aImLma m-----*— * »vsmniu OtOCunO T l|UVUVHI|. Leto XX., št. 278 Uprovnišrvo Liuoliaoa. dnatlievo 5 - leieton štev 3122. 3123. 3124, 3126 )126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ul - let 3492 in 339* Podružnico Maribor: Gratski trg it / Telefon it 2455. Podružnico Cehe Kocenovo ulico 2 Telefon it 190 Račum pn do it ček zavodi* > Ljubljano it 17749 Uubljana, sreda H« novembra lffl Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 dm. Za inozemstvo 40 din. Uredniitvoi ljubliana, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon štev 2455, Cel|e, Stro$$mayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Blokada in Včeraj je izšla angleško-francoska objava o poostreni blokadi Nemčije s strani Velike Britanije in Francije. Proglašena je zapora za ves nemški uvoz in izvoz, neposreden in posreden. Poostrena blokada se bo začela izvajati prihodnji ponedeljek. Ta rok je bil, kakor pravi objava sama, postavljen zaradi tega da se lahko prilagodijo novemu stanju nevtralne države, ki bodo s to poostritvijo pomorske vojne prizadete skoro v enaki, v gotovih pogledih pa celo še v večji meri kakor Nemčija sama. Iz Londona in Pariza se poostritev blokade opravičuje kot represalija zoper Nemčijo zaradi njene uporabe plavajočih min ob vzhodni angleški obali. Kakor ni bilo drugače pričakovati se je okrog tega vnela že sedaj propagandna vojna, kjer je pri obeh taborih težišče na poskusih, zvrniti krivdo na nasprotnika. Tudi nevtralci se vmešavajo v te polemike, toda ne toliko v razglabljanju glede krivde, marveč domala le glede usodnih posledic in zlasti glede ukrepov zoper nove metode pomorske in gospodarske vojne. Poostrena pomorska vojna se je začela s polaganjem min ob britanski vzhodni obali, in sicer onih nepritrjenih. novih min, o katerih še »redno manjkajo precizni, zanesljivo jodani opisi. Uradna mesta se držijo glede tega slej ko prej zelo rezervirano, samo v svojem nedeljskem radijskem govoru je ministrski predsednik Chamberlain zatrdil, da je sedaj priroda teh eiektromagnetičnih min že popolnoma znana. S tem je problem novih min in njihove konstrukcije postavljen na strokovno osnovo , in brez dvoma je tako, da je skoro istočasno začelo tudi že delo nasprotne akcije, to je delo za borbo zoper mine, za njihovo uničevanje. Komentarji zapadnega tiska se glasijo v tem pogledu zelo optimistično in njihovi strokovnjaki trdijo, da je 'e vprašanje kratkega časovnega razdobja, da se organizira obrambena borba Pri tem naglašajo, da je učinkovanje novih min omejeno dosedaj na vzhodno britansko obalo in da je ostala od njih povsem nedotaknjena zapadna obala otočja Kaj bo s temi angleškimi in francoskimi napovedmi, se bo pač kmalu Dokazalo Nova mina je posebno opasna po tem. da ni pritrjena in da potemtakem more postati opasna za razmeroma zelo široko območje Morje okrog Anglije ie na glasu — bolj na slabem nego na dobrem glasu — po tem da je silno viharno. Nikjer v Evropi ne divjajo viharji tako pogosto in tako silovito kakor tu. Strokovnjaki označujejo za važno da prihajajo viharji največ iz južne smeri in da pihajo pretežno. vsekakor najpogosteje in najsilovi-teje proti severovzhodu in severu Zato računajo nekateri, da bodo odplavili mine tudi proti nemški obali, seveda orav tako tudi dalie proti severu ob Danski in Norveški Ako učinkovitost plavajočih min ni časovno omejena, se more z njimi opasnost razširiti silno daleč proti severu in vzhodu, dočim je mnogo manjša možnost prenosa proti zapadu in proti jugu kamor pihajo vetrovi od Severnega morja le redko če bi bilo res tako, bi morali Nemci polagati mine ob angleški obali vedno na novo, pri tem pa niti sami ne bi bili zavarovanj pred njihovim razdiralnim učinkovanjem. Razumljivo pa je, da moramo vse testro-kovnjaške presoje jemati na znanje s primerno rezervo, dokler se ne poda vpogled v sestavo in funkcijo min samih. 2e dosedanja pomorska volna s po-močio plavajočih min je povzročila zelo veliko škode tako pri Angležih kakor pri nevtralcih. Ogromno povečana nevarnost plovbe na vzhodni strani Anglije ie dovedla že dosedaj do delne ustavitve pomorskega prometa Prizadeti nevtralci bodo vsekakor skušali po-čč-.kati. da se pokaže učinek napovedane obrambe zoper plavaioče mine. sai ostane stvar s protesti in odškodninskimi zahtevami zelo nezanesljivo sredstvo Toda še mnopo bolj se ie stopnipvala zaskrbljenost. ko sta London in Pariz priiavila pooptHtpv pomorske borbe s popolno tmspodarsko blokado Nemčiie Nevtralci bodo z nio silno prizadeti čeprav zelo različno Prizadeti bodo oni ki so prevažali nemško izvozno bla po po svpfu s svoiimi ladiami kar bo udarilo zlasti Nizozemsko Nadalie bodo udaHeni oni ki so krili svoie potrebe iz Nemčiie zlasti ako so tiakaj poSiliali tudi svoie pridplkp Še naimani bodo prizadeti opi nevtralci ki imaio trgovske zveze z N^mčHo po konpem ker se ta prnmpt naiboli odteguje kontroli pomorskih sil Boli ko po različni naravi trgovskih odnošaiev med Nemčijo in nevtralci bodo važne razl*ke glede tega kako močne »p kako orientirane so nevtralne države Saj so sedai med neaktivnimi t. j. Pevtrs1«,»r,j kar štiri velike sile Od njih Amerika komaj omembe vredno Prelom med Finsko in Rusiio Ruska vlada ie ifieral odpovedala nenapadalno pogodbo s Finsko In zahteva, da se tinska volska takoi umakne z ruske meie — Skraina napetost med obema državama Moskva, 28 nov. s (Associated Press). Komisar za zunanje zadeve Molotov je danes obvestil finskega poslanika barona Koskinena, da ruska vlada radi protiruske politike, ki jo vodi Finska, s takojšnjo veljavnostjo odpoveduje rusko-finsko nenapadalno pogodbo. Molotov je finskemu poslaniku dalje izjavil, da kaže finski odgovor, ki ga je snoči prejela ruska vlada na svojo noto. globoko sovraštvo proti Sovjetski Rusiji Molotov je odklonil obrazložitev finske vlade o incidentu, ki se je pripetil v nedeljo, ter je ponovil rusko zahtevo, da se finske čete takoj umaknejo s ruske meje. Pariz, 28 nov br. Agencija Havas je nocoj objavila naslednji podrobni izvleček iz ruskega odgovora na finsko noto s katero je finska vlada včeraj odgovorila na prvo rusko protestno noto zaradi nedeljskega ncidenta Nota obsega tri dele V prvem ugotavlja ruska vlada da je finska vlada v svojem včeraišnjem odgovoru skušala odkloniti odgovornost za in-vazijsko dejanje ki je bilo izvršeno 26 t m popoldne Tega ni mogoče drugače tolmačiti, kakor da hoče premotiti javno mnenje. V drugem delu ugotavlja ruska vlada, da finska vlada ne bo umaknila svojih čet 20 do 25 km od meje če tudi ruska vlada ne umakne svojih čet prav tako za 25 km od meje Na ta način hoče fnska vlada očitno doseči da bi lahko finska vuj ka neposredno ogražala Leningrad Finske čete so na jugozapadnem področju Karelije v večini Sovjetske čete sploh ne morejo ogražati Finske, ker so na stotine kilometrov oddaljene od finske prestolnice, finska vojna pa je neposredno koncentrirana ob meji v bližini Leningrada Umik ruske vojfeke z meje za 25 km bi bil nemogoč tudi zaradi tega ker bi se morale umakniti na drugo stran Lemnsrada in tako izpostaviti nezaščiteno mesto nevarnosti. V tretjem delu svojega odgovora nanaša ruska vlada da so njene zahteve m:n'-malne Ce jih finska vlada zavrača si je treba to nujno tolmačiti v tem smi lu. kakor da hoče ogražati Len » grad Koncentracija finske vojske v bližini Le li-grada se mora zaradi tega sma'» komlsarla Molotovn fi««k» )?«»»*»«** ra n.Jenesra obiska v Moskvi v tvH v nJem *et v b»Wnl roške m«*** ItHv»*j» finska v'ada da stole v te* kr*«fc obmejne straže in da nI nohenfh tonnl-5Wh oddelkov prihaja v poštev zakai s snremembo nevtralnostnega zakona se ie opredelila tako določno, da io sedam'a kriza pomorskega prometa komai 5p zanima v gospodarskem pogledu Sovjetska unija je poglavie zase: nien pomorsk4 promet v orro^nem delu minimalen a njene trgovske zveze z Nemč'Jo vodijo po morski poti v Baltiku ki ie edine morje pod nemSko kontrolo Ogneta še Japonska in Ttaliia. ki sta obe dokaj zainteresirani. Zlasti bo v tem pogledu zanimivo bodoče zadržanie Italije. ki se je že dosedaj zelo krepko angažirala v Londonu v prizadevanju, da se upoštevajo njene želie. Soglasno se ugotavlja, da zadevajo posledice sedanje voine nevtralce orav posebiio občutno Neki Švicarski list ie zapisal te dni, da se le staro pravilo »Kjer se prepirata dva tretil doW**»k ima«, spremenilo v novo ivkušpio* »K*er se prenirata dva. iih dobi tretii po grbi « Podoba ie, da zlasti poostrena pomorska voina odpira za nevtralce take nerazveseljive perspektive. Finska vlada dalje Izjavlja, da Je pripravljena odpoklical! svoje čete a meje, ie je tudi sovjetska vk>\la enako pripravljena t« storiti. Dalje svetuje finska vlada, naj poveljniki obmejnih oddelkov obeh držav izvrše preiskavo o navedbah sovjetske vlade In naj se tako ravnajo po konvenciji z dne 24. septembra 1928. Zbiranje ruskih čet London, 28. nov. a (Associated Press) Ob vsej ifnski meji je zbrano veliko število ruskih čet v polni vojni pripravljenosti Vojaške akcije se začno lahko vsak trenutek, če pride v tem smislu povelje Is Mi.«kve Leningrad. 28 nov. J. (Tas) Poveljstvo leningrajske garnizije je izdalo odlok, da se mor»jo vs: častniki in moštvo, ki so na dopustih al kako drugače odsotni v 24 urah vrniti v Leningrad k svojim vojaškim edinicam Enako povelje je Izdalo tudi poveljstvo baltiške mornarice. Na aerodromih v okolici Leningrada ie od včeraj opažati zelo veliko aktivnost sovjetskega letalstva. Vojaki *««m*tf na Finskem ukinjen? Helsinki. 28 nov o Zaradi poostritve napetosti v odnosih z Rusijo, je finsko vr hovno vojno povel iničtvo ukinilo vse do puste oficirjev in vojakov s ka^elijskega področja Finske Vsi oficirji m vojaki vseb vrst orožja se morajo v 24 urah vrniti na svoja mesta vzdolž finsko-ruske meja Helsinki, 28. novembra. AA. (DNB) Vlada Je naročila polkovniku Inkalu, obmejnemu komisarju v Kareliji, naj bo pripravljen za primer, če odgovor ruske vlade na včerajšnjo finsko noto ne M bil pozitiven. Naročila mn je tudi, da naj s sovjetskimi obmejnimi komisarji začne preiskavo o obmejnem Incidentu. Finska vojska ▼ svojem elementu Helsinki, 28. nov. z. Posebni poročevalec agencije United Press je bil na rusko-finski meji Ugotovil je, da se Finci v ve-l ld meri zanašajo na svoje znane naravne in vremenske prednosti Sneg je za Fince to, kar so za Nizozemce poplave in za Angleže megla. Vojaštvo se je izredno razveselilo prvega snega Finska vojska je organizirana tako. da lahko izrabi vse orednosti zasnežene pokrajine. Finske čete so sedai belo oblečene in vsak vojak ir° svoje smuči. Pehota razpolaga tudi s "»osebnimi strolnleami ki so izredno prt »•avne za borbo v snegu HeP»"nki 28 nov z. Organ finskega zu--•anlesra m^s^rst^a pravi v svojem današnjem uvodniku, da je težko dognati •takšne nadene imajo prav ia prav Rusi • svojo sedanjo taktiko Vsekakor je treba inrotrvit.i da ie ta taktikp mnosro resnejša kakor pa ** bilo mogoče socHti po ruski časopisni kampanji W sama na seW ne predstavila nobene važnosti. Po mnenju lista se V rudka nrooaeanda sijajno izkazala, že v 24 trah je ustvarita med roškim narodom posebno razpoloženje. Hri«hiH, 28. novembra. AA. (Havas) Predsednik sveta narodne obrambe maršal Manerheim, ki je šele iz časopisov izvedel, ko se je vrnil s potovanja, o incidentu, zaradi katerega je sovjetska vlada protestirala, je izjavil, da more biti ta zadeva samo posledica pomote. Finska najbolj daljnostrelna baterija je oddaljena 20 km od sovjetske meje, težko topništvo pa najmanj 50 km. Razen tega je treba pripomniti, da so bili finski vojaki ta dan povsod drugod kakor na meji, ker je bilo v nedeljo popoldne po cerkvenem nauku, ki se je vršil pod milim nebom Rusofilsko stališče Nemčije Berlin, 28. nov. z. Glede na spor med Finsko in Rusijo je nemški tisk zavzel docela rusofilsko stališče. Listi objavljajo vsa poročila iz ruskih virov o tej stvari, a na finska poročila se nič ne ozirajo. V velikem obsegu so objavili rusko protestno noto, kakor tudi komentarje o njej. Nevtralni opazovalci ugotavljajo, da hoče nemški tisk na ta način preusmeriti razpoloženje nemškega ljudstva, ki se je prej navduševalo za Fince Narodni socializem je vsa prejšnja leta Fince podpiral v odporu proti ruskemu imperializmu. Agencija »Der Dienst aus Deutschland« je cd o objavila komentar, v katerem resno utemeljuje eventualni ruski napad na Finsko. PiOilfs tev neomejene blokade Vč raj je bil v Angliji in Franciji objavljen zakon o prepovedi nemškega izvsza, ki stop! v veljavo dne 4« decembra Pariz, 28. novembra. AA (Havas) Uradni list objavlja uredbo z zakonsko močjo, ki se nanaša na prepoved nemškega izvoza ter stopi v veljavo 7. decembra. V utemeljitvi uredbe se poudarja med drugim: Francija je bila prisiljena prijeti za orožje proti Nemčiji v obrambo pravice narodov do svobodnega ln mirnega obstanka Kljub jamstvu, ki ga je dala. je zate Ia nemška vlada z nasilnimi dejanji, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in načeli človečanstva. Tako so v mnogih pri j merih nemške pomorske sile torpedlrai« ! francoske, zavezniške in nevtralne trgov-; ste ladje in kršile določbe protokola iz leta 19SG. o podmornici vojni, ki ga je tudi Nemčija podpisala. Mnogoštevilne rranco ske, zavezniške in nevtralne ladje so postale žrtev min, ki jih je položila Nemčija brez vsakega obvestila. Vse to je v nasprotju z določbami haaške konvencije iz leta 1907.. ki jo je Nemčija tudi podpisala. Te ladje so bile uničene brez ozira na njihovo narodnost in njihov namen. Pri j tem Nemčija ni niti upoštevala, kakšne vrste blago ladje prevažajo, niti kam je blago namenjeno. Ta dejanja, ki so nasprotna mednarodnemu pravu ln ld so zahtevala življenje velikega števila neborcev tako nevtralnih kakor tudi lz zavezniških držav, ne morejo zapustiti nobenega dvorna, da je nemška vlada odločila uničiti vso nomorsko trerovino med zavezniki in ostalimi državami s protizakonitimi ukrepi in nečloveško uporabo sil s katero razpolaga. Sirčna praksa je dala vladi francoske republike neizpodbitno pravico, da začne izvafatl represalije in da prepreči ves pomorski Izvoz trgovskega Macra lz Nemčije. Z uvedbo teh ukrepov ki so postali neizbežni zar^Ai nečloveškega značaja, ki ga je Nemčija d^la pomorski vojni, bodo v ostalem vpoštevani vsi zakoniti interesi nevtralnih držav, ki iih bo francoska vlada ščitila oh vseh nrMikah Zavetniki in FVanena se strinjajo s tako definiranim stalifič^m. C1 1 uredbe o pronvedl nemškega Izvoza pravi, da bodo pristojne oblasti mogle zahtevati IztovaHanje blaga naloženega v pristanišču, ki loži na sovražnem ozemlju. Od 4. decembra b-> rnvoznlSko vojno brodovje ustavljalo vse ladje, ki bodo prevažale nemško blago. PrMn'nr ohlastf bodo smele enako nostopntl tndl s trrovsklm blagom, ki izhaja iz sovražnega ozemlja ln ki bi Ml« naloženo v kekem drugem pristanišču. ld ne nri pada sovražniku. In sicer po 4. decembru. V naslednjih členih Je določen postopek ki se bo izvajal na podlagi mednarodnih konvencij, nanašajočih se na zaplenjeno trgovsko blago na morju. Uredba določa izjemo za primer, da postane trgovsko blago last nevtralnih držav. Pred objavo te uredbe bo minister za blokado odločil v tem primeru, ali naj se ladja spusti na svobodo, ali pa se izplača protivrednost za trgovsko blago. Ozemlje, ki ga je sovražnik začasno zavzel, se bo smatralo za sovražno ozemlje, prav tako pa tudi trgovsko blago, M pripada na tem ozemlju blvajočlm osebam. London, 28. nov. AA. (Reuter). Danes zvečer je bila v Londonu objavljena kraljeva naredba o plenjenju nemškega izvoza, ki stopa v veljavo 4. decembra Naredba določa, da mora vsaka trgovska ladja, ki {ftuje fe sovražnikovega pristanišča (vštevš; tu vsake pristanišče. Id se nahaja na področju pod sovražno zasedbo, ali kontrolo) po 4. decembru iztovarlti v britanskem ali zavezniškem pristanišču vse ilago k ga je natovorila v sovražnikovem pristanišču Vsaka trgovpka ladja, ki po 4. decembiu plula iz sovražnikovega .-»ri .stani? ia in b: prevažala robo sovražnikovega porekla ali pa blago, ki pripada sovražniku, bo spadala pod naredbo. Bla-ki bo ztovorieno v britanskem pristanišču v smislu ene izmed navedenih odredb, bo izročeno v shrambo predsedniku sodišča za vojno tihotapstvo. Blago bo zaplenjeno na račun njegovega britanskega ve-'Ičanstva odnosno bo zadržano ah prodano po navodilih imenovanega sodišča. Iz-->laA'1o "e oo izvršilo na sodišču. Bistvo kontrole Pariz, 28. novembra AA. (Havas). V zvezi s kontrolo, o kateri govori uredba, ki ie bila danes objavljena v uradnem listu. poudarjajo na dobro obveščenih mestih da se uredba nanaša na tovor ne samo tistih lad:j. ki prihajajo iz Nemčije v obalne države sosednje Nemčiji, temveč tudi na Švedsko in Norveško, ki nimata skupne meje z Nemčijo. Temeljna razlika med sedanjo kontrolo in kontrolo v letu 1915. je v naslednjem: 1) Uredba se ne nanaša na uvoz. Seznam tihotapskega blaga je v resnici že od začetka vojne vseboval ne samo celoten nemški uvoz. temveč tudi vse one st'.ari, od katerih imajo zavezniki korist, če se njihov uvoz prepove. 2) Po sistemtt Iz leta 1915 se je blago zadržalo samo v primeru, če lastnik ni imel možnosti, da bi ga poslal v pristanišče, odkoder je prispelo. Ce se blago ni poslalo nazaj, se je prodalo, izkupiček od prodaje pa se je mogel vrniti Nemčiji. Danes pa mora zaplenjeno blago ostati blokirano do konca vojne, v kolikor se ne bi kvarilo. Poseben svet bo Po končani vojni sklepal o tem, komu naj pripade blago, oziroma izkupiček od njegove prodaje Z ozl-rom na to se blago ne bo zaplenjalo. Za nemško blago se bo smatral vsak proizvod ki vsebuje 25*/« surovine Iz Nemčije, ali če Je nemški izdelek. Pri prevažanju iz nevtralnih držav se bo kontrola pospešila s potrdilom, Iz katerega bo razvidno, kakšnega porekla je dotično blago. Chamberlain o blokadi in vojnih ciljih Zakaj se je Anglija odločila za neomejeno blokado London, 28. nov. s. Reuter. V spodnji zbornici je danes ministrski predsednik Chamberlain podal sliko o sedanjem političnem položaju. Dejal je, da se Anglija bori s sovražnikom, ki ne vodi nobenega računa o časti, ki prelomi vse konvencije s kakršjiim koli razlogom, kadar to služi njegovim namenom. Ta dejanja Nemčije so privedla Anglijo, da se je odločila ca za-j kon o zaplenltvl nemškega Izvoznega blaga Angleška vlada priznava, da bo ta zakon povzročal težave tndl nevtralnim državam, objavila pa ga Je zato teden dni prej nego stopi v veljavo, da lahko nevtralne države med tem dovrše primerne pri- prave. Sedanja vojna je bila pogosto označena kot vojna obleganja. Za vojno na kopnem je ta označba gotovo točna. Na morju pa je stvar povsem drugačna. Tam gre vojna popolnoma zares. Nihče nI brez globokega pretresenja čital o junaških dejanjih rezervistov na pomožni križar ki »Rawalpin-dl« v prvi pomorski bitki v sedanji vojnL Njihovo junaštvo naj služI kot vzor onim, ki bodo morali poseči v borbo pozneje. Na imperialni konferenci v Ottawi je bil dosežen načelni sporazum o skupnem vežba-nju letalcev imperija. Vlada se zaveda, da ima nadoblast v zraku enega prvenstvenih pomenov v tej vojnL O vojnih cUjih Chamberlain je nato odgovarjal na zahtevo vodje opozicije Attleeja, da točneje ' označi mirovne dlje Anglije v vojnL Dejal je, da ne more v tem oziru dodati mnogo novega h govoru, ld ga je imel v nedeljo, po radiu. Načrti sa mir niso odvisni samo od Anglije, trebalo bo o njih konzultirati še druge, ko bo vojna končana: dotnl-nione, zaveznike in morda tudi premagan- ce. Attlee zahteva opustitev imperializma. Na to je treba reči, da imperializem nI karakterističen za angleško, pač pa za sedanjo nemško vlado, v kolikor se smatra za imperializem zatiranje, eksploataglja ln nauk o rasni superiornostL Angliji nima nobenih maščevalnih namenov v vojni, ter noče maščevalnega miru. Predvsem pa mora biti odstranjena grožnja, ki je toliko let visela nad Evropo. Za dosego zmage v vojni bo potreben ves pogum ln vztrajnost. Sele, ko bo ta dosežen, se bo mogoče s širšim pogledom in voljo lotiti naloge, da zmagamo tudi v miru. Ne dvomim, da bodo oni, ki bodo Imeli to nalogo, kadar rv*-de čas, imeli to voljo m ta pogled. Upam pa, da bodo imeli v izvedbi svoje naloge tudi več sreče nego oni, ki so zmagali v miru po vojni leta 1914.