski naraščaj. Nadalje smo sklenili, da se otroci iz tujih šolskih okolišev sprejemajo le z dovoljenjem pristojnega šolskega voditelja. A. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani registrovana zadruga s omejenim jamstvom. Promet do konca novembra K 322.01818. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od V«2.—'/s¿5. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Književnost in umetnost. Slovenski kmečki koledar za 1.1911. Uredil Vekoslav Spin d 1 e r. Izdala in založila Narodna založba v Celju. Cena 1 K, po pošti 1-20 K. Ta lepi koledar, ki prinaša tudi zanimive ilustracije, ima to vsebino. Kalendarij. — Poštne določbe. — Lestvice in tabele. — Denar. — Rodopis cesarske rodovine. — Drugi evropski vladarji. — Sejmi. — Lovski časi. — Lestvica za konvencijski denar. — Koledar nosečnosti. — Vino in voda. Pesem. Janko L e b a n. — Za smeh in kratek čas. — Županova hči. Povest. Fedor Gradišnik. — Kako je Kajnžek morje videl. Povest. P. Plemič. — Tepec Pavle. Povest. Josip P r e m k. — Kosova Lenčka. Povest. Cvetko G o 1 a r. — V jeseni, črtica. Stanka Svetina. — Požar. Pesem. P e t r u š k a. — Romarica. Pesem. Ksenij V e r i n. — Cesar Jožef II. Pesem. Janko L e b a n. — Za smeh in kratek čas. — Oče Matijevec in davki. R. V i v o d. — Kmet, spoštuj svojega soseda! Vičanski Š k e r 1 e c. — Trakulje. M. V. Brezovnik. — Slovenska kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel. A. — Kratka zgodovina. B. — Uredba šole, stavbe itd. Ivan B e 11 e. — Ob potoku. Idila. Slika. — Sad-jerejci in dendrin. I. N. — Oskrba travnikov. Pr. Gorica n. — Nekaj o porabi umetnih gnojil. F r. Mulec. — Ali se izplača kupovanje umetnih gnojil. Vičanski Š k e r 1 e c. — Krvna uš. R. M. — Karbolinej in zajec. R. M. — Pogled na polje pri Petrovčah v Savinski dolini. Slika. — Leto 1910. — Spomenik Krištofa Kolumba v Genovi. Slika. — Bolnišč-nica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu na Dolenjskem. Slika. — Škofja Loka na Gorenjskem. Slika. — Kmetijski zapiski. — Vsebina. — Inserati. Kakor je videti: bogata vsebina priznanih pisateljev in pesnikov. Priporočamo! Gasilski koledar za leto 1911. Prav praktično urejen, ki podaja poleg vpogleda v organizacijo gasilskih društev, tudi res praktična in za mnoge slučaje prepotrebna navodila za poslovanje gasilskih društev v posameznih slučajih. Ni brezpomembnega balasta v koledarčku in tudi sestavki v njem niso le prazno besedičenje. „Zakaj so vajev gasilcev potrebne in kako naj se vrše", ter „Šola in gasilstvo", na kateri poslednji sestavek posebno opozarjamo tov. učitelje, ki se vnemajo za gasilstvo. Kaj lahko stori šola v prid gasilstvu — in to bila skoro nje naloga, ker če se kje pospešuje obči blagor, bi se ga tu in s tem! Koledar pri- naša tudi sliko in življenjepis ces. svet. Karla Vozaba, predsednika „Slov. gas. org.* iu Lu-dovika Striclja, načelnika ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Sestavil ga je tov. Fr. Ks. Trošt, ki je zvezni tajnik. Cena 50 vin. čisti dohodek je namenjen „Ces. Fr. J. I. jubilejni ustanovi" za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote. Naroča se: Fr. Ks. Trošt, zvezni tajnik. Ig pod Ljubljano. — Koledarček je natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani in je prav lično opremljen. Obrambni vestnik. % „Zdramite se zaspanci, se kukav'ea glasi" po klerikalni „Straži" v Mariboru dne 25. novembra 1910 kot klic onim učiteljem in učiteljicam, ki so se vpregli v klerikalni poli-tiški jarem in slepo