ŠTEVILKA
LETO XLVI, 26. SEPTEMBER 2014 CENA 1.60 EUR
Z lesarske konference: Država ni naredila dovolj za dvig konkurenčnosti lesarske panoge
STRAN 10
Dobro delo nagrajencev v občini Nazarje ni bilo spregledano
STRAN 8
Gostujoča razstava o 70. obletnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline v Mozirju dva meseca
STRAN 9
Oglasi
NOTAR MARKO SALM Ii Cankarjeva cesta 2c, jjm Velenje
Cenjene stranke obveSiamo, da «no se v Velenju preselili iz stavbe sodiiia v sosednjo stavbo v mestnem središču. Zunanje poslovanje notarja v Upravnem centru v Mozirju ostaja nespremenjeno.
Tudi kontaktni podatki ostajajo nespremenjeni, in sicer:
*	telefon: (03) 587-14-20
*	e-pošta; notar.velenfa@ siol.net
TECAJCPP:
ob'.W.
3RELAX SOLA VOŽNJE
MOZIRJE
DRÜAWilRAIHO 1 Ii nuiihtiKtlnllit i
MOZIRJE, Savinjska t. 29 www.solavoznje-relax.si
2 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Vreme zelo krojilo obisk na
letošnjih turističnih prireditvah...........................4
ZKZ Mozirje:
V dolino prihaja nov trgovec,
odpuščanj na ta račun ne bo.............................5
BSH Hišni aparati Nazarje:
Trenutno zmanjšanje naročil
terja nekatere ukrepe............................................5
Zgornja Savinjska dolina:
Župani za ponovno
policijsko nočno dežurstvo................................6
Gospodarska zbornica Slovenije:
Štiri prestižna priznanja
za inovatorje naše regije.....................................7
Tretja stran
MOS Celje:
Zgornjesavinjski razstavljavci zadovoljni z obiskom.................
7
Savinjska koordinacija:
Župani podpirajo delo prostovoljcev............18
Rod Sotočje Nazarje:
15-letnico obeležili z lokostrelstvom in družabnim večerom..........................................20
Turizem mora prinašati zaslužek, sicer je brez veze
V	letošnjem letu naj bi se, po napovedih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WT-TC), v Sloveniji prispevek turizma v skupni bruto domači proizvod (BDP) glede na leto 2013 povečal za 2,4 odstotka. Lani je predstavljal 12,8 odstotka BDP. Število zaposlenih v turizmu naj bi se povečalo za 4,5 odstotka, skupno naj bi tako imenovana turistična industrija v Sloveniji zaposlovala več kot 110 tisoč ljudi.
Leta 2010 je Vlada Republike Slovenije opredelila turizem kot enega najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev, ki ustvarja nova delovna mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnotežen regionalni razvoj. V strategiji razvoja slovenskega turizma za obdobje 2012-2016 je zapisano, da bo turizem »postal ena od vodilnih dejavnosti slovenskega gospodarstva in tako pomembno prispeval k doseganju razvojnih ciljev Slovenije, predvsem k doseganju njenih gospodarskih ciljev, kot so konkurenčnost, rast BDP, rast zaposlenosti, trajno-stni razvoj, skladen regionalni razvoj, večja kakovost življenja in blaginja prebivalstva, krepitev kulturne identitete ter povečevanje prepoznavnosti Slovenije v svetu.«
V	omenjeni strategiji so postavljeni konkretni cilji po posameznih področjih. Pomembno vlogo v turistični panogi predstavljajo prireditve, ki jih v glavnem organizirajo nevladne organizacije oziroma društva. Po mnenju predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misje »društveni
sektor že vrsto let skupaj z javnim in zasebnim sektorjem sodeluje kot enakopraven in ustvarjalen sooblikovalec vse bogatejšega dogajanja v turizmu po načelih partnerstva na lokalni, regionalni in državni ravni« in tako naj bi deloval tudi v prihodnje.
»Naše trajne in prednostne naloge so in bodo ozaveščanje prebivalstva o turizmu in sožitje s turisti s poudarkom na zelenem trajnostnem turizmu, skrb za urejenost krajev, delo z mladimi in njihovo izobraževanje za življenje s turizmom in za turizem, sodelovanje na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni z vsemi pomembnimi zasebnimi in institucionalnimi partnerji za soobliko-vanje strateških usmeritev slovenskega turizma ter seveda predvsem njihovo uresničevanje,« je prepričan prvi mož nacionalne turistične zveze.
Uspešnosti letošnjih turističnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini namenjamo tokratno temo tedna. Uspešnost je seveda mogoče ocenjevati po različnih kriterijih. Osebno sem prepričan, da je število obiskovalcev potreben, vendar nezadosten kriterij, saj morajo v končni fazi slediti pozitivni ekonomski učinki. Če slednjih ni, je bolje, da našega bivalnega okolja ne obremenjujejo obiskovalci od drugod.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 39, 26. september 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
3
Tema tedna, Aktualno
TURISTIČNA BERA SORAZMERNA Z VREMENOM
Vreme zelo krojilo obisk na letošnjih turističnih prireditvah v dolini
Letos lahko vidimo, kako zelo je odvisen obisk turističnih prireditev in zanimivosti od vremena. Poletje z obilico dežja je močno krojilo število obiskovalcev na različnih prireditvah. Zadnjo večjo prireditev v Zgornji Savinjski dolini - Lesarski praznik v Nazarjah je skoraj »odplaknil« dež, s podobnimi težavami pa se srečujejo tudi v Mozirskem gaju, kjer na število obiskovalcev še posebej vpliva vreme. Nekoliko več sreče so imeli organizatorji Flosarskega bala, saj jim je na najpomembnejši dan vreme res postreglo.
LESARSKI PRAZNIK V VODI
Predsednik organizacijskega odbora za pripravo Lesarskega praznika v Nazarjah Mirko Brezov-nik je povedal, da je praznik uspel, je pa bilo okrnjeno sobotno popoldansko dogajanje, v toplarju je bilo manj ponudnikov. Prav gotovo bi bilo tudi obiskovalcev več, če ne bi deževalo. Prvi Lesarski praznik je bil v juniju, sedaj je že nekaj let prestavljen na september. Razlog za to je v pripravi lesarske konference, ki je pomemben del dogodka, udeležencem le-te pa junijski termin ne odgovarja, je povedal Brezovnik. Prav tako je pomemben del kviz osnovnošolske mladine. Šolarjev konec junija ni lahko zbrati, v času pouka pa to ni problem.
Sodelovanje mladih pri prazniku in njihova pomoč pri izvedbi dogodka je po mnenju Brezovni-ka zelo pomembna, saj bodo ravno ti mladi nekoč povlekli voz dogajanja naprej. Letos so se vsi odpovedali honorarjem za organizacijo in s tem pomagali mladim pri organizaciji lesarskega žura. Ves trud, ki so ga vložili v organizacijo, je bil kljub manjšemu številu obiskovalcev poplačan, promocija lesarstva v nekdaj najbolj lesarskem kraju doline je bila po njegovem uspešna.