—1918. Debata Vodja opozicije Attlee je Izjavil, da je sedaj naloga, da določimo cilje tudi za mir. Zato ne zadostujejo pogledi, temveč so potrebna dejanja. Mirovni cilji morajo predvidevati enakost in skupnost za vse narode: zaščito za rasne, kulturne ln verske manjšine. Napade je treba preprečiti, imperializem opustiti, ustanoviti se mora neka mednarodna avtoriteta ln razsodišče, dobrine sveta pa morajo biti enako odprte za vse narode. Anglija se mora boriti za mir, svobodo in socialno pravičnost. Nemfld narod pa mora vedeti, kakšni so pogoji, ld ga čakajo, kadar bo prenehal s agresijo. Vodja liberalcev Sinclair je ponovil svojo zahtevo, da naj se skliče tajna seja parlamenta ter zahteval pojasnil o poteku vojne, naraščanju števila nezaposlenih, la pobijanju nemške propaganda. < 1 Prestolu! govor kralja Jurija Otvoritev novega zasedanja angleškega parlamenta London, 28. nov. 8j. (Reuter). Kralj Jurij VI. je v spremstvu kraljice Elizabete danes opoldne osebno otvoril novo zasedanje parlamenta. Ker ni bilo objavljeno, da bo kralj prisostvoval seji osebno, je bilo obč nstvo na ulicah zelo presenečeno, ko je videlo kraljevi voz na poti iz Buc-kinghamske palače v Westminster. Kralj in kraljica sta se pripeljala proti običaju v zaprtem avtomobilu. Seja v lordski zbornici se je vrš la brez običajnega sijaja. Lordi te, dolomati ln dame na galerijah so bili v običajnih dnevnih oblekah namesto v svečanih oblačilih z okrasi. Ko sta kralj tn kraljica sedla na prestol, so bili v dvorano poklicani člani spodnje zbornice. Kralj je nosil mornariško uniformo. Kraljev govor je bil kratek ter se je razlikoval od prakse v mirnem času v tem, da ni nazna-čil nobenega programa za zakonodajo Kraljev govor se glasi: Nadaljevanje vojne zahteva energije vseh mojrh državljanov. Moji dominioni preko morja z vsem srcem in uspegno ®o-delujejo kar ml je v posebno zadovoljstvo. Po vsem svetu drži moja vojna mornarica skupno a trgovinsko mornarico in rtbiiklm brodovjem poti za ladje na morjih proste ln odprte. D orna ln v Franciji ter v vseh pošto jarkah preko morja izpolnjujejo moje armade ln letalske sile svoje naloge. Popolnoma sem prepričan, da bodo kos Vsakemu naporu in žrtvam, h katerim bodo mord ■ nozvanL« Nato se je kralj obrnil do članov spodnje zbornice, z besedami: »Naprošeni boste za nove finančne ukrepe za nadaljevanje vojne.« Obrnjen k obema zbornicama je kralj zaključil: »Velika odgovornost leži na va» v tem času. Prepričan sem, da boste dali Izraza odločnosti naroda. Ukrepi, ki vam bodo predloženi, so taki, kakor se zde mojim svetovalcem potrebni za dobrobit mojega naroda ter doseženje namena, ki so mu namenjen) vsi napori. Molim, da bo vsemogočni bog dal svoj blagoslov vajin odločitvam.« Svečana skupna seja obeh zbornic je trajala samo 10 minut. Nemške topovske krogle, ki razvijajo gost dim Prvi nemški napad z novim vojnotehničnim izumom Berlin, 28. nov br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu je bilo na posameznih točkah fronte le malo hsvidniškega delovanja ln topniškega streljanja. Letalske sile so se zaradi slabega vremena morale omejiti na izvidniško delovanje nad ozemljem v bližini meje. Nemške pomorske sile so pod vodstvom viceadmirala Marschalla pri vožnji po severnih atlantskih vodah priplule mimo Farorskih otokov do Islandije Tam pa so naletele na angleško pomožno vojno ladjo »Rawalpindi« ln jo po kratki borbi uničile. Čeprav se je takoj pričela reševalna akcija, je uspelo rešiti le 26 mož angleške posadke. Franeosko vojno poročilo Pariz, 28 nov br Davi je vrhovno poveljstvo francoske vojske objavilo naslednje 167. vojno poročilo: V pretekli noči se na fronti ni pripetilo nič omembe vrednejšega. Pariz, 28. novembra. AA. (Havas) Francosko vojno poročilo z zahodnega bojišča med drugim pravi, da je sovražnik pri današnjem napadu prvič uporabil artilerijske krogle, ki ustvarjajo gost dim. čim je dim prekril francoske postojanke, so nemški oddelki začeli streljati na levo in desno krilo francoskih postojank. Boj je bil najhujši, ko je bil dim najbolj gost. Za- radi dima se Je nemškim naskokovalnlm oddelkom posrečilo približati se francoskim glavnim črtam, dele tedaj ae Je razvil hujši boj in so začele regljati tudi strojnice. Nemški napad je bil končno po srditem boju odbit. Neme! nad jugovzhodno Francijo Pariz, 28. nov j (Havas) Danes med 11.55 in 1215 je bil dan letalski alarm v več krajih jugovzhodne Francije. Opazili so skupino nemških letal, ki se je držala zelo visoka Letala niso nikjer metala bomb Angleži nad severozapadno Nemčijo London. 28 nov. j. (Reuter). Angleška izvidniška letala so v noči od torka na sredo absolvirala zelo uspel izvidniški polet nad severnozapadno Nemčijo. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Tuja letala nad Belgijo Bruselj, 28 nov. s. (Belga). Nad Brusljem je danes opoldne v veliki višini letela skupina neznanih tujih letal. Belgijsko protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo Letala so se oddaljila v zapadni smeri Nemška minska zapora v švedskih vodah Protest švedske vlade — Nevzdržen položaj plovbe nevtralcev ob švedskih obalah Stockholm 28. nov. j. Havas. V vsem švedskem tLsku ae še zmerom ponavljajo protesti proti nemškim minskim zaporam, k. so spravile plovbo nevtralcev ob švedski obali v naravnost nevzdržen položaj. Listi pripominjajo, da so nemške ter toiialne vode bile določene že pred 150 leti ln da poslej še nihče teh meja ni iz-premnjal. List »Soclaldemokraten« podčrtava, da je nemško poseganje z minami v švedske terit jrlalne vode popolnoma ne-upravičljvo in da prav tako ne more biti utemeljeno s kakršnimi koli vojaškimi motivi To poseganje predstavlja največje nasilje nad mednarodnim pravom. List pristavlja, da bo Nemčija s tem, da bo zavrla švedsko trgovno ter trgovino drugih nevtralnih držav, nedvomno tudi sama sebi mnogo škodovala. List »Sven&ka De.\ bladet« konstatira. da zadržuje Nemčija trenetno v svojih pristaniščih neupra-vičsno 37 švedskih ladij, med katerimi jih je bilo 30 natovorjenlh z lesom za Belgijo in Holandsko. Dnevnika »Dagens Ny-theter« in »Folkets Dagblad« podčrtava-ta, da z ladjami, ki jih pregledujejo zaradi t hotaip-skega blaga. Anglija mnogo bolj korektno in liberalno postopa, kakor pa Nemčija ter si v prvi vrsti prizadeva skrajšati postopek pregledovanja da se čhn bolj zmarjfe gospodarska Škoda pa-rop'avnih družb. Nemško vojno brodovje v islandskih vodah 9 LOmlon, 28. nov. a Uradno poročilo angleške admirailtete pravi da so po potopitvi pomožne križarke »Ravvalpindi« angleške križarke pričele zasledovaiti nemško križarko »Deutschland«, (nemško uradno poročilo o nemškh pomorskih silah, op. ured.). vendar se je tej v temi in dežju posrečilo pobegniti. Admiraliteta objavlja samo ll imen rešenih mornarjev z »Ravvaipindija«. Ti so se nahajali v enem »zmed rešilnih čolnov, ki pa Je bil tudi poškodovan. Pozneje jih je rešila angleška križarka. Mislijo pa, da je ena izmed obeh nemških vojnih ladij, ki sta napadli »Ravvalpindija« rešla še nad 30 članov posadke ki so se nahajali v dveh drugih rešilnih čolnih. Žrtve min ln torpedov London, 28. nov br. Davi je bila na Severnem morju na potu iz Newporta potopljena 2.500-tonska tovorna ladja »Ust-mouth«. Tri člane posadke pogrešajo. Velika tovorna ladja k j« včeraj naletela na mino in ae vnela, je gorela še davi. Ob življenje je pri tej nesreči prišlo 5 ljudi med njimi neka 74 let stara ženska. K°danj, 28. nov. j. (Bavas). Zaradi ne- MUZ¥**1, M jjreti fc^eplavtoi oh m&ab obalah je bil do nadaljnjega ukinjen ladijski poštni promet med Kodanjem ln Bornholmom, malim danskim otokom v Baltiškem morju. Stockholm, 28. nov. AA. (Reuter). V protestu, ki ga je švedska vlada vložila v Berlinu zaradi polaganja nemških min v švedskih vodah, ugotavlja stockholmska vlada, da je polaganje min v teh vodah resna kršitev nedotakljivosti švedskih voda. Jeruzalem. 28 novembra. A A (Havas) Mornarji lz Tel-Aviva so rešili 7 mož posadke neke ladje, ki je prhajala iz Egipta in se potopila pred palestinsko obalo. še ena angleška Berlin, 28. nov br DNB je nocoj obia vil. da je bila neka angleška križarka tipa »I.ondon« torpedirana in potopljena vzhodno od Setlanskega otočfa. Krlžnrke 1 tipa »London« obsegajo tonažo po 10.000 ton ln so bile zgrajene v letih 1927 ln 1928. Dosedanje švedske Izgube StoekhOan, 28. nov AA. (Štefani). Od začetka vojne v Evropi je izgubilo življenje 23 švedskih državljanov. 14 pa je bilo hudo poškodovanih o prllki potapljanja švedskih ladij s torpedi ali minami Švedska je izgubila 8 ladij. Njihovo vrednost cenijo na več 10 mil jonov kron. Zaplenjen danski parnik Stockholm, 28. nov. s. (Exchange Tele-graph). Neka nemška vojna ladja Je pred vhodom v stockholmskS zaliv zaplenila danski parnik »Serel«, ki Je vozil angleški premog za elektrarno v Stockholmu. Parnik je pred vhodom v zaliv čakal na švedsko pilotsko ladjo, ki naj bi ga odvedla v luko. Izkrcani nemški ujetniki London, 28. nov. sj. (Reuter). 73 nemškh vojnih ujetnikov je bilo danes izkrca-nih z neke angleške pomožne križarke v škotski luki. Med njimi je 12 oficirjev. So to preživeli člani posadk neke podmornice in treh nemških trgovinskih ladij. Daladler bo zahteval nova pooblastila Pariz, 28. nov. s. (Reuter). Prancosto parlament In senat sta sklicana za četrtek ob 9.30 na Izredno zasedanja. To bo njuna druga Izredna seja od začetka voj-Bes. Na daevaam redu bo obnovitev pol«*- I mod j vtacfc, kar dosedanja polrarooCja poteče jo 30. novembra. Pričakujejo, da bo vlada sahtavala podaljšanje potaomočij za pol leta aH eno leto. Nadalje bo najbrž« na dnevnem redu izrednega zasedanja izključitev komunističnih poslancev iz parlamenta in senata ter proračunska razprava. Racioniranje posameznih živil v Angliji London, 28. nov. s. (Reuter). V spodnji zbornici je sporočil danes minister za prehrano Morrišon, da se začne radoniranje šunke in masla v Angliji dne 8. januarja Vsaka oseba bo smela porabiti na teden po štiri unče šunke oziroma masla. Minister je nadalje sporočil, da sladkor v racioniranje sicer ni vključen, naslovil pe je na prebivalstvo apel, da prostovoljno omeji porabo sladkorja na en funt za oGebo tedensko. Ameriška sanitetna pomoč zaveznikom New YOr», 28. nov. br. V Zedinjen^h državah se je pričela velika dobrodelna akcija za zavezniško vojsko. Ustanovili so dve posebni centralni organizaciji ki imata že sedaj celo vrsto podružnic v raznih ameriških mestih. Ljudje prispevajo prav vel ke vsote za organizacijo vojaške bolniške službe v zavezniških državah. Obe družbi nameravata v Angliji zgradit: predvsem veliko vojaško bolnišnico. Akcija, ld seje pričela danes, naj bi dosegla finančni efekt 100.000 funtov. Francija pokupuje turški tobak Ankara. 28. nov. AA. (Reuter). Francija je v Turčiji naročila tobaka za 100 milijonov frankov To naročilo predstavlja rekord, saj je doslej največje francosko naročilo v Turčij. znašalo 4.5 milijona frankov. Zvedek) ae je, da bo čudi Velika Britanija naročila v Turčiji mnogo tobaka. Tobačna kampanja ae taJbut L decembra. Cene v trgovini pod roko v Nemčiji Curih, 28. nov. z. »Neue ZUrcher Zeitung« je objavila nekaj zanimivih podatkov o cenah življenjskih potrebščin v Nemčiji List pravi da se je ne glede na sedanji režim živilskih kart potegoma vendarle uveljavila trgovina pod roko. v kateri pa je doseglo blago že naravnost horendne cene. Tako je mogoče dobiti funt kave le še za 19 do 20 mark. Gos stane 30 mark. Prav tako so se silno dvignile cene mila, čokolade, kakaa itd. Trgovinska pogajanja med Nemčijo ln Dansko KOdanj, 28. nov. br. Davi je prispela v Kodanj nemška trgovinska delegacija. Se danes ae bodo pričela trgovinska pogajanja z zastopniki danske vlade. Zanimivo je. da eo se prišli Nemci pogajat v bistvu o istih vprašanjih, o katerih razpravljajo danska trgovinska delegacija in zastopniki angleške vlade v Londonu. Dansko delegacijo vodi princ Aksei Vatikansko glasilo o psloia ju na Balkanu Vatikan, 28. nov. AA. (Havas). »Osser-vatore Romano« posveča članek diplomatskemu položaju v Jugovzhodni Evropi, v katerem Izraža mnenje, da še nikdar niso bile mednarodne razmere tako ugodne za ustanovitev bloka podunavskih ln balkan skih držav za ohran'tev miru v tem delu evropske celine, kot danes. Nova romunska vlada nedavna Izjava madžarskega zunanjega m nistra ln delavnost Italijanske cfi plomaeije, vse to more po mnenju vatikanskega !?laslla pomagati pri ustanovitvi po-dunavskega in balkanskega bloka Razvoj evropskega položaja ta nevarnosti, ki r raznih strani prete balkanskim državam, morejo pospešiti proces kr staUzadje ln ustanovitev stvarnega balkansko-podunav-položaj ni bil za to tako ugoden za ustanovitev stvarnega balkansko nodunav-skeea bloka aH za dosesro političnega ln joenodarske^a sporazuma Stare razortije v Podima"-5" so zaradi komunlsfčne nevarnost aH na se rm<»n4f5ale. Dano je na izHro: ali ostati še dalje razcepljeni sr^di Evrope in Izpostavi leni votnlm nevarnostim. aH pa se združiti in tako ustanovit trden steber miru. Z isto j v psgc i^njfh nt3l Anglije in Rusijo London, 28. nov. AA. (Reuter). DpJo-matski urednik agencije Reuter poroča da je imel včeraj sovjetski veleposlanik v Londonu Majski sestanek z lordom Hali-faxom. Do sestarka je prišlo na povabilo angleškega zunanjega ministra. Na njem sta nadaljevala s splošnim razmotrlva-njem vprašanj, te zanimajo obe državi. Poročajo, da sovjetski veleposlanik ni mogel dati ni kakega obvestila o stališču Tvoje vlade glede pripravljanja terena za britansko-rusko trgovino. Angleški seznam blaga je bil dostavljen sovjetski vladi pred 10 tedne, Moskva pa nanj Aa nI odgovorila. Prijateljstvo med Grčijo in Italijo Atene, 28. nov. AA. (Štefani). Na banketu, ki so mu ga priredili trgovci, je predsednik grške vlade Metaxaa govoril o sedanjem svetovnem položaju ln izrazil svoje mnenje, da bo vojna dolgo trajala. Države, M so politično in vojaško nevtralne, ne morejo ohraniti tudi gospodarske nevtralnosti Grčija goji kaar najboljše razmerje z vnemi sosedi najbolj pa s Italija Položaj turške manjšine v Bolgariji Sofija, 28. nov. AA. (DNB). Vojno ministrstvo odločno zanika vesti turških časopisov, da Bolgari kruto postopajo s turško manjšino na Bolgarskem tn da Turke tam uporabljajo protizakonito za dete pr. graditvi cest ln jih celo sprejemajo v vojaško službo. Vojno ministrstvo Izjavlja, da t« turške trditve ne odgovarjajo resnici. Tur&ca manjšina na Bolgarskem uživa enaJke pravice in kna Me doižnostl, katar estslo ljudstvo, j Nemci zavračajo angleške očitke o nezakonitosti nemškega vojevanja Berlin, 28. nov. AA. (DNB). Nemška diplomatska In politična korespondenca komentira britansko izjavo o neomejeni blokadi in p še: Na razorožitvenUi konferencah ae Anglija nikoli ni hotela odreči bombardiranja. Kakor izkušnje kažejo, je Anglija s tem orožjem, ne da U sama tvegala kakšno nevarnost, premagala svobode željna plamena v aavernozapadni Indiji ln v Arabij. Anglija je danes odločena izvesti neomejeno blokado proti Nemčiji in hotela bi, če bi mogla, trdovratno vztrajati vse dotlej, dokler lakota in epidemije ne aačno razsajati v Nemčiji Neki fran-coefc general je bil celo toliko indaskreten, da je nekemu nervtralnemu časnikarju izjavil. da j«e to demokratski cilj sovražnikov Nemčije. Za Anglijo nI torej nobene razlike, ali bo ta vojna napravila škodo samo nemška oboroženi sili al. pa tudi nemškim ženam in otrokom. Isto Anglija označuje za Izliv bat barskega nečlovečanstva, če se p noti angleškim obalam izvajajo vojna sredstva, ki utegnejo na žalost kljub pogostim opominom zadeti tudi c vilno prebivalstvo. Toda možnost, da od upravičenih vojnih sredstev trpe tudi civilisti daje Angliji pretvezo, da zahteva opustitev te vrste orožja, da ae sama reš iz nevarnosti. Poskus maščevanja ae vidi torej samo zato, ker Anglija ni našla obrambe pred takšnimi vojnimi sredstvi posebno, ko so v zadnjem času postala še popolnejša. Za Anglijo je vsako orožje nečlovečaa-sko, če ogroža britansko premoč na morju, posebno tedaj, kadar se da po možnosti dokazati da od tega trpe tudi civilist . Kar se tiče lakotne vojne proti Nemčiji pri čemer pa ni samo možnosti, ampak izrečni namen, da se z njo uničijo nemške žene ln otroci seveda to ne velja. Iz vsega tega ae vidi, da opravlja Anglija, kadar očita drugim, da kr&jo človečanska načela, pri tem zmerom neko politično delo. Tako tudi to pot, ko govore predsednik In člani britanske vlade o kršitvi čkrvečan-skih načet, da bodo našli izgovor za britansko vojaško poveljstvo pred nevtralci, da smejo uvesti poostreno blokado, dani britanske vlade navadno to dopolnjujejo s frazo da je dolžnost nevtralcev, da pokažejo pozitivno stališče do Anglije, češ da je to v korist čim prejšnjega konca voj. ne. Italijanski Ust o poostritvi blokade Rim, 28. nov. AA. »Mesaoggero« se v današnjem uvodniku bavi s blokado in jo imenuje orjaški ukrep za obkolitev Nemčije. V svetovni vojni je Velika Britanija skoro vsa trgovsko blago proglasila za tihotapsko. V sedanji vojni se lahko reče, da je seznam tihotapskega idaga čisto odveč, ker je vsa trgovina, namenjena Nemčiji s odlokom iz Londona in Paa^za prepovedana, pa bodisi, da gre za blago, Seja postnega sveta Beograd. 