Leto i I i., štev. 165 Po5idIb2 pavSaSrana. V Ljubljani, sobota dne 16. juiifa 1922 Posamezna žtevilha 75 par - 3 K igh«!a ob 4 aelutra}. iitane mesečno 7-50 Din ta inozemstvo 18*— . Oglasi po tarifv Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernov.". nI. št 64. Telet. št. 06 Podružnice: Maribor. Barvarska cl ca št. 1. TeL št 22. Celje. Aleksai: Komplikisij^ seveda še niso izid ju- j čene. Sporazum glede direktne zveze Ljubljane z Reko odnosno Barošem še ni dosežen in naši samostojne?! so to ostentativno povdarili z abstinenco pri današnjem glasovanju, s katero so napovedali. da =o odločeni izvajati kon--ekvence. Upati je, da bo odgoditev osebnih vprašanj olajšala rešitev železniške zadeve, v kateri so se angažirali za naše ožje interese tudi demokratski krosri. Odločitev mora pasti v najkrajšem času. ter pride po dosedanjih dispozicijah zakon o amerikanskem posojilu že v pondeljek na- dnevni red. Ko bodo v parlamentu opravljeni veliki posli letnega zasedanja, med katere je treba šteti tudi uradniško pragmatike, potem bo čas za razčiščevanja položaia. Ako se pokaže, da je nadalj-lio sodelovanje koalicije nemogoče preostaja le en izhod. Vsaka druga kombinacija. Id bi mogla voditi državne posle. je izključena" 111 v obnovitev Proti-čevc koalicije morejo verjeti le politični naivneži, ki ne znajo na prstih ene roke izračunati, da Protičeva vlada nikdar ne more sestaviti parlamentarne večine- Kdor veruje v Protiča. mora predpostavljati, da bomo dobili absolutistični režim. Definitivno razbitje današnje koalicije pomeni torej razpust parlamenta in nove volitve. S svorim požrtvovalnim in samoza-tajevaJnim delom za novi volini zakon je demokratska stranka pokazala- da »e. te skrajne solucije ne boji- Tesno prihaja pri tej misli le opoziciji, katero prorokbe. da se bo narod pri novih volitvah odločil za njene razbijalne programe. prorokbe, od katerih opozicija dar.ee živi in diha, bodo v novih volitvah clesavuirana z argumentom volilne kroglice. Beograd, 14. julija ob 10. dop. Izv.) Ve-1, da je ministrski predsednik Pašič podal demisijo svoje vlade, ni točna. Pojavila se je v poznih večerni urah kot avtentična in javil sem jo Vam po svoji dolžnosti. Večina poslancev je izvedela to vest šele danes zjutraj. Istočasno se je pokazalo, da vest ne odgovarja resnici in da so jo razširili internirani opozicijonalni krogi, ki pc. danes dolžijo Pašičevega sina, da je povzročitelj ponočne senzacije. Zjutraj sta sestala g. Pašič in g. Davidovič Konferenca je trajala poldrugo uro. Za popoldne sta sklicana Demokratski in Radikalski klub. Zatrjuje se, da je g. Davidovič predložil g. Pašiču formulo, ki naj bi omogočila odgoditev krize. Današn.ji dan je prešel ob splošni napetosti. Vse je pričakovalo razpleta odnosno od radikalcev povzročene krize. V političnih krogih so se cule najne-verjetnejše gvorice in kombinacije. Dopoldne so se sestali radikalski predsednik Nikola Fašič, demokratski predsednik Ljuba Davidovič iu pa zbornični predsednik Ribar in se posvetovali o novem političnem položaju. Po dopoldanski seji narodne skupščine je bil po- j parlamentu izglasuje redni proračun in da se šele potem nadljuje razprava o popolnitvi ministrstva notranjih del. Končno se je uvažila demlsija ministra Marinkoviča, ki nikakor ni hotel nadalje voditi tega ministrstva. Do popolnitve naj bi vodil ta resor eden dosedanjih demokratskih ministrov. Predsednik kluba Ljuba Davidovič je takoj na to obvestil Pašiča o klu-bovem sklepu, da so kandidature za notranje ministrstvo in državni svet suspendirane vse dotlej, da se sprejme redni proračun. Pašič je kot predsednik radikaiskega kluba vzel to odločitev na znanje. V demokratskih krogih se zatrjuje, da klub nikakor ne bo popustil v vprašanju kandidature Pečičeve in Jovano-vieeve. Po seji demokratskega kluba je imel sejo radikalski klnb, ki je vzel referat Pašidev na znanje, skleni! soglasje z odgoditvijo, dokler se ne odglasujejo važni parlamentarni predlogi in je končno soglasno votira! Pašiču zaupnico. Klub poslancev SKS jo danes soglasno sklenil, da se ne zadovolji z zneskom devet milijonov frankov Atentat na francoskega predsednika. ZGREŠENI STRELI KOMUNISTIČNEGA ATENTATOR!VVPV- DALEC PRIJET. Pariz, 14. julija. .Izv.) Ko sta ee da-i prijelo in ga. hotelo na m- -' : nea vračala predsednik republike Mili?- Le z veliko težavo ga jc polic,re-: rand in ministrski predsednik Poincare|la. bil pa jc vendar precej po.-!i«:-'ova!i. od velike vojaške parade, je neki mlad | Piše se Gustav Bouret je 23 Id >tar 1 človek, ki je stal v prvi vrsti gledal-1delavec v neki avtomobilski tovarn, cev oddal na njiju tri strele iz revol- Imel je pri sebi dva samokresi 111 >• - - - - v 15 patron. Je znan anarhist, ki se " pridružil v zadnjem času komunističi i verja, a vso tri zgrešil. Zadel ,ie pač avto, v katerem so je vozil policijski lja. da je hotel ustreliti predsednika protest proti bedi. v kateri ;>rl;:i.!;t delavski juroletarijat. > v Uan.-M 5CJI aau(J«vi..u jv >'" I —» •---—----' "" .--. ložaj še vedno neizpremenjen. Popol-1 železnice. Finančni minister dosle.i se dne ob 16. ee je sestal plenum demo- j m stavil novih predlogov v tej zadevi gtevilni njuni "prijatelji, kratskega kluba in je po večurni deba-jKlub SHS se^danes ni udeležil crlaso-- pfed iainno na tTgn je prišlo do ponovnega prepira m spopada, v kate-| rega so se vmešali drugi pasanti. Na-j sprotniki, ki se medsebojno sploh po-i znali niso, so se obmetovali z opeko, rabili palice in v zmedi so padli tudi trije -m. ~ streji IZ revolverja. Na to se je množica STROKOVNJAŠKA ZAKLJUČNA IZVAJANJA POSL. VELJKOVIČA razbežala- na tlaku pa je obležal mrrev IN ŠECEROVA. — VELIKA VEČINA ZA PRORAČUN. — ABSTINEN-; obrtniški pomočnik Rudolf Rožič. CA SKS. i Takoj so se javili očividci, ki trde. animirati zagrebško prebivalstvo, naj se "0 v.111 j^s •' f ^ -— 1 ----------u . . _ . prefekt Nauain, a tudi ta je ostal ne- j omladini. kjer ^je bil tudi tajnik. Izjav poškodovan. Lahko ranjena pa je bila " J" ' neka dama izmed gledalcev na drugi strani ceste. Razburjeno občinstvo je atentatorja Tragičen nočni preic v Zagrebu. HUJSKANJE BL9KAŠKIH LISTOV. Zagreb, 14. julija. (Izv.) Sinoči se je | orožni list, trdil pa je, da je njegov te-nahaiala v »Narodni kavarni, na zagreb-, volver doma. Na dom poslani detektiv skem Jelačičevem trgu večja družba je zares našel orožje na navedenem mc-mlajših ljudi. Prišlo je med njimi do hu- stu v nočni omarici, dega prepira tekom katerega je neki Preiskava se nadaljuje. Žalostni slu-Mario Rieger dobil od trgovskega pot-1 čaj pa dobiva politično barvo, ker panika Rije Mihajloviča po licu udarec.; skuša blokaško časopisje, 'ia ga zlorab vsled katerega je krvavel. Stražnik je; za gonjo proti demokratom in proti C -odvedel oba nasprotnika, sledili pa so; juni, ki ni prav nič udeležena. . Vendar pa konce-n svojega klevetniškega članka priznava celo , da. se Siklossv ni nikdar bavil s politiko in je šele v zadnjem času postal I t i fif«pffss?e milijonih dinarjev: Srbija 1,365, Črna go- | D6 VSlSrB USUPII ra 26, Bosna-Hercegovina 642, Dalmaci-; ja S4, Hrvatska 1,194, Slovenija 339 in nega razmerja med mestom in občine. Obč. svet. Bahun predlaga, naj se dni-ftvu. ki da je izpremenilo ljudski vri v »svinjski pašuik» sploh odvzame, " vse funkcije in naj mesto samo skr'-i za park. Ukinejo se naj v?e pogodbe z raznimi društvi in ljudski vrt na; s-: spravi v prejšnje stanje. Izvoljen je 'vi poseben odsek, ki bo uredil odnošaje z olepševalnim društvom. Ko so ?e -sprejele, odn. zavrnile še nekatere prosu k za ?nre;em v občinsko zvezo, se je seia ki je trajala od 7. do pol 11. uri zvečer zaključila. Prihodnja bo še ta, mese • Vojvodina 756. V teh vsotah niso všeti obči dohodki, ki znašajo 2,283 milijonov dinarjev, (carina, trošarina, davek na poslovno obrt ter dohodki državnih posestev). Glede postavk o dohodkih povišanja neposrednega davka in davka na vojne dobičke je referent konstatiral, da se plača v Sloveniji po hektarju 4.95, na Hrvatskem 5.56. v Vojvodini 10.50, v Bosni in Hercegovini 9.71, Srbiji 11.30 dinarjev davka. Navaja še razliko v plačevanju davkov v poedinih pokrajinah države, iz čegar je razvidno, da se brez enotnega zakona ne more izvesti potrebna davčna reforma niti doseči pravična porazdelitev davkov. Državna potreba torej zahteva. Pariz, 14. julija. (Izv.) i |iek pridc na razpravo zunanie posoiilo. j ^ da se ne sme več novrni- da se ze enkrat odpravi dosedanja ne-; - ~ " enotnost. I --------------< ti v Beograd Ustanovni občni zb©r pol. društva »Edinost" za Goriško. Gorica, 13. julija. Za danes dopoldne ob 10. uri ie bil skli-.an v dvorano Trgovskega dc na usta-lovni občni zbor političnega društva »Edi-iosti» za Goriško. Gotovo že ves čas po aneksij! ni bilo 'borovanja. za katero bi biio vladalo v sej Julijski Krajini toliko zanimanja, kakor za ta občni zbor, saj so se mnogi Hali, zlasti po občnem zboru tržaškega nolitičnega društva na Opčinali, kjer je Hiia sprejeta ona ostra reso!uci)a proti razdelitvi naše politične organizacije, da bo dal znamenje za — strankarski razkol v dosedaj edinih naših vrstah. Ali ta ustanovni občni zbor se je razvil v iiajiepšo, sijajno manifestacijo našega jdinstva. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil zborovalce, (nad 200) posl. dr. Podgornik. Nato je podal kratko zgodo-ino naše politične organizacije. Tajnik ■ r. Bhcžnik je poudarjal, da imamo en -•am končni cilj: ohranitev našega narodnega življenja. Naše delo bo uspešno le icdaj, če razvežemo zanje vse sile, ki so našem narodu in če vsaka pokrajina Ju-«ke Krajine za svoje področje prevzame delo in odgovornost. Zato je prišlo do ■lanovitve samostojne politične organizacije za Goriško. Predvsem je treba do-hro posltijočega društvenega urada in razdelitve dela. Govornik predlaga, da ■o ustanovijo: 1. versko-kulturni odsek, naš narod (predlog dr. Wllfana); 4. da se najstrožje obsodi nemarnost vlade giede ugotovitve, kako je nastala poškodba spomenika na Krnu. Sprejet je bil predlog dr. Gabrščka, da naj društvo stopi nemudoma v stik s tržaškim političnim društvom v svrho ustanovitve Narodnega sveta kot skupnega organa z najvišjo avtoriteto. Enako je bil sprejet predlog župana Kovača iz Ajdovščine, naj se v društvu ustanovi odsek, ki se bo posebej bavil z vprašanjem Trgovske zbornice, in predlog nadučltelja Rakovščka, da se izreče solidarnost s podkrnskim prebivalstvom, preganjanim po fašistih. Na to je dr. Podgornik zaključil občni zbor, ki je trajal dve uri In je od začetka do konca potekel v znamenju najlepše sloge in pravega navdušenja za kar najresnejše delo. Organizacija „€ »» Organizacija «C», ki se sedaj čoc«to imenuje v zvezi z umorom nemškega zunanjega ministra dr. Rathenaua, ima svoj sedež v Milnchenu na Bavarskem, ki je postal v zadnjem času center evropske monarhistične reakcije, saj se tu bratijo pristaši Hohenzollerncev s pristaši Ilabsbuižanov in ruskih ca-ristov. Pri zasliševanju prvih aretiran-cev v zadevi umora ministra dr. Rathenaua so prišle na dan številne zanimivosti o tej organizaciji. Organizacijo je ustanovil znani kapetan Er-hardt, poveljnik one brigade, ki je sodelovala tudi pri znanem Kappovem i se naj bavi zlasti z vprašanjem brez-: puču 1. 1920. Organizacijo je vodil sam ii.selnega veseljačenja, s katerim hoče- j Erhardt, dasi je bila izdana za njim : Lahi zastrupiti naš narod; 2. narodno-I tiralica vsled veleizdaje. Njegov n?- brambrti so zaupniki prirejali ministru Žerjavu viharne ovacije, sicer se je pa vršila vsa debata v največji slogi in stvarnosti Dr. Kukovec ni stavil predloga, da se izključi drja Ravniharja in drja Trii lerja iz stranke, temveč je na podlagi referata posl. Reisncrja in izvajanj župana drja Karbe izrazil mnenje, da je dr. Ravnihar, ki se ni hotel podvreči niti razsodbi glavnega odbora Demokratske stranke, prenehal biti tudi član stranke. O drju Trillerju posl. Kukovec ni govoril. Napram mnenju drja Ktt kovca je zastopal posl. Reisner stališče, naj zbor izjavi, da verjame drju Ravnikarju, da je odložil mandat v skupnem načelstvu radi osebnega spora s posl. Kukovcem in radi nezaupanja, ki se je pojavilo proti njemu. Temu predlogu se je pridružil tudi dr. Kukovec in'zbor zaupnikov ga je soglasno odobril. Poglavje o koncentraciji naprednih sil nima b to zadevo ničesar opraviti. Formelna izključitev iz demokratske stranke tudi ne spada v kompetenco oblastnega zbora zaupnikov, kakor seveda na drugi strani odložitev kakšne strankarske funkcije še no potnenja izstopa iz stranke ali pa odveze od strankine discipline. -f Obakrat smo imeli prav. »Slov. Nar.» se že par dni triuli dokazati, da »občutno kaznovala vsako krivico zaradi nje». Napoved klerikalne strahovlade je ena najpriljubljenejših fraz gospoda Korošca, ki se je drud dan l>o shodu v Slovenjgradcu odpeljal na Nemško — k lečenju. + Nova blokaško-klerikalna kost. Zveza narodov se bo pečala te dni z macedonskim vprašanjem, ker se je baje bolgarska via-1 a nekaj pritožila. Blo-kaško in tudi naše klerikalno časopisje je hlastno pograbilo to kost, da zopet pade — lastni državi v hrbet »Novi čas* že z največjim veseljem prerokuje, da se bomo pred zvezo narodov Sokolstvo Sokol L v Ljubljani poživlja vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti v kroju ah telovadni obleki L Jugoslovanskega vsesokolskega zleta v mesecu avgustu, da se udeleže polno-številno Pokrajinskega zleta obeh ljub ljanskih žup. ki se vrši dne 16. julija v Ljubljani na zleuiem telovadišču. Član Btvo se zbira ob pol 15. uri na telovadi šču Tabor. Udeležba je obvezna. Ljubljanski SokoL Za sprevod ns telovadišče o priliki Pokrajinskega zte- Vblamirali., zagrebški blokaški listi, ki j t* v nedeljo dne 16. julija se zbira član-- - - ... i----0jj poj g un popoli v brezhibnem kro- so bolj radikalni, pa kar napovedujejo, i "vo ob pol 3. uri popoldne na vrtu Na- da dobi naša država »klofuto.. Tega ; rodnega doma. člani ju, telovadci, ki nimajo kroja, v telo- roe nikjer na svetu ni, to je čisto naša specijaliteta, da niti nasproti inozemstvu ne moremo in ne znamo biti složni. Maccdor.sko vprašanje je morda [»roblem, ampak samo in izključno naš notranji upravni problem, in ki ie podvržen svobodni kritiki. Ako pa začne govoriti o njem in se zanimati zanj inozemstvo, bi se moral glasiti naš odgovor samo: to je naša notranja zadeva, ki izven Jugoslavije nikogar nič ne vadni obleki (3 čepico!) Telovadci dobijo podrobnejša navodila v petek in soboto zvečer v telovadnici. — Zdravo'. Za so!;olsko razstavo določene pred mete naj vse župe in društva takoj odpošljejo Tugo&lo venskemu Sokolskemu Savezu, ker se sicer nanje ne bo mopof* ozirati. Društveni odbori, razširjajte me-*. svoiimi člani »Sletski Vestnik*. da bo briga. Kadar se po-tavimo vsi na to vsak član natančno informiran o vsen edino pravilno stališče, takrat šele bo- kletnih pripravah, prireditvah in navo- mo mogli računati na uspehe v zuna-Amjiak to je ravno ono: | Pokrajinski zlet ljubljanskih žup fS je bilo kateremukoli našemu somišlje- j nji politiki. Amjiak 1 . . niku zabranjeno udeležiti se nedeljske- niti blokaši. niti naši klerikalci ne želi- vrSU kakor smo že poročalu jutn v Lja- ........ 'jo naši državi zunanje-političnih uspe-; ^ani. Zlet se vrši po odredbi naveza hov, ker bi taki uspehi utrdili konsoli- namesto župnih zietov obeh ljubljanskih odsek; 3. izselitveni odsek: 4. (mestnik je bil bivši poročnik Hoff- ovinski odsek: 5. predavateljski odsek 6. odsek za tolmačenje italijanskih za-onov. Predsednik tržaškega političnega dru-:,a -Edinosti, posl. dr. Willun je sporo-. i! pozdrave tržaškega društva. Zeli najviše uspehe novemu društvu, ki bo na-!o v Trstu in v Istri svoje vztrajne so-"jjevnike za isti cilj, da se ohrani naš rod na svojih rodnih tleh. Posl. Šček opozarja, da mora društvo mann, ki je bil sedaj aretiran v Milnchenu. Organizacija je bila razdeljena na več sekcij. Prva sekcija je imela nalogo, baviti se s »;>olitični:iii» in splošnimi nalogami, na čelu nje je bil Hoff-mann. Drugo sekcijo *B» je vodil kapitan Killinger. To je bil »vojaški* oddelek, ki je imel skrbeti za to, da so bili organizirani člani vodstvu .redno na razpolago. Tretja sekcija «C», povečati svojo pažnjo, posebno deželni i se je bavila s projtagando za tisk, ter ivtonomiji, šolstvu, pobiranju davkov in; je jmc]a ukaz zbirati predvsem boljša- ■pcijskemu vprašanju, Dr. Podgornik se zahvaluje dr. VVilfa-na njegovih besedah, ki so razpršile pomisleke proti samostojni politični or-■;?n!zaciji za Goriško, ki jo je narekovala dino le želja, da se koristi narodu. Tajnikovo poročilo se vzame na zna-•lie. Odobrijo se pravila. Goriško društvo imenuje tudi «Edinost» in razteza svoj delokrog na vso Goriško in one dele Koroške in Kranjske, ki so ji upravno pri-klopijeni. Nato sta se izvolila ožji odbor 5 članov in širši odbor 20 članov. Izvoljeni so bili v ožji odbor: dr. Engelbert Besednjak, dr. Josip Bitežnik, dr. Leopold Botič, Avgust Kozman in Ignacij Križman. V širši odbor so bili izvoljeni: Leopold Poljk, Lo-kavec: nadučitelj Rakušček, Sv. Lucija; i$ogumil Čehovin, Branica; župan Rejec, šebrelje; I. Kodermac, Volče; župnik Oblak, Gorjansko; Ladislav Likar, Štever-an; Ant. Vuk, Miren; župnik- Godnič, Uornberg; Iv. Humar, Hudajužina; Fr. ^ijavec, Štandrež; I. Duršot. Renče; nad-nčitelj Možina, Broje: Oskar Gabršček, Tolmin; župan Trošt, Knežak; notar Jur-ca, Ajdovščina; župan Josip Gerbec, To-;:iaj; A. Mlckuž, Bovcc; Vaclav Tušar, ^erkno in župnik Fr. Švara, Vrtojba. Posebnemu že obstoječemu odseku (Bi-ežnik. Bobič, Gabršček) je bila poverjena naloga, da v najkrajšem času izdela program društva. Pri slučajnostih so bile enoglasno sprejete resolucije: 1. da naj se zahteva za i-čiteljstvo in duhovščino pasivna volilna pravica; 2. da se najodločneje protestira ;>roti poverjenju pobiranja davkov privat-dm družbam: 3. da se zahteva pravično ureditev jezikovnega vprašanja, ki je ■ redvsem velike gospodarske