drve za najbolj zvitimi nasprotniki šole in učiteljskega stanu. Kdor je izobražen in pošten, ta sploh ne more biti klerikalec! Klerikalec postane samo puhlogla-vec, ki za skledo leče proda svoje mladostno preprepričanje in napredno mišljenje in kot politiki kameleon postane strasten tercial. Takim zaslepljencem učiteljskeka stanu kliče „Straža": „Zdramite se vendar enkrat, zaspanci, in preglejte na sosedne dežele, kaj vse počenjajo klerikalni prijatelji šole in učiteljstva!" Pa tudi doma na Štajerskem imamo zgledov dovolj, kam hočejo dovesti našo šolo klerikalni politiki! — V šoštanjskem šolskem okraju službuje kot pomožni učitelj neki Anton Šorn. Kakšen značaj je prečastiti pomožni učitelj ? V časnikih z dne 11. decembra 1910 beremo sledeče: „Orožniki so tega fajmoštra, kateheta in pomožnega učitelja na šoli v Beli vodi Antona Šorna odgnali in okrožni sodniji v Celju oddali. Pobožni gospod, ki je imel vedno toliko proti naprednjakom govoriti, uganjal je neverjetne svinjarije, ki se jih kaznuje po § 129. b kazenske postave." — Takšna je morala tistih klerikalcev, ki v svoji politiški zagrizenosti pozabijo na prave nauke krščanstva. Nečistniki in pijanci, ven iz šole! . V šolskem okraju Slovenji Gradec je neki pomožni učitelj brez zrelostnega in usposobnostnega izpričevala, najhujši klerikalec, obenem tudi šnopsar. In tak naj bo vzgojitelj mladine, ki med učnim časom in odmorom celo šolarje pošilja po žganje v bližnjo klerikalno krčmo! §107. dokončnega šolskega in učnega reda pa določuje: „Osebe, ki se ne morejo izkazati niti z izpričevalom zrelosti, niti z izpričevalom učne usposobljenosti, se ne smejo uporabljati na javnih ljudskih šolah." — Gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik Alojzij Schechel se pa tem potom prosi, da vzame brezovo metlo v roke in očedi Av-gijev hlev na njegovemu nadzorstvu izročenih slovenskih šolah, ker ima na razpolago dosti mladih in starejših učnih oseb, ki so že davno napravile sposobnostni izpit in ki bi v smislu zakona pristojale na voditeljska mesta. Proč torej s pomožnimi učitelji brez izpričeval, posebno s takimi, ki pohujšujejo mladino in so v nečast in sramoto učiteljskega stanu! — Zdramite se torej, zaspanci, sa kukav'ca v „Straži" glasi! Kranjske vesti. —r— Popolnoma res! Sobotni „Slovenec" piše v uvodnem članku: „Je precej učiteljev v Zavezi, ki so resno prepričani, |da jim nihče drugi ne izboljša plač, kakor idrijski deželni poslanec s svojimi fulminantnimi govori." — Res je, da tega ne bo storil posl. Gangl, ki je tudi navedel v pokritje regulacije kulturni davek v znesku enega milijona kron, kolikor bi znašala temeljita regulacija učiteljskih plač, a katerega davka bi ne čutil nihče drugi nego velika industrijska podjetja, denarni zavodi in kapitalisti, ampak to bosta storila učitelja-poslanca Jaklič in Ravnikar s svojim glasovanjem — proti povišanju! Tako je in nič drugače! „Jankovemu življenju" ne manjka romantike ali kupčija z otrokom (I. dej. 2. priz.) ja skrajno oduren prizor. Tudi „brezbožni" Janko časih res pametnejše govori nego vsi drugi grofiči in baroniči. Deček, ki v samostanskem zavodu skrivoma bere „prepovedane" knjige, ni ravno najslabši. Ali kakor že rečeno, te dve igri ne sodita v zbirko, zato nočem izgubljati nadaljnjih besed o njih. Posamezne igrice so prepletene s pesem-cami, pri manj znanih je podan napev, kar je naravno, saj tudi otroci svoje igre spremljajo s petjem. Pogrešam pa pri napevih ime skladatelja. Igricam se po?na, da so pisane v