28 novembra AA. Po petdnevnem zasedanju je »Svet za pošto, telegraf in telefon« danes končal svoje delo. Bilo je to prvo zasedanje po 10 letih, čeprav bi se mora? svet po zakonskih določbah sestajati vsaj enkrat na leto Delo sveta je bilo zelo intenzivno in je potekalo brez prekinitve pod vodstvom poštnega ministra dr. Josipa Torbarja. Svet je uspešno končal delo glede decentralizacije proračuna in glede graditve novih poštnih poslopij v raznih krajih države, nato pa je dolgo razmotrival osnutek nove uredbe o organizaciji ptt stroke. Ta uredba pomeni velik napredek v primerjavi s sedanjim stanjem Med drugim določa večjo pristojnost poštnih direkcij m nalaga izdajo novih službenih pravilnikov tudi pravilnika o delovnem času na poštah. Dalje je v načrtu uvedba tantijem. ki bo prinesla koristi stroki in osebju. Služitdji bodo dobili možnost postati zvaničniki Ob koncu zasedanja so člant sveta stavili številne koristne predloge, ki jih je minister ne samo poslušal, temveč takoj vzel v pretrea Zahteve hrvatskih zasebnih nameščencev Zarreb, 28. nov. o. Snoči Je bfla na pobudo Zveze hrvatskih zasebna nameščencev anketa v posrctovatoici Trgovske risornice o povišan;J#piač zajrbnim nameščencem. Zborovanja so aa udeležili zastopniki posameznftt organizacij delodajalcev, zasebne nameSčenoe pa ao zastopal delegati Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev. Zastopniki nameščencev bo zahtevali naj ae njihove plače povišajo aa 5 do 40 odstotkov. Plače do 1.000 din na mesec naj ae povišajo za 40 odstotkov, od 1.000 do 3.000 din na mesec, pa soraemerno manj, tako da U se povišale plače nad 3.000 samo sa 6 odstotkov. Zastopniki delodajalcev so imel nato posebno posvetovanje na katerem so načelno pr-staU aa zahteve nameščencev. Ameriški potfatiffs pri ff iinft nčBhffffT ministru Beograd, 28. nov. AA. Dopoldne Ja finančni minister dr. Sutej sprejel v svojem kabinetu ameriškega podanika dvora bi imel s njim daljši Nastop našega novega poslanika v Španiji Madrid, 28. nov. AA. (DNB). BrazOakl poslanik Recas in Jugoatovensldi poslanik Avakumovlč sta včeraj izročila generala Francu svoje poverflnice. Slovesnemu sprejema obeh diplomatskih zastopnikov Je prisostvovala v* vlada la poUtfčni odbor falange. ▼ New Torta New Vsifc. 28. Presa). Ame^ška --„_____ sklenila ustsoovtl v newyortkl Inki sa vojne htdfcaplaaa. V njej bo namel 24 letal. Njihova nalaga bo, da vrle trolno službo sa U bi ae uporabilo za vojno, bodisi za trgovsko blago, namenjeno civilnemu prebivalstvu. Vsakemu je na prosto dano, da presodi., ali je tak sklep upravičen ali ne, ki ali je v nasprotju z mednarodnim pravom ali ne. Gotovo pa je, da nevtralne države tega trpe, bodisi zaradi ob- čutnega zmanjšanja svoje trgovine ali zaradi omejenega preskrbovali ja % živijen-skimi potrebšO naani za svoje prebivalstvo. Velika Britanija določa kontingente za nevtralne države, toda nič manj ni smešno, da so neodvisne suverene države podvržene racionajilzaclji, ker tako hoče kaka vojskujoča se čtržava. Odprto ostane vprašanje, ali bo zapora učinkovita. Koristi, ki si jih je zagotovila Nemčija z zvezo z Rusijo in s sporazumi 8klenjenimi z ostalimi državami, predvsem baltiškrni ji bodo omogočile, da se bo znašla tudi v primeru, da ne oo mogla dobivati blaga po morju. Velika Britanija nasprotno ne more živeti brez morja. Njena trgovska mornarica ni zaies^na, da hI omogočla preskrbo, in Velika Britanija se mora opirati na trgovsko mornarico nevtralnih držav. Nemška protjeupora bo torej imela večji učinek, kakor pa zapora Vel-ke Britanije. Ce je sistem spremstva ocBčen proti podmornicam, je ta sistemi nemogoč proti letalom. Da bi Velika Britanija zavarovala, ladijska spremstva, bo njena mornarica morala pluti po odprtem morju in bo na ta način izpostavljena napadom podmornic in letal. Amerika ne bo ugovarjala Washington, 28. nov. o. V uradnih krogih Izjavljajo, da Zedinjene države ne bodo protestirale proti angleško-francoski poostritvi blokade proti Nemčiji Ob tej priliki je vpliven gospodarski strokovnjak izjavil, da so dosedanji uspehi blokade za stopnjo večji, kakor so bili leta 1914. Pristavil Je, d& je Nemčija meseca oktobra prodala v Zedinjene države samo za 40.000 dolf-rjev V kolikor bo Anglija preprečila izvoz nemškega blaga v Južno Ameriko, bodo imele Zedinjene države od tega samo korist, ker bo Južna Amerika namesto v Nemčiji kupovala vse potrebno blago v 7ed njenih državah. Švedski protest v Londonu London, 28. nov. z. Švedski poslanik v Londonu je bil včeraj popoldne v zunanjem ministrstvu ki je lordu HaHfaxu sporočH protest švedske vlade proti napovedanim angleškim ukrepom o ojačenju blokade, ki bodo Švedski povzročili še posebno veliko škodo, ker je doslej kupovala od Nemčije mnogo blaga. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, so švedsko-angleška trgovinska pogajanja prav zaradi teh ukrepov zastala. Proslava 1« decembra LJubljana, 28. nov. AA. Kr. oanska uprava dravske banovine razglaša: L december praznujemo kot državni prazn k zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod že zlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bo oanenjanega dne ob 10. dopoldne v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, pri katerem se bo zapela zahvalna pesem a primernimi molitvami V pravoslavni cerkvi bo služba božja istega dne ob IL, vevangeljski cerkvi ob 10., v staro katoliški kapeli pa ob pol 9. Na vseh državnih uradih, kakor tudi na Zgradbah uprav javnopravnega aiačaja morajo biti razofoegene državne zastave, v mestih ln trgih pa marajo tudi vsi drugI lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Istega dne bo sprejemal g. bon dravske banovine od pol 12. naprej v banskl palači (Bleweisova cesta 10) poklonitve in Čestitke. Poslanik Jan Masaryk in dogodki na češkem London, 28. novembra. AA. (Reuter). Češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masa-ryk je zavrnil nocoj obtožbe, da je s tvojimi prijatelji v Londonu pripravil revolucijo v Češkoslovaški. Fašistični tisk podrejen ministrstvu prosvete Rim, 28. nov. br. Fašistični uradni je objavil dekret, po katerem se vsa dosedanja glasila fašistične stranke podreda kompetenc! rmnistrstjva za ljudsko kulturo. Na ta način je ustvarjena integralna poli* in tehnična enotnost rež mdkega tiska. Posebna komisija bo isvec&a določbe dekreta. Le periodični listi ostanejo še nadalje neposredno v lasti fašistične stran-ke in posameznih organ zadj^ ki ao od nja odvisne. Dnevnike, ki so glasila stranka, bo upravljala posebna tiskovna ustanova, ki bo ustanovljena v okviru ministrstva za ljudsko kulturo. Razen politične in tehnične plati bo s tem končnoveljavno urejen tudi finančni položaj fašističnega tiska. Vodja francoskih komunistov obsojen na b let ječo I/>ndOn, 28. nov. AA. (Reuter). FVan-cosfco vojno sodišče v Araau je obsodilo Mauricea nioresa, voditelja prepovedane francoske komunistične stranke, zaradi dezerterstva v vojni dobi na 6 let težke ječe, vse njegovo premoženje pa je zaplenjeno. Kralj Boris na razstavi italijanske knjige Sofija, 28. nov. AA. Kralj Boris bi knes Kkil sta obiskala danes razstavo italijanske knjige. Ob vhodu sta ju pozdravila dtaUjenski prosvetni minister Bottai ln prosvetni minister FUov. Vremenska napoved Samnnska: Na večj severni polovici države aa bo močno pooblačtfo in bo ponekod dslevaloi Delno oblačno v južnih ia }»-govzhodnlh krajih. Nekoliko topleje. INSEBIRAJTE V »JUTRU" 2 IMaši kraji in ljudje Kranj hoče biti letoviško mesto Zato dobi kopališče, zdravo vodo in tlakovane ulice Kranj, 27. novembra. Kranj, ki si je ustvaril cvetočo obrt, trgovino in industrijo, skuša sedaj pritegniti v svoje okrilje tudi tujski promet. Do-sedaj se namreč tujski promet v Kranju nikakor ni mogel dvigniti do one višine, katero bi lahko dosegel, ako bi Imel poleg naravnih lepot še one pogoje, katere bi si pač že zdavnaj moral sam ustvariti: predvsem kopališče, zadostno preskrbo z vodo in odpravo neznosnega prahu ali blata s tlakovanjem mestnih ulic. Kranj s svojo ugodno lego tvori ključ do lepote in bogastva gorenjskih krajev. Ležeč ob vznožju venca sivih skalnatih vrhov in obdan z zelenimi livadami, polji in gozdovi, predstavlja nenavadno lepo letovišče. Ostri gorenjski zrak je ostal od tovaren neokužen. Zato se Kranj že dolga leta trudi za čim uspešnejši razvoj tujske-.^rometa, od katerega imajo koristi najširši krogi, in ki bo v bodočnosti prinesel mestu še več blagostanja, kakor ga ima seda i. Za razmah tujskega prometa, se je že davno pred vojno ustanovilo v Kranju »Društvo za privabitev tujcev in olepšavo Kranja z okolico«. To se je leta 1931. pretvorilo v Tujsko prometno društvo in je požrtvovalno nadaljevalo delo. Glavna ovira je bilo nerešeno kopališko vprašanje. Letos pa so bili glavni nedostatki odpravljeni in tako imamo danes rešeno še vodovodno vprašanje, kopališče pa je v gradnji. Prihodnje leto bo kopališče dograjeno — seveda, ako zopet ne bodo opustili »nove županove jame« in izkopali že tretje, če bo vse lepo napredovalo, bo Kranj stopil na prag novega razvoja. Na občnem zboru, ki ga je imelo te dni Tujskoprometno društvo, je bilo opisano vse delo, ki ga je društvo napravilo od leta 1931. do danes. Iz odborovih poročil je razvidno, da je društvo v teh letih izvršilo ogromno delo, ki je bilo tudi kronano z usnehi. Društvo je predvsem skrbelo za razne tujskoprometne naprave in zlasti za močno propagando. Izdalo je 5000 prospektov, razpisalo tekmo za najlepšo fotografijo Kranja, dalje je dalo napraviti relief Kranja in več zemljevidov. Glede tuisko-prometnih naprav je društvo storilo, kar je bilo v njegovi moči. Izvršilo je elektrifikacijo šmarjetne gore, uredilo Stari drevored, zgradilo je Putnikov paviljon, v ostalem pa se je trudilo, da skupno z mestno občino reši vodovodno in kopališko vprašanje. Poleg teh naprav se je društvo trudilo, da odpravi nočne motnje, uredi prometne razmere in poskrbi z odpravo nedostatkov za polepšavo mesta in okolice. Vseskozi je društvo delalo tesno povezano z mestno občino, ki je njegovo delo podpirala s financiranjem. Blagajniško poročilo za zadnje leto izkazuje 123.059 din dohodkov in 119.937 din izdatkov. Na tem občnem zboru je prišla na dnevni red točka o razpustu društva z ozirom na uredbo banske uprave, ki zahteva, da morajo imeti občine svoje lastne krajevne turistične odbore, ne glede na to, da obstojajo že odbori tujskoprometnih društev. Za razpust društva se je močno zavzemal g. dr. Megušar, trdeč, da glede na to uredbo društvo ni več potrebno, ker bi imela občina težkoče in bi morala podpirati dva odbora. Proti temu predlogu je ugovarjal g. Lojze Čolnar, ki se je postavil na stališče, da društvo mora ostati, ker krajevni odbori so samo nekaki uradni šimeljni, ki bi pač vlekli svoj voz, v kolikor bi bili v to prisiljeni. Za tako delo pa je treba odločnih in vztrajnih ljudi, ki se bodo z ljubeznijo in požrtvovalnostjo oklenili dela tn bodo znali s tujskim prometom dati Kranju novo donosno gospodarsko panogo. napredek in prospeh. Končno se je proti razpustu Izrekel tudi g. dr. Šilar, ki je predlagal, naj se v sklepu ne prenaglijo in naj društvo gleda na to, da ustanovi lastno tujskoprometno zvezo, v kateri naj bi bila včlanjena vsa gorenjska tujsko prometna društva. Obenem naj društvo poskrbi, da dobi v lastne roke Putnika in s tem nov vir dohodkov, morebitna pasiva pa je pripravljena kriti mestna občina. Da morajo biti dohodki znatni, izkazuje promet, saj je leta 1938. obiskalo Kranj 3628 oseb, med temi 707 tujcev, medtem pa je leta 1933. bilo 1008 oseb, med temi 429 tujcev. Ko bomo dobili avtomobilsko cesto na šmarjetno goro in bodo po obljubi g. župana tlakovane mestne ulice, bo Kranj brez dvoma postal privlačno letoviško mesto. Gozdovi v dolini se krčijo Promet z vozovi in avtobusi uničuje ceste Guštanj, 28 novembra Sumarski odbor dravograjskega okraja je imel te dni v Dravogradu važno sejo. kjer so pristojni činitelji izčrpno razpravljali o stanju gozdarstva v našem obmejnem okraju, katerega dohodki za življenje se razen nekaj industrije izključno črpajo iz gozdov. Spričo slabih gospodarskih razmer se je pa stanje gozdov — posebno pri srednjih in malih kmetih — tako poslabšalo, da bodo namestu košatih gozdov prav kmalu zevale puste goličave. Potrebno je torej, da se takoj storijo primerni ukrepi S propagando in podporami je treba zaščititi gozdove in pospešiti pogozdovanje Najbolj žalostne razmere so okrog Javorja, Koprivne in Podpece ter na južni strani Kozjaka. Ze so se sestavili krajevni pododbori za pogozdovanje. S pomočjo šolske mladine so bili izvedeni v raznih krajih Mežiške doline pod vodstvom okrajnega gozdarja jesenski dnevi pogozdovanja. Druga javna zadeva, o kateri moramo razpravljati, so naše prometne razmere. Lepa je naša Mežiška dolina, ki jo v ven- cu obkrožajo PleSvec, siva Peca in Strojna. Le preveč smo oddaljeni od kulturno-trgovskih središč, od Dravograda, Slovenj ega Gradca in Maribora, do koder imamo skrajno slabe prometne zveze. Dosedanja pisarenja so bila zaman. Za obmejne kraje je premalo uvidevnosti in pomoči. In čigava je krivda? Neki gospod je na potovanju po teh krajih dolžil vsega tega — javne nacionalne delavce. Naj bo krivda čigar koli, vozimo se po cesti, ki je v takem stanju, da si do Slovenjega Gradca ravno sposoben za bolnišnico. Trgovci dobavljajo blago po prevozništvu, z avtobusi, ker je ceneje kakor po železnici Tudi ves les iz gornje Mežiške doline se vozi mimo postaje ali celo od postaje Preval je v Dravograd, kjer velja zaradi splavov cenejša, konkurenčna tarifa Tu se potem les naklada, ker znaša pocenitev pri enem samem kubiku za dolžino 12 km celih 40 din. Posledice so na dlani. Postaja v Dravogradu je natrpana, prometno osebje više gori pa ima priliko raznvšljati o zboljšanju obmejnega prometa, o draginji in zvišanju prejemkov. Slabe stanovanjske in zdravstvene razmere v Gustanju Guštanj, 27. novembra. Stanovanjske razmere v našem trgu so prav obupne. Vsaka najmanjša luknja je zasedena. Ako je na vidiku kakšna preselitev, se prijavi nešteto reflektantov. Skoraj tri četrtine tvorniških delavcev imajo od jeklarne dodeljena stanovanja, sestoje-ča iz ene sobice in kuninje. Niso redki primeri, da prebiva v takem stanovanju družina šestih do devetih otrok. Ostali so prisiljeni stanovati izven kraja, tudi zelo daleč zunaj. Celo po poldrugo uro je treba hoditi do tvornice, ki daje kruh. Nujno bi bilo torej potrebno, da podjetje zgradi večje stanovanjsko poslopje. V 20 letih sta se pri nas zgradili le dve stanovanjski hiši, dve pa renovirali. Ah bi se ne moglo organizirati po zgledu Jesenic, da bi delavci sami začeli graditi svoje domove? Gotovo je nekaj starejših delavcev in mojstrov, ki so si prihranili nekaj denarja. Problem je lahko izvedljiv pod okriljem podjetja samega ali pa kake zadruge, odnosno organizacije. S prihranki privatnikov in kapitalom okoli pol milijona dinarjev bi se dalo postaviti 20 do 30 ličnih modernih hišic na prostoru, ki je delno last jeklarne in delno privatnikov, ki bi za ta načrt gotovo imeli razumevanje. V tesni zvezi s stanovanjskimi so seveda zdravstvene razmere, ki ne nudijc nič lepše slike. Po statističnih podatkih je bila umrljivost v zadnjih letih večja kakor prirastek. Smrtnih primerov jetike je bilo v 1936. letu 5, v 1937. letu so bili štirje ln v letu 1938. dva. Primeri želodčnega raka so bili v tistih letih 4, 3 ln 3. Obolenj za da-vico je bilo 21, 19 in 23, za škrlatinko pa 7, 5 in 4. Vsa ta obolenja gredo na račun stanovanjskih in socialnih razmer. Raz-merno zelo mnogo je bilo primerov želodčnega raka, čemur je poleg že omenjenih dejstev gotovo vzrok tudi voda. V gornjem delu trga je po jeklarniških stanovanjskih hišah napeljan vodovod, v spodnjem koncu pa so trije javni vodnjaki poleg nekaj privatnih. Rezervoar za vodovod Je v stavbi jeklarne pri Sokolskem domu, 80 m oddaljen od pokopališča. Izvir je zelo močan, ker je talna voda komaj poldrugi do dva metra pod površino, kar se je videlo pri gradnji temeljev za šolo In Sokolski dom. Svet od pokopališča malo visi, zato prihajajo v vodo tudi razne škodljive kemične snovi. Razen tega je voda gotovo polna bacilov. Omenimo naj samo, da je že leta 1912. sklenil takratni občinski odbor, da naj se pokopališče, ki je sredi trga, iz zdravstvenih razlogov prestavi dalje na periferijo. Odločilni činitelji naj načnejo tudi to zelo pereče vprašanje ln ga rešijo v korist zdravstvenega stanja prebivalcev. Sonja Ivančičeva Tradicionalnemu novinarskemu . koncertu je že od nekdaj pripadala hvalevredna naloga, da širokemu občinstvu predstavlja mlade umetniške talente Obiskovalci letošnjega koncerta bodo imeli dragoceno priliko, da vidijo in slišijo mlado, mnogo obetajočo umetnico — koloraturno sopra-nistko Sonjo Ivančičevo. Ljubiteljem lepega petja Ivančičeva sicer ni neznana, saj je nastopila ie na nekaterih družabnih večerih v pretekli sezoni, kjer se je vsem na mah prikupila. Tudi poslušalcem ljubljanskega radia, ki so že mnogokrat občudovali njeno pevsko umetnost, je dobro znana. Sonja Ivančičeva je absolvirala visoko šolo ljubljanskega konservatorija pri g. prof. Fddranspergovi, lani pa se je koi koloratur-na sopranistka še izpopolnila pri specialistu te stroke v Milanu. Tam je spoznala pravi način koloraturnega petja, kakor so ga poučevali znameniti stari italijanski mojstri in kakor se je potem ta tradicija ohranila v pevskem svetu do današnjega dne. Po povratku iz Milana pa se je še vedno neutrudno urila, da bi dosegla čim višjo stopnjo svoje umetnosti. Zdaj se z neumornim delom, ki karakterizira njeno železno voljo, pripravlja za gostovanje v ljubljanski operi, kjer bo v decembru de-butirala v »Luciji Lamermorski«. Tako brez dvoma tudi vsa množica rednih obiskovalcev opere ne bo hotela zamuditi prilike, da pride na novinarski koncert dne 1. decembra občudovat visoka pevska svojstva te odlične, simpatične pevke. Na koncertu bo zapela znano bravurozno arijo Rozine iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec« in podobno znamenito arijo iz »Traviate«. Ni izključeno, da bo kakšno specialiteto iz svoje panoge še dodala. Tako bomo lahko na novinarskem koncertu občudovali kar tri slovenske pevske zvezde: baritonista Janka, tenorista Francla in sopranistko Ivančičevo — trio, ki bi že sam na sebi tvoril odličen program za koncert. Izpopolnjen pa bo ta spored še z orkestrom, Akademskim zborom in violinskim solom priznanega virtuoza L. Pfeiferja ob spremlje-■ vanju orkestra. Pester in bogat spored, ki ' bo zadovoljil pač še tako razvajeni okus. Smrtna žrtev prenagle vožnje Guštanj, 29. novembra Preteklo nedeljo popoldne ae je pripetila tragična prometna nesreča, ki je žal zahtevala smrtno žrtev, šele pred kratkim se je osamosvojil France A ž n o h, zidarski mojster na PrevaJjah, star 46 let, skrben družinski oče. V nedeljo se je pri poslovnih razgovorih predolgo zadržal z družbo v gostilni na Fart. Ko se je pripravljal, da se odpelje z motorjem proti domu, ga je natakarica svarila, naj se rajši ne vozi z motornim kolesom, ker se utegne zgoditi nesreča. Ažnoh pa je odgovoril: »Saj se ml ne bo nič zgodilo, de ponoči sem se vozil okoli, pa id bOo iM hudega.