DODATNA PONUDBA NE NADOMESTI VREMENA
V Mozirskem gaju se vse prireditve odvijajo na prostem, letno pa pripravijo tri večje dogodke. Obisk teh je tako zelo vezan na vreme. Letos jim je zagodlo deževje, kar se pozna na upadu števila obiskovalcev za 15 do 20 odstotkov. Lani je na obisk vplivala huda vroči-
bala. Nedeljsko dogajanje v sončnem vremenu je na dogodek privabilo okrog 3.000 ljudi. V 16-tih dneh dogajanja se je odvilo 40 različnih prireditev, pri pripravi teh je sodelovalo preko 15 društev oziroma več kot 200 posameznikov. Obisk prireditev je bil zelo zadovoljiv, je povedal predsednik Turističnega društva Naš kraj Radenko Tešanovic.
Lesarski praznik v Nazarjah je skoraj »odplaknil« dež, s podobnimi težavami pa se srečujejo tudi v Mozirskem gaju. (Foto: Tatiana Golob)
Dodal je, da je ključno za uspešno pripravo in izvedbo toliko prireditev dobro sodelovanje med društvi v kraju, turističnimi ponudniki in občani. Splet okoliščin je pripeljal, da je bilo na Ljubnem ob Savinji kljub slabemu poletju veliko turistov prav v času Flosarskega bala, nekaj je bilo tekmovalcev v orientaciji iz cele Evrope. Skoraj vsi ponudniki so imeli zapolnjene kapacitete, saj je bilo v tem obdobju okoli 200 do 250 turistov nastanjenih pri njih. Kar nekaj aktivnosti je bilo takšnih, da so se jim pridružili turisti. Zahvala pa gre društvom in posameznikom, da so jih lepo sprejeli na dogodkih in jim razložili vse posebnosti in čare posameznih šeg in navad.
Kot posebno poglavje je Tešanovic izpostavil marketing in trženje. Tega so se organizatorji lotili preudarno in predvsem z mislijo, da imajo sponzorji kar največ koristi od reklame, ki jo dobijo z vložkom v prireditev.
Štefka Sem
na in suša, kljub temu pa v zadnjih letih beležijo od 30 do 40.000 obiskovalcev letno. Letos so na željo tekmovalcev prestavili tekmovanje za najtežjo bučo na ta vikend, saj je tudi pridelovalcem buč ponaga-jalo vreme.
Manjše število obiskovalcev prinaša tudi manj prihodkov in tako v zadnjih letih manjka sredstev za nove investicije. Sredstev imajo le toliko, da park funkcionira. Imajo pa v parku cvetja še precej načrtov, ki bi jih po besedah Boža Ple-sca radi uresničili. Glede na to, da Mozirski gaj letno poleg Logarske doline obišče največ enodnevnih gostov, bi jim radi popestrili dogajanje. Na razstavah cvetja zadnja leta v ta namen vključujejo dodatno ponudbo, kot so razstava kač, modna revija in podobno.
ZA SPLAVARJE RAVNO DOVOLJ VODE
Nekaj več sreče z vremenom so letos imeli organizatorji Flosarskega
ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE
Zadolženost občin ni zaskrbljujoča
Prejšnji teden je Združenje občin Slovenije obvestilo občine, svoje članice o informaciji, ki jo je objavila Banka Slovenije. Iz te novice je razvidno, da zadolženost slovenskih občin ni problematična.
Svet Banke Slovenije je obravnaval informacijo o javnofinanč-nih gibanjih na področju lokalnih skupnosti v Sloveniji s poudarkom na zadolženosti občin. »Banka Slovenije ugotavlja, da velikost dolga občin z makroekonomskega vidika ni problematična, saj je dolg relativno nizek, občine pa praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti. Dolg lokalne ravni države je ob koncu leta 2013 znašal 2,1 odstotka BDP ozi-
roma slabe tri odstotke celotnega dolga države.«
Zapisali so še, da se občine kratkoročno zadolžujejo iz likvidnostnih vzrokov, dolgoročno pa zaradi izvajanja investicij. Njihovo zadolževanje je zakonsko omejeno, in sicer se omejitev nanaša na najvišjo dovoljeno kvoto letnih odplačil glavnice dolga z obrestmi (in ne na višino dolga) ter na soglasja, ki jih za zadolževanje občin daje ministrstvo za finance. Po oceni Banke Slovenije so občine na podlagi podatkov za leto 2013 izkoristile približno polovico dovoljene kvote letnih odplačil dolga in obresti, so v Združenju občin Slovenije še zapisali v obvestilu.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014
Aktualno
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE
V dolino prihaja nov trgovec, odpuščanj na ta
račun ne bo
Prebivalci Zgornje Savinjske doline so že dalj časa čutili pomanjkljivo založenost trgovin ZKZ Mozirje. O tem je tekla beseda med drugim tudi na zadnjem občinskem svetu na Ljubnem, kjer so se svetniki vprašali, kaj storiti ob tako skromni ponudbi. Problem je izpostavil svetnik Paul Orešnik, ki je opozoril, da so starejši oziroma manj mobilni prebivalci odvisni od oskrbe v bližnjih trgovinah. Menil je, da se v občini ni dovolj naredilo za konkurenco v trgovski dejavnosti, na kar bi bilo po njegovem treba misliti že pred dvajsetimi leti.
NOV NAJEMOJEMALEC JE TRGOVSKO PODJETJE KEA
Ponovno smo se obrnili za informacije na Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, kjer nam je sedanji vršilec dolžnosti direktorja Uroš Grešak postregel z naslednjimi po-
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Kupci so naveličani precej praznih polic živilskih prodajaln. Stanje naj bi izboljšalo zasebno trgovsko podjetje KEA iz Šentjurja. (Foto: ŠS)
datki. Zadruga je trenutno v fazi oddaje vseh svojih trgovin v najem, saj finančno ni več sposobna zagotavljati ustrezne založenosti, je povedal Grešak. Za najem so žele-
Trenutno zmanjšanje naročil terja nekatere ukrepe
li dobiti najboljšega ponudnika, ki bi bil za zadrugo cenovno najugodnejši, hkrati pa bi zagotavljal dovolj pestro in raznovrstno ponudbo, ki jo potrebujejo potrošniki v Zgornji Savinjski dolini.
»V soglasju z Mercatorjem smo sedaj oddali v najem šest živilskih trgovin. Nov najemojemalec je zasebno trgovsko podjetje KEA iz Šentjurja, ki bo poskrbelo za trajni razvoj na področju živilske preskrbe v dolini. Poskrbelo bo za optimalno založenost trgovin, cenovno
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE
V Savinjsko regijo dodatnih 13 milijonov
evrov
Zaposleni v nazarski tovarni hišnih aparatov BSH so bili nedavno obveščeni, da bo zaradi zmanjšanja naročil potrebno zmanjšati število sodelavcev v neposredni proizvodnji. Gre predvsem za področje kuhinjskih in tassimo aparatov, vzrok za zmanjšanje naročil pa je med drugim tudi rusko-ukra-jinska kriza.
V	začetku julija so v neposredno proizvodnjo zaposlili 50 novih sodelavcev, saj je bilo v skladu z dosedanjimi izkušnjami pričakovati povečana naročila. V Nazarjah v drugi polovici leta običajno realizirajo kar 65 odstotkov letne proizvodnje. Letos pa temu ni bilo tako, saj so zabeležili upad naročil.
V	skladu z načrtovano oktobrsko proizvodnjo bodo zaenkrat, so sporočili v BSH, odpustili 29 sodelavcev, ki so jih zaposlili v zadnjem letu. Za prilagoditev zmanjšanemu planu proizvodnje bi po zdajšnjih pred-
videvanjih do konca leta morali število zaposlenih zmanjšati še za nadaljnjih 60 proizvodnih sodelavcev.