raznih dobah, za razne prilike, odre in okuse. Nadejati pa se je, da nam pisateljica prihodnjič poda nekaj bolj enotnega toliko v umetniškem pogledu, kolikor v načelih moderne pedagogike. Sposobnosti ji v to ne bomo nikakor odrekali. Ferdo Plemič. Manj naravno, celo prisiljeno pa se razvija „Lepota slepi". Igra je preširoko razpredena in prenasičena moralizujočih izrekov. To snov, povzeto tudi iz dekliških dnevnih iger, bi pisateljica lahko boljše in z več humorjem obdelala. „Darežljive otroke" pokvari njihova lastna „mati" z zlato verižico in krono. „Bratovsko ljubezen" pa istotako nesrečna „teta" s svojimi kronami. Snov v „Kaznovanem šaljivcu" se mi zdi pretirana, tudi se ta igra vrši prisiljeno. „Zapeljivcu" vobče ni kaj prigovarjati. „Lažniva Milena" šiba materinsko slepo ljubezen precej spretno. Jaz si je pa drugače ne morem misliti na odru, nego da vloge staršev prevzamejo res odrasli. Med preprostim ljudstvom bi imela velik vpliv, morda večji nego kakšno obširnejše delo, ker je krajša preprostejša (in „dobrih naukov" ima ravno dovolj,) od sličnih iger. Na tuje motive se naslanjajo igrice „Pe-pelka" (IV. dej.). „Sneguljčica" (II. dej.) in „Jagode" (I. dej.) Mislim, da ne bom izgrešil mnogo, če trdim, da je pisateljica podala par prizorov iz „Suegulčice" in „Pepelke" v domači obleki le z namenem, da bi tudi otroci na deželi užili čar teh bajk. Pri tem je gotovo upoštevala uboštvo vaških „odrov" ter podala to, kar se more v takih razmerah zahtevati od „režije" vaškega odra, t. j, vsaj nekaj, če ne gre vse! Namen je pohvale vreden. ®veda škoduje to delu posebno v umetniškem pogledu. Pri uprizoritvi „Snegulčice" pa naj se odpravi sledeče protislovje v igri: Na str. 26. se Šnegulčica začudi, ko d o z n a, da kraljica ni njena prava mati, temveč mačeha. Na str. 28. pa se kar naenkrat prav dobro spominja prave matere, ki jo je učila celo pesmi! „Jagode" — stara snov slabo dramati-zovana. Na odru samo beganje nastopujočih oseb. Slednji dve igri „Človeški poklic" (4. dej.) in „Jankovo življenje" (III. dej.) sodita že po svoji tendenci v penzionat. Mogoče sta bili tudi spisani za oder kakšnega zavoda. Za ljudsko-šolsko mladino nista. Dolgovezne razprave petnajstletnih dekleta o življenskem poklicu so skrajno brezokusne in dolgočasne. —r— Prijatelj učiteljstva. Nqkje na Dolenjskem je naročil tovariš T. drv za kurjavo od preprostega kmeta, pišoč mu, da mu pošlje denar za drva v dveh rokih, ker smo „kranjski učitelji tako sijajno plačani od dežele, naše ljube domovine, da ne zmore niti najbolj situirani učitelj naenkrat tolike vsote." — Tovariš T. je dobil od dotičnega [kmeta tak-le odgovor: „Na Vašo cenjeno dopisnico vljudno odgovarjam, da Vaši zahtevi od srca popolnoma ugodim iz tega razloga, ker sem bil in vedno ostanem čim najbolj mogoče učiteljstvu na roko. Vedno sem rekel in tudi 4anes pri tem ostajam, da mi je v moči, šel bi od finance do najvišjega činovnika, pa bi mu od plače pritrgal vsakemu poedincu pa bi nagradil učiteljstvo. Lahko je sodniku soditi človeka samo kadar je polnoleten, lahko je župniku pridigati, ko je najprej učitelj z njim imel posla. A kaj vzdrži in mora prenesti siromašni učitelj? A kakšna je njegova plača? Sprejmite pozdrav od M. Milakoviča." — Original tega pisma, ki je glavna priča zlatega srca preprostega človeka, skrbno hranimo v dokaz, kako laže klerikalno časopisje, ki trdi, da nima učiteljstvo med ljudstvom prijatelja! —r— Nov nadzornik. Gospod Martin H u m e k je dobil ob deželnega odbora