« ž» je zajatafl motorno kolo in odbraeL Tam, kjer se združi cesta od postaje % banovinsiko cesto iz Guštanja, pa Ažnoh zaradi veLke brzine (70 km) ni mogel zvoziti ovinka, že ga. je vrglo na levo obzidje viadukta, kjer je obležal s hudimi poškodbami na glavt, v mlaki krvi. Priskočili so ljudje na pomoč in je bil jadrno odpeljan v slovenj graško bolnišnico. Že ponoči je podlegel poškodbam. Pokojni Ažnoh je bil zaveden narodnjak in hraber koroški borec. Spoštovali so ga vsi številni njegovi znanci, ki iskreno sočustvujejo z njegovo družino. Za razbojnikom Hacetom ni več dedu Razširjene so govorice, da je pobegnil v Nemčijo Novo mesto, 28. novembra. O Hacetovih razbojniških podvigih se čujejo razne vesti. Ko se mu je posrečilo uiti lz nastavljene pasti v bližini Trebelj-nega pri Mokronogu, se je pojavil blizu Hmeljnika. Nato je kmalu izginila sled za njim. Domnevajo, da se mu je posrečilo priti na štajersko stran. Vendar to ni povsem verjetno. Po nekaterih vesteh se Se vedno skriva v okolici Trebeljnega, kamor sprejema vesti od svojih še vedno skritih pajdašev, ki jih ima povsod dovolj. Zaupnike pa ima tudi med kmečkim prebivalstvom redko posajenih vasi, ki jih Izdatno nagrajuje za storjene mu usluge. Baje je v njegovi službi tudi neka ženska, ki hodi od vasi do vasi ter se bavi s tihotapstvom saharina. Govori se celo, da mu kmečki ljude nosijo živež v gozdno skrivališče. Ce vse to ustreza resnici, pač ni čudno, da se Ljubezenska tragedija Ljubljana, 28. novembra. V gozdu pred Višnjo goro se je davi odigralo poglavje ljubezenske tragedije, ki bi bila skoraj zahtevala dvoje mladih življenj. V Delavskem domu v Ljubljani, kjer sta prebivala pod isto streho, sta se nedavno spoznala 19-letna Služkinja Marija Erštetova iz Ločne pri Prečni na Hrvatskem in prav tako 19-letni brivski pomočnik Josjp Brvčič iz Koprivnice. Oba sta živela v precej težavnih razmerah pa se je napletla iskrena ljubezen med njima. Nekaj pa jima je vendar križalo pot in obupana, da si nikoli ne bosta mogla ustvariti sreče pod aolncem, sta se odločila, da gresta Skupno v smrt. Včeraj sta odšla iz Ljubljane in krenila proti Dolenjski. Prenočila sta v Grosupljah, davi pa sta nadaljevala pot proti Višnji gori. Ko sta prišla do gozda, sta stopila od ceste, legla in si prerezala žile na rokah, dele čez čas so ju našli kmetje, ki so prišli napravljat drva. Oba sta med tem izgubila že mnogo krvi, zlasti Erštetova, ki si je zadala globlje rane. Kmetje so poskrbeli, da so oba prenesli v mesto, kjer so jtaia nudili prvo pomoč, nato pa so iz Ljubljane poklicali reševalce. V zadnjem trenutku so ju prepeljali na kirurški oddelek. Skrbno zavzemanje zdravnikov bo najbrž rešilo mladi življenji. Zanimiv življenjski jubilej Te dni se je srečal znani tiskarnar v Ljubljani g. Ciril Sitar z Abrahamom. Poleg vseh težkoč, ki se stavi ja jo obrtnikom na potu do smotra, se je moral g. Sitar boriti še s predsodki, ki jih imajo ljudje o gluhonemih. Naš slavijenec je namreč iz vrst nesrečnikov, ki jih je narava oškodovala za sluh. Borba za obstoj gluhonemega človeka obrtnika je terjala od slavljen-ca neprestanega izpopolnjevanja, vendar pa je naš slavi jenec izšel iz borbe kot zmagovalec in je danes še vedno poln življenjske sile. Če ga danes presojamo s položaja, katerega zavzema v življenju, mu moremo samo čestitati ter si ga vzeti za vzornega obrtnika, za vzornega gojenca ljubljanske gluhonemnice, ki obvlada poleg materinščine tudi srbohrvaščino, nemščino in francoščino. Z izobrazbo, ki jo fe prejel na ljubljanski gluhonemnici, in neprestanim samoiz-obraževanjem se je pripravil za vstop med delavce črne umetnosti, h kateri je bil že zgodaj nagnjen. Po izučit vi v Učiteljski tiskarni je šel kot vesten delavec s podporo takratne deželne vlade za eno leto v ksilografsko šolo na Dunaj Leta 1917. se je vrnil v Ljubljano in stopil v službo k g ra-ver ju Čemet u, toda ni bil zadovoljen, dokler se ni popolnoma osamosvojil. Čez dve | leti je odprl na Sv. Petra cesti v Ljubljani turni pregled Razgovori in stihi v Zagrebu (VII) 0 ciljih nove prosvetne politike n. Kako se bo ta reforma izvedla konkret- J no to je seveda še vprašanje podrobnega dela in posvetovanja. Opazil sem pa, da so v vodstvu prosvetne politike HSS trdno odločeni, izvesti strukturno preosnovo vsega hrvatskega šolstva od ljudskih šol do univerze, ker tako reformirana prosveta ustreza njihovemu idealu politične demokracije in narodne, t. j. ljudske, kmečke kulture. Zatrjevali so mi, da se bo reforma izvedla stopnjema in da ne bodo rušili, ne da bi hkrati gradili. Posebna sikrb bo posvečena ljudski Šoli, ki naj ne odpravi samo analfabe-tizma marveč tudi kar se da prepreči, da da bi imel narod »šolane analfabete«. Zato se mora ljudska šola strogo prilagoditi terenu in služiti dejanskim potrebam tistih narodnih sJojev, čijih naraščaj se predvsem obrazuje v dotični šoli. Ne bo šlo torej za šole sploh, marveč za določeno šolo. Potrebna bo prevzgoja učiteljev. Važnost se bo polagala na praktično znanje, na veščine in na natanko poznanje vseh krajevnih okoliščin. Učitelj v Hrv Zagorju bo moral biti sposoben za neke reči, ki nekje v Po-savini niso potrebne tn vioe versa. Na učiteljišča se bodo sprejemali prvenstveno kmečki sinovi in njih vzgoja bo taka, da. se ne bodo čim prej pogospodih m postali karieristi. Tako naj bi narod dobil pro- svetne delavoe, ki bodo vzgojeni za prosvetno delo med ljudstvom in za ljudstvo. Srednja šola se bo tudi stopnjema preosnovala. Iz nje bo treba vreči vse, kar nima prave zveze z življenjem. Učenci se zaradi pretirane vere v moč in koristnost znanja — ne glede na njegovo praktično uporabnost — preveč obtežujejo z učno navlako. Uče se več jezikov, ne da bi se katerega dodobra naučili. Eden izmed tujih jezikov bo ostal, a poučevati ga bodo morali tako, da bo vsak učenec ta jezik govoril, četudi morda ne brezhibno. Današnja ' srednja šola je celo v tako zvanih narodnih predmetih (zgodovina, literatura) preveč oddaljena narodu. Sociologija in etnografija morata postati obvezna in važna predmeta. Tudi srednja šola mora ojačiti kreativno sposobnost naroda, mora. biti delavnica v njegovem občestvu, ne pa tovarna za polinteligenco. Strokovno šolstvo bo seveda dobilo še večji pomen, kakor ga ima že danes. Umljivo je, da se spričo takega pojmovanja šolstva ne bo mogoče izogniti stopnje viti preosnovi univerze. Nje delo se mora deliti v dve kategoriji: vzgoja strokovnjakov in obrezovanje učenja-kov. Narod ima interes na tem, da dobiva z univerze strokovnjake, ki bodo poznali ljudstvo in njegove potrebe. V strokovnja-gtvu so doslej veljali zgolj mednarodni vzorci, zato so se na kmete došli strokovnjaki venomer samo čudili zaostalosti, namesto da bi skušali spoznati stvarnost narodovega življenja in na nji delati za napredek. Po zapadnih vzorcih so prepogosto eksperimentirali, neredko v škodo ljudstva in splošnih nacionalnih interesov. Tako preosnovano šolstvo bo moralo vzgajati ljudi, ki bodo v službi naroda in njegove kulturne individualnosti. Zato pa je treba šolo depolitizirati, dati ji značaj obč^e narodne ustanove, šolstvo mara služiti utrjevanju in razvoju kulturne individu al no s ti. Na tej osnovi — pravijo — ne bo v naši državi drug drugega motil; medsebojni boji bodo prenehali in Srbi, Hrvati in Slovenci bodo vzajemno tekmovali, kdo bo boljše obdelal »svoj kulturni vrt«. Hrvatsko kmečko gibanje izhaja iiz novega pojmovanja naroda: ono noče — kakor drugi pokreti — postaviti svojega, po tujem kroju posnetega vzorca naroda tn potlej s prosvetno politiko vse krojiti po tem vzorcu. Ne. hrvatsko kmečko gibanje — so mi zatrjevali moji informatorji — meni, da je treba sprejeti narod takšen, kakršen je, ne docirati okrog njega, marveč ga spoznavati in interpretirati! To pomeni, da posamezen kulturni delavec ne sme ljudstva »oblikovati« po svojem »kulturtregerskem« modelu, z viška, s tujimi merili, marveč mora vedno in povsod stati na terenu, biti v ljudstvu, ne nad njim in sodelovati z njim pri razvoju in napredku na osnovi njegovih posebnih kulturnih sposobnosti in njegovih dejanskih potreb. ^ Tako so ml moji dovolj poučeni ta vplivni informatorji razlagali dlje nove hrvatske prosvetne politike in nameravano pre-stavbo šolstva. Njih odpor nasproti dose- danjemu sistemu gre tako daleč, da zamerijo prejšnjim režimom prerazkošno in potratno arhitekturo novih šolskih stavb. Kot paradoks se sliši mnenje, da so na pr. učiteljice ročnih del, ki niso nič delale med ljudstvom, storile več za narod, kakor one, ki so uvajale med hrvatsko ljudstvo šolske vzorce in tuje modne predloge, namesto da bi se pri hrvatski kmetici učile narodnega ornamenta v čipkah in našivih! Nenarodno delo je narod samo kvarilo! Vsekako pomeni tako na zi ran je prelom z racionalističnlmi kulturnimi vzori 18. in 19. stoletja in z evropskim civilizacijskim izenačevanjem; pomeni vrnitev k avtohtoni narodni kulturi, k rasnemu in plemenskemu izvoru, k ljudstvu v duhu romantičnih naziranj. Nekak filozofski relativizem in pragmatizem stojita za temi nazori, ki so se izoblikovali na Hrvatskem pod vplivom Rousseauja in Tolstoja, dveh duhovnih učiteljev Antuna in Stjepana Radiča. Sociološka in kulturno-filozofska razčlemba ter kritika teh nazorov bodi prepuščena drugim; takisto naj pedagogi počakajo, kako bodo te preosnove izvedene v praksi in kako se bodo obnesle v življenju, ld je samo velik kritik in nič manjši ekspe-rimentator. ®* Koncert Enriea Mainardija Italijanski virtuoz na violončelu, Enrico Mainardi je vdrugič obiskal naše mesto in priredil koncert v veliki dvorani Fiihar-monične družbe. Instrument, čigar izrazne in tehnične zmožnosti so v bistvu bolj omejene kot one klavirja ali violine, je našel prav v sodobnih italijanskih mojstrih MaJnardiju, Cassadoju in Bonnucciju mojstrova! ce prvega reda, ld si vztrajno krčijo pot v višino dovršenosti, kakor jo predstavlja nenadkriljivi Španec Pabio more nevarni razbojnik skrivati pred sledujočimi orožniki tako dolgo. Po drugih vesteh se je kakor rečeno baje preselil na štajersko,- Vsaj tako kaže sled za njim. Pripovedujejo, da je pred odhodom na štajersko prenočil v neki kmečki hiši z dekletom, katero je prejelo od njega pismo z žigom pošte na štajerskem. V pismu sporoča, da je na poti v Nemčijo, kamor naj bi tudi dekle prišlo za njim. Lahko je ta vest resnična, lahko je plod ljudske domišljije. Mogoče je pa tudi, da hoče na ta način skriti sled za seboj. Vsekako je čudno, da se nevarni zločinec, o katerem se med preprostim narodom širijo razne zgodbe, toliko časa umika svojim zasledovalcem, šofer, ki je hotel pomagati orožnikom pri zasledovanju Haco-ta, je v nevarnosti, ker mu je Hace zagrozil maščevanje. delavnico za itampiljke, čez pet let v družbi z g. Cirilom Svetkom graverski zavod, pred osmimi leti pa na Resljevi cesti tiskarno Grafiko. To tiskarno vodi še danes z vso ljubeznijo. V pomoč mu je njegova zvesta življenjska družica ga. Minka. Ko se te dni ozira naš slavljenec nazaj v svoje življenje, naj ima zavest, da je šel mimo mejnika, za katerim ga čaka mirnejše življenje. Vsi njegovi prijatelji in znanci in vsi njegovi gluhonemi sotrpini mu iz srca želijo, da bi ostal čil in zdrav, kakor je bil doslej, še mnogo let v veselje svoje družinice, svoje zlate Marjance, in v pomoč gluhonemim, katerim je pravi oče. Slavnostna akademija dobrovoljcev Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev in starešinska organizacija »Preporoda« ▼ Ljubljani priredita v četrtek 30. t. m. zvečer ob 20. uri v veliki dvorani Kazine akademijo v proslavo narodnega praznika. P®! akademiji sodelujejo vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika Hercoga, pianistka ga. Marta Valjalo-Osterc, tenorist g. Lojze Gostiša, sopranistka ga Majda Dugan-Lovšetova, violinistka gdč. Jelka Staničeva, baritonist g. Mrko Premete ter pri klavirju gg. prof. Ravnik in P. Ramovž. Kratke nagovore bosta imela za vojne do-brovoljce dr. Stanko Laipanje in za Prepo rodaše —<*dsednik starešinske organizacije g. Boris Kocijančič. K akademiji m vstopnine, prostovoljni prispevki pa se bodo porabili za kritje stroškov in morebitni prebitek za siromašne dobrovoijce in dijake. Obleka je poljubna. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Casala. Asketski izraz umetnika Mainaav dija se dobro krije z njegovim načinom interpretacije: nekaj odmaknjenega in dar leč nad vsakdanjost dvignjenega je v njem. Igrivo obvladovanje tehničnih ovir ln problemov je dandanes že pogoj umetnostnega udejstvovanja, po katerem ni več vprašanja. Prednašanje se mora torej prestan viti iz zgolj presenetljivega premagovanja težkoč, kar je še pred desetletj. veljar lo kot višek virtuozziosti, v raven pogtob-ljenja aE prav za prav povzdigovanja, kajti težko si je predstavljati vzvišeno sfero nadzemskega, tako rekoč transce-dentalnega pojmovanja in podajanja kot nekakšno pogrezovanje, dasi so kaH prikrite in prav gotovo ukoreninjene v notranjosti duše. Tako se mi ne zdi vrednotiti koncerta Mainardija s pogleda tehnike, o kateri je zadnji superlativ (tako zSiorabljan pri nas!) vidno {Mrvi pogoj, prav tako ne a stilno-este tskega, ker takšen predstavlja zgolj razvrščanje in razčlembo enkratno pojave po nekih princip h, ki so navadno berglje tistemu, ki se brez njih ne zna gibati po potih, začrtanih od tolikerih osebnosti v področju umetnosti; še manj pa seveda iz poročevalskega, ki črpa vt;se iz pogleda na občinstvo in njegovo izražanje dopadajenja ter najrajši ugotavlja stvari; katere so bile vsakomur jasne in prijem« ljive. Zadošča torej povedati nekaj, kar je b»o aLoer, daprav transcedeatatao, tudi vsar komur jasno, a morda ne do zadnjega zajeto. To namreč, da je bilo podajanje vseh skladb sporeda svojsko, osebnostno in kot tako sicer kar moči subjektivno, toda hkrati ravno zaradi skrajne prilagojenosti in dognanosti v vseh podrobnostih kar najbolj objektivno in v tem smislu skratka dovršeno. Tarttajev uvodni Adagio p« Domače vesti • Premestitev državnih tožilcev. Prestavljeni so država, tožilci Franc Sever iz Ljubljane k okrožnemu sodišču v Maribor. Bogdan Lendovšek iz Maribora k okrožnemu sodišču v Ljubljano in Aleksander Trampuž iz Maribora k okrožnemu sodišču v Mursko Soboto. * Dva velika slovenska dobrodelna koncerta v Beogradu. Na korist božične akcije za obdaritev revah slovenskih otrok bosta v Beogradu dva pomembna koncerta pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Prvi, vokalni- simfonični, bo v petek, dne 1. dec. ob 20. in se bo izvajala na njean škerjančeva simfonična kan ta ta za zbor tn orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, Skerjančevo delo je eno največjih in najpomembnejših sLmfon čnih dei naše glasbene literature in je bilo deležno ob krstni izvedbi v Ljubljani splošnega priznanja. V nedeljo, dne 3. decembra ob 11.. pa bo vokalni koncert pevskega zbora Glasbene Matioe in se bodo izvajala dela Lajovca, Foersterja, Adamiča. Tom-ca. M lo je viča Mokranjca, Gotovca ln SI a venske ga. Sama znamenita vokalna dela za mešani zbor, ki jih po pravici prištevamo med bisere naše zborovske literature. Obenem opozarjamo, da bo v soboto, 2. decembra zvečer vokaln koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Svetosav-ski dvorani v Pančevu. Vsi koncerti so pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča (—) — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkužnje uče. da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Ogl res S. 91 »0474/55 * poštarji za Izboljšanje položaja. Pod predsedstvom poštnega ministra dr. Tor-barja se je v Beogradu zbral k zasedanju poštni strokovni svet, da obravnava razna aktualna vprašanja. Med prvimi točkami je bila na dnevnem redu diskusija o potrebi decentralizacije proračuna in o zidanju novih poštnih poslopij v mestih, kjer je to nujno potrebno. Sledila je razprava o osnutku ured/be o reorganizae ji brzojavno telefonske stroke, ki ga je izdelalo poštno ministrstvo in predložilo ministrskemu svetu. Strokovna organizacija poštnih nameščencev je ministrstvu predložila poslanico, v kateri navaja, da osnutek ne prinaša niti izboljšanja poštne službe niti izboljšanja položaja poštnih uradnikov in uslužbencev. Spomenica zlasti protestira proti točki, ki odreja celibat poštnih uradnic in numerus clausus za ženske s srednješolsko .izobrazbo v poštni službi. * Higienična ureditev stanovanj. Proti-tuberkulozna zveza v Ljubljani poiaga veliko važnost na higienično ureditev stanovanj, ki naj bi zagotovila zlasti delavskim slojem in kmetskemu življu kolikor mogoče vse pogoje za zdravje rodbin in njihovega naraščaja Obče je znano, da mnogo stanovanj ne ustreza na j primitivne j šim zdravstvenim predpišem in da tvorijo hvaležna lagla nalezljivih bolezni, predvsem na j zahrbtne j še sovražnice našega naroda — jetike. Protituberkulozni zvezi je dobro znano, da marsikatera družina vsled težkih socialnih razmer ne more urediti stanovanja, kakor bi želela vendar pa prav vsakdo lahko posveča največjo pozornost čistoči in zračenju, ki sta giavna pogoja za preprečen je jetike P. Z. bo tudi za letošnji božič razd lila za območje vsakega protituberkuloznega dispanzerja dve skromni nagradi onim rodbinam, katerih stanovanja se odlikujejo po posebni čistoči in higienski ureditv (ločitev jetičnega bolnika od zdravih, sistematično zračenje itd.). V ta namen b^dc dispanzerske sestre na podlagi svojih opazovanj sestavile seznam takšn h stanovanj ter jih preko protitubarkuloznih dispanzerjev dostavile Protituberkulozm zvezi, ki bo nato odobrene nagrade še pred božičem razdelila Pripominjamo pa da iz tega naslova že nagrajena higienična stanovanja pri nagradah ne pridejo vnovič v poštev. * Nedeljski povratni vozni listki vel jajc tudi za narodni praznik zedinjenja dne 1. decembra. Letos torej velja ta ugodnost od četrtka opoldne do sobote opoldne. * Nova palača monopolske uprave. Pred meseci je monopolska uprava v Beogradu razpisala natečaj za idejne osnutke nove palače, ki jo bodo zgradili poleg Narodne banke v Kralja Petra ulici. Te dni se je sešla žirija, da oceni predložene osnutke ln razdeli nagrade. Ker nobeden Izmed osnutkov ni ustrezal 75% postavljenih pogojev, prva nagrada nI bila podeljena, tri druge nagrade po 35.000 din pa so prejeli inž. arh. Milovan Kovačevič iz Beograda. Inž. arh. Aleksander Gusina iz Beograda in pa inž. arh. Vladimir Turina s svojim sodelavcem gradbenikom Hinkom Gottvval-dom iz Zagreba. * Dalmacija ima svoje mecene. V Dolih pri Stonu so te dni dogradili impozantno stavbo, »Zadužbino Mihanovičev«, ki Jo je ustanovil dolski rojak Miho Mlhanovič s svojim zetom dr. Belastikom. Mihanovič bogat brodolastnik, je pred leti položil milijon dinarjev, da se osnuje zadužbina. pozneje pa je s svojim zetom dodal še nekaj večjih zneskov, da je vsota narasla na pet milijonov din. Nihče lz Dolov ln lz bližnje okolice ne sme nikoli biti lačen, je rekel Mihanovič. V stavbi, ki je bila zdaj dograjena, bodo nastanjene ambulanta, zasilna bolnišnica, čitalnica ln kuhinja za siromake. Poleg osnovne glavnice Ima »Zadužbina Mihanovičev« še veliko parcelo, vredno 800.000, ln dve palači v centru Zagreba v vrednosti 6 milijonov dinarjev. * Spor v srbski pravoslavni cerkvi. Pred dnevi smo poročali o otvoritvi rednega zasedanja arhljerejskega sabora srbske pravoslavne cerkve v Beogradu. Po otvoritvi je bil objavljen kratek komunike, da se smatra spor med saborom ln žičklm škofom dr. Nikolajem za likvidiran, hkratu pa je bil dr. Nikolaj, ki že delj časa ni sodeloval v vodstvu cerkve, povabljen, da se zasedanja udeleži. Gre za spor, ki se je pojavil po smrti patriarha Varnave. Dr. Nikolaj se vabilu nI odzval ln včerajšnja »Politika« je prinesla Izjavo, ki Jo je dal njenemu dopisniku v Kraljevu ln iz katere sledi, da spor Se ni Izravnan. Javna stvar Je, je rekel žičkl škof med drugim, da po nekaterih škofijah Se zmerom preganjajo duhovnike ln menihe, ki so bili v oni borbi z menoj. Nimam besed, da bi povedal, kako me to boli. V cerkvi ne sme biti krivice niti za gorčično zrno. A če se ; že kakšna krivica zgodi, jo Je treba takoj ' odstraniti s kesanjem in poboljšanjem. * Konsumentom ln producentom mleka! Mlekarsko društvo za Ljubljano ln okolico nam je poslalo- Zaradi skrajno slabe letine živinske krme kakor tudi zaradi vedno naraščajočih cen močnim krmilom je širši odbor Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico na svoji seji 26 t m sklenil, da se cena mleku poviša na 2.50 din za liter z dnem 1 decembra Vse pro-ducente prosimo da se navedene cene točno držijo ter da ne povišujejo preko določene cene, dokler ne bi o tem ponovno razpravljali. Prosimo pa tudi vse kon-zumente. da blagovolijo vzeti ta malenkostni skrajno neodložljiv povišek na znanje. * Predavanje »Narodnem doma« v Zagrebu. Berislavičeva ul 11 V sredo 29 t m. ob pol 21. bo predaval prosvetni referent profesor g. Zarkovič o ideologiji An-tuna Padiča. Vstop prost. * Š tra j k pristaniških delavcev na Sušaku končan. Na Sušaku so pristaniški delavci, organizirani v Savezu lučklh i obalnih racinika, začeli mezdno gibanje ln stopili v štraik, ki pa se je v ponedeljek končal z njihovim porazom Okrog 300 delavcev se je vrnilo na delo. Predstavniki delodajalcev so izjavili da dosedanja kolektivna pogodba velja samo za teh 300 Vecoolepa LEHAKJEVA opereta KI JO POZNA VSA LJUBLJANA IM VES SVET Najboljša sasedba, jeanette Mac Donald ki si jo morete . - .