važnosti za iške informacije. Po pravilih je sekcija »C* imela za glavno nalogo širiti nacionalno misel, pobijati vsak internacionalni pokret (boljševizem) in voditi ostro borbo proti Židovstvu. Vs!xl tega je zbirala sekcija odločne ljudi, ki naj bi preprečili komunistično nevarnost za Nemčijo. Kot član je mogel pristopiti vsak Nemec, ki čuti nacionalno. Izdajalci so bili žigosani in proglašeni infamniin v vsakem nemškem društvu. Člani organizacije trdijo, da s0 posebno sodelovali v borbi s Poljaki v Gornji Šleziji in da je organizacija postavila pod orožje veliko ljudi ob priliki zadnjih delavskih nemirov v srednji Nemčiji. Društvena tajnost je bila stroiro zapovedana. Organizacija se je krila pod firmo ^Bavarskega društva za lesno industrijo*. Tudi Scbulz in Tillessen sta pripadala imenovani organizaciji ter odšla svojedobno na dopust, da umorita Erzbcrirerja. Po storjenem zločinu sta se vrnila v Miinchen. Nadaljna preiskava bo gotovo dovedla še do mnogih novih zanimivih odkritij. Politične -f Netočna trditev. Včerajšnji »Slov. Nar.» vč poročati, da je bilo zborovanje zaupnikov JDS »viharno« in da je dr. Kukovec m. dr. predlagal tudi izključitev cg- drja Ravnikarja in drja Trii lerja iz demokratske stranke. Na predlog posl. Reisncrja pa da je zbor zaupnikov soglasno sklenil, da se pre-Kukovčevega predloga preide na dnevni red. To poročilo je potvorjeno. Zborovanje je bilo viharno le v kolikor ga zbora zaupnikov ljubljanske oblasti. Sedaj hoče skonstruirati protislov je med našo trditvijo, da se posameznim somišljenikom niso pošiljala (Kisebna vabila in pa razglasom tajništva JDS, da »zaupniki, ki" so dobili vabila, naj jih prinesejo s seboj, da se ž njimi iz-! kažejo pri vbodu v dvorano*. To protislovje je seveda le navidezno, kar avtor menda dobro ve. Zaupnike za oblastni zbor sc namreč določale na deželi okrajne organizacije, ki so naznanila imena tajništvu JDS nakar jim je to poslalo legitimacije v obliki vabila. Za Ljubljano so zaupnike določala politična društva. V kolikor so politična društva pravočasno naznanila njihova imena tajništvu so tudi ti gospodje dobili posebna vabila (legitimacije'), za ostale so bila vabila dostavljena društvom. Vsakdo, ki količkaj pozna organizacijo naše stranke, pa povrh v6, (la je dostop k zboru dovoljen vsakemu ortranizirinemu somišljeniku. Naša politična društva ne zahtevajo od nikogar, da pri njih prosjači poverila in pri vhodu v dvorano eo bili zastopniki ljubljanskih organizacij, katerim je bilo — če ?j neznan — potrebno pokazati člansko izkaznico, od znanih somišljenikov pa seveda niti tega nihče ni zahteval. To so splošno znana dejstva. Poskus jih zatajiti ali potvoriti je nekaj, česar »pač niliče ni mogel pričakovati*. + Republika en marchc, tako je na-[tovedal svojim poslušalcem na klerikalnem shodu v Slovenjgradcu gospod Smodej. Najprvo je razgalil korui>cijo, ki razjeda naše narodno delo. »Straža*, iz katere posnemamo te podatke ne povš, toda mi domnevamo, da jo v dokaz ohravua.-al g. Smodej zaslužno delovanje svojeeasnih klerikalnih gospodov v Demobilizacijski komisiji. Potem je pozival, da se mu javijo vsi oni, ki so pripravljeni nosti svojo kožo na trg za reimbliko. Javil se ni nihče. To se gospodu Smodeju tudi ne zdi potrebno, k^r »bodemo republiko itak dobili prej ali slej*. In sicer računa p. Smodej, da bodo tudi tu Srbi opravili vse delo. »Za njo bodo poskrbeli že Srbi sami,* nakar bodemo mi klerikalci vladali sami v »svoji slovenski hiši*. Našlo je g. Smodej še povedal, da je neki minister — če je res. pristavlja previdno! — prejel 24 milijonov provizije od ameriškega posojila! Gospo 1 Korošec je našemu dobremu ljudstvu že naznanil, da bo klerikalna stranka (menda kadar dobimo republiko in bo demo pod papežkim protektoratom) i žup in naj bi bil nekaka generalna skušnja za vsesokohki zlet. Udeleživa bo : velika, ker je obvezna za v»a društvu usu*. Kot mačka okolo vrele ka i ijubiianskih žup in prispejo na zlet tudi i »Novi čas* okolo vprašanja;: ofjpoplanci številnih drugih društev. Te rokah dacijo naše -iomovine. -f «Diktatura proletarijata*, to Ji naslov uvodnika v včerajšnjem »No-1 vem času še hodi odkrito s > za boljševizem ne upa nasto piti. ker tu mu škof zaprl tiskarno, [»ro ti njemu se pa ne more izjavitL ker re flektira stranka, ki jo zastopa, na komunistične glasove. Na koncu svojega članka pravi »Novi ča^*, da je taka diktatura ravnouko lahko nravstvena kakor breznravetvena... Le poglejmo si malo dosoda.ije »diktature proletarijata* in videli bomo takoj, koliko je bi lo v njih »nravstvenosti*. Na Madžarskem je tekla kri »buržujev* v potokih. v Rusiji je bilo pobitih ljudi na mi liione in danes radi te »Novemu času* tako simpatične diktature umirajo mj- hnično vodstvo je v rokah saveznegu i načelnika br. Murnika. Javna telovadba 1 «e vrši na novem zletnem telovadišču, ki še sicer ni dograjeno, a vendar ž« toliko prirejeno, da bo mogoč jutrišnji nastop. Zupnf zlet cel]3ke sokolske župe f* vrši danes in jutri v Celju. Celjski župa šteje 22 društev in je menda najmočnejša med vsemi slovenskimi župami. Zato bo gotovo tudi zlet prav impozan ten. Bo pa tudi naravnost zgodovinsko pomemben, saj se bo zgodilo prvič, odkar stoji staroslavno mesto, da bo pozdravil njega župan sokolske čete. Go- lijoni od lakote in razpaslo se Je kam- i ^ da se bo te-a važnega trenutka balstvo. »Novi čas* pravi, da je demo-1 ^ meH 7avedab tudi narodno me- kratičen parlamentarizem tudi dikUtu c lia in da ^ 7cijski]i metodah* vedno kapitalistični mu sistemu ugodno veČino. Potemtakem so vsi naši nekomunistični volilci korum-pirani. ker siccr bi morali glasovati za komuniste — to je logika »Novega časa* in Gosarjevi volilci naj se zahvali jo svojemu i>oslancu za kompliment! Po svefu _ Iz poljske Šlezije. Iz Katovic poročajo, da je gornješleski vojvoda (guverner) Rimer izdal razglas, v katerem povdarja. da bo poljska vlada storila vse, za red in mir in složno življenje gornje-šleskcga prebivalstva. Teroriste proti nemškim manjšinam bo brezpogojno zatirala. Obljubil je tudi omogočiti čimpre-je povratek vseh beguncev. — Dunsjske cene. Od 13. julija naprej se poviša cena kruhu od loOO na 1700 kron za kilogram. Scle pred mesecem sc je cena kruhu dvignila od 940 na 1230 kron. Tudi cene mesa so danes poskočile. Cene za slanino na debelo so se dvignile za 900, svinjsko meso za 1200 kron za kilogram. š. Koln, 7. julija. Koin je prijazno mesto s krasnimi stav-Tami in čistimi ulicami, kar človeka pristno iznenadi, ako pride iz Ljubljane. Največje življenje m vrvenje je tukaj v ^oološkeni vrtu, ki je po svoji napravi podoben znanemu dunajskemu pratru. Kar ti pa prav neprijetno pade v oči, je to, da se vidi tudi tukaj zvečer mnogo pijancev — celo popolnoma pijanih žensk. Življenje samo na sebi je v Kolnu prav diago. Hotelske sobe so po 85 — 150 M, • >bed navaden 100 M, večerja istotako. Le cene oblekam, klobukom, slamnikom so mnogo nižje, nego v Jugoslaviji. Elegantna obleka stane 3000 M, najfinejši klobuk 400 M, panama-slamniki, ki stanejo v Jugoslaviji 300 — 500 Din, se dobijo tu po največ 800 M. Iz tega se torej takoj vidi. da Nemčija ni agrarna država. V -plošnem je opažati povsod neverjeten rod in disciplino. Na tukajšnji univerzi je precej tujcev: Cehov. Poljakov, Nizozcmcev, nekaj Francozov, iz Jugoslavije in sploh z Bal->ana razun mene menda ni nikogar. Iz azgovorov posnemam, da so tu o naših razmerah silno sabo poučeni, čeprav se v Nemčiji sicer zelo zanimajo za našo državo, ki jo smatrajo za deželo, kjer se lim 'bo dalo še precej zaslužiti. Trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Nemčijo,' k! je stopi! pred kratkim v veljavo, bo brezdvomno zelo razvil stike med obema državama. V Kolnu se nahajajo se angleške m francoske čete, ki jih domačini ne gledajo nič kai oriiazno. i0 v najlepših hotelih in stavbah ter se obnašajo, kot da nimajo več namena oditi. Kjer so Angleži nastanjeni, sem videl povsod napise: »Deutschen Eintritt strengstens verboten. Davviderhandelnde vverden soiort verhaftet*. (Nemcem vhod najstrožje zabranjen. Kdor se bo temu protivil, bo takoj aretiran.) Čudil sem se temu ter o zadevi govoril z domačini, od katerih pa nisem dobil pravega odgovora; le mrko so gledali in stiskali pesti. Tujski promet je v Kolnu ogromen. Angležev, Francozov in Holandcev kar mrgoli. Vsled svoje dobre valute so na tem, da kupujejo in preplačajo na škodo domačinov vse, kar se da kupiti. Zlasti je tu mnogo Angležev, ki se čutijo popolnoma domače. Stanujejo, kot vojaštvo, po najlepših lokalih. V enem delu mesta so si uredili in sezidali celo kolonijo. V torek, 4. t. m. sem imel priliko, prisostvovati velikim delavskim protimonar-hističnim demonstracijam. V obhodu je bila ogromna množica delavcev, ki so korakali po ulicah zelo disciplinirano, in je kljub takšni množici prišlo le do neznatnih prask. Ko je šel obhod mimo •angleških čet, ki so vršile tudi varnostno službo, so šli ljudje mimo tiho s povešenimi