A to so še nedorečene številke, saj se odgovorni še dogovarjajo za različne ukrepe in možnosti, da bi lahko obdržali večje število delavcev. Eden od takih ukrepov bi bil prenos nekaj delovnih dni v naslednje leto, še vedno pa upajo tudi na kakšno večje naročilo.
Plan proizvodnje za naslednje leto predvideva realizacijo 7 milijonov evrov, kar pomeni potrebo po 640 do 650 delavcev v proizvodnji. V prihodnjih tednih se bodo pogovorili z vsemi sodelavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, da se za upokojitev tudi odločijo. Prav tako bodo preverili možnosti, da gredo starejši delavci, ki imajo za to pogoje, na čakanje, in pozvali druge sodelavce, ki bi se za določeno odpravnino sami odločili za odhod.
Marija Lebar
Na 8. javni poziv za razdelitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo prijavljenih tudi več projektov iz celjske statistične regije. S sprejemom sklepov na podlagi tega poziva je bilo potrjeno, da se bo iz tega naslova sofinanciralo 17 razvojnih projektov tukajšnjih občin, med njimi ni zgor-njesavinjskih.
Skupna vrednost projektov, odobrenih po tem razpisu v Savinjski regiji znaša nekaj več kot 19 milijonov evrov. Vrednost sofinanciranja iz evropskih sredstev presega 13,131.200 evrov. Za obdobje
ugodno redno ponudbo in atraktivne akcije. V zadrugi načrtujemo oddati v najem ali prodati gostinstvo in trgovine, verjetno tudi trgovski center v Ljubiji.«
PREVZELI BODO TUDI SEDANJE ZAPOSLENE
Novo trgovsko podjetje je že v tem tednu pričelo s prevzemanjem trgovin. Gre za poslovalnice v Gornjem Gradu, Lučah, Radmir-ju, Šmartnem ob Dreti, na Rečici ob Savinji in pritličje blagovnice na Ljubnem ob Savinji.
»Nov najemojemalec bo prevzel tudi sedanje zaposlene v teh trgovinah, zato na račun oddaje omenjenih trgovin ne bo odpuščanj. Prav tako želimo zagotoviti obstoj zaposlitev tudi za delavce, ki so zaposleni v ostalih trgovinah, ki so še predmet nadaljnjega najema. Zato imajo ponudniki, ki so pripravljeni prevzeti delavce, prednost pred ostalimi,« je pojasnil Grešak.
Prioriteta zadruge bo tako v prihodnosti kmetijstvo in sanacija dolga, za kar se intenzivno pogovarjajo z bankami upnicami in ostalimi največjimi poslovnimi upniki.
Marija Lebar
2007-2013 je bilo za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« za vseh 12 slovenskih regij na voljo 585 milijonov evrov, od tega za Savinjsko regijo nekaj čez 83,375.000 evrov. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je ob tem poudaril: »Pomembno je, da je z angažiranostjo občin ter učinkovito organiziranostjo mreže regijske in območnih razvojnih agencij Savinjska regija iz tega znala počrpati kar 95.225.494,72 evra, to je 14 odstotkov več, kot je bila njena kvota.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 5
Politika, Iz občin
FRANJO NARALOČNIK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE LJUBNO
Predstavil pregled dosežkov in cilje za naslednji
mandat
Franjo Naraločnik je kot kandidat za župana na novinarski konferenci 18. septembra javnosti predstavil svoje glavne cilje za naslednji mandat. Hkrati je napravil pregled dosežkov, ki so jih v občini s skupnimi močmi dosegli v zadnjih štirih letih, to je v njegovem prvem županskem mandatu.
Naraločnik je povedal: »Za nami je uspešna izvedba izjemno velikih
Na zadnjem kolegiju v tem mandatu so se v petek, 19. septembra, v Lučah sestali županja in županih zgornjesavinjskih občin. Med drugimi temami so na pobudo občanov obravnavali varnostno problematiko v naši dolini, ki se slabša, zlasti kar zadeva premoženjske delikte.
projektov. Realizirali smo jih brez zadolževanj, z veliko mero pridobljenih državnih in evropskih sredstev. S poštenim, transparentnim, strokovnim in racionalnim delom občinskega sveta, občinske uprave in župana smo v marsičem lahko zgled.«
Naraločnik je izpostavil revitalizacijo trškega jedra na Ljubnem ob Savinji s celotno komunalno infra-
Po razpravi so zavzeli sklep, da na ministrstvo za notranje zadeve pošljejo dopis z zahtevo, da se v Zgornji Savinjski dolini ponovno uvede nočno policijsko dežurstvo. To naj bo namenjeno zlasti varovanju premoženja občanov.
Marija Lebar
Franjo Naraločnik: »Pri delu lokalne skupnosti moramo izhajati iz potreb naših občanov.«
(Foto: ML)
strukturo in ureditev središča Juva-nja. Velik zalogaj sta bila Pažetov in Podbregarjev most, prenovljeni so bili vsi večji mostovi v občini, izvedenih je bilo več ukrepov za poplavno varnost. Sanirali so obsežnejše plazove. Vzdrževanje in modernizacija občinskih cest, preno-
vljena javna razsvetljava, energetska prenova vrtca in šole so prispevali k boljšemu in varnejšemu življenju v občini.
V teku je izgradnja kanalizacijskega sistema v Juvanju in Rad-mirju ter sofinanciranje malih čistilnih naprav. Imajo močno gospodarstvo, ki mu občina zagotavlja ustrezne infrastrukturne pogoje.
In kje Franjo Naraločnik vidi izzive za naslednje mandatno obdobje? »Nadaljevanje našega dela mora temeljiti na strokovnosti in izkušnjah. Vse odločitve morajo prihajati iz potreb in pobud ljudi, ki živimo tu. Napore je potrebno vložiti v nadaljnjo izvedbo protipoplav-nih ukrepov. Nadalje je treba razvijati pogoje za gospodarski razvoj, kmetijstvo in turizem ter v povezavi s tem ureditev infrastrukture za športne in ostale odmevne dogodke. Privabiti je treba investitorje s področja obnovljivih virov in tako zagotavljati zelena delovna mesta ter pogoje za mlade. Vse to smo zapisali tudi v pravkar sprejeti strategiji razvoja občine.«
Marija Lebar
KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN
Župani za ponovno policijsko nočno dežurstvo
GORNJI GRAD
Jasni cilji županskega kandidata Tomaža Čretnika
V ponedeljek, 22. septembra, so novinarsko konferenco pripravili kandidat za župana Tomaž Čretnik in kandidati za svetnike v občini Gornji Grad, ki kandidirajo na listi Stranke Mira Cerarja (SMC). Čretnik je spregovoril o programu, s katerim bi spodbudili zagon mikro in malega gospodarstva, omogočili enostavnejše postopke za pridobivanje sredstev in dokumentacije. Postopna, a temeljita obnova šole in vrtca je po njegovem projekt, ki že predolgo čaka, a je za najmlajše občane in starše zelo pomembna.