*■ želeti: m Maurice ChevaLer KINO SLOOA, teL 27-30- Predstave ob 16., 19., 2L VESELA VDOVA POVSEM NOVA KOPIJA! Bajno petje, «arm, msfcešje ta lepote sa ako ta okel '<-»34 uelavcev, ki so organizirani v Hrvatskem ladničkem savezu. Delavci, ki so ostali doma in nimajo na Sušaku domovinske pravice, bodo izgnani v domače občine. * »Zagorac« bo v bodoče hitreje vozil. Na progi Zagreb-Cakovec je bila v ponedeljek polzkusna vožnja z namenom, da se prouče pogoji, pod katerimi bi »zagorac«, kakor pravijo Hrvati vlaku na tej progi, prišel do hitrejšega tempa. Navadni potniški vlak je vozil doslej od Zagreba do čakovca 4.03 ure, pospešeni pa 3.34. Povprečna brzina na posameznih odsekih se je gibala od 40 do 70 km na uro. Vlak je na poizkusili vožnji prispel lz Zagreba v Cakovec v 2 urah 36 minut, vsa znamenja pa kažejo, da se bo dala brzina še toliko povečati, da bo vožnja trajala samo 2.20 Pospešenje vožnje na tej važni progi pomeni znatno izboljšanje prometa. * Llkof na novi cesti od Samobora do slovenske meje. Te dni je bila pri Lugu dokončana gradnja nove delnice na betonski cesti od Samobora proti meji dravske banovine. Nova cesta bo pri Obrežju v Sloveniji stekla na staro državno cesto Zagreb--Ljubljana, zato bodo morali tudi tostran banovinske meje zgraditi še 1250 m nove trase. V proslavo dograditve Je bil v Hrvatskem domu v Samoboru prirejen likof, ki se ga Je udeležilo okrog 250 ljudi. * Veleposestnik umoril delavca. V Pod-gajcu pri Krlževclh se je pripetil te dni strašen zločin. Pred kletjo veleposestnika Dragutina Novaka so našli siromašnega delavca G jura Zarepa e razbito glavo Policija je uvedla preiskavo ln dognala, da je zločin izvršil veleposestnik Novak, ki je Zarepa že dolgo sovražil. Povabil ga je v klet, kjer sta skupaj popila dobršno mero vina, a ko ga je dodobra opijanil, je z velikim kladivom navalil nan1 In ga ubil * Razbojnik, ki Je bil strah ln trepet dalmatinskega Zagorja, ubit. V nekem gozdu pri Novi gradu se je pred skupino mladih fantov lz okolice, ki so bili na lovu, Iznenada pojavil velik, močan človek v spremstvu Se enega pajdaša In zahteval od njih. da mu Izročijo puške. Ko so se mu fantje postavili po robu. Je neznanec naperil proti njim veliko repetlrko. V silo branu Je eden Izmed mladih lovcev lz svoje puške dvakrat ustrelil vanj tn ga smrtno zadel, medtem ko je njegov pajdaš pobegnil. Fantje so nato odšli v Novigrad in se javili žandarmerijl. V ustreljenem napadalcu so spoznali zloglasnega razbojnika Toma CI vijaka lz Popovca pri Benkov-cu. ki je bil svojčfts obsojen na 10 let ro-blje. Odsedetl bi jih moral v mariborski kaznilnici, a kakor 2e večkrat poprej, je Civljak pobegnil lz ječe ln na njegovo glavo je bila razpisana nasrada 10.000 din Nagrada bo po vsej priliki pripadla mlademu lovcu, ki ga je ubil. Iz LJubljane n— Sen tja koleni uprizore v četrtek in v soboto ob 20.15 Skuteckega zabavno veseloigro »Košček sreče« Ta ganljivo nežna in vesela igra veže gledalce do konca To poljsko odrsko delo odlikujejo duhoviti dia logi in zabavne situacije, ki vzbujajo neprisiljen, prisrčen smeh. V glavnih vlosrah sodelujejo: Bučarjeva. Grgurevičeva. Mle-kuševa. Batellino. Moser Plevelj. v ostalih vlogah sodeluje skoraj ves ansambl V nedeljo ob 1515 bo popoldanska uprizoritev te izvrstne veseloigre. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poset predstave »Kurent« se je moral z3ča. tem ravnajo. (—) O— Najlepši dar naši mladini za H klav-.ia in božič so Manioe Romanove pestre in zabavne knjige: 1. »Zgodbe, *likc šai«<.« 2. »Stric s košem« in »Teta s cekarj< m«. Dobite jih v vseh knisrarnah I—) u— ...ko puška govori. Med pac enti Ki so jih včeraj in predsnočnjim sprejel na kirurškem oddelku le b*lo večje Število ranjencev, ki so postali žrtve zdražb in pretepov, a nekateri med njim' so prišli celo iz bitk v katerih je govorila pušita-Tako Je v neko gostilno na Vrhniki v ponedeljek nekdo skozi okno dvakrat ali trikrat ustreli v družbo, ki je sedela okrog mize. Prvi strel je pogodil posestnika Franceta Kluna. da je v kratkem času Izkrvavel, drugi pa 34-letnega posest-nikovega sina Antona žnidaršiča iz VI-ševka pri Starem trgu. žn ^aršiča so prepeljali na kirurški oddelek. Prav tako so se v neki gostilni na Čatežu na Dolenjskem fantje sprli med seboj. Eden lz družbe Je pogra>bil lovsko puško in jo naperil na nasprotnika, a preden je sprožil, mu je ta cev odbl v stran. Krogla je nato pogodila 27-letnega posestnikovega sna Evgena škodo in ga poškodovala na obeh nogah. Iz Celja e— Koncert v proslavo zedinjenja bo v petek 1. decembra ob 20 v celjskem gledališču. Sodelovali bodo Celjsko pevsko društvo, Celjski zvon. Oljka, mladinski pevski zbor in godalni kvartet Glasbene Matice v Celju ter celjska vojaška godba Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K Goričarja vdove. Udeležite se koncerta, ki bo nudil lep umetniški užitek, v čim večjem številuj e— Povišanje plač v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje je s posebno okrožnico priporočilo vsem svojim članom, da zaradi naraščajoče draginje povišajo plače svojim nameščencem odnosno uvedejo primerne draginj ske doklade. e— Sokolsko društvo Celje-matica ponovno opozarja na akademijo, ki bo v četrtek 30. t m ob 20. v celjskem gledališču. Na sporedu je pozdrav državni zastavi, 10 telovadnih točk, dve deklamaciji tri orkestralne točke in alegorična slika V nedeljo 3. decembra ob 16. bo ponovitev akademije. Predprodaja vstopnic je v knjigarni K. Goričarja vdove, za nedeljsko ponovitev pa šele v soboto. e— Učiteljstvo bo zborovalo. Sresko društvo JUU v Celju bo zborovalo v ponedeljek 4. decembra s pričetkom ob pol 9. dopoldne v mestni narodni šoli v Celju. Poleg ostalih aktualnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje univ. prof dr Andreja Gosarja o temi »Nova družba in šola«. e— Šahovski brzoturnir. Celjski šahovski klub bo igral drevi brzoturnir za prvenstvo v mesecu novembru. Prijave do pričetka turnirja ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope«. e— Umrla Je v ponedeljek na Bregu pri Celju 821etna zasebnica Antonija Likovi-čeva. e— Teika prometna nesreča. Ko je vozil »letni delavec Anton Banovšek iz Škofje vasi pri Celju v ponedeljek deske skozi Trnovlje. se ]e na cesti v Trnovijah prevrnil težko naloženi voz nanj in ga pokopal pod seboj. Banovšek je dobil več zlomov in druge težke poškodbe po vsem telesu. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnica Ne pozabite na vel ko Miklavževanje Sokola L v soboto ob 20.30 v Sobo*, doma, Gaherje! i—X Iz Maribora a— december v gledališču. Kakor umi, tako se je gledališka uprava tudi letos odločila, da proslavi naš največji državni praznik z brezplačno popoid predstavo /a mestne reveže. Vprizori se Finžgarjeva ljudska igra »Veriga«. — Zvečer pa se ponovi po globoko znižanih cenah Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica« v Skr-binškovi dramatizaciji. S tem bo tudi najširšim slojem omogočeno, da proslavijo na kulturen način praznik zedinjenja. * a— Tudi petrolej je pričel primanjkovati v nekaterih vaseh ob meji. Ponekod vozniki za svoje nočne vožnje sploh ne morejo dobiti petroleja. a— Letaki. Sresko načelstvo za Maribor desni breg je kaznovalo Ignacija Lapuha in Ivana Breznika iz Rač na 1000 din globe, ker sta širila letak, ki ga je izdala »Zveza delovnega ljudstva v Sloveniji.« a— lz Pivkove sokolske družine. Proslava zedinjenja z zaprisego novega članstva 00 v soboto ob 20. v prostorih vojašnice «ralja Petra Osvoboditelja. Bratie in sestre, ki imajo kroje, v krojih, ostali pa v civiilu z znakom. Po proslavi čajanka, izključno za članstvo. a— Iz pravoslavne cerkvene občine. Pravoslavna parohija sporoča svojim vernikom, da bo 1. decembra v vojaiki kapeli v Melju ob osmih liturgija ter ob devetih zahvalni obred, ki se naj ga verniki polno-števtlno udeležijo. a— Sola in dom. V Narodnem domu je bil v ponedeljek zvečer VI. redni občni zbor društva »Šola in dom«, ki ga je vodil g. Fran Skaza. Poročal je o težkih okoliščinah, s katerimi se mora društvo boriti. Zanimanje za koristno društvo je precej padlo, kljub temu pa je društvo izpolnilo svoj program, dasi je imelo zelo pičla sredstva. Društvo je posredovalo, da so se uredila otroška igrišča, zavzelo se je za higieno v telovadnicah ter za razširjenje ženske gimnazije v Mariboru. Iz poročila tajnika g. Mlačnika je bilo razbrati, da se je število članstva napram preteklemu letu znižalo za 50. Blagajnik g. Stiastny je poročal, da znaša društveno premoženje 5438 din. Prof. Martine je poročal o poslovanju vzgojne posvetovalnice, ki je ena izmed štirih v državi. a— ifciovaoua tmmnunlja sokola Maribor matica v četrtek 30. t m. v Sokolakem domu obeta biti tudi letos na višku, kar kaže bogat .a zbran spored 13. telovadnih točk. P. skrbite si vstopnice v prodaji piti »i-*utniiku« < — ) a— Obvestilo. Združenje trgovcev za mesto Maribor objavlja Na praznik Zedinjenja, v petek. i. decembra, morajo biti zaprte 'vse trgovine. Ua M-Hlavževo nedeljo, (ime 3. decembra, pa ostanejo trgovine v mestu Mariboru kipite- od 8. do 12. ure dopoldne. (—) a— Mestno kopališče bt dne 1 decembra zaprto. a— V Vinarju Je gorela Posestniku Ivanu Spindlerju iz Vinarja je zgorela domačija. Gasili so tudi mariborski gasilci, ki so omejili požar. Spindler je oškodovan za 50.000 din. a — Ponarejevanje tombolskih kart. Pred sodišče je prišel Lojze iz Ptuja, ker je bil obtožen, da je sodeloval pri ponarejanju tombolskih kart, s čimer se je preživljala cela druščina. Lojzek je skesano priznal svoje grehe, ni pa bil obsojen kot mlajši mladoletnik, pod pogojem, da ne bo v teku enega leta storil nobenega kaznivega dejanja. a— Streljala sta kakor besna. V neki gostilni v Veliki Zimici sta v teku spopada streljala neki Hrastnik in Zamuda kakor besna. 40 strelov sta sprožila. Pri tem so bile tudi žrtve. 28 letni viničarski sin Jakob Cervek ie dobil strel v pljuča.. 25 letni kovaški pomočnik Viktor Ploj v glavo. 25-letni posestniški sin Ivan Damjan pa v le-i vlco Vsi trije se zdravilo v mariborski i bolnišnici Ko sta Hrastnik in Zamuda iz-I streMla vse naboie. sta jo neznano kam od-j kurila Orožniki zasledujejo oba pobesnela strelca r g t o Dalstesflne spremembe pri Prizada Nova načela Prizadove intervencijske politike Ze včeraj smo poročali o občnem zboru Prizada, na kalerem je bila izvoljena nova uprava s predsednikom dr. Savo Obrado-vičem, pomočnikom trgovinskega ministra (doslej je bil predsednik bivši pomočnik kmetijskega ministra Milan Novakovič). Po novi uredbi delegira tri člane v upravni svet Prizada ban banovine Hrvatske. Na osnovi te nove uredbe je ban banovine Hrvatske delegiral v upravni svet upravnika Gospodarske sloge Dragotina Tota. ki je bil pri konstituiranju nove uprave iz-Toljen za podpredsednika Prizada. Nadalje je ban banovine Hrvatske delegiral v upravo dr Silvestra Gjunija. predstavnika splitske Zadružne zveze in inž. Dragu-tina Makarja, svetnika pri banski oblasti v Zagrebu. V nadzorstveni odbor pa je ban bn^ovine Hrvatske delegiral g. Josipa Ani-ča. Poleg novega predsednika dr Save Obradoviča je trgovinski minister dele giral v upravni svet še šefa Zavoda za oospeševanje zunanje trgovine dr. Milu-iina Petroviča, finančni minister je dele-tfra! svojega pomočnika dr. Antona Fili-^anrHča in svetnika finančnega ministrstva Šarijo Starčevica. Občni zbor pa ie svobodno izvolil v upravni svet dr. Milenk* Mark ovira, generalnega direktorja Poštne hranilnice. Savo Delfča. iz Saveza nabav-Ijalnih zadrug državnih uslužbencev. Vojo Petkovica. izvoznika iz Beograda Jovana Cnlnma. trgovca iz Novega Sada Dwdia Donoviča. predsednika občine iz Resna, Ve??ra Conlasrioa. izvo7nika iz Doboja in dr Joža Basaja, ravnatelja Zadružne zveze iz Ljubljane. Pomen sprememb v opravi Prizada Za občni zbor je bilo veliko zanimanje zaradi napadov, ki jih je v zadnjem času izneslo proti Prizadu vodstvo srbskega kmetijskega zadružništva Kakor poroča beograjska »Politika« ni prišlo do pričakovanih burnih polemik, ker občnemu zboru niso prisostvovali predstavniki srbskih kmetijskih zadrug in tudi predstavnikov kmetijskega ministrstva ni bilo. V komentarju k sestavi nove uprave pravi »Politika«, da so v upravni svet prišli predstavniki konzumentskih krogov, ki niso in-teresirani za vzdrževanje previsokih cen žitu. Tako je prišel v upravo tudi predstavnik Gospodarske sloge, ki je nedavno postavila zahtevo po maksimiranju žitnih cen, in predstavnik uradniškega konzum-nega zadružništva. S predstavniki banovine Hrvatske bodo prišli do izraza tudi tako zvan< pasivni kraji, ki morajo mnoge , kmetijske proizvode dokupovati ln nimajo ! interesa na tem. da bi bile cene pretirano visoke. Tudi glede na novo uredbo, ki pooblašča trgovinskega ministra, da naloži Prizadu posle intervencije na domačih tržiščih, je pričakovati, da bo Prizadu v bodoče poverjena naloga intervenirati na trgu ne samo proti prenizkim, nego tudi proti previsokim cenam. j Cede na očitke ki so bili iznešeni proti ! Prizadu da je preveč pšenice izvozil v 1 inozemstvo ie na občnem zboru dosedanji predsednik Milan Novakovič izjavil, da Prizao ne rrort de'ati kai hoče in kakor hooe temveč mora poslovati tako kakor >e mu to predpiše ker ni samostojna ustanova nego organ državne gospodarske politike Na očitke glede disparitete meri Pri-/.abrvo odkupno renr in mnogo nižjo ceno, ki so 1o zlasti v avgustu niačevali trgovci nroducentom ie g Novakovič odgovoril, da krivda ne zadene uprave Prirada ki je rnei samo nalogo da odkupi oo predpisanih pogojih vso ponudeno pšenico. Če ne bi v Evropi irhrnhn.n? vojna, bi doživeli polom žitnega režima Ob zaključku občnega zbora je dobil besedo generalni ravnatelj Prizada Edo Markovič, da odgovori na napade, ki so bili v zadnjem času iznešeni proti Prizadu. Dejal je med drugim, da je bila letos prvikrat, odkar je bila izvršena reorganizacija Prizada, odkupna cena za pšenico določena brez predhodnega zaslišanja družbe. Prejšnja leta je uprava Prizada lahko prevzela vso odgovornost, letos pa tega ne more, ker je bil žitni režim uveden brez Prizada. Ko je bila v juliju določena intervencijska cena 165 din, je' znašala izvozna pariteta za pšenico ie 65 din če ne bi izbruhnila vojna v Evropi, bi Prizad pri tem žitnem režimu Izgubil vse svoje fonde (zlasti intervencijski fond, ki znaša 139 milijonov din) tn Se kakih 150 mtlijono\ din preko tega. Na srečo pa so se razmere v Evropi bistveno spremenile in državna blagajna sedaj ne bo oškodovana. Do velike ponudbe pšenice je prišlo deloma zaradi tega, ker so bile podane izjave, da veljajo visoke odkupne cene samo v po-četku žitnega režima, deloma pa zaradi vojne psihoze. Tako Je moral Prizad v šestih tednih odkupiti 36.000 vagonov pšenice, ki je ni vedel kam spraviti. Prizad je bil prvi, ki je opozoril na posledice zaradi predpisane odkupne cene. Njegovemu pozivu, naj vsaj večja mesta in druge ustanove odkupijo za rezerve večje količine pšenice, se takrat nihče ni odzval. Bessdils naredbe o omejitvi motornega prometa Poročali smo že. da sta trgovinski in finančni minister na osnovi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv in prometa z motornimi vozili od 10 novembra t L predpisala izvršilno naredbo. ki je objavljena v včerajšnji številki »Službenih no-vin«. Uredba se glasi: Omejitve Do nadaljnje naredbe je prepovedana uporaba vseh privatnih potniških avtomobilov in motociklov v časa od sobote ob 14. uri do ponedeljka ob 8. uri. Od te prepovedi so izvzeti: 1) avtobusi, ki vrše redni potn ški promet; 2) avtotaksiji, ki pa morajo biti vidno in enotno označeni po naredbi notranjega ministra; 3) avtomobili zdravnikov, veterinarjev in osebja sanitetne službe, toda le pri vršenju njihovega poklica; 4) motorna vozila prostovoljnih gasilskih drštev; 5) avtomobili tujih diplomatskih predstavnikov. Uporaba potniških avtomobilov države in samoupravnih teles se omejuje izključno na službene potrebe Predstojnik državne ali samoupravne ustanove, ki ima avtomobile, bo izdal naredbo «za omejitev porabe vozil na najnujnejšo mero, pri čemer jim bo odredil najvišjo potrošnjo tekočega goriva. Vozači teh avtomobilov morajo imeti legitimacije, ki jih podpiše predstojnik dotične ustanove. Do aadaljnega je prepovedana uporaba avtomobilov v relacijah, ki so vzporedne z državnimi železniškimi progami. Od te prepovedi je izvzet tovorni promet v okolišu 30 km od posameznih krajev. Prijava vozil in motorjev Da bodo lahko izkoristili ugodnosti na-daljnih naredb, s katerimi se bo uredila prodaja tekočega goriva, so dolžni: 1) lastniki vseh motornih vozil (motociklov, potniških avtomobilov, a v otaksi-jev, avtobusov, plovnih objektov itd.) predložiti najkasneje v 15 dneh od uve-ljavljenja te naredbe pravilno izpolnjene prijave svojih vozil po obrazcu št 1. natiskanem v »Službenih nov^nah« Te prijave se predložijo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu, pri katerem je vozilo registrirano, in sicer v dveh enakih izvodih. Osebe in podjetja, ki imajo več vozil, morajo za vsako vozilo predložiti posebno prijavo; b) lastniki motorjev na pogon s tekoč'm gorivom, ki se uporabljajo za pogon ;ndu-strijskih, obrtnih in drugih naprav, morajo predložiti najkasneje v 30 dneh od dneva uveljavljenja te uredbe prav:lno izpolnjene prijave za