naročila, naj nadzoruje v deželi po ljudskih šolah pouk v kmetijstvu, šolske vrtove in drevesnice. — Kdor si ogleda Ornagojev, Žirovnikov, Lu-načkov itd. šolski vrt, se utegne marsikaj koristnega naučiti. —r— Prvi roditeljski sestanek se je vršil dne 11. decembra v Preserju pri Ljubljani. — Soba prvega razreda je bila nabito polna ljudi; tudi g. župnik se je udeležil tega sestanka. Roditeljski sestanek je otvoril tovariš nadučitelj Avgust Korbar; pozdravil je presrčno navzoče roditelje in poudarjal važnost teh sestankov. Nato je seznanil govornik roditelje s šolskimi zakoni in govoril lepe besede o vzgoji ■otrok. Posebno je poudarjal, da morata hoditi šola in dom roka v roki, če hočemo imeti dobro vzgojene otroke; zakaj ni potrebno otrok samo učiti, ampak tudi vzgajati. — Roditelji so z zanimanjem in z največjo pozornostjo poslušali lepe besede tovariša Korbarja ter ga ob koncu njegovega govora navdušeno zahvaljevali za njegove dobre nauke. — Na •občo željo roditeljev bomo odslej prirejali večkrat roditeljske sestanke. —r— C. kr. deželni šolski svet je pred kratkim razdelil nagrade za pouk o kmetijstvu na ljudskih šolah na Kranjskem v skupnem znesku 4599 K. j Učiteljstvo v posameznih okrajih je dobilo : Postonjski šolski okraj 587 K, Kočevski 418 K, Krški 670 K, Kranjski 205 K, mesto Ljubljana 50 K, Ljubljanska okolica 285 K, Litijski 395 K, Logaški 600 K, Radovljiški 280 K, Novomeški 320 K, Kamniški 225 K in Črnomaljski okraj 365 K. —r— Nadučitelj v Preski pri Medvodah, tov. Iv. Kiferle, ima dopust in je od 1. septembra t. 1. v službi na trirazredni šoli pri Salezijancih na Rakovniku v Ljubljani, — Njegova soproga, ga. Milena Kiferletova, učiteljica ženskih ročnih del, ki je priredila, založila in izdala „Slovensko abecedo za ž. r. dela", katero je odobril c. kr. dež. šolski svet, se je preselila iz Medvod v Ljubljano. Stanuje na Dolenjski « e s t i št. 21 (pri Dolenjski mitnici). —r— Iz deželnega šolskega sveta. Imenovani so: Karel Blažič za Ovsiče; Ana Vavken za Cerklje; Viljem Rožič za Šmartno v Tuh. dolini; Viljemina Beniger za Ribnico; Anton Drašček (nadučiteljem) za Zalog; Izabela pl. Fodransperg tudi za Zalog; Anton Kadunc ' za Dobravo pri Kropi; Marija Germek za Krašuo. Službi na Koprivniku in na Gori se zasedaj ne zasedeta. V Zapotoku se ustanovi enorazrednica, v Borovnici se razširi štiriraz-reduica v petrazrednico, šola v Dobu pa na trirazrednico. Za Vrhniko se sistemizujeta dve novi učni mesti. Učitelju Štupici v Dražgošah se da ukor zaradi nekega politiškega shoda. Ne prestavi se pa, kakor je bila želja klerikalne stranke v Selcah. Učiteljica Kramberger-Schott v Litiji, se začasno upokoji. S 1. januarjem 1911 se pomaknejo v višji plačilni razred: I. V prvi plačilni razred: Avgusta Klančar, Ivan Wittreich, Jakob Furlan, Miha Kos, Ivan Marn, Franja Jugovic, Fran Trost, Josip Bregar, Jakob Zebre, Marija Scherz, Julija Borovsky, Andrej Perne, Emilija Gerkman, Gustav Spetzler, Ivan Wresitz, Anton Skala, Štefan Jelenec, Alojzij Kecelj, Katarina Drol, Ignacij Tramte, Karel Benedik, Ivan Pipan, Miha Bergant, Ivan Kalan, Ana Romih-Schmidinger, Tomaž Petrovec in Franja Ste-pischnegg-Schetina. II. V drugi plačini razred: Avgust Korbar, Pavla Gotil, Marija Mlakar, Josip Križnar, Anton Arko, Anton Kadunc, Bibiana Bisail, Pavel Gorjup, Ana Moos, Karel Wider, Valentin Sandar, Antonija Rott, Ana Petrovčič, Ivana Zupanc-Bregar, Ivan Cerar, Ivan Zupan, Ernestina Oman-Ihan, Martin Humek, Ana Zevnik, Edvard Vohinc, Josip Pavčič, Srečko