Večjo podporo bi dali lokalnemu kmetijstvu, načrtujejo pa tudi posebne subvencije za obnovo gospodarskih poslopij. Ker ima občina Gornji Grad veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, želijo privabiti v kraj več turistov, zato bodo vlagali v razvoj turizma, obljubljajo več denarja za delovanje in razvoj društev ter skrb za aktivno vključevanje mladih v skupnost.
Kandidat za župana je zagotovil, da bodo ob izvolitvi zagotovili občino po meri ljudi, vsak občan bo enako pomemben in enako obravna-
van. Okrepili bodo društveno življenje, mladim zagotovili prostor za mladinski center, posebno skrb pa bodo namenili medgeneracijske-mu sodelovanju in skrbi za starejše in socialno ogrožene.
Mladost in volja, znanje in ideje so vodilo kandidatov za župana in svetnike, ki si želijo, da občina napreduje in postane občina zadovoljnih ljudi, ki bodo v njej videli svojo prihodnost.
Štefka Sem
Kandidat za župana občine Gornji Grad Tomaž Čretnik (na sredini) in del kandidatov za svetnike se je predstavilo na novinarski konferenci. (Foto: Štefka Sem)
6 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Gospodarstvo
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Štiri prestižna priznanja za inovatorje nase regije
V sredo, 17. septembra, je na Brdu pri Kranju Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravila Dneve inovativnosti, v okviru katerih so podelili tudi priznanja za najboljše inovacije v letu 2013. Po zlatu so ponovno posegli inovatorji podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in družbe Gorenje iz Velenja. Inovatorji iz BSH-ja so osvojili še srebrno priznanje, prav tako srebro je za inovacijo dobila še družba HTZ iz Velenja.
Letos se je za zlata, srebrna in bronasta priznanja potegovalo 43 najboljših inovacij iz 13 regij. GZS je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti, to je prvo nalivno pero iz prevodnega ABS polimera podjetja Vivapen iz Celja.
Končni rezultat dvanajstega na-
tečaja je podeljenih sedem zlatih, 28 srebrnih in osem bronastih priznanj. Kako velik je slovenski inovacijski potencial, priča število pri-
javljenih inovacij, ki jih je bilo 160 z več kot 500 inovatorji.
Za najvišja priznanja so se tudi letos potegovali štirje inovacijski
Srebrno priznanje za palični mešalnik MSM8 je prevzel Uroš Semeja (prvi z desne)
(Fotodokumentacija BSH HA Nazarje)
predlogi iz SAŠA regije. Zlati priznanji so prejeli inovatorji BSH Hišnih aparatov iz Nazarij za aparat Tassi-mo Suny in inovatorji Gorenja za novo generacijo samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine 600. Inovatorji BSH Hišnih aparatov so prejeli tudi srebrno priznanje, in sicer za aparat MSM8-Maxomixx, poleg njih pa še inovatorji invalidskega podjetja HTZ iz Velenja za napravo za denitrifikacijo pitne vode.
Marija Lebar
MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNOSTI CELJE (MOS)
Zgornjesavinjski razstavljavci zadovoljni z obiskom
Družba Biomasa iz Luč je tokrat na MOS-u sodelovala že petnajstič.
(Fotodokumentacija podjetja Biomasa)
V Celju je od 10. do 15. septembra potekal 48. mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Predstavilo se je okoli 1.500 razstavljavcev iz 30 držav. Tokratno dogajanje je privabilo nekoliko manj udeležencev kot prejšnje leto. Tudi udeležba zgor-njesavinjskih gospodarstvenikov je bila nekoliko manj številčna kot lani. Tisti, ki pa so se odločili za sodelovanje na sejmu, so bili z obiskom svojih razstavnih prostorov in z zanimanjem morebitnih kupcev zadovoljni.
Že v prejšnji številki Savinjskih novic smo pisali o prisotnosti Glina Nazarje na sejmu. Tokrat predstavljamo še odzive na sejemsko dogajanje drugih udeležencev iz naše doline.
ALPLOG BELEŽI VEČJE ZANIMANJE KOT LANI
Drugo leto zapovrstjo se je predstavilo podjetje Alplog - hiše iz hlodov samostojnega podjetnika Tadeja Leverja iz Šmartnega ob Dreti. Ta je povedal: »Sejma smo se udeležili na podlagi lanskih izkušenj. Moram reči, da smo letos beležili večje zanimanje morebitnih kupcev kot lani. Delno tak interes pripisujemo temu, da smo postali pre-
poznani, delno pa tudi rasti splošne naklonjenosti energetsko učinkovitemu ter ljudem in okolju prijaznemu bivanju v lesenih zgradbah. Sicer pa je to, da te trg dobro spozna, dolgoročen proces.«
Na razstavnem prostoru so obiskovalce seznanili s svojimi storitvami in jim ponudili promocijski material. Zanimanje je bilo precejšnje in, kot je povedal Lever, na podlagi predstavitve so že začeli s pogovori o konkretnem poslu. Svoje zmogljivosti imajo do konca leta zasedene, dogovarjajo se za pro-
jekte v prihodnjem letu. Trenutno imajo tri redno zaposlene, sodelujejo pa še s podizvajalci.
PRI GRLICI PRIPRAVILI VEČ DEMONSTRACIJ ORODJA
Podjetje Grlica, trgovina, servis d.o.o. iz Mozirja se je po lanskih dobrih izkušnjah na sejmu predstavilo tudi letos. Na razstavnem prostoru so se lahko obiskovalci seznanili s ponudbo električnega in akumulatorskega orodja znamke Milwaukee, katerega zastopnik je podjetje Grlica. Pripravili so več demon-
stracij orodja. Za kupce pa je ugodno tudi to, da zagotavljajo servis za svoj prodajni asortiman. Po besedah direktorja Toneta Grlice so z obiskom in odzivom obiskovalcev zelo zadovoljni. Že na samem sejmu je stekla prodaja, pričakujejo pa učinke še v prihodnje.
V BIOMASI TEHTAJO VLOŽEK V SEJEMSKO PREDSTAVITEV
Družba Biomasa iz Luč je tokrat na MOS-u sodelovala že petnajstič. Kot je povedal predstavnik podjetja Sašo Črešnik, je pojavljanje na tovrstnih dogodkih za njihovo podjetje pomembno, čeprav v zadnjih letih opažajo upad obiskovalcev. »Treba je pretehtati, ali se vložek v sejemsko predstavitev še povrne s sklenjenimi posli, ki so učinek te predstavitve,« je dejal Čre-šnik in vseeno poudaril možnosti, ki jih predstavlja sejem za srečanja s poslovnimi partnerji.
Na sejmu MOS so letos kot novosti predstavili dva modela kotlov: froling S1 na polena in froling P1 na pelete, v širšem smislu pa po novem tudi dobavo lesnih pele-tov iz lastne proizvodnje v BBC (Bi-omasin biomasni center) Nazarje.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 7
Iz občin,Oglasi
OBČINA NAZARJE
Dobro delo nagrajencev ni bilo spregledano
V četrtek, 18. septembra, so na slavnostni seji s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad proslavili praznik občine Nazarje. Slavnostna govornica je bila županja Majda Podkrižnik, ki je tudi podelila priznanja in nagrade. Pred slavnostno sejo je bila otvoritev prenovljenega dela doma kulture.