glavami. Prav čuden vstis je to naredilo, posebno ker so se mi demonstranti, kakor sem skepal iz napisnih tabel, ki so jih nosili v sprevodu, zdeli jako »krvoločni*. V mestu je sedai mir in red, vendar vse z napetostjo pričakuje nadaljnega razvoja dogodkov. Vse oči so obrnjene v Berlin, kaj se tam godi. Vse časopisje je polno razmotrivanja o polo'aju. Na nastanjene i zunai izeleda. da ie Nemčija zeio remih- Pl Mariborsko gledališče. Nocoj prire-de ruski begunci v tukajšnjem gledališču trodejansko narodno igro pisatelja Kot-lijarevskega »Natalka Poltavka*, s pevskimi točkami in spremljevanjem orke- stra. likanska, vendar ni vse tako, kakor se vidi. Umor Rathenaua pa vendarle vse obsoja. Silne skrbi povzroča tudi slabo stanje valute. Današnja »Kolnische Voiks-zeitung* prinaša izpod peresa državnega poslanca GIScknerja članek, iz katerega je v živih barvah razvidna vsa ^beda in obupno stanje današnje Nemčije, čeprav cela Nemčija vztrajno dela, ne omahuje in še ne obupuje. Danes sem si ogledal pristanišče in tukajšnja velika skladišča. Vse naprave so res vzorne. Zdi se mi. da so z ljudmi vred en sam stroj. Pristanišče je polno angleškega premoga, ki ga potrebujejo v industrijskih obratih. Lastna produkcija premoga ne zadostuje. Vsled tega in v svrho povečanja produkcije sploh se ču-jeio z vseh strani glasovi, da bi bilo tre-da podaljšati delovni čas. Interesantno je, da je delavstvo v Nemčiij v tem oziru mnogo bolj uvidljivo, nego n. pr. pri nas v Jugoslaviji. Tu ni takšnega krika in vika po Burnem delavniku. Najprej ;e treba dela ln uspeha, potem šele pridejo druga vprašanja na vrsto. Tukaj bi se morale naše delavske organizacije učiti. Rešitev vseh vprašanj vidi nemško delavstvo samo v delu. Potem pa je nem ški delavec tudi zmožen In se zna drugače obrniti, nego naš zlasti južnejši delavec, ki često tako skrbno šteje svoje gibe, da ne naredi katerega preveč. Nemški delavec pa je tudi najprej zaveden In ponosen Nemec, potem šele vse drugo. Utis, ki ga napravlja nemški nnrod na mene, je ta. da ne bo tega naroda strlo ogromno rcparaciisko breme. Mogoče bo Francija kedal še obžalovala svoie ne-iznrosno stališče nroti Nemčiii- Sokolom sprejem, kakršnega zaslužijo pijonirji naše narodne in državne ideje. — Danes popoldne bo tekma naraščaja in članic r,a glaziji, jutri bo ob 6. uri ravno tam tekma članov, zatem sprejemi na kolodvoru, ob 11. slavnostni obhod po mestu, popoldne ob 15. uri na Tlaziji javna telovadba in za tem ljudska slavnost. Sedeži po 10 in 5 Din, stojišča 3 Din. Spor t Beograjska občina in umetnost. Beograjska mestna občina je določila 100.000 _ ^ ....._ . . __ dinarjev za odkup slik na peti jugoslo- ditev se ponovj jeta 1923 v Varšavi, do-vauski umetnostni razstavi Slike bodo : lcta 1924 v Zagrebu ali v Beogradu Gradjanski v Mariboru. V nedeljo igra zagrebški Gradjanski v Mariboru proti S. K. Maribor. Ta tekma pomeni za Maribor velik športni dogodek. Upamo, ua se bo prvak Maribora častno odrezal proti močnim Zagrebčanom. Splitski Hajduk v Sarajevu. V sobot.-« 15. t. m. bo igral Hajduk iz Splita nogometno tekmo s Športnim klubom Sarajevo. V nedeljo pa bo igralo moštvo Hajduka kot reprezentanca Splita proti reprezentanci Sarajeva. Revanžna tekma obeh reprezentanc bo 27. avgusta v Spli-tu. Slovanske tekme v lahkoatletiki mea Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo se vrše 5. in 6. avgusta t 1. v Pragi. Mitir.f: priredi češkoslovaški atletski savez. Na to lahkoatletsko prireditev bodo odšli naši najboljši atleti, ki imajo mnogo izgleda, da bodo častno izvršili svejo nalogo. Zlasti v metanju krogle, diska, kopja, v tekih in v skoku v daljavo. Klasifikacija posameznih držav se bo vršila po številu doseženih točk. (Prvo mesto 8 točk, drugo 6, tretje 4 in četrto 2 točki.) Prire- hranjene v občinskem muzeju, ki bo nameščen v stari »Kasaciji*. Razstava baročnih umetnin v Florenci se je otvorila nedavno v palači PittL Največ je umetnin italijanskih umetnikov 17. in 18. stoletja. V 48 dvoranah se nahaja na razstavi 1050 slik. Najbolj je zastopan Caravaggio. Boion;-ci niso prišli toliko do veljave, zato pa tembolj Benečani Največ del imajo na razstavi poleg Caravaggia tudi Luca Giordano, B. Strozzl Manasgo, Tiepolo in da Guardl Masarvkova dela v srbščini. Srpska Matica namerava izdati celokupna dela T. G. Masaryka v srbščini. Ustanova E. Denisa. Naša vlada .-e pri institutu za slovanske študije na Sorbonni v Parizu ustanovila fond E. Denisa, ki znaša 25.000 frankov. Iz tega fonda se bodo vsako leto podeljevale nagrade za najboljše delo o nas. pisano v francoskem jeziku. Pisatelj mora biti Francoz in pisati v duhu našega narodnega in državnega edinstva. •Veliki Inkvizitor* v slovenščinL V 0.—10. številki »Kresa* je izšel v zelo dobrem prevodu odlomek »Veliki inkvizitor* iz Dostojevskega romana »Bratje Karamazovi*. Ta globoko zamišljena zgodba o Kristusovem prihodu v špansko mesto Seviljo v 15. stoletju za časa div Stanje prvenstva na Dunaju. Včeraj smo objavili prva tri društva nogometnega prvenstva na Dunaju. Danes objavimo cclotno stanje prvenstva v 1. razredu, ki je nastopno: 1. Sportklub 34 točk 2. Ha-koah 32 točk, 3. Rapid 31 točk, 4. Ama-teure 28 točk, 5. \Vacker 24 točk, 6. Her-tha 23 točk, 7. VVAF. 21 točk, 8. Vienna 20 točk, 9. Rudolfshiigel 20 točk, 10. F!o-ridsdorf 19 točk, 11. Simmering 19. !2 Admira 18, 13. Ostmark 17. WeissmiiUer ne more nehati z izboljšanjem svetovnih rekordov. V Almedi ' Kaliforniji je John We!ssmiil!er zopet izboljšal svetovni rekord v plavanju na 100 m. Pred nekaj tedni je preplaval to prog" nekaj sekund pod eno minuto in izboljšal svetovni rekord iz leta 1921, ki ga je držal Kahanamoku z 1:00.2. Sedaj ie rabil NVeissmiiller za to progo le 58.6 sek. Šah tLjnšašk», Ljubljanski šahovski kluir. javlja vsem ljubiteljem šaha, da se je posrečilo dobiti posebno klubovo sobo, kic-se bo dvakrat na teden nudila cenjenim članom in gostom neprisiljena zabava ob šahovski deščici. Obvezni igralni večer prliavljencev se vrše vsako sredo in soboto v zadnji, na novo urejeni sobi Narodne kavarne. K otvoritvenemu igralne- janja strašnih inkvizicij rimskokatoliške 1 mu večeru v soboto, dne 15. t. m., ob 18. cerkve, katero pripoveduje eden bratov i uri v Narodni kavarni se tem potoni Karamazovih, Ivan. drugemu bratu Aljo-1 uljudno vabijo vsi člani in nečlani, izralci ši. tvori sama zase celoto. in kibici. Domače vesfi Poljski dijaki v Zagrebu. Poljski! omladina na lanskem kongresu P. S • ' —1„: „ t :.,v,K., Saraievu. Snominia «e tudi pokojni -lijaki. ki so se mudili te dni v Ljubljani, so nato odpotovali v Zagreb, kjer iim je bil prirejen prisrčen sprejem. Ogledali so ?i mesto in okolico, a na Okrugljaku jim je bil prirejen banket. V 6redo jih je sprejel poljski konzul in jih na konzulatu tudi pogostil. Popoldne so si gosti ogledali nekatere tovarne, proti večeru pa so pol ožili la-vorjev venec pred spomenikom J. J. Sfcrossmayerja v Jugoslovanski akademiji. Iz Zagreb so gosti odpotovali v Bakar. * Naučno potovanje «Vlle Velebita*. Pomorska akademija v Dubrovniku je prejela brzojavko iz Neapolja, da je 11. r. m. srečno dospela tja na nau5nem potovanju ladja »Vila Velebita* in da so na n.jej vsi gojenci čili in zdravi. * Molitev za Icraljico. Sabor pravoslavna cerkve je sklenil, da se mora odslej v liturgiii kakor tudi pri cerkvenih molitvah poleg kraljevega imena imenovati tudi ime kraljice Marije. * Kmetijski tečaji pri vojakih. Ministrstvo vojne in mornarice je odobrilo pravilnik, ki ga je izdelalo kmetijsko ministrstvo in po katerem bodo pri vseh p ilkih uvedli kmetijske tečaje za vojake, ki bodo imeli od kmetijskega pouka mnogo koristi. * Koliko vagonov smo prejeli iz Nemčije. Glasom poročila ministrstva saobračaja jc naša država na račun reparacije prejela od Nemčije doslej 51 lokomotiv ter 4156 vgonov, zaprtih in odprtih. * Šolstvo v južni Srbiji. Ker je v južni Srbiji skoraj polovica učiteljskih mest nezasedena zaradi velikega pomanjkanja učiteljev, je ministrstvo prosvete prisiljeno, da namešča kot učitelje tudi dijake učiteljišč. Šole v onih krajih itak niso gosto posejane, '.ato je nujno potrebno, da vsaj obstoječe šole vrše svojo prosvetno nalogo. * V Sarajevu se ustanovi Pasteurjev zavod. V Bosni in Hercegovini se je v zadnjem času pojavilo veliko število slučajev pasje stekline. Zaradi tega na meravajo v Sarajevu ustanoviti Pa-steurjev zavod. Pokrajinska uprava jc odposlala v inozemstvo bakteriologa dr. Ljubinskega. da nabavi potrebno opremo za tak zavod. * Adventisti zahtevajo svobodo pri-digovanja. Sekta adventistov, ki razen sobote ne (»raznuje nikakih praznikov, =e je obrnila na ministrstvo za vere s prošnjo, da se jim podeli svoboda pri-• iigovanja in da se jim prizna konfesi- oiialno ravnopravnost. Izgleda, da ministrstvo za vere tej prošnji ni moglo ustreči, ker je to anacionalna sekta, katere člani nočejo služiti v armadi in ne polagajo priseg. * Razpust komunističnega sindikata. ■Zagrebška policija je razpustila koniu- istični 'Savez metalsko-ko vinarskih adnika« v Zagrebu, ker je imel redno .vrez oblastnega privoljenja svoje se-stanke. Policija je denar in knjige zaplenila in dosedaj aretirala predsednika, tajnika in blagajnika. Savez je štel «00 članov. * Stejič v kazenskem zaporu. Akti ■zlede pomiloščenja atentatorja Stejiča -o bili predvčerajšnjem vrnjeni beo-»Tajskemu prvostepemu sodišču, ki jih •>dstojn tamkajšnji policiji. Stejič z ostalimi obsojenimi komunisti bo te dni odveden v Mitrovico, kjer bo presedel prisojeno miu kazen — 20 let težke ječe. * Kje je največja vročina. Po poročilu beograjskega observatorija je vladala te dni v mestih Beograd, Zagreb in Mostar največja vročina v Jugoslaviji. Mtksimum temperature je bil v nedeljo v Beogradu 35 C, a minimum 35 C. Poročila iz drugih krajev so sledeča: Zagreb maksimum 35, min. 16, Mostar, mate. 35, min. 19, Sarajevo rnaks. 