Nagu, Lavrencij Perko, Fran Štefančič, Fort. Lužar, Ivan Petrič, Terezija Škulj, Rihard Megušar, Ferdo Wigele, Apolonija Dolinšek, Ivan Šega, Hedvika Malovrh, Albina Sark, Amalija Tome. — III. V tretji plačilni razred: Fran Grum, Marija Odlasek, Leopoldina Rant, Marija Leveč, Karel Gorišek, Matija Pelko, Štefanija Kokalj, Marija Močnik, Valentin Clemente, Anton Kadunc, Josipina Primožič, Josip Bernot, Viktor Gerčar, Matilda Poženel, Ludmila Mazgon, Josip Primožič, Emil Schiffrer, Albina Kocjančič-Ažman, Anton Drašček, Ana Dragatin, Ivan Blagajne, Ivan Paternoster, Fran Silvester, Marija Uršič, Marija Stare, Emilija Aschmann, Hermina Sirnik, Hedvika Schott, Marija Krall, Ivan čepon, Angela Janša, Marija Petteros, Ivan Bezeljak, Amalija Jeglič, Friderika Kalmus, Amalija Vardjan, Ana de Toni, Marija pl. Kleinmayer, Avrelija Vrezec, Katarina Šušelj, Angela Trost, Fran Jaklič, Melhior Dolenc, Marija Novak, Alojzija Bernik, Franc Musar, Jera Bizjak, Otilija Jug, Angela Petrič, Marija Palme, Ema Pleško, Lujiza Trampuš, Avgusta Erbežnik, Josip Verbič, Karel Gregorec, Ivan Golob, Matija Brezovar, Marija Pezdir, Matilda Blagajne-Gorišek, Marija Znane in Ivana Lampe. Štajerske vesti. —š— Moške besede! Štajerski tovariš, v boju za pravico osivel učitelj, nam piše: „Trd je boj, ki ga bijemo na vseh črtah proti klerikalni sili, pa ne vdajmo se! Zmaga bo gotovo naša! Bratski srčen pozdrav Tebi in vsem pogumnim bratom in sestram v našem sedaj zaničevanem in zatiranem stanu! Neizprosen boj zvitim in potuhnjenim klerikalcem, politikujočim njihovim podrepnikom iz učiteljskega stanu v hlačah in hrilih 1" —š— Mariborsko samostansko dekliško šolo so, kakor poroča ,,Marb. Zeit.", zaradi škrlatice zaprli. Splošni vestnik. Bazingerjev častni večer. Anton Ra-zinger, učitelj na II. mestni šoli je praznoval te dni 601etnico svojega rojstva. To priliko je porabila Glasbena Matica ter mu je priredila za njegove velike zasluge, ki jih ima kot pevec za ta zavod, prav lepo vzpeli častni večer, pri katerem sta nastopila pevski zbor in Slovenska filharmonija. V znešenih besedah so slavili Razingerja — pevca in učitelja gg. dr. VI. Ravni-har, dr. J. Žirovnik, prof. Hubad, prof. Reisner in učitelj Andrej Rape. Za zasluge in v znak hvaležnosti je poklonil pevski zbor slavljencu dragocen zlat prstan z briljanti v dar. Vrlemu tovarišu tudi mi kličemo: Se mnogo let! Kranjska okrajna učiteljska društva prosimo, da plačajo letnino (3 K) Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu. Učiteljstvo, pozor! Naš tovariš Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu na Štajerskem, je izdal prav lično in praktično urejen P 1 a n i n s k i Koledar za 1. 1910. Poročali smo že svoječasno o njem. Ostalo pa je še precej izvodov nerazprodanih, in se je tovariš Kocbek namenil prodati jih svojim kolegom po jako znižani ceni, namreč po 60 vin. vezan komad. Kdor jih naroči 10, dobi enega po vrhu. Iz bogate vsebine nave-dimo: Dr. Demšar, Profilaksa bolezni na gorah in njihovo, zdravljenje. —Vremenska napoved. — Turistova oprava. — Seznam reči, ki so turistu potrebne — Znamenja v sili. — Slov. planinsko društvo in njega organizacija. — Druga pl. društva. — Šeznam plan. koč in zavetišč (28 strani. Pri vsaki koči: leža, razdelitev, oskrba, dohodi i. t. d.). — Seznam markiranih potov. — Seznam slov. hotelov in go-stilnic. — Razne tabele.