Podkrižnikova je v nagovoru povedala, da se je v 20 letih obstoja občine veliko postorilo. Med drugim je bila občina letos izbrana med deset najbolj razvojno prodornih občin v zadnjih štirih letih. »Vse to je rezultat dobrega delovanja in sodelovanja vseh, ki živimo v občini, dobrih odločitev občinskega sveta, uspešnega dela občinske uprave in zglednega sodelovanja z institucijami, zavodi ter podjetji in podjetniki,« je dejala.
Županja je naštela pomembnejše pridobitve in realizirane projekte v zadnjem letu, kamor spada energetska sanacija starega dela šole in vrtca, obnova odra in sanitarij v domu kulture in ureditev parkirnega prostora pred bloki, obnovitev Rojtnovega mostu v Šmartnem, sanacija Zakrajškovega jeza v Potoku in sofinanciranje malih čistilnih naprav.
Kot pomembno pridobitev je izpostavila prenos sedeža Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma v Nazarje in uspešno začrtane usmeritve za naprej glede zagotovitve standarda zdravstva v dolini. Kot velik uspeh je omenila znižanje zadolženosti občine za 35 odstotkov. Omenila je delovanje neka-
Prejemniki občinskih priznanj za leto Silvester, ki so prejeli
terih društev in zavodov, ki so praznovali okrogle obletnice.
Ob podelitvi priznanj je mode-ratorka Nastasja Kotnik povedala, da se je občina s podelitvijo priznanj in nagrad simbolično oddolžila in zahvalila posameznikom in organizacijam za ves njihov trud, ki so ga vložili v delo. Njihovi dosežki so pripomogli k razvoju in ugledu občine. V imenu nagrajencev se je zahvalil Roman Kraj-ner. Dejal je, da je vesel, da njihovo delo in trud ni bilo spregledano, vsem prisotnim pa je čestital ob občinskem prazniku.
Dogodek so z glasbenimi točkami obogatili večkrat nagrajeni pevci Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Nazarje. Med drugim so zapeli pesem Moje Nazarje in Oda novim oblekam, v katerih so
Občinska volilna komisija Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo predčasno glasovanje - Lokalne volitve 2014, potekalo v sejni sobi Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, dne 30. 9. 2014 in 1. 10. 2014 od 7.00 do 19.00 ure.
Predsednica OVK: Terezija PLAZNIK, univ. dipl. prav.
2014, v ospredju od desne: Roman Krajner, Ida Pustoslemšek Kramer, Mirko zlate grbe, in županja Majda Podkrižnik. (Foto: Štefka Sem)
prvič nastopili, finančno pa jim je Glasbene šole Nazarje, Nika in Ma-
do njih pomagala tudi občina. Na- ja Čerček.
stopili sta še mladi pianistki, učenki	Štefka Sem
Nagrajenci občine Nazarje za leto 2014
ZLATI GRB OBČINE NAZARJE
... je prejel Roman Krajner za 35 let vodenja Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, za delo v Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline, aktivno delo na področju lokalne samouprave in pomoč sočloveku v stiski.
Patru Mirku Silvestru so podelili zlati grb ob praznovanju diamantne maše in ob 25-letnici duhovnega delovanja v nazarski župniji.
Ida Pustoslemšek Kramer je dobila zlati grb za dolgoletno vodenje Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, za prizadevanje k ohranitvi javnega zdravstva, vložen trud za vzpostavitev pogojev za izgradnjo prizidka k zdravstveni postaji in skrb za zdravje prebivalcev celotne doline.
SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE
... je prejel Franci Kotnik za sodelovanje v številnih društvih v kraju, v odboru za pripravo Lesarskega praznika in za vodenje prireditev. BRONASTI GRB OBČINE NAZARJE
... so prejeli Župnijska karitas Nazarje za pomoč ljudem v stiski, župnik Ivan Šelih ki je povezovalni člen med župnijo, društvi, krajevno skupnostjo Šmartno ob Dreti in Občino Nazarje, ter Ivan Poljanšek z Doble-tine za svojo humanost in dolgoletno delo v gasilstvu. PRIZNANJA ŽUPANA OBČINE NAZARJE ... so prejeli: Sonja Špoljaric iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, gradbeni odbor župnije Šmartno ob Dreti, odbor Planinskega društva Nazarje, družina Jelšnik iz Šmartnega ob Dreti, Godba Zgornje Savinjske doline in Tomaž Kramer. POSEBNA PRIZNANJA
... so prejeli: PGD Nazarje, PGD Gorica ob Dreti, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje in Center za samostojno učenje Nazarje.
8 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Organizacije, Iz občin
RAZSTAVA O 70. OBLETNICI OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Gostujoča razstava »Ko bo svoboda zasijala
«
Osrednja knjižnica Mozirje je v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Mozirje in Muzejem novejše zgodovine Celje v četrtek, 4. septembra, predstavila dokumentarno razstavo o 70-letnici pohoda 14. divizije na Štajersko in osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Sočasno je na ogled postavljena tudi razstava o Karlu Destovni-ku Kajuhu, ki so jo pripravili v Knjižnici Velenje.
Pobudnik za nastanek razstave ob visoki obletnici je bila Zveza
združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, razstavo pa so pripravili strokovnjaki iz celjskega muzeja novejše zgodovine. Zbranim na odprtju v mozirski galeriji je vsebino razstavljenega gradiva predstavil predstavnik muzeja dr. Tone Kre-gar.
Kot je povedal, je osnovni namen razstave, »da na najenostavnejši način pride do čim širšega kroga obiskovalcev, predvsem pa bi jo želeli predstaviti mlajšim generacijam. Poskus avtorjev, ki
Avtorji z razstavo želijo prikazati najpomembnejša dejstva za razumevanje dogajanja med 2. svetovno vojno, še posebej na tukajšnjem območju.
Tit Turnšek je dejal, da je namen razstave spomniti na davne dogodke, ki so prizadeli naše prednike.
smo to razstavo pripravili, je, da z njo prikažemo vsa najpomembnejša dejstva, torej temelj za razumevanje dogajanja med 2. svetovno vojno na slovenskem, še posebej na Štajerskem in v Zgornji Savinjski dolini. Ta razstava je dobra priložnost, da si Zgornjesavinjčani osvežijo spomin na preteklost svojih prednikov.«
Sledila je predstavitev razstave o pesniku Karlu Destovniku Kaju-hu, o kateri je spregovorila Stanka
Ledinek iz velenjske knjižnice. Njegovo kratko, a bogato življenje je predstavljeno skozi slikovno in opisno gradivo.
Razstavo je svečano odprl Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, in ob tem dejal, da je namen razstave spomniti na davne dogodke, ki so prizadeli naše prednike ter se jim hkrati zahvaliti za njihov boj za svobodo.
Roman Mežnar, namestnik direktorice mozirske knjižnice, se je avtorjem in pobudnikom razstave zahvalil za gostovanje, saj je s tem lokalnim prebivalcem dana enkratna priložnost ogleda gradiva, zbranega v njihovem domačem okolju.
Otvoritev razstave je povezovala Vladimira Planovšek, kulturni program z recitalom o Karlu Destov-niku Kajuhu pa je izvedla recitator-ska skupina Združenja borcev za vrednote NOB KO Mozirje. Razstava bo v delovnem času knjižnice odprta do 30. oktobra.