28. min 18 C. Iz inozemstva pa so došla tale poročila: Atene maks. 36, min 25 C. Pariz maks. 26 C, min. 13 C. Berlin maks. 28, min. 16 C. Iz navedenega je torej razvidno, da je za -Atenami vladala največja vročina v Evropi v Beogradu, Zagrebu in Mostarjn. * Zborovanje Zveze za tujski promet v Sloveniji. V Četrtek se je vršilo v dvorani zdraviliškega doma na Bledu slavnostno zborovanje Zveze za tujski promet. v Sloveniji. Zborovanju, katerega se je udeležilo nad 60 odličnih oseb, je načeljoval g. pokrajinski namestnik Tvan Hribar. Ob tej priliki je izročila deputacija blejske občine z županom g. Tomcom na čelu g. predsedniku Hribar- Sarajevu. Spominja se tudi pokojnega tov. Svobodina Coka, enega izmed ustanoviteljev F. S., in Mijodraga Ko-riča. Nato ie obširno razpravljal o nalogah omladine, katere glasna naloga je upoznavati se z narodom in njegovimi potrebami. Dalje je naglašal tudi, da je zdravstveno stanje omladine zelo nepo-voljno, vsled česar je F. S. sklenil tudi v tem oziru dijaštvu odpomoči. F. S. ima letos 88 podružnic s 5000 člani visokih in srednjih šol in se prav lepo razvija Na koncu svojega govora se še zahvaljuje Zagrebčanom za prisrčen sprejem in poudarja, da je omladini enako drag Zagreb kakor Beograd ter Ljubljana. Zborovalce je nato pozdravil šef oddelka za prosveto g. M. Novak v ime-i alco na sekteetrfranem posestvu restav- raterja TrOsterja, ki se sedaj nahaja r Beljaka. V teh vesteh je bil mišljen zna-ni ljubljanski trgovec s prašiči g. Predovič, ki je kupoval skupno x gostilničarjem Leskovarjem TrOsterjevo posestvo. Med tem je že tudi adaptiral prostor za klavnico, še predno je bila kupna pogodba podpisana Med kupoval-cem in prodajalcem pa je prišlo do konflikta, ker je trdil g. Leskovar, da je kupil le on posestvo, g. Predovič pa. da je le posodil denar. Spor se je končal V četrtek pred mariborskim sodiščem. katero je obravnavalo tožbo, katero je g. Predovič naperil proti Trd-sterju, a jo pred obravnavi umaknil. S tem je padlo v vodo tudi nameravano ekspertno velepodjetje na Pragerskem. Id bi bilo vsemu okrožju v veliko korist. Sestrska ljubav. Prejeli smo: O pri-I liki kongresa Narodnega ženskega save- Gospodarstvo vm. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STA-NJU HMELJA. Žatec (Češkoslovaška), 6. julija. Zadnji teden se je stanje hmeijskih nasadov izboljšalo. Včerajšnji dež je rastlino precej okrepčal, dasi ga je bilo premalo. Danes se lahko reče, da sta dve tretjini vseh nasadov prav lepi. Rastlina v njih je do-rastla do vrha žic. je zdrava in krepka. Bolhači se nahajajo le še tu In tam. V natovori boksit. Izza osrobojenjs se J« iz luke ^ibenik izvozilo okoli ao.flt«' -sw boksita. =» Paketi sa Švico. Minister /jt pošto in brzojav je odredil za pakete, ki s« pošiljajo v Švico, nastopne pristojbine-do 5 kg 25.50 Din. do 10 kg 35.50 Din = Dobava vreč. Komanda Dunavsk-divizijake oblasti v Beogradu razpiriije na dan 29. julija drugo ustno javno ofertalno licitacijo glede dobave 150.00" d» 200.000 novih vreč iz jute. Predme«- nu pokrajinskega namestnika g. Jurja i 7a je Obrala gospa Darinka Leder iz Demetroviča in v svojem imenu ter ob-j Zagrcba 1207 K za deklico, ki je s svo-v—vs" k-ar jo materjo v zaporu. Denar se je nalo- ljubil, da bodo oblasti Btorile vse, kar bo pač mogoče, v prid tej važni instituciji. Kongres je razpravljal še o po- ------— --------- - - iz jute. okolišu se nahaja vendar tudi precej ob- jf r trgovski in obrtniški zborni čin, v katerih so nasadi po bolhaču ob- i cj T Ljubljani na vpogled, čutno trpeli; v njih ie rastlina zrastla le j „ Dobava mesa. Komanda Dravsko do polovice žic in ne bodo dali tudi Pri j divizireke oblasti v Ljubljani razpisuj najusodneišem vremenu normalne letine.; na dan ^ j„]jja 0b jo. nri dopoldne Zdravi nasadi stoie v polnem cvetju ln j „klepeaje pismenih neposrednih pogud' obljubljajo prav dobro letino, ako seveda i ^ (iobavo raesa n,e«eoA avgusta in s* \ še ne pride kal nepričakovanega vmes. | temhra za jarnizi* Ljubljana. Celje. Več dežja In stanovitno vreme s toplimi; ptuj in g^o-k* Bistrica, in sicer pr nočmi bi bilo potrebno za nadaljni razvoj ; intPnrIanturi Komande Dravske divizi; hmeliske rastline. O množini letošnjega , gke oWmU r Liubljani. pri Tojnem -----j- ---«r - - . —. ' , - . . [ SKO UUtftMI » j. u ■ 'ijo.lL!. K'1 - ^ j.--- žil na hranilno knjižico. Delegatinje Ko- pridelka govoriti, bi bilo prezgodaj: ven- I okru_u v Celju ter pri Komandah mt , la srbskih sester iz Beograda so daro- j dar se lahko reče, da bomo letos več pri-. _._... zaključku poslal! vaje ^gg k za slovenske sirote. Iskre- j delali kakor lansko leto; vse je odvisno j Aleksandru drobnem delu in ob brzojavne pozdrave kralju Aleksandru j no jjva]0 izrekamo našim sestram ... predsedniku skupščine dr. Ribaru, mini-; vse]l r* od vremena , n!ški zbornici na vpogled. O stanju hmeijskih nasadov v Nemčini - _________ ___ ____ delodajalce sploh. Prejeli smo: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo dostavil koncem prihodnjega tedna vsem delodajalcem razglas, vsebujoč najvažnejše določbe novega zakona o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in nezgode. Razglasu bodo priložene tudi tiskovine za priglas in od-clas članov. Ker ni izključeno, da bi pri ogromnem navalu dela, ki ga zahteva provedba novega zakona, in pri velikem številu novih delodajalcev, ki po prejšnjih zakonih niso bili prizadeti, kdo izmed delodajalcem ne prejel razglasa in tiskovin, se že sedaj opozarja, da se bodo iste dobile tudi pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Razglas bo objavljen tudi v našem listu ter afiširan mesec dni na vseh občinskih deskah in pri vseb političnih oblastvih v Sloveniji. Kazenske določbe novega zakona so jako stroge in je torej v lastnem interesu delodajalcev, da razglas natančno prou-če in se po njem ravnajo. Poslej so tudi hi3nl posli zavarovanju podvrže ri. Kolezija je neprestano prenapolnjena. Ali res ni podjetnih mož, ki bi se vsaj posvetovati pričeli, kako bi se tekom tega stoletja Ljubljani omislilo primerno letno kopališče? * Hrepenenje po domovini Splitska aNova Doba» poroča, da jo neka Sfilet-na starka Mitrovič odpotovala pred letom dni k svoji hčerki v Ameriko z namenom. da ostane trajno pri njej. Toda hrepenenje po domovini in ielja, da umre tam, kjer je tudi odrasla, sta jo napotili, da ao je bolana in onemogla zopet povrnila v svoj rojstni kraj. * Težka rodbinska nesreča. Iz Stipa poročajo, da je v okolici mesta na polju pri Rabu rodbina Naziv Demir Mehme-doviča našla granato ter je začela ogledovati. Granata je pri tem eksplodirala ter ubila tri člane rodbine. * Na gladkem, po dežju mokrem asfaltu Šelenburgove ulice je včeraj popoldne zdrsnil konj, padel in zlomil vo- Zvezde» in z ulice poroča ravnatelj Oaaba iz 2atca sledeče: Mali okoliš SpaU obijubuje prav dobro, največji Holcdan in drugi največji Hers-bruck pa le srednje dobro letino. V zadnjih dveh okoliših je stanje hmeijskih na- Tvornica pohištva v Valpovu. "Ur.vat poroča, da je tvornico pohištva v Vaipo vu, ki je bila zgrajena prod meseoi in &? ni začela z obratom, kupila neka duns,' ska tvrdka. =»= Nova avstrijska notna banka. Z njin oven OKOiisin je sunje nmci skui na- _ . - • ,, , ■ , , , ' -i _ _ „ i Duna a porocaio: finančni oaoor jc -prt-sadov podobno onemu na Ceskem. nam- | ____t „„tnf hanVl sauov poaoono onemu na v.esRern, ujiii- •■ ■ . __.__. , , reč ena tretjina prav dobro, ena tretjina »ko™*' J , „ srednja, ena tretjina slaba. Najmanjša \V> "ajanje pnVilegi^, nove , okoIiSa: Kcustadt a. d. Aisch in Kinden-]™ banke na 20 let. Tekom deKate e^-ger Land ne prideta v poštev. Letina Ba-: ^^ minister^»gur. da oodo varske torej ne bo preobilna; ker pa ve-! Potom notne banke, k, bo konst.tuaan.