vsak motor po obrazcu št. 2. natiskanem v »S'užbe->ih no vinah« Te prijave se predložijo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu, pri katerem je motor registriran, in sicer v . dveh enakih izvodih. I pogon s tekočim gorivom, ki ne bi pred ložilj pravilna izpolnjenih prijav v predpisanem roku ali M v prijavi navedli neresnične podatke, ne bedo mogli dobiti tekočega goriva » pogon, čim se bo uvedel sistem oskrn« na podlagi kart ali na drugačen način. Gornje prijave so oproščene taks v smislu ČL 1. tar. štev. 6. zakona o taksah. Obče upravna oblastva, ki bodo prejela prijave, izpolnjene v gornjem smislu, bodo preverila prijave in potrdila vsako prijavo, ki je točno izpolnjena. En izvod bodo dostavila s priporočenim pismom upravi državnih monopolov, drugi izvod pa bodo pridržala za svojo uporabo. Omejitve ne veljajo ie vozila na plinski pogon Omejitve is naredbe se nanašajo samo na motorna vozila na pogon s tekočim gorivom (nafto ali nje derivate). Ona vozila, ki so urejena na pogon z domačim gorivom (metanov plin, lesni plin, oglje ln slično) se lahko nadalje svobodno uporabljajo brez omejitev. Za kršitev predpisov glede vožnje ob nedeljah in glede vožnje v relacijah, ki so pararelne z železniškimi progami, se kršitelj predpisov kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din in zaporom 30 dni. Nova pogajanja za uvoz rumunske nafte Pogajanja, ki jih je vodila naša delegacija v Bukarešti zaradi uvoza nafte, so bila skoro zaključena, ko je prišlo do demi-sije vlade Argetoiana. Neposredni povod vladne demisije je bila, kakor smo že poročali, zunanja trgovinska ln devizna politika rumunskega ministra za gospodarstvo Bojoua, ki je poizkusil uvesti kompliciran devizni režim, po katerem bi morale klirinške države (med katere spada tudi naša) plačati za rumunsko blago 60—70% višje cene. Finančni minister Constantlne-scu, ki se je upiral temu režimu, je Obdržal svoj resor v novi vladi Tataresca. Resoi za narodno gospodarstvo pa Je prevzel tajnik tega ministrstva Bajcolanu, Id Je vodil rumunsko delegacijo pri pogajanjih z našo državo. Vladne spremembe so povzročil začasno prekinjenje pogajanj. Med tem časom je naši delegaciji uspelo, da nam je za jamčila dobavo večje količine nafte na račun kontingentov, določenih za tekoče leto Tako je sedaj na poti v Jugoslavijo 15 ladij (tankov), vsaka s količino 80 do 90 vagonov nafte. Naša eksperta svetnik trgovinskega ministrstva Boško Djordjevič tn direktor devizne direkcije Narodne banke Kosta Ljubisavljevlč sta ae med tem vrnila v Beograd, kjer sta dobila nove tn-strukclje in sedaj znova potujeta v Bukarešto. kjer se bodo v četrtek nadaljevala pogajanja. Pričakovati le. da bodo sedaj pogajanja hitro zaključena. Glavna zadružna zveza o zaščiti minimalne lune2ke posesti V ponedeljek 27 t. m je bila v Beogradu seja širšega upravnega odbor- Glavne zadružne zveze,- kf jo je najprej vodil predsedn k dr. Anton Korošec, poznele pa sta seji predsedovala podpredsednika Voja Djordjevič, minister na razpoloženju in Miloš Stibler Po končani obravnavi tekočih zadev so na seji sklenili da by 15. decembra v Beogradu redna letna skupščina Glavne zadružne zveze Nadalje so razpravljali o razdelitvi pomoči ca zauru^ni pouk in stat:stiko ter o postavitvi revizo; -jev Glavne zadružne zveze. Tajnik Djordie Davidov.č je predlož:! obsežen refecat o vprašanju zaščit* m ni-malne kmetske posesti, glede na akcijo da bi se v smslu 8 t7l srbijanskega državljanskega sodne a P stopka iz 1 1873 zaščita minima ne kmečke p->ce*ti razširila tudi na druge kraje naše države P< obsežni diskusiji je upravni odbor zav^e stališče, da je zaščita minimalne kmečk« posesti koristna in potrebna, vendar je je treba spraviti v sklad s potrebo kmeta P** kreditu Zato je neobhodno potrebno, da bi se od zašč.te izvzele terjatve kred tnih zadmg in ustanov za kmečko samopomoč podobno kakor so po zakona o Pri > il gf rani agrarni banki terjatve te bai.ke iz vzete iz predpisa tega S 471. Isto naj b veljalo tudi za kmečke kreditne zadruge Na ta način bi imel kmet možnost, da do bi kredit, obenem pa bi bil zaščiten. — Industrija in vpisovanje prve tranše 6'/* posojila za obiambna dela in narodno obrambo. Ze včeraj smo poročali o emisiji prve tranše tega notranjega posojila v višini 700 milijonov din. Vpisovanje bo 1. in 2. decembra Sedaj poročajo iz Beograda, da je bilo na seji s predstavniki industrije 24. t. m. v Beogradu dogovorjeno, da bo industrija vpisala 50 do 60 milijonov tega posojila. Gospodarske vesti — Sporazum o predvojnih dolgovih Srbije in Bosne. Iz Beograda poročajo, da Je bil včeraj podpisan v oddelku za državne dolgove prt finančnem ministrstvu sporazum med Nemčijo in našo državo o predvojnih dolgovih Srbije in Bosne. = Iz naše železarske Industrije. Strokovni list »Metalurgija« poroča v novem-berski številki da proučuje Kranjska industrijska družba možnost gradnje drugega plavž za potrebe svoje jeklarne, Id bi imel kapaciteto vsaj 50.000 ton surovega železa letno, kakor obstoječi plavž na Jesenicah, in da obstoji možnost, da se plavž zgradi v dolini Sane. Kakor smo se informirali, je prt Kranjski industrijski predmet študija zaenkrat samo vprašanje, kje naj bi se eventualno postavil nov plavž, odnosno kje bi bilo najprlkladnejše mesto za tako industrijo, pri čemer pridejo v poštev oziri na ležišča železne rude. na prevozne možnosti in na obstoječe vodne sile. Barze 28. novembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški, boni ao se v Zagrebu trgovali po 36.50, v Beogradu pa po 37.73. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda prt nespremenjeni tendenci nudila po 437 (v Beogradu je bil zabeležen nižji tečaj 435—435 50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% beglu^klh obveznicah pa 80 (v Beogradu po 79.75 v 67' dalmatinskih agrarnih obveznicah po 75 (v Beogradu po 74.75) in v delnicah Gut-man po 53. Devize Ljubljana. Oficieuu tečaji: London 173.10—176.30, Pariz 97.85—100.15, New York 4425—4485, Curih 995—1005, Amsterdam 2348—2386, Bruselj 731.50—743.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 213.83 217.03, Pariz 120.93—123.23, New Tork 5480 —5520, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2899.93—2937.93, Bruselj 903.47— 915.47. Curih. Beograd 10, Pariz 9.90, London 17.47, New Tork 446, Bruselj 73.75, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oslo 101.35, Kdbenhavn 86.10, Sofija 5.40, Budimpešta 80, Atene 3.40, Bukarešta 3.40. Efekti Zagreb. Državne vreunote: Vojna škoda 437 bl., 4% agrarne 53 den., 6% begluške 79—80.50 (80), 6% dalm. agrarne 74— 75.50 ( 75), 6% šumske 75 bl., 7% stabiliz. 91—94, 7% Invest. 97—99, 7% SeUgman 99 den., 7% Blair 89—90, 8% Blair 93—95; delnice: Narodna banka 7100 den., PAB 200 den., Trboveljska 225—230, Gutmann 50—53, Sečerana Osijek 100 den., Oslječka Ijevaonica 150 den. Beograd. Vojna škoda 435—435.50, 6% begluške 79.50—80 (79.75), 6% dalm. agrarne 74.50—75 (74.75), 6% šumske 73—73.75 (73.50—73.75), 1% Invest. 99 den., 7% stabiliz. 97 den., 7% SeUgman 99.50 den., 1% Blair 89.50—90 ( 89.50), Narodna banka 7300 deiu, PAB 203—204 (204—205). Blagovna tržiTSa Žito + Chicago, 28. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 88, za maj 86.25, za julij 84.50; koruza: za maj 52.75, za julij 53.125. 4- Winnipeg, 28. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za julij 75.25. za okt. 76.75. + Novosadska blagovna borza (28. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol Novi 8ad 189 — 191: gor b. 190 — 192: srem. 188 — 190; slavonska 189 — 191; ladja Tisa 191 — 193: ri: baška 142 -144 Oves: baški. sremski tn slavonski 148 - 150 Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 160 — 165 Koruza: baška 140 — 142; banatska 137 — 139: nova par Indjij3 111 — 113 Moka: baška tn banatska Og« ln »Ogg« 285 - 295: »2« 265 -£75: »5« 245 255. »6« 235 - 245: »7« 195 - 205; »8« 125 - 135 Fižol: baški r*> 8l t*»l« hrez vre* 360 370 Otrobi Ršk< i sremski 117 50 - 120 Volitve na nnivarzi Na naši univerzi so bile pretekli teden končane volitve v posamezna strokovna društva. Na pravni fakulteti so dobila katoli. ška akademska društva 145 glasov, nacionalni pravniki so nastopil z dvema listama ln je dotrla lista »Jugoslavije« 120. !ista »FMinosti« pa 43 glasov levičarji so dobili 53 glasov. Na f lozofski fakulteti ie dobila B--La katoliške konservativne akademske zveze 58 glasov levičarska katol;ška lista oa 38 glasov »Slovenec« je poročal da so meM na tej fakulteti levičarji ln nacionalisti skupno listo ki je dobila 58 glasov Dejansko pa take liste ni bilo, ker se »Jugoslavija* ki ima na tej fakulteti 45 pisanih Članov ln večino uprav v treh klu ih (romfnisti geografi ln matematiki) M't?v n ude'ežlla - Na medicinski fakuHeti so dobili :e v čar ji 66 glasov katoliška Usta 36 ln lista »Jugoslavije« 23 glasov. Na tehnični fakultrt obstoja Zveza strokovnih khibov posamernih oddelkov. Na gradbenem oddelku Je »Jugoslavija« dohfla absolutno večino in ima poleg predsednika šest odbornikov Na strojnem oddelku imajo v odboru člani »Jugoslavije« prav tako večino V Društvu ke k o v e predsedn k član »Jugoslavije« med 9 odborniki je 6 članov »Jugoslavije«. Pri moDtanistib je predsednik neor-'a nizi ran nacionalist »Jugoslavija« Ima 3 odbor-levičarj 4 katoliška »Zarja« 1. Pri arhitektih je razmerje med »Jugoslavijo« in levičarji 16:18 na elektrotehniki pa so absolutni gospodarji levičarji. Predsednik Zveze strokovnh društev na tehnični fak - 'teti je član •Jugosla "i je« tn od 12 odbornikov je 7 '—- Tugoslavije«. Da je na filozofski fakulteti razmerje oliko v prilog akademikov JRZ, Je, kakor vsa leta. tudi letos pripisati dejstvu, da je tam vpisanih precej duhovnikov m redovnic. Obnovitev ukinjenih vlakov Beograd, 28 nov v. Objave v »Jutru« kako so bili v drugih direkcijah zopet vzpostavljeni mnogi reducirani vlaki, so povzročile nešteto pismenih in brzojavnih peticij in protestov na prometno ministrstvo. Skoraj lz vseh krajev Slovenije ao organizacije, zlasti gospodarske, pa tudi občine pošiljale ministru prošnje in pozive, naj se Slovenija pri delni obnovi prometa ne zapostavi V ministrstvo je sedaj Izdelan predlog da se tudi v območja ljubljanske železniške direkcije vzpostavi velik del ukinjenih vlakov in sicer v skupnem obsega nekai čez 200 dnevno prevoženih kilometrov. Upati je, da bo minister naredbo morda te Jutri, ali vsaj prihodnje dni odobril in da bodo najbolj vaini ukinjeni vlaki morda ie a 1. decembrom, najkasneje pa s pričetkom prihodnjega tedna pričeli voziti. ^ _____________ženo Desanto Ris06.Ia neznanega razloga ju Je hoteJ aretirati, ker pa je Jakša Petanovič pobegnil, Je aretiial samo Desanko Rističevo. Ko so jo peljal, v policijsko stražnico, je nenar doma skočil iz stranske ulice Jakša Petanovič ter oddal iz revolverja 3 strele na Miouraga Jankoviča, nato pa pobegniL Jankovič je podlegel kasneje ranam, morilca pa so zjutraj aretirali. Smrt mladenke pod vlakom Ljubljana, 28. novembra. Na progi med Verdom m Logatcem je železniški čuvaj naletel davi na razmesarjeno žensko truplo tik tira. Čuvaj je stvar takoj sporočil postajama na Verdu in v Logatcu ter obvestil tudi orožnike na Vrhniki. Na kraj nesreče je prišla orožniška patrulja, ki je v nesrečni cl spoznala mlado dekle iz LJubljane, Danico Kovačeviče-vo iz Kosove ulice v Šiški. Orožniki so takoj obvestili policijsko upravo v Ljubljani, ta pa očeta nesrečnega dekleta, ki je pismonofia pri šišenski pošti. Na Verd je prišla komisija železniške direkcije iz Ljubljane, ki je ugotovila, da je Kovače-vičeva na odprti progi na nepojasnjen način padla iz vlaka, najbrž iz potniškega, ki prihaja v Ljubljano ob 19.20, ali pa iz brzca, ki prihaja nekaj minut po polnoči. Danica Kovačevičeva, ki ji je bilo komaj 25 let tn Je bila zaposlena v Sumijevi tovarni v LJubljani, se Je v nedeljo odpeljala na Rakek, na povratku domov pa je doživela strašno nesrečo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Vrhniko, od tam pa v Ljubljano. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 15. na pokopališče v Dravijah. Bodi ji žemljica lahka! S^kol Be°grad, 28. nov. p. Davi ob 4. ae Je pripetil v Beogradu zločin, čigar žrtev Je postal starefilna kvarta Miodrag Jankovič. S podrejenimi organ! policije Je ortgle-doval nočne lokale, ki jb Je v njegovem okraju precej ta je število. V nekam lokalu ja oafctai aa JaJsto Petanovfcfc te aftp- Vadlteljski zbor Sokola L v Ljubljani obvešča vse članstvo in starše naraščaja n dece, da je redna telovadba oddelkov po sledečem vrstnem redu: za člane vsak torek in petek od 20.15 do 21.30, za moški naraščaj vsak torek, in petek od 19. do 20.15. za moško deco vsak ponedeljek ln četrtek I. oddelek deca do 10. leta od 17. do 18. ure, II. oddelek deca od 10. do 14. leta od 18. do 19. ure, za članice vsaik ponedeljek in četrtek od 20. do 21.15. za ženski naraščaj vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure. za žensko deco vsak torek in petek I. oddelek deca do 10. leta od 17. do 18. ure, H. oddelek deca od 10. do 14. leta od 18. do 19. ure. Vse članstvo ln starši se obveščajo, da se konča vpisovanje v vse oddelke a 5. decembrom, ker se prične potem z pripravami in redn m delom v oddelkih za prihodnje leto. Članstvo se opozarja, da je telovadba do 26. leta obvezna. Sokol I. Ljubljana Tabor proslavi državni in sokolski praznik v petek 1 decembra ob 11. dopoldne v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru Ob tei priliki bo svečana seja društvene up-ave. Na dnevnem redu bodo nagovor prevedba dece v naraščaj in naraščaia v članstvo. polaganje zaobljube vseh novih članov in članic, ki so prestali š^stme-^čno poskusno dobo in so bili definitivno cP"e-ieti, in polaganje zaobljube naraščaja in dece Vabimo vse članstvo, da se te svečanosti udeleži v čim večjem števi1« r Sokol Ljnbljana-Siška proslavi državni in sokolski praznik 1. december s prosvetno akademijo ob 20 v v^k; d-^ranl Sokolskega doma v Šiški Na prosl?vo se \-ab:ta članstvo in naraščaj kakor tudi -Kta'0 občinstvo. S^kol Medvode. Veselje Je gledati živahno vrvenje mladine v nsšem So':ol--kem domu. Tu je neprestano gibanje vse popoldneve in večere: te'ovadne vaje se vrste z vajami za igre in petje. Vse se pripravlja za telovadno akrdemijo. ki bo na praznik zedinjenja 1. decembra ob 20 Spored je pester. Igra »Pri belem konjičku« je izborno uspela Vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge in jih sijajno podali, da res ne vemo. komu bi dali prednost. Burno odobravanje do vsakem dejanju Je pričalo, da je bilo občinstvo z igro nad vse zadovoljno. Na splošno željo se 'gra v nedeljo ob 16 ponovi. Akademija kamniškega Sokola za 1. december. Sokolu je praznik zednjenja najvišji praznik. V tem znamenju prpravlja kamniški Sokol svojo proslavo 1. decembra. Na akademiji, ki bo na predvečer praznika v čitalniških prostorih, bo pokazal svoje delo In uspeh, predvsem kar se tiče dela v telovadnici, pa tud duha. ki vlada v našem Sokolu. Nastopili bodo vsi oddelki z raznimi vajami ln skupinami, na sporedu pa je tudi prizor »Na Kosovem«. ki je zelo učinkovit tn zelo primeren današnjim dnem. Vabimo Kamničane ln okoličane, da pridejo in sodelujejo manifestaciji na-4era hotenja in naših želja k prvemu decembru. Pričetek ob 20. Sokolska proslava v Kranja V četrtek ob pol 21. priredi Mestna občina kranjska v Narodnem domu pcosiavo državnega praznika. Sokolsko društvo Kranj pa bo nro«lavilo državni in sokolski praznik v petek. Ob 11. ho slavnostni zbor, katerega se mora udeležiti vse članstvo, ostala javnost pa je vljudno vabljena. Ob 18. bo v telovadnici akademija, katere spored obsega II pestrih točk. Vljudno vabljeni 1 I Sreda, 29. novembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napoved, poročala. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Španske pesmice ln plesi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: NapovedL — 13.02: Resni zvoki in veseli ritmi (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: a) Narodno obrambno delo in mladina (prof. E. Boje); b) Za mlade naravoslovce (g. Zor). — 18.40: Kmet izobrazba In šola (dr. Vinko Brusnen). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. - 19.50: Fotografiranje v naravnih barvali (g. Fr. Bajt). — 20: Rubinsteinovl dvospevi (gdčm. Poldka Zupanova in Vida Rudolfoma). — 20.45: Plesna muzfka a plošč. — 21.15: Klarinet sdo (g. Fr. Ur-banec). — 22: Napoved, poročila. — 22.15: TamburaškJ sekstet (St. Kahne). Beograd 18.05: Orkestralni koncert — 20: Prenos opere fes gledališča. — Zag«% 20: Prenos opere Iz Ljubljane. — Praga 19.50: Spevoigra. — 23: Koneert češka glasbe. — Sofija 19: Instrumentalni koncert. — 19.50: IVenos Wagnerjeve opera »Tasmhftuserc. — 22.30: Lahka In plena muzika. — Dunaj 16: Lahka godba. 3Alf; Puodnijeva ' ti Rdeči križ se pripravlja Ležišča premoga ▼ zapadni Ukrajini Švedski listi poročajo lz Moskve, da so v Zapadni Ukrajini, ki so jo Rusi vzeli Poljakom, odkrili ogromna ležišča premoga. Odprava geologov je premogovnemu kamisarijatu v Moskvi poslala poročilo, lz katerega je razvidno, da Poljaki teh zakladov niso Izkoriščali in da M jih bržkone tudi nikoli ne bi odkrllL Gre za najmanj 100 milijonov ton lahko dostopnega antracita ln mehkega premoga. Na mnogih mestih segajo skladi do površja. Novi premogovniki so za Rusijo velikega gospodarskega pomena, ker bodo zvišali nje Izvozni presežek. je jablan Finske žene iz višjih družabnih slojev se zbiraju v pisarnah Rdečega križa in odboni za narodno obrambo atletov In delavcev Ficska v številkah — Njena gospodarska struktura Preživlja jo trgovina z lesom in njegovimi izdelki Na £'"inskeni živi na pcwršim 382.000 Stii*: jaških kilometrov okrog 4 milijone ljudi. Po poklicu jtih pripada okrog 60 odstotkov poljedelstvu, 17 odstotkov industrij in obiti, 4 odstotki so zaposleni v trgovini, isto tol ko v prevozni in prometni stroki 15 odstotkov pa v drugih poklicih Gospodarstvo te velike, toda mailo naseljene dežeie temeljil zelo na bogastvu z lesom. Lesne zaloge finsk h gozdov računajo na 1600 milijonov kubnih metrov, število dreves ki so primerna za prodajo kot gradbeni les. cenijo na 1500 milijonov, od tega je 90 odstotno iglavcev. Les n lesni izdelk predstavljajo skoraj 80 odstotkov vsega finskega izvoza. Izvoz finska dežele je znašal v prvih osmih mesecih tega leta 5759 milijonov finskih mark. Od tega je odpadlo 2289 milijonov mark na les in lesne zdelke ter 2377 milijonov mark na lesovino in papir. Dru- ge znatne postavke v izvozu ao predstavljale žive živali v vrednosti 494 milijonov finskih mark in rude v vrednosti 166 milijonov mark. Površina, ki jo poljedelsko tekorlščajo, znaša okrog 2 milijona hektarjev, od tega je 52 odstotkov travnikov in pašnikov. Velik pomen ima tudi f nsko mlečno gospodarstvo. Razen živih živali Finska ne izvaža živinorejskih proizvodov, kajti v tem pogledu je sama v znatni meri odvisna od uvoza. Stev Jo industrijskih podjetij znaša okrog 4200, v industriji pa je zaposlenih okrog 207.000 oseb. Kosmato vrednost industrijske proizvodnje cenijo na kakšnih 21 milijonov finskih mark. Finska trgovinska mornarica razpolaga trenutno z 850 enotami s skupno 360.000 t Med temi enotami je 558 pamikov s 304.000 t, 182 motornih ladij z 21.000 t in 110 jadrnic s 35.000 t. Bjdlte previdni z bankovci! Otroci jih ne smejo prijemati, ker se lahko nalezejo kakšne bolezni V bankovcih tiči marsikakšna nevarnost, ki zdravniki pred njo svarijo. V zdravstvenem pogledu bankovci še daleč niso tako prijetni kakor kovanci. Kovanci namreč bolezni ne prenašajo, ker uničuje srebro in baker v njih bolezenske kali, na papirju pa se sčasoma naberejo velike množine vsakovrstnih nevarnih klic. Obrt na bojišču V normalnem prometu z bankovci posebne nevarnosti sicer ni, vendar bi morale matere paziti na to, da bi se otroci ne igrali z njimi in jih prijemali. Otroci imajo navado, da vtikajo vsakovrstne stvari v usta in to pri bankovcih gotovo ni zdravo. Ce se otroci igrajo s kovanci, še daleč niso izpostavljeni tolikšni nevarnosti, saj moremo kozarec inficirane vode razkužiti že s tem, da damo vanj srebrn novec. 