Tekst in foto: Tatiana Golob
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Svetniki so se opredelili za varianto umestitve
vodovoda Letošč
Na 33. redni seji je rečiški občinski svet obravnaval tudi točko o projektu Vodovodni sistem Letošč. Občinska uprava je predstavila varianto umestitve trase v prostor, ki bi bila za občino Rečica ob Savinji pa tudi za ostale občine najbolj ugodna. Svetniki so v tej točki sprejeli več sklepov.
Kot sta pojasnila župan Vinko Jeraj in sodelavec občinske uprave Rok Jamnikar, je bil projektant za omenjeni projekt Letošč izbran že v letu 2011. V skladu s pogodbo bi moral do konca leta 2012 pripraviti idejno zasnovo z variantami, pa tega ni storil. Več variant je zahtevalo tako ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot tudi občina. Zaradi povedanega je občina sama pripravila tri variante umestitve, od katerih je za to občino najbolj ustrezna varianta Brdo 1.
Pristojni odbori kot tudi občinski svet menijo, da je za izvedbo projekta, ki naj bi se financiral iz ko-hezijskih skladov, potrebno pridobiti več gradbenih dovoljenj za posamezne faze - tako skupne kot tiste, ki jih bodo izvajale posamezne občine. Prav tako je že v fazi priprave dokumentacije potreben dogovor o služnostih, lastništvu in delitvi stroškov. Preveriti je potrebno dejansko število odjemalcev po posameznih občinah, saj ministrstvo postavlja pogoj, da je minimalno število prebivalcev 10.000. Novo idejno zasnovo naj pregleda neodvisni strokovnjak. Predlagajo pa tudi, da se pripravi nov ključ delitve stroškov, ki bo temeljil na projektirani porabi vode.
Z omenjenimi sklepi je Občina Rečica ob Savinji seznanila občino nosilko projekta, to je Občina Mo-
zirje, JP Komunalo Mozirje kot izvajalca občinske javne komunalne službe preskrbe z vodo in projek-
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Od 15. septembra je začela veljati nova organiziranost izpitnih centrov v Sloveniji. Nedavno je v veljavo stopil nov pravilnik o izpitnih centrih, ki je med drugimi ukinil velenjski izpitni center za preverjanje znanja in izvajanje izpitov za voznike vozil na motorni pogon, motornih vozil idr. Iz Javne agencije RS za varnost prome-
tanta, ki je izdelal prejšnji predlog poteka vodovoda.
Marija Lebar
ta so sporočili, da bo za območje upravnih enot Velenje in Mozirje ostala možnost opravljanja izpitne dejavnosti v Velenju, tako tudi praktični del izpitov, a pod okriljem Izpitnega centra Slovenj Gradec. Izključno v Slovenj Gradcu pa se bo mogoče prijaviti za vožnjo s spremljevalcem.
JM
Odslej pod okriljem izpitnega centra v Slovenj Gradcu
Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 9
Gospodarstvo, Iz občin
LESARSKA KONFERENCA 2014
Država ni naredila dovolj za dvig konkurenčnosti
lesarske panoge
V okviru nazarskega Lesarskega praznika je v torek, 9. septembra, potekala - tokrat že sedma po vrsti - razvojna konferenca in srečanje slovenskih lesarjev, ki so ju organizirale Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ), Občina Nazarje, Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Mozirje, Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) in Sa-vinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA).
Zbrane je v imenu organizatorjev nagovoril Branko Meh, predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, v imenu gostiteljice Občine Nazarje pa je spregovorila županja Majda Podkrižnik. Ta je izpostavila izgubo dveh lesno predelovalnih podjetij, ki sta v občini prenehali delati v zadnjem obdobju. Kljub temu, je bila prepričana županja, je s prizadevanji za ponovno oživitev slovenske lesne predelave treba nadaljevati.
UVODNI NAGOVOR MINISTRSTEV
Letošnji obisk je bil nekoliko skromnejši od lanskega, zaradi odhajajoče vlade pa organizatorji niso mogli zagotoviti prisotnosti katerega od resornih ministrov. Sta se pa zato dogodka udeležila generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na gospodarskem ministrstvu mag. Sabina Kole-ša in direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje Jošt Jakša.
Slednji je poudaril, da je les vendarle vse bolj prepoznan kot material prihodnosti, a je panoga še v slabi kondiciji. Zato je potrebno z ustreznimi ukrepi podpreti njeno konkurenčnost in ji v nekaj letih povrniti nekdanji položaj, s tem pa tudi možnost novih delovnih mest.
Koleševa je v uvodnem nagovoru izrazila zadovoljstvo, da je panoga na dobri poti, saj je ustvarila dobiček, povečuje pa se tudi dodana vrednost na zaposlenega. Po njenem mnenju je to rezultat prizadevanj samega gospodarstva, razmer na svetovnih trgih, pa tudi ukrepov, ki jih je na tem področju zavzela država. Ta je zagotovila javna sredstva za financiranje tako v razvoj kot v investicije.
LANI POZITIVEN REZULTAT
Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, je poročal, da je lani lesnopredelovalna panoga prvič po dolgih letih poslovala pozitivno, kar pa sicer ne velja za ožje področje pohištva. Prav tako je nekoliko ugodnejši podatek o rasti dodane vrednosti na zaposlenega v panogi. Ta naj bi znašala okoli 30.000 evrov.
Menil je, da se napori lesarjev obrestujejo, da pa država ni naredila dovolj za dvig konkurenčnosti panoge, ki je odvisna od izvoza. To bi lahko dosegla z nižanjem stroškov dela oziroma razbremenitvijo plač.
SODELOVANJE IZOBRAŽEVALNE SFERE Z GOSPODARSTVOM
Alojz Tuhtar, predsednik sekcije lesarske stroke pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS), je predstavil položaj lesarstva v obrtni dejavnosti. O primerih dobre prakse sodelovanja med podjetji in Oddelkom za lesarstvo Bi-
Igor Milavec je poročal, da je lani lesnopredelovalna panoga prvič po dolgih letih poslovala pozitivno. (Foto: Marija Lebar)
otehniške fakultete v Ljubljani je govoril prodekan tega oddelka prof. dr. Miha Humar. Predstavil je vzorčno leseno hišo, v kateri z najsodobnejšo elektronsko opremo merijo odzive različnih vrst lesa, iz katerih je objekt zgrajen, na vremenske in ostale vplive iz okolja. Pri projektu z roko v roki sodelujeta njihov oddelek in gospodarstvo.
FINANCIRANJE IN CERTIFICIRANJE
Kakšne so možnosti financiranja razvojnih projektov v lesarstvu, je predstavil Velislav Žvi-pelj, v. d. direktorja Slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Ta je povedal, da bodo v kratkem objavili nekatere ugodne razpise, na katere se lahko prijavijo tudi lesarska podjetja. Možno je sofinanciranje do 75 odstotkov vrednosti projekta.
V svetu vse večji pomen namenjajo certificira-nemu lesa, je pojasnil mag. Marko Krajner. Predstavil je pomen certificiranja za slovensko lesnopredelovalno dejavnost in možnosti trženja takšnih izdelkov.
OSMA KONFERENCA JE POTREBNA
Sledila je razprava, ki je pokazala realno sliko v panogi, kjer se še vedno skoraj dušijo v težavah, zlasti mali podjetniki, saj se prvi pozitivni trendi v panogi na nivoju malega podjetništva še ne čutijo. Direktorica SAŠA ORA Jasna Kle-pec je med drugim dejala, da so sodobni pristopi do uporabe in predelave lesa sicer hvale vredni, vendar je potrebno podporo najprej zagotoviti sami osnovni dejavnosti na začetku proizvodne verige.