-i Činoma goji pozni hmelj, se še glede letine lahko marsikai spremeni. —- «Soa-zer Hopfen- und Brauer Zeitung*. TRŽNA POROČILA. najkasneje do dne 15. avgusta, dobi': kritje bankovci, ki so sedaj v prometu. Na drugi strani bo smela država v bodoče dobivati sredstva nove notne bank' samo proti kritju v zlatu in devizah. Svoboden izvoz sladkorja in koksa zu oje. Iz kavarne »Zvezde« in z ------ t----- ------- . . . si je nabralo takoj obilo radovednežev * Razmejitev z Avstrijo končana. Ka-1 0];r0g jj0nj kor poročajo iz Maribora., je sedaj kon-' - ° - I —OVUUVUVII IC »UA cnuunvi^« Novosadska produktna borza (dne I ;z Češkoslovaške. Službeno se poroči. 11. t. m.). Pšenica (Bačka) 1450 K, ko-; bo od 1. oktobra t. 1. izvoz sladkor-ruza (stara) 1220 K, otrobi 650 K. Nekoli-ko čvrstejše. Zagrebški tedenski sejem (dne 13. t. m.) Promet slab. Cene za kilogram žive teže v kronah (v oklepajih cene pre-i tečenega tedenskega sejma): voli II. 30 — 34 (31 — 34), III. 22 — 28 (20 — 25); krave 11. 24 — 28 (26 — 30), III, 16 — 20 (16 — 20); teleta I. 40 — 44 (44 — 46) II. 36 — 38 (38 — 42). III. 32 — 34 (34 — 36); svinje II. 76 — 80 ( 76 — 84); III. 60 — 72 (isto). Seno se je tržilo po 400 — 650 (500 — 800), detelja po 500 — 750 (600 — 900), stara slama 370 — 400 (400 čno določena definitivna meja med našo državo in avstrijsko republiko. Mariborska razmejitvena komisija je bila pri določitvi te meie zaposlena celi dve leti * Kitajski diplomat o Bleškem jezeru. Kitajski publicist Unio Wang, tajnik kitajske legacije na Dunaju, ki biva sedaj na Bledu, je o lepoti bisera naše Gorenjske izjavil nekemu ljubljanskemu uredniku: »Prepotoval sem Ameriko, severno in južno ter vso Evropo, a nikjer nisem našel divnejšega jezera od Blejskega razen «Si Hu» v moji domovini. * Himen. Poročil se je v Višnji gori gospod Nande Thurnher z gospodično Frido Dinacherjevo, oba iz Kostanjevice na Dolenjskem. Bilo srečno! * Zaročila se jo gospodična Albina Rusova. hčerka lesnega veletržca g. Ivana Rusa v Loškem potoku, z gospodom Francom Stigliccm, gumarskim inženjer-jem v Kočevju. * Podkrajšek: Računstvo za lesne obrti. V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla knjiga: Podkrajšek: Računstvo za lesne obrti (mizarstvo, kiparstvo, rezbarstvo, strugarstvo, kolarstvo, sodarstvo). Cena mehko vezani knjigi 13 Din. polvezani 15 Din. Knjiga obsega na 178 straneh: Splošni del z naukom o računskih okrajških ter osnovne račune s celimi in desetinskimi števil; ter z navadnimi ulomki. Obsežno je v tem delu posebno poglavje o merjenju geometrijskih likov in teles, ki je opremljeno tudi s risbami. Temu sledijo poglavja o novcih, vrednostih papirjih, denarnih zavodih, o zavarovanju delavcev ter pro-centni račun. «Strokovni dcl» pa obsega kalkulacije, in sicer nakupne in prodajne, proračune in rentabilitetni račun. Dodatek vsebuje različne mere in uteže, nov-čne enote različnih držav, specifične teže raznih teles, nekaj zavarovalnih tarif, naobrestitelje za dobo 1 do 30 let ter druge in tretje koreneš-tevil 1—12.000. Knjiga, ki jo je tiskarna Sava v Kranju inconi ua g. - ^ • lepo diplomo častnega obeanstva. Pri prav čedno iztiskala in opremila, bo poleg debati o povzdigi tujskega prometa je biio sklenjeno, da se ustanovi novo prometno okrožje za Gorenjsko s sedežem na Bledu in da se čim prej prične z izdelavo regulacijskega načrta za Bled in Bohinj, pri čemer bo seveda morala država priskočiti na pomoč. Sivolasi turist Aljaž se je zavzel za to, da naj se zgradi vozna cesta v Vrata pod Triglavom. Popoldne je blejski župan Tome priredil gostom čajanko, za katero so priredile domače dame bogat buffet. * Kongres «Feriialnega Saveza* v Zagrebu. Te dni se je vršil v saborni dvorani v Zagrebu n. kongres »Ferijalnega saveza«, ki je kakor znano, ena najvažnejših omladinskih organizacij. Kongres je otvoril filozof Radoje Kneževič iz Beograda, ki je pozdravil vse navzoče delegate, zastopnike pokrajinske vlade in druge številne odlične goste. S top Umi besedami se je spomnil tudi blago-pokojnega Velikega kralja, katerega po-aiednii pozdrav pred smrtjo je SDreiela knjigovodstva od istega pisatelja vsem lesnim obrtnikom izvrstno služila. * Zdravniki - sekundariji odpovedali službo. Vsi zdravniki-sekundariji —nad 30 — bolnic v Ljubljani, Mariboru in Celju so solidarno odpovedali službo. Kot razlog tega koraka navajajo, da so jih k temu prisilile razmere v bolnicah, ki so jim življenje tako podražile, da ne morejo izhajati s svojimi plačami. * Tržnina ln uvozulna, ki jo je nameravala v Ljubljani mestna občina pobirati v svrho pokritja proračunskega primanjkljaja, po pokrajinski upravi ni bila odobrena, torej odpade. * Tujcl-letoviščarjl v Splitu. Splitsko časopisje poroča, da je dospelo letos v Split in okolico neobičajno veliko število lotiviščarjev, med katerimi je največ Cehov. * Eksportne klavnice na Pragerskem ne bo. Spomladi so poročali listi, da namerava neki ljubljanski trgovec zgraditi na Praererskem "eletrgovino in hladil- ja. Žival se k 3reči ni poško dovgla, bila je pa vsa prestrašena vsled nenadnega padca. Opetovanih sličnih nesreč je menda krivo to, da je asfalt pregladek. Drugod ga sredi ulice napravijo bolj hrapovega, da ne drsi po njem, ali pa so asfaltirane ulice zaprte prometu s konji in težjimi vozovi. * Nesreča v triglavskem pogorju. Te dni se je vršila, kakor smo že poročali, na Kredarici poroka prof. g. Janka Ravnika z gdč. Milico Mrzlikarjevo. Ob tej priliki se je podala na Triglav večja družba turistov, med katerimi je bil tudi Alojzij Cilenšek, župnik iz Poljčan. Pod Kredarico pa je župnik zdrsnil in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. S težavo so ga spravili v dolino in od tam v bolnico. * Razne nezgode. Hlapec Karol Cerar ki jo služil pri ljubljanski tvrdki Scag-netti, je nalagal hlode, pri čemer s« je odtrgala veriga in so hlodi padli nanj. Hlapec si je zlomil levo nogo in desno roko. Pripeljali so ga v bolnico. — Z voza je padla 691etna užitkarica Marija Zore iz ftmartna pri Kamniku. Pri padcu je zadobila težke telesne poškodbe. — V Gruberjev prekop je skočila Roza-Hja Pust iz Streliške ulice v Ljubljani: neki vojak, l;i je opazil njeno dejanje, pa je skočil za njo in ji rešil življenje. * Nasilen slavllec 1. maja. Čevljarski mojster Franc Budja iz Maribora je bil včeraj pred tukajšnjim sodiščem obsojen po členu 11. zakona o zaščiti varnosti in reda na 14 dni zapora, ker je dne 1. •naia poizkušal odvrniti delavce r.a Spe-sovi (?) žagi v Mariboru od dela in jim grozil s silo, če ne ustavijo dela * Olepšavajoča sredstva. Parfnmerija «Uran». Ljubljana. Mestni trg 11 ima v zalogi in razpošlje po pošti .naslednja izborna olepšavajoča sredstva: Ameriški Halr Petrol in turški balzam za rast la sov in brk: Flocken Shampon proti prhljaju: Bloudin d'Or, ki naredi temne lase zlatosvetle: barva za lase v=eh ninns: brilantin za sijaj in mehkobo las; rožni sok, ki daje bledemu licu naravno rdečo barvo; krema «Zoralda» za lice, ki odstranjuje mozolce. pege. lišaje. ma-ščobnost in gnbančenje kože ter s tem pomladi vsak obraz: alabaster-krema nroti rdečilu nosa in lic; krema ln prašek za zobe, ki postanejo z uporabo biserno beli; voda «Novela» za izpiranje ust in grla; Zoralda pasta in milo za osebe lepe nežne polti, daje licu večno mla dost; milo in pasta za briti itd., pndri vsega sveta in najboljše kakovosti * Ruska Eau de Cologne je nenadkrl lil ve kakovosti. Ze osem let ni bilo mogoče dobiti tako finodišeče kolonjske vode. Srednja steklenica stane 120 K. velika 260 K. Enako izhome kakovosti je milo (Russ. Eau de Colo^me finvon). komad 50Kinkremazallee (Russ. Eau de Cologne Cream) zlasti za one. ki imajo mastno kožo. Za gospode zlasti prikladno po britju. Cena 60 K. Dobiva se v parfumeriji «Uran». Ljubljana. Mestni trg 11. ja in koksa iz Češkoslovaške prost carine. Ukinjeni bodo tudi vsi davki n? sladkor. = Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je po izkazu 7. t. m. zmanjšal za 108.421.000 na 9-729,784.000 Kč. = Žetev v Rumuniji cenijo rumunski strokovnjaki na 1.100.000 vagonov v se bo mogla. letMJ»_ £ Voli I. 5.45 lire. II. 4.80, III. 4; krave L, P«iz 675 - 680,^ Praga ^ 5.10. H. 4,5, m 3: biki L 5. II. 4.40 lire.^ Slron^l vV 1 tu 226, nemške marke 18.50 — 19. Bre IU nt: -* K nazadovanju dinarja. Zagrebška 37q_374_ iRiječ« piše k nazadovanju dinarja med i jrgovs'Ko obrtna banka 0 — &2.5. Ljubljanska kreditna banka 0 — 220. Praštediona 1150 — 1160. Rečka pučka banka 0 — 120. Slovenska eskomptna banka 0 — 168.7?. Srpska banka 151 — 152.50. Eksploataciia drva 120 — 122.50. Dubrovačka parob. družba 0 — 1350. Goranin 0—115. Narodna šumska industrija 50! —• 10 Našička industrija drva 125 — 0. Gutman 281 — 300. Union 705 — 0. Ljubljanske strojne tovarne 0 — 205. Dunaj, devize: Zagreb 85.97 — 86.05 Beograd 343.88 — 344.12, Berlin 64325 — C4.425. Budimnešta 22.22 — 22,?. London 1334.15 — i 335.15, Milan 1349.70 -1350.30. Newyork 300.19 — 300.31, Pari, 2459.50 — 2460.50. Praga 679.90 — 680.10 Sofiia 189.95 — 190.05, Varšava 531 — 535, Curih 5748.75 — 5750,5, valute: dolarji 298.79 — 298.80. levi 186.45 - 186.5t. nemške marke 64.55 - 64.65. funti 1332.75 — 1333,5, fr. franki 2449.50 — 24.vi.5P. lire 1334.70 — 1335.30, dinarji 343.48 -343.72, poljske marke 529 -- 533, leji 173.94 — 174.06, švic. iranki 5718.75 -5721.25, češke krone 679.65 — 679.85. madžarske krone 22.47 — 22.53. prag2 devize: Berlin 960 — 980. Curih 858 _ $62, Pariz 349 - 350, London 197,5 — 198.75, Newyork 43.95 — 44-55. Beograd 51.50 — 52.50. Sofija 67.60 — 68.40. Dunaj 0.1375 — 0.1775, Varšava 0 75 — 0.85. Budimpešta 327.50 — 337.50, valute: marke 970 — 99". švic. franki 340. — 348. funti 1%,5 — 197.75, dolarji 43.95 — 44.55. dinarji 51.50 — 52.50, jevi 67.6 ! — 68.40, avstr. žig. krone 0.1525 - 0.1975. poljske marke 0.75 — 0.85. madž. krone 327.50 — 337.50. Curih. devize: Berlin 1.11, Newyor.: 522. London 21.16. Pariz 42.65. Milan 23.60, Praga 11, Budimpešta 0.425. Zagreb 1.55. Soiiia 3.20, Varšava 0.095. Dunaj 0.0175, avstr. žig. krone 0.02. Berlin, devize: Italija 2067.40 - 3072.6'"' . London 2052.40 — 2057.60. Newvor 456.92 — 458.08. Pariz 3755.30 — 3764.70 Švica 8813.95 — «836.05. Dunai 15? -162. Praga 1085.60 — 1091.40. Budimpc ic£uivau an .U.