2e najneznatnejši, netehtljivi delci srebra, ki prehajajo v vodo, uničujejo bakterije isto tako kakor zdravila, ki vsebujejo srebro. Računajo, da je na svetu okrog 450 milijonov jablan, to je trikrat toliko, koificor je hrušk. Samo v Zedinjenih državah imajo 100 milijonov jablan. Na drugem mestu je Nemčija a 85 mlijonov dreves, ki pa še vedno ne zadostujejo za domačo potreba na tretjem Francija z 68 milijoni jablan. Hrušk ima največ Nemčija, in sicer 35 milijonov na drugem mestu so Zedinjene države z 20 milijoni. V normalnih letih dajejo vse jablane okrog 10 miljo* nov, hruške pa okrog 3 milijone ton sadja. Družinska idila S". :v ■-. > " r sr , ■ f-J, 'v,., - - i J i- i T; Egiptskl kra^j Faruk a soprogo in otrokom Pisatelj Slllanpaa Letošnji Nobelov laureat za književnost je hotel pač na ta način izraziti svoje simpatije do malega, zavezniškega ljudstva, ki mu veliki sosed daje preživljati kritične ure. Vendar pa si je nagrado zaslužil tudi pesnik sam. Silianpaa m namreč samo najbodj priznani finski pesnik in pisatedj sedanjosti, ki je ustvaril literaturi svojega ljudstva sa-mobitno, s vendar svetovno veljavno obliko, temveč je tudi pravi zastopnik svojega naroda, utelešenje najboljšega finskega rodu. Kot sin ubogega kočarja, ki je zrasel v skopem, trdem svetu finskega kmetstva, živi še danes v najtesnejši zvezi s svojo kmečko domovino, čeprav si je izbral Helsinke za bivališče. Je pravi realist ki upodablja vse, kar je prijemljivo, nazorno in diši po zemlji, a pri tem tudi pravi pesnik — ne sicer kakšen romantičn, pevec, vendar pa globoko čuteč, včasih ceH zasanjan lirik! Ves živi v naravi, ki jo oživlja s skopimi pripomočki in z malo besedami Napisal je celo vrsto novel, njih najbolj znana zbirka, ki jo je izdal 1924 se imenuje »Kar ob zemlji živi«. Napisal pa je tudi vrsto romanov, med katerim' so najpomembnejši »Pobožna revšč.na« iz I. 1919. »Mlada smrt« 1931, m »Moževa pot« 1932. Drugi izmed navedenih romanov si je najbolj utrl pot tudi v svet S sugestivno silo, ki spominja pogostoma na Revraonta, podaja realistično hrapavo, a mnogo'ično sliko finskega kmetstva m v nasprotju z njo zelo privlačno, navzlic neki kmetski teži fino in dražestno podobo dekle Silje. Roman je s svojimi !:ki pravi simbol Sil-Lanpaajeve umetnosti ki zna biti obenem trda in nežna. 81Ilanpft& fits brzojavko z obvestilom, da je prejel Nobelovo nagrado LetoAnjo Nobelovo nagrado za literaturo so podelili, kakor smo že poročali, finskemu pesniku Francu Emilu Sillanpaaju. Pri podelitvi te nagrade so odločali, kakor v prejšnjih letih že večkrat, gotovo tudi dnevni politični momenti. Nobelov odbor Kako spijo živali Podlasice, zajci, mačke in lisice, jež in ptice Živalske spalne navade predstavljajo zanimivo poglavje, ki je pa še prilično neraziskano. Nekatere živali zaspijo zelo rahlo spanje. Podlasice v spanju n. pr. ne boš nikoli ujel, še manj kakšnega zajca. Tudi mačke, ki spijo na videz z odprtimi očmi, se hitro prebude. Jež nasprotno zelo globoko spi ln celo smrči. Lisica je velika zaspan-ka ln zaspi kakor mačke rada na soncu. Zvije se v mičen klobčič in položi glavo med sprednje noge tako, da se ji konec repa dotika nosu. Kako spijo ptice, vedo malokateri. Ce posvetiš zvečer z električno svetilko v me- 70.000 ameriških letalcev Interesantna ameriška statistika Vodja zvezne oblasti za civilno letalstvo v Zedinjenih državah, Robert Hinck-ley, je izrazil svoje prepričanje, da bodo te države ob koncu L 1941 razpolagale s 70 tisoč letalci s pilotskimi diplomami Ta čas ima 24.144 letalcev takšno diplomo, to je 6000 ali 30 odstotkov več nego lansko leto. Če pojde v tej meri naprej, se bo sedanje število v treh letih pač potrojilo. Hinck!ey je nadalje sporočil, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta v Zeda- njenib državah izdelali 1627 civilnih letal za domačo rabo, v isti dobi lanskega leta pa samo 850 Varnost v zračnem prometu se je v državah zelo povečala, tako da odpade danes 1 smrtna nesreča na 23.430 poletov na vsakega ubitega potnika pride 51.7 milijona milj, na ubitega pilota pa celo 72.9 milijona milj. Alzačanke ln zamorec Postani in ostani član Vodnikove družbei Čevljar nemške vojske popravlja škornje za svoje tovariše Umor v letalu Razvoj tehnike prinaša tudi nove oblike v kriminalu Prvič v zgodovini letalstva se je zgodil umor v letalu. Mlad letalski učenec, Ernest Pletch, se je v Indianapolisu v Zedinjenih državah dvignil s svojim učiteljem Char-lesom Vivensom v zrak. Letalo sta bila ukradla ln sta hotela z njim na pustolovščine. Cez nekoliko ur je Pletch sam izstopil v Indianapolisu. Izjavil je, da je njegov učitelj po poti padel iz letala. Krvavo truplo so odkrili kmalu potem nekoliko kilometrov od mesta ln Pletcha so osumili umora ter ga zaprli. Res je umor kmalu priznal. Pri zaslišanju je izpovedal vse podrobnosti. Oba letalca sta bila kakšnih 1000 m nad zemljo, tedaj sta se sprla zaradi smeri, v katero bi bila rada poletela. Prepir je postajal čedalje hujši. Končno je učenec učitelju prisolil zaušnico. Učitelj mu je vrnil udarec s pestjo pod brado. Razvila se je prav boksaška borba, nihče izmed obeh se ni brigal več za krmilo. Letalo je začelo hitro padati. Ko je bilo le še kakšnih sto metrov nad zemljo je Pletch potegnil samokres in Vivensa z dvema streloma umo- ril. Nato mu je uspelo, da Je obvladal letalo ter pristal na nekem polju. Tam se je Iznebil trupla in se vrnil z letalom v India-napolis. Italijanski manevri v Abesiniji V okolici Adis Abebe so se ob navzočnosti abesinskega podkralja, vojvode Aost-skega, izvršile velike vojaške vežbe. Manevrom so prisostvovali tudi mnogi abe-sinski plemenski poglavarji, ki jim je posebno imponiralo, da je topništvo tako točno zadevalo. Holandci spravljajo umetnine Holandska vlada je objavila naredbo, ki veleva, da se morajo vse umetnine v najkrajšem času spraviti v varna zaklonišča. Prav tako se mora poskrbeti za varnost knjižnic in arhivov. jice in grmovje kakšnega velikega vrta, boš doživel mična odkritja. Kadar spi ptica na svoji veji, se ji kremplji ovijejo veje ( in ni nobene nevarnosti, da bi niti v najglobljem spanju padla na tla. Hudo pa je, če kremplji v mrzli noči tako primrznejo k veji, da se ptica ne more več osvoboditi. Cesto naletiš na dvojico majhnih ptičk, ki sta se na veji tako tesno stisnili druga k drugi, da tvorita na videz eno samo pernato žogo Nekatere ptice odhajajo v slabem vremenu celo podnevi spat, a večinoma le v svoja gnezda- Tako delajo n. pr. vrabci, a le tedaj, če imajo primerno počivališče. Opazovali so vrabca, ki je štiri zime zaporedoma vsak večer spal na istem mestu: njegova spalnica je bila pod cestno svt ilko, ki je bila pritrjena k neki hiši. Spal je vsako noč v polni svetlobi in vedno s telesom proti severu, z glavo pod perutmi Mnoge ptice se v spanju stisnejo druga k drugi, da bi jim bilo toplo, druge spijo rajši same. ANEKDOTA Beethoven je bil v prijateljskem razmerju z nekim bankirjem, ki ga je zavoljo njegove bistroumnosti in poslovne sposobnosti zelo cenil. Slaba vzgoja, ki jo je mož vedno Izdajal, pa je glasbenika zelo jezila. Ko so ga nekoč vprašali za njegovo mnenje o tem finančniku, je menil: »Ne moremo ga smatrati za nesposobnega, zdi se pa, da svoje modrosti ni užival niti z žlico niti z vilicami, temveč s nožem«. VSAK DAN ENA Pričujoča slika kaže, da se mlade Alzačanke v obrambnem pasu blizu francoske meje prav dobro razumejo s vojaki lz črne Afrike »Vi bd torej radi postafl moj Bet?« »To me ravno ne mika, rad bd samo dobil vašo hčer za ženo.« (»Tldens Tegn«) Zane Greyj 26 Zakon zapada Roman »Nu, hvala Bogu, vsaj z Bidom Hatfieldom ne,« je rekel. »Ne, čeprav mislim zelo pogosto plesati z njim,« se je obregnila. Kri je planila Calu v obraz. »Vem, da ti ni do nas Thurmanov nič,« je dejal in globoko zasopel, »a zaradi tvoje sestre te prosim, da rajši ne storiš tega m opustiš tudi nove plese, ki si jih hotela ondan razkazovati ostalim.« »Mar nocoj dobro popazi, da se jih sam naučiš —- čas bi že bil!« »Ne bom, ker ne pojdem na ples,« je kratko odvrnil, se obrnil in zaprl vrata za seboj. »Mislila sem, da sta s Calom dobra prijatelja,« je rekla Mary, ko so njegovi koraki utihnili. »Bila sva.« »In zakaj nista več? Kaj ti je pa storil ubogi fant?« »Začel je ravnati z menoi kakor učitelj z učenko* Pred kosilom sem mu pokazala svojo oblekeo. pa se mu je zdela neprimerna, pregloboko izre zana in kaj vem, kai še! Vsekako je rekel, da ne pojde z menoj na ples če jo^oblečem, nu, in tako sem se domenila s Tirnom.« »Samo dobro ti je hotel! Le poglej, dete, tujki sva v tem okraju — on pa pozna svoje ljudi in njihove občutke, hotel te je obvarovati neprijetnosti.« i »Vse to sama vem,« je vzrojila Georgia, »in je tudi res. da je prijazen fant, a če se kdo dela, kakor da sem njegova last, in hoče razpolagati z menoj — tedaj ne strpim in kratko malo podivjam! Nu, tega ga že še odvadim — drevi bo videl čudeže, ki jih bo pomnil!« »Saj si slišala, da ne pojde na ples.« »Slabo poznaš moške, draga sestra — tako gotovo pride, kakor mi je glava na ramenu!« »Da bi bilo vsaj že vse za nami,« je vzdihnila Mary in si ogrnila plašč »Nu odpraviva se torej, samo naju dveh še čakajo.« Zunaj na cesti je stal veliki avtomobil natlačen z ljudmi, ki so veselo kramljali Enohu je obraz kar sijal, ko ju je pozdravil. »Tak vendarle!« je vzkliknil. »Zdaj pa le hitro — vi. Georgia, sedite tu noter gospodična Mary pa k meni na vozniški sedež.« Georgia se je najbrže bala, da si ne bi v gneči zmečkala prelepe oblekce. in ie prosila naj se sme tudi ona peljati spredaj, a Enoh je odgovoril s svoio običajno suho odločnostjo, ki ji ni bilo moči oporekati: »Tu ni prostora — že Mary bo morala na ^so moč paziti, da ne pomečka zavitkov s tortami in pogačami Dajte dajte, sedite v voz — že tako smo precej pozni « »A tu ga tudi ni več praznega kotička,« se je našobila Georgia. »Kar noter, gospodična,« je zaklical Hm, »če ne poj d drugače, vas vzamem na kolena!« Vsi so se zasmejalu »Ne. hvala,« je razdraženo odgovorila, a nazadnje je morala odnehati in je tudi res našla kar dober prostorček gospe Thurmanove, ki se je ljubeče zavzela zanjo. Mary, ki je sedela dokaj na tesnem med veli kimi zavitki pogač in Enohom, se je z dobro voljo vdala v svoj položaj. * »Nu. ali smo vsi srečno vkrcani?« je vprašal Enoh »Samo Cala manjka,« je oče odvrnil, »a ta ni hotel z nami.« »Si bo že še prem'slil,« je smej ž se dejal Enoh, sicer pa ve, kod vodi pot.« Da bi dohitel izgubljeni čas, je Enoh pognal težki voz z vel;ko brzino; Maryjo je izprva kar strah obhajal, toda gotovost, s katero je vozil, jo je kmalu pomirila. V ostrih svetlobnih stožcih žarometov so se prikazovali prerijski psi in kunci, ki so prestrašeni skakali v stran, rosne kaplje v travci in na nizko pobešenih vejah dreves so se ^emantno pobl^kovale Noč je bila občutno mrzla, na t;5oče zvezd ie siialo z žametnočrnega neba Mod tem ko so liudje v avtomobilu nenehoma k'eprtali in se smejali je dvojica na vozniškem sedežu molčala — šele ko je postala pot slaba in gi-čava in je bilo treba počasneje voziti, je tudi Enoh začel s svojo sosedo pogovor. »Veste, kaj je s Calom?« jo je tiho vprašal. »Takšnega ga še nisem videl, kakor je nocoj.« Kratko mu je povedala, kar je vedela, ne da bi zagovarjala Georgijo. »Vaša sestrica se ne bo zlepa privadila življenja pri nas,« je rekel Enoh, ko je končala, »vsekako pa težje od vas, ki vas imamo že na pol za svojo.« »To me veseli.« »Tudi otroci,, ki jih poučujete, vas imajo zelo radi — ali mislite zmerom ostati pri nas za učiteljico?« »Seveda, dokler bodo ljudje zadovoljni z mojim delom — « »In se vam ne bo nič tožilo po vzhodu in po vsem, kar je tam lepega?« »Ne, prav gotovo ne.« »Torej bi se upali zmerom živeti v Tontski krajini, med nami robatimi, neomikanimi ljudmi?« »Prav dobro mi je sredi vas, srečno se čutim in si ne želim riič boljšega.« »To je imenitno! Po tem takem ne zaničujete Tontovcev?« »Kako bi jih mogla! Neomejeno spoštovanje čutim do vseh teh mož in ženi, ki se tako hrabro borijo in tako neutrudljivo opravljajo svojo dolžnost. ne glede na to, da so me prijazno in ljubeče sprejeli medse.« »Oh. dobro vemo. kaj smo vam dolžni — vzgoja tujih otrok ni lahka stvar.« »Prav nič mi niste dolžni — tudi jaz delam samo to, kar je moja dolžnost.« Čudni, skoraj slovesni poudarek Enohovih besed jo J« vznemirjal Kam je neki meril? Obrambna sila Finske 300.000 mož — Vojska je dobra In moderno oborožena V primeru vojne lahko Finska postavi pod orožje Finska men 338.000 kvadratnih kilometrov ter šteje okoli J,8()0.U0U prebivalcev Od tega je devet desetin Fincev m ena desetina Švedov. Na severu prebiva še nekaj Laponcev Finska meji v dolžini 1400 km na sovjetsko Rusijo, dočim sta meja s Švedsko m Norveško mnogo krajši. Od ruskih mest je najbližje finski meji Leningrad. ki je oddaljen od meje kakih 40 km. V posebni pogodbi s Sovjetsko unijo se je Finska obvezala, da ne bo imela v Ledenem morju do katerega sega s ozkim pasom svojega ozemlja, več kakor 15 manjših vojnih ladij, s tonažo največ do 400,. ton nobenih podmornic in nobenih vojaških letal. V Finski je uvedena splošna vojaška obveznost Aktivna vojska sestoji »z tTeb pehotnih divizij in ene konjeniške brigade ter šteje v mirnem času skupaj okolt 30.000 nnož Na sovjetski meji vrši službo v normalnih časih posebna graničarska zaščita ki šteje 1200 mož Poleg rezervistov aktiv ne vojske, ki jib je okoli 200.000 obstoji še prostovoljski »obrambni zbor« ki šteje 100.000 mož. tako da lahko postavi Finska v slučaju splošne mobilizacije pod zastave nekaj nad 300.000 mož. V polvojaških obrambnih organizacijah je organiziranih še 80.000 finskih žen ra deklet, fa* slove kot odlične strelke s puškami in strojnicami. Finska vojna mornarica ima dve mali obrežni oklopnici po 4000 ton, 5 podmornic. 8 torpedovk, 21 minonoscev in iskalcev min ter 9 bojnih motornih čolnov. Vse edinice so nove, zgrajene šele po svetovni vojni. Vojno letalstvo šteje okoli 350 letaL Finska je odlično oborožena z modernim avtomatskim orožjem. Ima tudi sama dokaj močno industrijo orožja, ki krije vse domače potrebe lahkega avtomatskega orožja in lahkih topov. Težko topništvo je po večini švedskega izvora, enako tudi protiletalsko topništvo. Finska vojska slovi po svoji disciplini, vzorni organizaciji ter veliki požrtvovalnosti finskih vojakov. Vojska ima čisto obrambni značaj ter se opira pri vseh svojih operacijah na terenske prilike, ki so nad vse prikladne za defenzivno vojno. V teku zadnjih let je zgradila finska vojska niz utrdb vzdolž najvažnejših prehodov preko sovjetske meje, tako cla govore tudi o finski Magmotovi liniji. Vojno vodstvo je posvečalo pri vzgoji svojega vojaštva posebno pozornost pripravi za individualno akcijo manjših četniških odredov ter za četniško vojno, za katero je finsko ozemlje s svojimi ogromnimi pragozdovi in tisočerimi jezeri kakor nalašč ustvarjeno. * Letala proti ladjam Iz krogov angleške admiralitete so bila dana novinarjem podrohna poročila o ponovnih napadih nemških letal na skupine in edinice angleške vojne mornarice. Potek teh napadov je dokazal, da letala niso tako nevarno orožje proti vojnim ladjam kakor se je prvotno mislilo. Pri vseh dosedanjih napadih se je izkazalo, da se vojne ladje lahko s svojo protiletalsko artilerijo same prav uspešno branijo pred letalskimi napadi. Pretekli teden so napadli nemški letalci angleško križarko, ki je vozila po Severnem morju v družbi torpednega rušilca. Napad je izvedlo sedem nemških letal. Id so zmetala okoli 100 težkih bomb na obe angleški vojni ladji. Kljub tej toči bomb ni niti ena zadela in so se morala končno nemška letala umakniti pred ognjem protiletalske artilerije obeh vojnih ladij. Nemčija pripravlja nove podmornice in mine Po berlinskih poročilih delajo nemške ladjedelnice noč in dan. Predvsem grade podmornice m to tako velike, da bodo lahko operirale na oceanih, daleč stran od obak Z akcijo teh velikih podmornic bo pričela nemška mornarica pomladi istočasno z napadi na suhozemski fronti tal z velikopotezno ofenzivo nemškega letalstva proti francoskemu in angleškemu zaledju. Strokovnjaki pri tem opozarjajo na to, da je Nemčija zgradila med setovno vojno 768 novih podmornic. Noč te dan so zaposlene tudi nemške tovarne morskih min. ki izdelujejo magnetične mine že v serijah. Produkcija magno-tičnih min stoji pod neposrednim vodstvom velikega admirala Raederja Nemška admiraliteta je izdala služben demanti vesti, da spuščajo nemška letala magnetične mine s pomočjo padobranov. Demanti zatrjuje, da so položile vse mine na angleški obali podmornice m da nemško letalstvo do sedaj pri polaganju mm še ni sodelovalo, čeprav ima za ta na namen posebno konstruirana letala. Beležke Politični položaj Kakor poroča vladno »Vreme«, je bil predsednik vlade g. Cvetkovič v ponedeljek sprejet v avdienci pri knezu namestniku, ki ga je zadržal tudi na kosilu. Predsednik Cvetkovič je imel tekom dneva tudi več političnih konferenc. Včeraj se je vrnil v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček. Zvečer je bila seja ministrskega sveta. Ljubljansko gtasilo JRZ poroča v zvezi s temi vestmi, da se vršijo sedaj v vladi razprave o važnih političnih zadevah. Pri tem beleži kot posebno pomembno, da se zlasti Samostojna demokratska stranka zavzema za to, da bi v vlado vstopile vse stranke, ki so 11 decembra z dr. Mačkom šle na volitve. »Slovenec«, ki je še v nedeljo zatrjeval, da je Jugoslovenska nacionalna stranka glavni nasprotnik sporazuma, dostavlja sedaj k svojemu poročilu o akciji SDS sledeče: »Kako naj bi se izvedla razširitev vladne kombinacije predvsem na srbski strani, g. Kosanovič v časopisju ne pove, ker bi za tako razširitev na srbski strani prišli v poštev samo radikali in demokrati. Njihovo stališče do sporazuma pa je znano. S pritegnitvijo JNS pa bi sporazum s Hrvati bore malo pridobil »Slovenec« je torej sedaj obrnil. On smatra, da demokrati in radikali očividno zaradi tega ne morejo priti v poštev, ker so se odločno