Čeprav je bilo na konferenci manj tudi predstavnikov lesarstva iz lokalnega oziroma regionalnega okolja, so si bili udeleženci vendarle edini, da velja dogodek obdržati in ga pripraviti tudi prihodnje leto. Takrat bo možno ponovno preveriti, ali se je rahel pozitiven trend v panogi obdržal tudi v letu 2014, kar bi vendarle nakazovalo začetek izhoda iz krize.
Marija Lebar
OBČINA MOZIRJE
Brinovškovo zamenjal Glušič
Na mesto direktorja mozirske občinske uprave je župan Ivan Suhoveršnik imenoval kot vršilca dolžnosti mag. Ivana Glušiča. Dosedanja direktorica Nada Brinovšek je namreč od avgusta poslanka v državnem zboru. Glušič bo na mestu v. d. direktorja največ šest mesecev, v tem času pa bo občina objavila razpis za prosto delovno mesto.
ŠS
Mag. Ivan Glušič bo v. d. direktorja občinske uprave največ šest mesecev. (Foto: ŠS)
10 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Kultura
BEOGRAD
Goran J. Horvat razstavlja v galeriji srbskih likovnikov
V galeriji združenja srbskih likovnih umetnikov v Beogradu so sredi septembra odprli razstavo del Gorana J. Horvata. Gre za razstavo štiridesetih platen, enajstih risb in dveh skulptur iz različnih časovnih obdobij, posvečeno 60-letnici avtorja. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzelo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje.
Ob odprtju razstave so izdali tudi katalog, v katerem so svoje videnje bogatega ustvarjalnega opusa Gorana J. Horvata predstavili umetnostni zgodovinarji dr. Milček Ko-melj, Borde Kadijevic, Slavica Steva-novic in dr. Slobodan Lazarevic. Sle-
Slovenski veleposlanik v Srbiji mag. Franc But (desno) na odprtju razstave z Goranom J. Horvatom in njegovo soprogo Marijo.
(Fotodokumentacija Gorana J. Horvata)
dnji je med drugim zapisal, da lahko Horvatovo življenjsko zgodbo razumemo kot korekcijo Hipokratovega aforizma, da je življenje kratko, umetnost pa dolga, saj avtor dokazuje, da z intenzivnim umetniškim ustvarjanjem življenje ekspandira.
Odprtja razstave v središču glavnega mesta Srbije se je med drugimi uglednimi gosti udeležil tudi slovenski veleposlanik mag. Franc But. Goran J. Horvat je s tem zaključil letošnje aktivnosti ob življenjskem jubileju in se počasi že pripravlja na januarsko razstavo v Galeriji Mozirje.
Franci Kotnik
NA RECICI OB SAVINJI PREDAVAL DR. PETER WEISS
Zgornjesavinjske narečne starosvetnosti
V obilici besed, ki jih danes premoremo, se je predavanje dr. Petra Weissa v šoli na Rečici ob Savinji vrtelo okoli narečnih besed in fraz, ki se nahajajo v strokovnem polmraku. Slušatelji so se vključili v pogovor, saj je raziskovanje narečnega besedišča lahko prava pustolovščina.
Jezik je starodaven pojav, v katerega se je nagnetlo veliko izkušenj in strahov, pravi Weiss, jezikoslovje ga osvetljuje s pomočjo etnologije in zgodovine. Ob raziskovanju imamo na razpolago Slovar slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikov slovensko-nemški slovar sodobnega slo-
Obiskovalci predavanja so z zanimanjem prisluhnili dr. Petru Weissu, dialektologu in višjemu znanstvenemu sodelavcu na Inštitutu za slovenski
jezik Frana Ramovša. (Foto: ST) venskega jezika, etimološki slo- dva našteta. var in narečne slovarje, ki vsebu- Peter Weiss se je dotaknil pojejo veliko več besedja, kot prva sameznih narečnih besed, kot so:
lin, antvela, guarda, virštat, ponk, birt. Omenil je tudi fraze: vreči koga na šajbo, na vse kriplje si prizadeva, nima prebite pare ... Predavatelj je spomnil, kako izginjajo določena staroverska imena in kako nove besede vedno znova nastajajo in so kot take merilo napredka.
Stare narečne besede nas spominjajo na preteklost, starše, stare starše in življenje, ko smo bili še nekako varno zaviti v vato. Besede ostajajo v spominu, a vzdušja, ki smo ga doživljali takrat, žal ne moremo več priklicati.
Slavica Tesovnik
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Tabor mladih godbenikov poučna izkušnja
V Šoštanju je zadnji teden v avgustu potekal tabor mladih godbenikov, ki so se ga udeležili tudi štirje člani Godbe Zgornje Savinjske doline: Matic Breznik, Benjamin Hrastnik, David Mikek in Matic Tevž. Namen tabora je izpopolnjevanje znanja godbenikov.
Na zaključnem koncertu so predstavili program, ki so ga študirali skozi celotno izobraževanje. Odlično izvedene skladbe so dokazale, da je tabor upravičil svoj namen. Čeprav je trajal le pet dni, bo mla-
I : 1 '	f
!W
Tabora mladih godbenikov v Šoštanju so se udeležili tudi štirje člani Godbe Zgornje Savinjske doline. (Foto: MK)
dim glasbenikom ostal v spominu kot zelo prijetna in poučna izkušnja.
Pod mentorstvom priznanih glasbenikov in taktirko dirigenta Mirana Šumečnika so udeleženci tabora nadgrajevali svoje glasbeno znanje, ob tem pa spoznavali sovrstnike iz drugih godb. Vaje so potekale vsak dan, dopoldan in popoldan, bilo je naporno, vendar zelo poučno. Prosti čas so udeleženci izkoristili za druženje. Skupaj so si ogledali tudi muzej premogovništva v Velenju.
Katja Naraločnik
I
Savinjske novice št. 39, 26. september 2014 11
Kultura, Organizacije, Čestitke

ZVEZA LIKOVNIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Državna razstava »Kiparstvo 2014« in uspehi GALA
Zveza likovnih društev Slovenije je 4. septembra v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona odprla državno kiparsko razstavo »Kiparstvo 2014«, ki sodi v okvir programa »Zlata paleta 2014«. Javnosti je predstavljenih 20 izbranih kiparskih del iz izbora, ki je potekal 23. avgusta v Gornji Radgoni.
O delu komisije je njena predsednica mag. kiparstva in akademska slikarka Saša Bezjak med drugim v spremljajoči katalog zapisala: »Prisotna so modelirana dela, ki se med seboj razlikujejo in so pri njih različni materiali zelo dobro usklajeni. Vidimo lahko tudi dela, ki nas presenetijo z izvirno idejo in izvedbo le-te na nepričakovan način ... Vsa predstavljena dela imajo nek presežek, ki vzbudi pozornost. Največji kriterij sodobnega časa v likovni umetnosti je lastna izraznost, izvirnost ali še ne videno. Nagrajena dela temu kriteriju zelo dobro zadostujejo.«
Državna komisija je podelila petim delom certifikat kakovosti ter petnajstim delom priznanje. Na iz-
Zveza likovnih društev Slovenije je nagradila vsa dela (od leve): Branke Ermenc, Irene Remic in Blanke Božič, članic Društva Gal.
boru je sodelovalo tudi društvo Gal Moja vloga v gledališču in Blanka
z Rečice ob Savinji s tremi članicami in doseglo zavidljiv uspeh, saj so vsa dela članic Gala med nagrajenimi. Za prejem certifikata za kvaliteto ustvarjenega umetniškega dela je bila izbrana Irena Remic za delo z naslovom Zazrta v mladost, certifikat prejme 15. novembra na zaključni razstavi »Zlata paleta 2014« v Trbovljah. Priznanje pa sta prejeli: Branka Ermenc za delo
Božič, dobitnica kar treh priznanj za dela Del marofa, Po lepotni ... in Ponovno skupaj. Razstava bo odprta do 28. septembra.