^ — Vozni red železnic in pošt i. t. d. — Ze vezava stane toliko kot se zahteva za knjigo. Vsebina je torej zastonj. Tovariši poslužite se redke prilike in kupite koledar za sebe in svojce, razpečavajte ga pa tudi v krogu znancev! Naročajte pa nujno, dokler je še zaloga. — Za dijake je istako znižana cena. Denar se naj pošlje pri manjšem naročilu v znamkah. Iz uredništva. V „Narodnem Dnevniku" (št. 272.) priobčuje tov. A. Pesek odgovor našemu listu na članek o taktiki učiteljske gospodarske osamosvojitve. Koncem članka prosi naše uredništvo, naj ponatisne ta članek. Ta prošnja bi bila odveč, ko bi rokopis prišel v prave roke, t. j. v uredništvo „U. T.", kakor je to storil g. M. Stibler s svojim člankom, ki smo ga brez ugovora priobčili, poudarjajoč, daje celo koristno, ako o tako važnem vprašanju čujemo drugo mnenje. Tov. Pesek pa je krenil od razgovora v domači hiši v široko javnost, kakor da bi bil „N. D." učiteljstvu bližji nego mu je „U. T." — Tudi „Straža" že vriska, da se je polemika zanesla v „N. D." Zato pa bomo mi s polemiko prenehali, ker nam to veleva položaj, ker so se v polemiko pritepnila — ne po naši krivdi! — tudi druga vprašanja in ker je sedaj samo še Zaveza tisti forum, kjer se naj to poravna. Nam je žal, da so zadevo pograbili drugi listi, ko je vendar vsakomur prostor na razpolago v stanovskem glasilu. Mi smo povedali svoje, drugi svoje. Mogoče pa ni, da bi tisoč ljudi v vsakem primeru mislilo z eno glavo. Ako je kaj krivde na nas, zahtevamo, da nas sodijo in obsodijo! Ampak javnost, ki ne pozna našega notranjega razvoja, ki ne pozna naših poštenih namenov, ne bodi naš sodnik, preden ne pade kocka v uaši organizaciji sami! Poudarjamo, da nismo po svojem prepričanju hotoma storili nikomur krivice. Svoje mnenje pa menda vendar smemo izraziti tudi mi, to tembolj, ako zopet danes izjavljamo, d a prevzemamo za vse odgovornost nase in naglašamo, da ni treba glede tega vprašanja nikjer iskati krivcev nego pri nas. Naša organizacija ne sme trpeti! Posledice, ki naj bi eventualno nastale, trpimo rajši mi. V prihodnji številki ustremo želji tov. Peska — potem pa konec polemike z naše strani! Na Zavezini skupščini nas pokličite na odgovor in nas, če hočete, obglavite: vedno in vsakomur nasproti hočemo zagovarjati vsa svoja dejanja! Opravičevati se nam pač ne treba, ker je vest čista! Za uredništvo „U. T." : E. G a n g 1. V pojasnilo. V slednjem „U. T." čitam listek o L. N. Tolstem, ki je podpisan z mo-j m imenom. Izjavljam, da tega listka nisem De spisal, niti podpisal niti odposlal. Pač pa je ta listek po-natisk nekega uvoduega člapka v „Edinosti" z dne 21. novembra t. 1., ki je podpisan s šifro F. P. Ali tudi ta članek ni moje delo. Sploh se poslužujem šifre F. Pl. Toliko, da ne bi me kdo dolžil, da se hočem na drzen način šopiriti s tujim perjem. SI. uredništvo „U T." pa bo itak samo znalo pojasniti ta čuden slučaj. — Trst, 28. novembra 1910. — Ferdo Plemič. — Op. u r e d-n i š t v a: To nepriliko, ki nam je je iskreno žal, smo pojasnili tov. Plemiču. S tem je, upamo, zadeva poravnana med nami in cenjenim sotrudnikom. Za javnost pa nima pomena. Primerno božično darilo za našo deco so Gangl-Rape-Slapšakovi mladinski spisi, ki jih je založilo Društvo za 'zgradbo učiteljskega konvikta, po kroni lično v platno vezana knjiga. Naročajo se v Učiteljski tiskarni. Sezite po njih! Osobna vest. Tov. Teodor B e t ri a n i, učitelj v Ribnici, je imenovan učiteljem slovenščine na c. kr. deški šoli v Trstu. Čestitamo ! Stara pesem. Kranjski deželni Jodbor je odklonil prošnjo mestuega šolskega sveta za povišanje stanarine mestnemu učiteljstvu. „Slovenski