-.J-... - ----- 10^, rraga ivoo.t-- — stah. Vsled tega imajo carinarnice stnk- 5{a ^ g5 _ 54.95. Sofiia 294.60 — 295.4". ten nalog, da ne smejo dopuščati po ■------- --- priporoča se špedicija i." "—-"nT----. . [ m_ cestah ne uvoza ne izvoza avtomobilov. I ^ _ ________ = Naša trgovinska agencija v Varša- j 1 p D^A M 7 11M fl F R vi. Minister za trgovino in industrijo je J K. U/ili 11'« L'11 poveril vodstvo naše pooblaščene trgo vinske agencije v Varšavi trgovcu g. Aleksandru Pajetonoviču. = Izvoz našega boksita v Nemčiio. Iz ^ibenika javljajo, da je dospela te dni v luko Šibenik nemška ladia Venus. da Ljublfana — Jesenice. J Odgovorni urednik Fr. B rožo vič. Lastnik in izdajat?!j K ■ ♦•i -ra . Tisk Delniške tiskarn«, d. d. v LinbliaaL Hči papeža 60"rer6orfva. aEsnat Brigava za grafe •svojih starišev, ki bi vrgli samo grdo . . _ - senco na najino ljubezen.* — LuKrecija Borgia \ ,saj ttrawne ljobim m*.njs odg> ino. »Draga. mila. sladka ženica ti si taje in pritegne Alionia tesno k sebi. čarovnica^ ona druga čarovnica, politi-rfa sta se jima obraza dotaknila iskenm kralju, ko je pa prišel odločilni »Kako da se ne bi spominjal t«_ ara- j gae. ga je izdal in zapustil, sramotno mote?» odgovori Alfonz in ogorčenje j zapustil!* se mu pozna, — »pa saj so ee Fran- f asnega pretendenta...* Nekaj trenutkov je i>o teh besedah zavladala v spalnici globoka tišina. Potem pa se Lukrecija vzpne na po-, stelji, se vrže na Alfonzove prsi, drhteč stisne k njemu in vprašuje v strahu: »Saj me po tem priznanju nc boš manj ljubil? Kaj ne. saj veš. da tvoja Lukrecija ni sodelovala pri tem strašnem zločinu, da je povsem nedolžna: in zato tudi razumeš, da ni hotela več nositi niti sploh imeti ta nesrečni dia-dem...» »Umiri ee. žena moja!* odgovori '.Alfonz nežno. »Moja ljubezen do teb? se sploh ne sme zmanjšati. Razirmem. da si s* hotela znebiti svojega diadema in ga vreči s 6vojih krasnih kodrov, ali ni mi jasno, zakaj si zahtevala zanj baš grofičinega j»aza?:- »Kaprica, ljubljeni moz moj. sama kaprica in nič drugesra.* »PrisežeS?* »Priseeam. da ie tako; da. nrisegam ti!* To je bila šola Borgijcey. Judi Lukrecija je bila šla »kozi njo in je prisegla po krivem, če ji je bilo to v korist. Alfonz Aragonski pa .je pripadal onim naivnim naturam. ki si niti ne upajo dvomiti o tem. kar je potrjeno s prisego v imenu božjem. Odleglo mu je pri srcu in z vročim poljubom se je. zahvalil LukrecijL »Sedaj sladko spavai. srce moje!* ji reče in pogladi njene temne kodre. »Bog naj prežene iz tvoje čiste duše vse one temne in grde slike, ki so jih izvali slabi ljudje. .Tutri zjutraj te prebudim s poljubom.* Lukrecija mu sedaj še enkrat ponudi ustne za poljub. »Lahko noč. ljubljeni moj!? mu zacepeta. »lahko noč. ti moj zaklad. Oh, kako srečna bi bila, če bi ee jaz ne bila rodila pod sij;* jem tiare, niti ti na kraljevskem prestolu! Bojim se, Alfonz moj, da se bližajo črni oblaki na. najinem horicontu. Morda trešči že v kratkem na naju kakšna strela iz njih...* »Pa če tudi strese strašen potres vso zemljo in če bruhata Ogenj in žveplo iz njj, naju dveh ne bo nič ločilo 'razen smrti'.* krepko zatrdi .Alfonz fn izgleda pri tem junaški in odločno. »Lahko noč, spavaj sladko!* 8e enkrat jo po! hibi na oči in pohiri j potem iz spalnice ter tiho zapre vrati j za seboj. Kakor da je osvobojen težke morr. ; koraka proti svojim so Varam. Verjel je LukrecijL niti za hip ni dvomil o res i ničnosti njenih ber»ed in čisto jasen i mu je sedaj zdel njen čudni zahtevek, Ja bi imela paža grofice Orsini.ie pri sebi...., kaprica, nič drugega ko čudna kaprica nenavadne in strastne žene.... Tako je mirno odprl vrata svoje sobe v namenu, da se vleže k zasluženemu počitku. Pa že prihodnji hip ostaiv» na pragu kakor okamenel Cisto presenetljivo mu je, da zagleda j v svoji sobi poset. dve osebi kojih »n;i i mu je dobro znana. To je Manfred. njegov zvesti drug, za katerega je mislil, da se nahaja v Napol ju. Draga oseba bojazljivo stoji v temnem kotu. To jo mlada žena ali devojka, s kratkimi kodri. ki obdajajo lepo toda izmučeno bledo lice. Ženska drhti in se zavija v dolg siv olašfi. Izpod plašča gledajo bose noge. Vojvoda Bisellsld zapazi na prvi pogled. da je njegov prijatelj prispel v Rim pravkar, ker je ves pražen_od ootovanja. Za pasom ima še dve pištoli. širok bojni meč mu visi ob bedru. Oborožen je tako, da se mu že po tem vidi, da nrihaja s pota ker v Rimu vkljnb vsej nesignmosti niso nosili ta ko težkem bojnega orožja. (Dalje prihodnjič.) Oi&tiem žene. Arheologi trdijo, da Grldnje 3n Rim-lianke niso poznale glavnikov, ki bi . (ržali frizuro. Moja "raziskovanja pa .1 ukazujejo nasprotno. Našla sem v Marcijalu sledeči distihon: Da ti maziljeni lasi ne mažejo svilne obleke zvite zavoje drži trdno glavnik ti vi slej. Tako "sem torej odkrila antični glavnik. Tudi obstranske zatikalne glavnike. ki so dandanes v španski frizuri zopet poslednja novost, omenja rimski rvitirik Juvenal takole: »...dviga sina glavi nadstropje nad nadstropje, veže ju z vezalnim brunom in gradi stolp.* Posebno fino in umetniško izdelani glavniki so bili izdelki prvih ju veli r jev cesarskega Rima. Predstavljajmo si rimsko damo pri toaleti: od plačanih retorjev in filozofov si da med spletanjem las držati ur ena predavanja in se istočasno poslužuje pripravljenih zalasnic, da vbode količkaj neokretno frizerko v gola pleča. Ali bi si danes to pustila do-pasti katera izmed frizerskih umetnic? Čudno je. da so dandanašnji najnovejši umetniški glavniki za zatikanje ali [ia moderni diademi zelo slični onim lepe Helene, pridne in zveste Penelope, in' tajno zaljubljene fejaške princese Navzikaje. Lasno zaponko krasi ali ielenja glava, relijef (n. pr. Hektor-slovo od Andromahe), Afrovita Koščeni glavniki se morajo uporabljati s previdnostjo — in končno se mnoge dame ne oiorejo sprijatel.jiti s. Šablonami. Zakaj ne? Ker so prepooeni! Smešno — toda resnično. G. K. Objave * Pri koncerta, ki ga priredi srbska deca danes ob 6. v Narodnem doma v Ljubljani se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. * Narodni ženski savez, slovenski del, v Ljabljanhi izreka tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo vsem, ki so mu o priliki kongresa tako nesebično pomagali. Predvsem se zahvaljujemo, onim, ki so sprejeli s tako gostoljubnostjo naše dele-gatinje na stanovanja ln onim, ki so nam dali tako radevolje na razpolago vozila. Vsem prijavljenim nismo poslali delega-tinje na stanovanje, to pa zato, ker so prišle nekatere delegatinle ob tako pozni uri, da se jih nismo upali motit!. Tudi tem najprisrčneiša zahvala. Vsem, ki so nam pomagali s stanovanji, vozili ali na kak drug način, naj bo v zadoščenje, da so imele ddegatlnje lz vse države prepričanje, da je prebivalstvo našega mesta Izredno gostoljubno in prijazno. Še enkrat: najprisrčnejša zahvala! * Slovenski rdeči križ. Podružnica slovenskega rdečega križa Krško je na svo-' jem občnem zboru dovolila za «Dečii: in materinski dom* znesek 250 Din. Sokolsko društvo v Hrastniku se tem Prsdobivaite „Jutru" novih naročnikov! Potnik za Srbijo, Črno goro, Vojvodino ln Bosno se na,ii slovenskim industrijskim tvrdkam z enim ali pa tudi več predmeti. Ponudb« oaj ie pošiljajo na A. V. v Beograd, Kralja Aleksandra ul. 1C7. 2203 •tanil« do 80 buatfl Dtm. 3"—, niA udal>]l)i 8 t>e»edl 1 Dta. — Traoy*kl osltsi, dopl»o»«n:», u-pr«mlin!n* da 20 bes». 2205 .Jutra Trža&an, Slovenec, 30 let star, vešč slovenskega, cemškcga in ita- ; Štajerskem, lijanskega jezika v govoru in j družniei ,J pisavi, sedaj nameščen kot knjigovodja pri neki tržaški ' 1 ladjedelnici, zmožen vseh ^r? : i uredniških del, išče mesta S3a- administrativnega vodje. Pis-. Amerlkanskt mene ponudbe pod »Tržačan* benolninmotor 3 HP na podružnico »Jutra* v Ma-; ^ T0ZQ g eirkularno žago, v ' 2194 i dobrem stanju, se proda za 31.500. — Ponudbe na pošt- i ----j— f —, -----, ----- Ponadbe po-! Naslov pove nprava »Jutra», 1 v Mariboru. :_____ bora. 