izrekli proti sedanjemu načinu izvedbe sporazuma. Za JNS »Slovenec« te zapreke ne vidi več. zdi se mu le, da bi Hrvatom bilo »bore malo pomagano«, ako bi bila tudi JNS v vladi. Iz Beograda nam poročajo, da se v zadnjem času res uveljavljajo mišljenja o potrebi razširjenja politične odgovornosti pri vodstvu države. Vendar smatrajo vse opo-zicionalne stranke, da bi moglo p tem biti govora le na v obliki povsem nove kombi-naciie. ki naj bi v sr-iislu politične koncentracije omogočila pospšeno rešitev najbolj važnih državnih vpraSanj brez novih težkih treni in boiev. V tej smeri pa se dosedaj niso vodili nobeni razgovori, ali pogajanja. Ako gre torej za spremembe v vladi, se bo to oii?ralo zasedaj le v okrilju današnje kombinacije in bo šlo verjetno za izmenjavo posameznih oseb. V tem oziru nudijo razne polemike, ki smo 1ih tudi mi zabeležili izvestne ir^lknrije Obstoja tudi stremljenje, da bi bila zemfjo-radniška stranka zr-kopana v vladi po svoji vodilni osebnosti. Organizacija prosvetnega dela med Srb! V nedeljo je bila v Beogradu prva seja osrednjega sveta srbskih prosvetnih društev na kateri so bili delegati skorai vseh srbskih prosvetnih organizacij Na dnevnem redu je bilo vpraranje organiziranja ljudskih knjižnic in čita'nic ter ljudskih univerz Šesta''jen je bil spisek 900 srbskih kulturnih društev m 40 večjih knjižnic katere bo svet srbskih kulturnih društev pritegnil k delu za razširjenje srbske knjige. Glede organiziranja ljudskih univerz je bilo sklenjeno, da bo postala Kolar-5eva ljudska univerza v Beogradu matica za vse slične organizacije na podeželju Sprejeta je bila tudi resolucija, ki poziva vse srbske kulturne organzacije naj okje-pijo svoje delovanje med ljudstvom ter podpro akcijo za zbiranje srbskih množic. O^sek z« firemiflievanje Angle^o zunanie min-5trstvo se je tako rekoč prepolovilo Poleg tehničnega aparata za opraviianie tekočih poslov v okviru Foreign Officea so ustanovil še poseben »odsek za prenrš'jevanje« (Thmking DepartementV ki »e je naselil nekje v provinci, daleč proč od londonskega hrupa. Temu odseku aačeljuje Rez Leeper. Odsek ima nalogo temeljito proučevati ves zunanjepolitični material, ki prihaja is vseh mogočih virov v angleško zunanje ministrstvo. Na podlagi tega materiala mora potem sestavljati spomenice za one. ki imajo v ro kab tekoče zunanjepolitične posle. Osnovno načelo, ki je pn vedlo do ustanovitve tega odseka za premišljevanje je bila potreba ločitve razmišljanja od neposredne akcije. Kdaj se bomo povzpeli tudi mi tako daleč, da bomo ustanovili odsek za premišljevanje o naših perečih življenjskih problemih. Seveda je vprašanje, če je pri nas sploh kdo pripravljen in sposoben še kaj resno razmišljati .. Proglas izvršnega odbora omladine JRZ Izvršni odboi omladine JRZ v Beogradu je izdal na člane organizacije proglas, v katerem poziva vse mlade somišljenike JRZ, da strnejo svoje vrste in čuvajo edin« stvo svoje organizacije. »V JRZ zedinjena omladna je najboljša Maginotova in Sieg-friedova linija jugoslovenske države to stranke JRZ .« Omladina JRZ je zvesta programu stranke in ne bo nikdar dopustila sumnje v to. da so Srbi. Hrvati- in Slovencd en narod. To je bilo od nekdaj tudi prepričanje vseh velikh mož med Srbi, Hrvati in Slovenci. TI je položaj v organizaciji sedaj temeljito razč ščen. Prt tem obračunava z dosedanjim predsednikom Izvršnega odbora dr. Bojanom Pircem, ki ga več ne smatra za člana omladtnske organizacije JRZ. Zlasti doUI č*. Pirca, da je on začetnik fašističnih metod v organizacij omladina JRZ. Dr. Bojan Pire je ▼ svojst/vu predsednika Glavnega odbora omladine JRZ tudi naročili uniforme za člane omladine JRZ, kar je svoj čas dalo, kakor je znano, povod za oofcre kritike. Odlikovanje sa zasluge v gradbeni stroki »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim je bil na predlog ministra za zgradbe dr. Kreka odlikovan z redom sv Save L reda g. Franc S mode j, senator. Messerschmldt ni pobegnil Angleški in francoski listi so nedavno objavili vest. da je pobenil iz Nemčije na Nizozemsko sloviti nemški konstrukter lovskih letal Messerschmidt. V ponedeljek so bili zato povabljeni inozemski novinarji v ministrstvo propagande, kjer se jim je osebno predstavil profesor Messerschm dt ter izjavil, da so njegovi odnošaji s kan-celarjem Hitlerjem najboljši. O kakem njegovem nezadovoljstvu ne more biti niti govora Napovedal je, da bo nadaljeval s konstruiranjem novih tipov lovskih letal Na Nizozemskem je bil vsega enkrat v svojem življenju, ko je potoval v Anglijo. Poljaki imajo sedaj doma dva dnevnika Danes izhajata na poljskem ozemljil, ld ga je zasedla nemška vojska, vsega skupaj dva dnevnika v poljskem jeziku. »Nowy Kurjer Warszavski« izhaja v Varšavi in ga izdaja nemško vrhovno poveljstvo, »Illustrovany Kurjer Godzienny« pa izhaja v Krakovu in je naslednik okoli 30 let starega najbolj razširjenega istoimenskega dnevnika,, ki je bil pred zlomom poljske republike znan po svoji protinemški usmeritvi. Izdajatelji novega »Ilustriranega kurirja« so nekateri poljski novinarji, ki so ostali tudi po nemški okupaciji v Krakovu Oba lista izhajata na osmih straneh. V krakovskem listu od 18. novembra, ki ga imamo pred seboj, sta dve strani posvečeni malim oglasom, v katerih iščejo starši svoje med vojno izgubljene otroke, žene svoje može. mdžje žene, bratje sestre itd Pol strani je namenjenih učenju nemškega jezika, druge pol strani pa nemškim ponudbam za nakup poljskih nepremičnin v Šleziji in bivši poljski Galiciji. Prvi dve strani sta posvečeni zunanji politiki in brzojavnim vestem Uvodnik dokazuje, da je Nemčija stvarno že porazila Anglijo. V brzojavih čitamo. da so nemške podmornice potopile ne samo »Ark Royal«, temveč tudi največji vojni ladji sveta »Hood« in »Repulse«. Nemška letala sleherni dan obmetavajo nemoteno London in druga angleška mesta z bombami Angleški narod je že popolnoma demoralizi-ran in zahteva od svoje vlade mir za vsako ceno. V Parizu jedo že mačke Na zapadni fronti zapuščajo celi polki Francozov Maginotpvo čilo, oblagajo orožje in beže domov. . Dalje čitamo v brzojavnih, poročilih, da se na zapadni fronti bore ramo ob rami z nemškimi divizijami sovjetske čete Poseben članek je posvečen potrebi čim tesnejšega sodelovanja med nemškim in poljskim narodom po zgledu sožitja med Nemci in Slovaki. Tretji članek razpravlja o krivcih za poljsko tragedijo, ki so v prvi vrsti Zidje in kapitalisti londonske City. Odvzem državljanstva Beograd, 28. nov p. Notranje ministrstvo je odvzelo državljanstvo Jožetu Mar-kovcu iz Gornje Slaveče v srezu Murska Sobota ter Valterju Sentiurcu iz Trbovelj, ker sta stopila v službo tuje država Iz železniške službe Beograd, 28. nov. p Upokojen jc inšpektor V. položajne skupme Fran Bizjak pri železniški direkciji v Ljubljani —. odpuščen je iz državne službe kanclist Štefan Bernard pri sreskem sodišču v Ritnici. Ljubljanski mestni svet Ljubljana, 28. novembra j Ljubljanski mestni svet je imel nocoj javno sejo Zupan dr. Adlešič je v svojem poročilu omenil, da je vsesvetska akcija letos vrgla 96.700 din čistega dobička. K temu pride še 171.000 din, ki so »ih darovali dubri ljudje namesto večjega razkošja pri pogrebih. Zupan se je vsem sodelavcem in darovalcem toplo zahvalil. S tem denarjem vzdržuje mesto znano zavetišče v stari cu-krami Po razstavi bolgarske knjige je bil večji del razstavljenih knjig podarjen slovanski knjižnici mesta Ljtib'jane, ki je s tem dobila k češki Masar\kovi knjižnici tudi lepo bolgarsko dopolnilo. V nadaljnjih izvajanjih je ž» enkratno pn Stojblno Din 8.— sa šifro ali dajanja oaolovov plačajo oni U (Mejo aluib. Najmanj« sneaeb sa en h ra tac objava oglasa Din 12— Dopisi In toni tve ae saratanajo po Dto 2.— sa vaako besedo, Din 3.— davkt> aa vsak oglas In enkratno pristojbino Din ft. za Mfro ali dajanja naslovov. Najmanj« eneaek ta enkratno objavo oglasa Dto 80.— Vsi ostali oglasi se caraAonaJo po Dto lo- sa besedo, Din 3. davka Sa vsak oglas In ankratno pristojbino Dte 5. sa Slfro ali dajanje naslovov. Najmanj« tanek aa enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Priporoča se šivilja sa krpanje perila, nogavic ln drugo Cena zmerna. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod značko »Poštena 237«. _ _31399-2 Vatakarico in prodajalko as avtomatski bmffet, — Čedne zunanjosti, potrebujem takoj. Ponudbe osebno ali s sliko. Ko-kalj. Trbovlje. 81405-1 Dva krojaška pomočnika ■s velike in male kose, samostojna, za fino, prvovrstno delo, sprejmem po sposobnosti za stalno proti dobri plači. Kon-lekcljonarjl Izključeni. Prebeg, gnln, Dalmacija. 31407-1 KrojaSkega pomočnika ss velike kose, sprejmem takoj. Bohinc Ivan, Kralja Petra c. 9, krojažtvo, Jesenice. 31419-1 Frizerko dobro moč v trajni, vodni ln železni ondulaciji, sprejmem 15 decembra. Taurer Henrik. Zalog pri Ljubljani. «077-1 Kotlarski in kleparski pomočnik mlaJSi modi, dobita takoj službo. — Koštorpaj Kari, Celje, Tovarniška 10. 31430-1 Manipolanta za okrogli les sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj sprej meni«, 31375-1 Frizersko vajenko sprejmem. Poizve se salon Zabjek, Ljubljana 31418-1 Službe išče Pekovski pomočnik mlad. dober delavec, — lSče službo Milde Ivan, pri g Paletlč, Ižanska cesta 68. 31408-2 Posestniki vrtov! Prodam več ttooč gabro-vlb sadik. — Poizve se: Vinko Koder, Medvode. 31417-6 Športni voziček dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31434-6 Kupim Oprane cunje kupimo Ponudbe na — Učiteljska tiskarna Ljub ljana, Frančiškanska 6. 31153-7 Javor nad 30 em v oottini XX —2-50 ln 4 40 do 5 m ku- Infomuuiji lajava Marijam. katere M Trgovski pomočnik mlad. veraran v vseb trgovsfclh delih, vojaščine prost, z znanjem delno nemškega Jezika, sakor tudi aranžerstva, želi premenltl mesto z aovlm letom Cenj ponudbe aa ogl odd Jutra pod »Dober aglien jrodajalec«. 31217 ? Ujetnika v deželi lair Potniki Trgovskega notnika kolonljalne stroke za Slo ven i j o. Iščemo za takoj. »Ella. čokoladni proizvodi. Beograd Doeiteje-va 15. 31426-5 Prodam Električen aparat za kavo popolnoma nov naprodaj Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Aparat za kavo«. 31424-6 Odrezke po eni strani kosmatega triko ja, tudi rabljeno, čisto triko perilo, kupujemo po najvišji dnevni ceni v pošiljkah od 5 kg naprej. Vzorce in ponudbe na naslov: Remec 60, Kamnik. 31401-7 Mlinsko kolo žeeznc rabljeno, notranje. za vodni mlin kupi Konrad Vernik Ivanjkovci. 31404-7 Radio Seibt Super radio za razvajenega poslušalca, 5 cevni, 7 okrožii. 5 valovne dolžine po din 5.300. model 1940 — Zastopstvo Ludvik IlerSič, Liubltana. Rimska cesta 13 330-9 pim. Ponudbe ss kub m , ffPVŽff? 2* franko kolodvor aa ogl. iols. Hotovsr Frane, to-odd Jutra pod »Bdi Issniear. javor«. 31421-15 Neufundl a ndec Lokali Gostilna ^^ £ku*23ttnl, ljubitelji« ^na^tan Vprašanja na ogL odd Jutra pod mačko ffidčTS/* ^SSdi j »Neufundlandec« ^ ^ Ponudbe na ogl Jutra pod »Gosti na< 3142719 Posest Parcelo vrtno, za Bežigradom, ca 600 kv. m prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31433-20 Krompir za jelo dobite po ceni pri Sever et Komp.. Ljabljaaa. Gospo* ka cesta 3. 31292-33 svetsk Sobe išče Boljšo sobo ldče za 1 december stalna državna uradnica, event s hrano po dogovoru Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Solidna«. 31415-23a Sobo odda. Opremljeno sobo komfortno s posebnim vhodom, sornčno. kopalnica, v centru, takoj oddam. Clgaletova 3, n. n. desno. 31429-23 Stanovanje Hubertas plašči 4 din 250 vse vrste dežnih plaSčev, trenško-| tov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah stanovanje I PRESKER, Gospodična iščf sobo v centru i vhodom c stopnišča tn z uporabo kopalnice Ponudbe na ogl odd tu tra pod »Čedna soba«. 31416-23a Dvosob. prostorno, kuhinja s raso, kopalnico, oddam 1. decembra ali kasneje Tržaška cesta 41 31420-21 Sv. Petra c. 14. Večje stanovanje v sredini mesta sa dve osebi iščem tudi v stari hiši Posredovalcu 50 din nagrade. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 31433-21a SREBRO, DRAGE KAMNE la vsakovrstno ZLATO kupuje m najvišjih cena* •J08. EBKRLE, Ljubljana, Tyrteva 2. palača hotela »Slon« ■—»—T Zaradi pritiska na drog se je bila zrušila velikanska skala, ki je visela nad vhodom, in zaprla rov tako tesno, da ni ostala niti ena špranjica, skozi katero bi bil mogel posijati beli dan. Osupli ljudje niso vedeli kod ne kam. Izprevideli so, da so v zelo neprijetnem položajn, kajti skala jim je jemala vsako možnost, da bi prišli v vna-nji svet Razburjeno mrmraje so se umaknili proti svetišču. t OBLASTNI ODBOR UDRU2ENJA VOJNIH INVALIDOV V LJUBLJANI, naznanja, da je 27. t. m. preminul dolgoletni član, predsednik sreskega odbora v Kamniku, tovariš B0KALIČ FRANC SODNI URADNIK Tovariši Invalidi se udeležijo pogreba 29. t. m. ob 3. uri pop. v Pristavi pri Mengšu. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! OBLASTNI ODBOR, LJUBLJANA; SRESKI ODBOR, KAMNIK. Naše gledališče O B A M A Sreda, 29.: Kozarec vode. Red sreda. Četrtek, 90.: Geoige Dandin. Red četrtek Petek, L decembra, ob IS.: Emil ki detektivi. Mlad neka predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Sobota, 2.: Kozarec vode. laven, gfrd«*«* cene od 20 din navzdoL Nedelja. 8. ob 15.: Frkieeaka ln pastirček. Mladinska predstava. Nastop ar. Miklavža in njegovega spremstva. Znižane cene od 20 din navzdoL Ob 20.: Hudičev učenec. laven. Zn<*»«A cene od 20 din navzdoL Drevi bodo ImeH abonenti reda sreda predstavo komedije »Kozarec vode«, ki je na&a pri obč nstvu izredno živahen odziv zaradi duhovitega odrsko učinkovitega dejanja in izvrstno podanih Igralskih vlog. Igrali bodo: Maria Vera, Nablocka. Le-varjeva, Levar, Jan. Brezigar ln Presetnik Rež/ser prof. Sest Abonenti reda četrtek bodo me® v četrtek predstavo »Georgea Dandina«. Zgodba o va ranem soprogu ld je odblesk Mo-ličrove lastne nesreče v zakonu, pa je obenem tudi udarni slika miži jen ja in čustvovanja gotovih krogov plemstva. Zanimivo tnscenirana te slogu odgovarjajoče podana igra, je vredna obiska. Režiser dr Bratko Kreft. Vlogo sluge Lub na bo igral namesto v operi zaposlenega Sancina Sever. OPEKA Sreda, 29.: zaprto. (Generalka). Četrtek, 30.: Gorenjsk slavček Premiera. Premierski abonma. Slavnostna predstava. Petek 1. decembra zaprto. Sobota. 2.: Gorenjski slavček. Red A. Nedelja, S. ob 15.: Sveti Anton, vaeh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene j od 30 din navadol Ob 20.: Ero z one ga sveta. Izven. Znižane cene od 30 (fin navzdoL Anton Foevster je na besedilo Luize Pesjak o ve skomponiral »Gorenjskega slavč-ka« prvotno v obliki operete, ki jo je pa pozneje dopolnil da »no tako dobili opero { ki je zavoljo pri rodnosti lahkote, vedrine. Segavoeti te obilice folklornega metoea po-' stala najpriljublienejše domače delo. Nado letošnjo novo vprlzoritev pripravljata režiser I>ago Zunan in neumorni kapelnik L. Neffat. Zasedba je prvovrstna s Franclom. Ribičevo, španovo. Barblčevo, • nžlovarjem. Orlom Dolnlčarjem. Zupanom n Modeetom Sancinom in nam obeta res dobro predstavo. Na predvečer držav-nesra praznika L j. 30 t p- v četrtek bo slavnostna predstava za premierski abonma v soboto 2. decembra pe bo repriza za red A. i NAJSLAJŠA In NAJBOLJŠA krepllna pijača ie BERMET-VINO ČRNINA IZ PRI ARE GORE 8remala Karlova - Gostilničarji nudite to Speci jallteto svojim gostom V sodčkih od 50 i naprei ga razpošilja B. MARINKO V, Srennki Kar lo vri — poprt- Sobota, 2. decembra.: Koto* Nedelja. 8. ob 15.15.: Kofiček danrtra predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 29.: zaprta Petek, L decembra, ob 15.: Veriga. Brea-plačna predstava aa meaTae reveža. Ob 20.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Globoko anlžaae cene. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Nesreča. Matučec Marko, drvar i2 Gibine pri Sv. Andražu v Slov. goricah je v gozdu s tovarišem razžagaval debele hlode. Del hloda se je zavalil na Matu-čecevo nogo in mu jo zlomil Modrinjako-va Jožefa, posestnica lz Grabe pri Središču ob Dravi, si je pri padcu zlomila nogo. j— Pobalinstvo v Ljudskem vrtu. V nedeljo so neznani pobalini na promenadni poti ob hudourniku v Ljudskem vrtu polomili in uničili na vseh nevarne j h mestih varnostne ograje, izruvali klopi ter prizadeli s tem Tujsko-prometnemu društvu in mestni občini, ki vzdržujeta to pot in naprave, zelo občutno škodo Upamo, da se bo varnostnim oblastvom kmalu posrečilo Izslediti zlikovce. j— Napad h zasede. Krajnc Jože. 26-letni delavec s Sp. Brega, se je vračal v mraku domov. Nenadno je skočil iz zasede neznanec in ga udaril s topim predmetom po glavi, da se je ta zgrudil nezavesten na tla Pozneje so ga- pripeljali v ptujsko bolniSnico. j— Zvočni kino bo predvajal danes in jutri v četrtek, obakrat ob 20.. film »Vra-goljanko«, veseloigro, posneto v okovci Dubrovnika Kot dodatek filmski žurnal Sledi film »Kralj pustolovcev«. Iz Zagorja z— Protidraginjski odbor ln drugo. Na nedavno zadevno notico v »Jutru« nam piše zagorska občinska uprava, da je bil protidraginjski krajevni odbor konstituiran že 26. oktobra. V njem so predstavniki občine, trgovcev, obrtnikov in konsu-mentov. Draginje v kraju pač ne povzročajo ljudje, ki od drugod dovažajo življenske potrebščine, ker povečani uvoz pač znižuje cene življensklm potrebščinam. Trditev, da bi se občina ne brigala za nastavitev živlnozdravntka, nI resnična, ker je občina že večkrat Intervenirala na odločilnih mestih za nastavitev drugega živlnozdravntka, ker je mesto banovinskega veterinarja v Zagorju izpraznjeno. Prav tako zavrača občinska uprava trditev, da občina nI upoštevala zahtev prejšnjega tukajšnjega žlvlnozdravnika ta da ga nI znala obdržati v kraju. Prejšnji tukajšnji žlvinozdravnik je bil v banovinski službi z banovlnsklml službenimi prejemki ta ni bil z občino v nobeni zvezi glede službenega razmerja. Dopis občinske uprave naglaša tudi, da je v veliki občini Zagorski, ki šteje nad 9000 prebivalcev, poleg žlvlnozdravnika potreben tudi konjač. PREGRADITEV DIESEL-MOTORJEV na pogon z vpojnim plinom (Sauggas) — Kurjenje z lesom ali lesenim ogljem — Garantirano zanesljivo delo stroja — Prihranek do 80% pogonskih stroškov — Cene umerjene, kratek dobavni rok — Zahtevajte ponudbe! DARUVARSKA LJEVAONICA ŽELJEZA I TVORNICA STROJEVA - DARUVAR JUGOSLAVIJA SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA VODILNA DRU2BA V NAŠI DRŽAVI ZA TRANSPORTNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILE IZVRŠUJEMO PREGRADITEV NA POGON Z VPOJNIM PLINOM (Sauggas) — VELIKI PRIHRANKI, ZANESLJIVA VOŽNJA — UMERJENE CENE — KRATEK DOBAVNI ROK — ZAHTEVAJTE PONUDBE! DARUVARSKA LJEVAONICA ŽELJEZA I TVORNICA STROJEVA - DARUVAR (Hrv. ban.) PREVZEMA TUDI ZAVAROVANJA VOJNEGA RIZIKA NA MORJU IN PO KOPNEM PO ZELO UGODNIH CENAH PREVZEMA TUD? VSE VRSTE OSTALIH ZAVAROVANJ PO NAJUGODNEJŠIH PREMIJAH IN POGOJIH Ravnateljstvo sa dravsko Ljubljana, Aleksandrova telefon it. 35-71« nadalje it. 11, Sad, Osi jek, Petrovgrad In zastopstva v driavi Urejuje Davorin Ra?Jjea. — isdaja sa konzorcij »Jutra« ^»"»h? Viraau — Za Narodno tiskarno k