Učitelj" se od tistega, dne, ko je bil; njegov urednik, katehet A. Čadež. pomaknjena extra statum v prvi plačilni razred, nič več ne poteza za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja, zato pa toliko bolj zabavlja na „liberalno" učiteljstvo ter seje razdor med slovenskim učiteljstvom. To je pa tudi prva in zadnja točka njegovega programa. Prošnja. Naročila na „Zbirko" mojih cerkvenih-skladeb naj se ne naslavljajo name, ker jim nisem založnik, marveč na „Katoliško Bukvarno" v Ljnbljani. Janko Leban. Tov. Anton Leban. V položaju smo, da poročamo, da se je bolezen tov. Antona Lebana, nadučitelja v Komnu, preokrenila na bolje. Umrla je dne 4. t. m. gospa Alojzija Jenkova, soproga tovariša Mateja Jenka, nadučitelja na Mirni, stara 32 let. Naše sožalje! Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 1434. Kranjsko. 1—1 Na štirirazredni ljudski šoli na Koroški Beli se iznova razpisuje 4. učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom semkaj vložititi do 31. decembra 1910. Prednost imajo moški prosilci. Na prošnje, vložene že pri prejšnjem razpisu natečaja, se bo oziralo tudi zdaj. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni morajo z državno-zdravniškim izpri-čevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 30. novembra 1910. Št. 544. Štajersko. 1-1 Na petrazredni, v II. plačilnem razredu stoječi ljudski šoli pri Kapeli, šolski okraj Gornja Radgona, namestita se stalno dve učiteljski službi (mesto učitelja in učiteljice). Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prosilci, oziroma prosike za ti mesti naj vložijo svoja z zrelostnim izpričevalom o učiteljski sposobnosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje predpisanim službenim potom do 20. januarja 1911 pri krajnem šolskem svetu pri Kapeli, pošta Radenci. Okrajni šolski svet Gornja Radgona, dne 7. decembra 1910. Predsednik: B o u v a r d. St. 548. 1-1 Na šestrazredni, s prov. paralelko k 6. razredu, v II. plačinem razredu stoječi ljudski šoli pri Svetem Petru pri Radgoni (Gornja Radgana), šolski okraj Gornja Radgona, namesti se stalno služba učiteljice. Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožne prosilke za to mesto naj vložijo svoje z zrelostnim izpričevalom, z izpričevalom o učiteljski sposobnosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje predpisanim službenim potom do 20. januarja 1911 pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Petru blizu Radgone, pošta Radgona. Okrajni šolski svet Gornja Radgona, dne 11. decembra 1910. Predsednik: Bouvard m. p. St. 573. 1—1 V šolskem okraju Ljutomer se namestita stalno naslednji učiteljski službi: 1. na petrazredni, v II. plačilnrm razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Križu blizu Ljutomera služba učitelja, oziroma učiteljice, 2. na petrazredni, v (II. plaiilnem razredu stoječi Franc Jožefovi dekliški ljudski šoli Ljutomer okolica, služba učiteljice. Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prosilci, oziroma prosilke za eno teh mest naj vložijo svoje z zrelostnim izpričevalom, z izpričevalom o učiteljski sposobnosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje predpisanim službenim potom do 20. januarja 1911 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Ljutomer, dne 10. deeembra 1910. Predsednik: • Bouvard m. p. {T Svarilo! Koder se prodajajo ponaredbe, naročite naravnost od izdelovalnice pod naslovom: „FLORIAN", Ljubljana. 51-49 Ljudska kakovost liter K 2*40 Kabinetna kakovost . . 