'MMl * Sokolsko društvo v Hrastniku se tem lnomf 2m0Žen 7a samostojDo vodstvo potom najlepše zahvaliuie vsem bratom _ z vaaetn0 prakso, kakor tudi poz Dva usnjarska pomočnika ni predal 103, Ljabljana. ------- ——— - - , žage, z večletno prakso, kakor tudi pozna- in sestram ter prijateljem Sokolstva, ki; njem trdega iu mehkega lesa, izvežban v pa cvetke in arabeske. Posebno pri starih narodih je veljalo, da za ženo, ki jo ljubimo, ne more biti ničesar dovolj lepo. Stari kralji, zlasti pa princese so se podajali k spanju s kronami na glavi, i »to Veliki je odložil znak svojega veličanstva. ko so ga razpravili, lastnoročno na nočno mizico in si je krono takoj zjutraj zopet nadel. Za umivanje -e. takrat namreč ni mudilo. Učeni Ivorski humanist Karla Velikega, An-.ilbert, ki je bil sam v ožji zvezi s hčerko svojega gospodarja, poroča, koko je vefiki cesar s cesarico in vsemi princesami vred jahal na lov in so l-iili pn okrašeni s kronami ali diademi. ki so. kakor naše zalasnice. držali ZAVAROVANJE PROTI frizuro v predpisani obliki. Naravno, NEZGODAM. Ia .o bile te zalasnice silno dragoce-ae. \ xrg0vska in obrtniška zbornica v Liub- Okras glave in las, kakršenkoli je S i,ani ie prejela od Osrednega urada za kdaj ob-tojal v Egiptu, Indiji, v sreč-. zavarovanie delavcev sledeči oglas: nem Orijentu. v oblild obvez, čelnih' obročev. kovinskih ali cvetličnih ven- sprejme takoj usnjarca Mavro 1 2210 Amerikanska Neuiaan v Samoboru pri Za- pisalna miza grobu (Hrvatsko). 2186 jD omara z e. akte, oboje ___—-; is finega trdega lesa sta Otroško vzgojiteljico naprodaj. — Naslov pova uprava „Jutra". lolžni izreči ravnateljstvoma mostojr.ega nameBceaja,. o« ueuieujuu . d0 3 ieta stanma, uoijta aru-, Prodam po nlskl ceni tukajšnjega premogokopa in steklarne za in govori hr»ats« ter nemš«. Cenjene ponudbo ; ana deželi Ponudbe naupra- nekaj vrec pokvarjene kruš-njtmo naklonjenost in podporo in marlji-; u?ra'° 'Jutra' P^„PUaDEkl činov- - f levo----- - - . ------ opletajoča lase, ali pa k bogovom^ m, JIt ni it J pntaitiiciu 111 i njem traega iu mense^a tesa-, izvezuan v lirisegi dvign.jena roka (darilo ljubim-. so pripomogli k tako krasnemu moralne-, preriičunavanju cen gozdnih izdelkov, ki hi ra. ki je prisegel večno zvestobo) ali j ,nu jn "motnemu uspehu pri pešizletu dne; nastopal tudi nri prevzemanju in oddajanju SO pripomogli k raKO krasnemu muiaiue- . preračunavanju cen gozunsu lzaeisov, ki m uuvs^u mu in gmotnemu uspehu pri pešizletu dne j nastopal tudi pri prevzemanju in oddajanju ' prjdno, vestno in pošteno, 2. julija v Hrastniku. Prav posebno hvalo j rezanega materijala, išče primernega sa- ..prejme k dvema deklicam, 2 "a smo dolžni izreči ravnateljstvoma! mostojnega namoščenja. Je neoženjen ; ^ 3 leta starima, boljša dru- 2208 Sobe iz smrekovega, lesa, več;o množino prodam. — Naslov pove uprava ,Jutra". Oddajajo sa aoba za letovišče. Poizve se t trgovini »Zvezuaf, Florjauska ulica št. 17. Igoblirano 30b0, 1 snažno in solnčno, v Ljubljani ali najbližji okolici, išče 'ean-čna uradnica. Ponudbe 1 (-1 „Prijaznost" na upravaietv i .Jutra11. 2200 vim sestram oziroma cenjenim damam za izborao postrežbo v paviljonih. Zlasti i so se trudile s. ozir. gg. Candrova, Erd- j lenova, Grudnova, Kavškova, Kešetova, j _ _ Salje poštera Laznikova, Logarjeva, Lundrova, Sfmo- > Č3J!1Q I1I3S!Q . t !?t] niškova. Slokanova in gdč. poštarica An- ! buhnnn gela. Vsem srčna hvala! Zdravo! j »! ' ' " * Carinski praktikanti. Prejeli smo: | ^rapisl 5!T ! Carinarnica v iMariboru sprejme s 1. av- j BrOVST SI P !a gustom nekoliko praktikantov. Absolvira-nl srednješolci naj se takoj obrnejo na carinarnice glede pojasnil. Iščemo delovo lM B?oyzr SIP ... cd snake vrste Dd a nore. Bencin in strojno olje 1941 za samostojno vodstvo mehanične delavnice. BiH iS'— Na ;e stanovanje. Prosilci s najboljšimi priporočili in bogatimi izkušnjami v ,, splošnem strojsdelstvu naj' svoje ponudbe z navedbo plače, sliko, potekom živlienja, Pre- 7»-—. ni«i iznrič-ral, rodbinskimi odnošaji rpošljejo na tvrdko : ..Bezonica", ljevaonisa n it 1 r čellka i že!jeza, Osijek III. 2196 30'- —- ima. vedno po najnižjih cenab v zalogi dražba ..Zora", skladišče „Halkan". Soglasno k § 207 zakona o zavarova-: nju delavcev z dne 4. maja 1922 se pri- j vatni dogovori o zavarovanju proti nez- j godam, katere so sklenili posamezni de-: . _ _ . .. lodajalci v korist svojih nameščencev j ŽSdOiOlTSiSlj O £111.13*. vKlJUCno UO t?u. junija VJZI na. , . ! •> )VTie i OsrednH urad za zavarovanje delavcev, j z dobro prako, ki je bil doseuaj zaposlen; V do-j ako iih" delodajalec, ki Je izvršil zavaro- . * holjših tvornioab ce »sce. >arto? takoj, j g , ,1 . . . . i i-iu.—3 nft dogovoru. ~ Plač? po dogovoru. Pismene ponadbe r. zahtevami kakor tudi 2185 1998 rev ali bisernih zaponk — vse se je nanovo spet pojavilo v pandemoniju nio-tle. Današnja moda mrzi vsako shemo. ■/.:;. i o najdemo dandanes izdelke okra- vključno do 30. junija 1921 prenesejo na > -a za glavo v vseh slogih svetovne' /.'i'xlovine. Dandanes je vsem vse — ,„ ------------ v oljeno: vsaka dama se lahko po lastni: v^je delavcev v teku prvega mescca po-1 volii napravi očarljivo ali pa — j slovanja tega urada. , , | o^ako^rooJobn^ti na^naslov: 1'. Šulenta, -tnešno. i Ker je Osrednji urad začel poslovati « ; tTOrnici sapnna i STijeca. Makarska, Dal- Zonet se pojavljajo umetno izdelam, dne 1. julija 1922 se vsi delodajalci, '<1 ma-iia. 2185 . lati in srebrni glavniki starih rodbin, j želijo, da Osrednji urad prevzame za njih t.VjOŽeai z dragulji in biseri, ki se v dogovore o zavarovanju, pozivljejo, nai <>'.>'iki polmeseca bočijo izpod ušes do jih pismeno prijavijo nri Osrednjem ura-jruiena in tako poudarjajo razkošno. du za zavarovanje delavcev v Zagrebu V-voto "TŠke frizure. Klasično so izde- j (Preradovičcva ulica 2), in to najdalje do i-tni diademski glavniki z vrsto dragih, 31. julija 1922. Na prijave, ki pridejo ka-,::;,;i„nr. predstavljajo polkrožni] sneie. se ne bo oziralo. S prijavo se mo " " ' so podobni | ra vpolsati originalna zavarovalna polica _________________ • ri-n orofo^kim kronam. i in zadnje potrdilo o vplačani premiji. \ kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in Kakor nekdaj, eo tudi danes prfljub- Ako se polica ne more predložiti, sej trezni delavci se sprejmejo v tovarno, ttpni klasični srebrni relijefi in je než-( mora predložiti pozneje, kadar bo to tno-er,izoda iz Homerjeve Iliade (slovo; goče. Toda v prijavi se mora navesti Chn iT ^-toria od Andromahe^ enako po j točnejšo vsebino police, posebno ime .n ' vhi ženski aristokraciji, kakor v 6.1 sedež zavarovalne družbe (zavoda) od- " - t -iti pr Kr. na Lesbv. veličastni i nosno zastopništva pri katerem je bil do- r^niri Sato in njenim družicam. Po-j govor sklenjen, katere osebe so se zava-'•Vl iaio <(■: zopet biserni diademi, okra-j rovale, za kateri iznos, od kedaj do ke--I- i <»mi to beneškimi mozaičnimi! daj teče dogovor, koliko znaša zavaro-oi; Pivniki iz želvovme. katerih j valna premija, do kedaj je plačana pre-'r" Zl «Bstoii is kristalnih gor-1 mija in kje se nahaja originalna polica. S SS Tudfffraokoščeni glavniki Osrednji urad bo obvestil prijavitelje 'o zopet, v modi- ravnotako umetniški! svoječasno o prevzetni ortjavbemh dogo-, izdelki s fino ciieliranmn Rokan ? Sile v Hrvatskem Frknorjn z lastnim morskim, solnčnim in peščenim kopališčem. Otvorjen vse leto, izza dne L avgusta se dobivajo sobe v hotelu in zasebno. Z?jamčeno najboljša domača kuhinja v Primorju. Pojasnila daje 2175 Ka~el Dovečar, hotelir. mU5ol\o puUBUMiHb njB1J0 0|jB jn poljsfee pridelke Sprejmejo s« trije prikrojevalci izvežbani, pivovrstni, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Sontekoljaka tovarna i^ov. Ki preasravijaju [.vuuv«"; j sucjc, nc uv - — — ■ j ,,Frando'', Ljabljana, Emonska o. 8. palmet in akanta in so podobni ira vpolsati originalna zavarovalna polica j i=totam se odda zanesljivim krojačem proti 7,a člane, članice in naraščaj, kakor lauc, —--------plača najbolje tvrdka. tudi snkno za kroj priporoča ^^ | SIRC - R A NT, KRANJ, A. & E. Skaberr.Ž, Ljubljana, : telef. int. št. 9, in nadi po najnižjih ceaur Mestni trg 10. 1595/č na debelo sladkor, riž, olje, kavo itu. IS' i e B e Gradbeno podjetje S 1 i tt kronjmi. i vorov. S ing. Dukič in drug j Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. J I se priporoča *a vsa v to | g stroko spadajoča dela. f Pozop! I»osboi>: Potnikom, preHRijnikom in tulcem GRAND HOT1, PIfROQRADc< (železniški postaji nasproti) Wilsonov trg St. 115, Beograd. — Teiefon št. 23-13. Otvorjen je izza dne 5. junija 1.1. Hotel je moderno urejen, ima 120 elegantno mebliranih sob, r vsako njih je vpeljana topla iu hladna voda, hotel razpolaga s kopeli, saloni in posebnimi sobami in z vsemi udobnostmi z lastno paruo kurjavo in električno razsvetljavo. V restavraciji in kavarni se dobe iavrstna jedila in pijača, prvorazredna francoska in srbska kuhinja. Cene solidne. Postrežba hitra in točna. 2038 Ravnateljstvo hotela. I A