4-80 Postavno varovano. Beležke iz fizike = in kemije. = Učencem ljudskih sol v ponavljanje učne snovi iz prirodoslovja sestavil Josip nadučitelj v Sevnici. Cena Usnjižilcl -4=0 vin. Naroča se pri „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani Cene knjige nemške in slovenske, metodiške, pedagoške, znanstvene in druge vsebine proda J. Kovačič, p. Sv. Vid v Jnnskl dolini. (Koroško.) 3BBE 3E Našim rodbinam priporočamo 52—31 Kolinsko cikorijo 3EŽ3E Zagrebški oooooooooooooooooooooo hot tovarniško znam:.) priporočujemo •rr/iihnlicr Podatek kot priznano SLfgto '¡m, i'101 za kavo, / Modlstinja Minka Morvat priporoča ravno došlo veliko izbiro športnik kap, klobukov, praznik oblik in vse potrebščine za inonnajgka cesta Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji. :•: 46-44 Svarilo! Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena Singer 24—22 prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovaleem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu. Le v prodajalnah, ki imajo takele izolbeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev. Kočevje, Glavni trg. mm ijpijij tmrn&mm O 0 o< © 0 t* © o< «s: o 0 o< © 0 ts © O <1 A. Drelse Ljubljana Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na štedilna ognjišča in peči preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago. 46—44 Lak za šolske table črn in medel v Ljubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, tirnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike I 52—42 Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost so lastnosti, ki jih ima ! obuvalo ! češke tvrdke V. Havel v Blatni (južno Češko). 52—33 Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko. Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • . licpriležno blago rad zamenim! Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-* 1111! * * i! i 111 *!! i! i' 11! i! i skrbneje. •i i j i i i ■■ i'■' 111»!!! ■ i : Olje proti prahu : priznano najboljše prodaja i^JSsasssissaSssa Josipina Herrisch Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—19 — Zunanja naročila se točno izvršujejo. — m 'SB tkij Knjigoveznica Anton Janežič LjuLlolja-na, IFlorij anska -ulica se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli vknji-goveško stroko spadajočili IIIIIIIIIIIHIIIII.....I in llllll......II.....Illlllll 24—5 Pri večjih naročilih 10°/0 popusta. f- s-j Ljubljana, Dunajska cestalS priporoča svojo bogato zalogo 52-48 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip ild.. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparata za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52—84 Najboljše ergey-harmony's obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje WgM RUDOLF PAIR P^SSS? Kra,ieviSCŠU3S Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendcl obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. CÖ C '> o biO u. 03 C O a CS C •o o s Modna in športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje rza vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. 52—47 P. MAGDIČ, LJUBLJANA Perilne, volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Nasproti glavne pošte. Oddelek za gospode: Klobuki, eilindrl, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. Z c*> O 5T < 3 O C/5< um šolsko mladino že prispele moderne obleke, površniki, športne snknje in pe- Angleško skladišče oblek lerine za dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. O. BERNATOVIČ Xjj-u.Tslja.3aa,, 3^TestnI trg- šte-v. 5. 52—3T