Da našteti uspehi v Društvu Gal niso naključje, govori dejstvo, da so člani društva aktivni skozi vse leto in na različnih področjih. Šest članic Branka Ermenc, Saša Dolšak, Anka Rakun, Irena Remic, Marjeta Špec in Blanka Božič razstavljajo
svoja dela na skupinski razstavi IV. Tabora ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije na gradu Sevnica do konca septembra.
Nekaj članic (Branka, Irena, Saša, Marjeta in Blanka) pa deluje tudi na dobrodelni akciji »Umetniki za karitas«. Projekt Umetniki za karitas je sestavljen iz treh delov: mednarodne likovne kolonije, potujoče prodajne razstave in namena prodaje likovnih del.
Med samo kolonijo in ob dnevu odprtih vrat so se pridružili umetniki, strokovni sodelavci, udeleženci preteklih kolonij in ljubiteljski slikarji, ki so darovali 110 likovnih del. Tako je v celotnem dogajanju nastalo 158 likovnih del v skupni vrednosti skoraj 50.000 evrov. Likovna dela so bila na Sinjem vrhu razstavljena do 15. septembra, kjer je bila možnost nakupa ali rezervacije. Naslednja razstava je predvidena 30. septembra v Kapucinskem samostanu v Rimu, 21. novembra na dvorcu Zemono pri Vipavi, decembra 2014 pa v galeriji Ars v Gorici.
BB
ELEKTRIČNI AVTOMOBIL V NAZARSKI OBČINI
Zadrečani preizkušali vozilo brez škodljivih
izpustov
V času praznovanja občinskega praznika so Nazarčani in okoličani lahko občudovali in preizkušali električni avtomobil peugeot ION.
V	tridnevni test ga je posodila Razvojna agencija Savinjske regije.
V	»varstvo« pa je bil zaupan predsedniku nazarskega občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Stanku Fleretu. Flere je tako drugi septembrski vikend predstavil avtomobil v Kokar-jah, Nazarjah, Šmartnem ob Dreti in pred domom šoferjev v Mozirju.
Vozilo na 100-odstotni električni pogon je pritegnilo številne, ki so se z njim tudi popeljali. Vozilo ne proizvaja škodljivih izpušnih plinov in izpustov CO2, tako da sodi med okolju prijazna prevozna sredstva na cesti.
Peugeot ION uporablja najnovejšo generacijo litij-ionskih akumulatorjev z možnostjo polnjenja preko klasičnih 220 V priključkov. Akumulatorji imajo visoko avtonomijo in jih je možno uporabljati nemudoma po priklo-
Električni avtomobil je v nazarski občini požel veliko zanimanje obiskovalcev predstavitve. (Foto: Marija Šukalo) pu na omrežje. A treba je pouda- torskim polnjenjem 130 kilome-
riti, da je ION skoraj izključno mestni avtomobil, saj z njim ni moč prepeljati poti od Ljubljane v Maribor v enem kosu. Kljub temu, da je njegov domet z enim akumula-
trov, je treba upoštevati še številne porabnike energije, kot so av-toradio, klima ... Ti namreč dodatno praznijo akumulator.
Marija Šukalo
12 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Zgodovina in narodopisje
¡i» fPfe
Piše: Aleksander Videčnik
Novomašniška
(Zapisal Anton Acman iz Šmihela)
Srečna je bila mati ta, ki je rodila mašnika, sam Bog se ga je razveselil, da se je na svet' rodil.
*
Vsak dan bo sveto mašo bral in Kristusa v rokah držal.
Kako čisto mora biti to srce, da to storiti sme.
*
Vsak dan bo sedel v spovednici in roko držal gor na lic',
ljudi svaril, učil lepo, jim kazal pravo pot v nebo.
*
Prišle pa bodo trde glave, v katere nobeden nauk ne gre,
bo prošnje pošiljal gor v nebo, Očetu nebeškemu.
*
Naj bode dan ali temna noč, bo šel k bolniku na pomoč, bo šel bolniku revnemu pripravit' pot v nebo.
Grabljice
(Zapisal Anton Acman iz Šmihela)
Zimo in pomlad počivale ste, grabljice moje, sedaj več ne. Ker kosec že pravi: Hajd, hajd, na goro,
hajd, hajd na zeleno goro.
*
Kosec pred mano z veselo glavo brusi, pa šviga s strupeno koso, travica pada in pada pred njim,
jaz pa raztepam za njim.
*
Rožice lepe krog njega leže, nič več jim ne bije nedolžno srce, moje pa bije in bilo še bo, jaz jemljem od rožic slovo.
Vaška
(Zapela Pepca Konšak iz Okonine, zapisala Vera Kumprej iz Tera)
Mlada Micka rož'ce trga na zelenem travniku, k nji pa pridejo štirje fanti, mlado Micko pla-všati.
Domače pesmi (2)
Mlada Micka, hočeš moja bit, jaz ti kupim prstan zlat.
Kaj pa bodo mam'ca rekli, ko b'do vid'li prstan zlat?
vsa objokana želim si v drugi stan. Vsa žalostna objokana zavolj' tega, ker nimam moža. Ne morem povedat', ne naštet' nadloge moje, kdo bi me rešil teh težav?
Saj ni treba po pravici ti povedat, lahko se mal' zlagaš.
Kaj me boš, falot, učil lagat', saj to že sama dobro znam.
Tožba dekleta
(Zapela Angela Robnik iz Krnice)
Čujte me, čujte, mamica vi, kaj se pri mojem srcu godi.
Možila b' se rada, pa sem deklica premlada.
*
Merkaj, merkaj, kaj govoriš, zakonski stan je en težek križ.
Jaz sem pa žena zakonska, dekletom tak' svet dam: Ne jokate za moža! Čez svoj veseli ledik stan žalujem noč in dan
*
'na taka lahko govori, k'tera 'ma moža, ona ne ve, kaj vse trpi 'na revna dekl'ca. Kaj pa na starost bo enkrat,
ko treba kruha bo stradat'?
*
Če se za cajta omožim, po njemu lep penzion dobim, da lahko z njim živim.
Ohcet pri Lenku v Primožu, fotografirana okoli leta 1920.
*
*
*
Jest se tot'ga križa prav nič ne bojim, samo
da zvestega moža dobim.
*
Znam šivat', znam prest' in hišo pomest. Vse druge stvari me pa mož nauči, zvesto ga hočem ljubiti.
*
K svetim Trem kraljem na božjo pot bom šla, tam bom prosila za lep'ga moža,
če tudi po golih kolenih grem za njim, samo da možeka dobim.
*
Četud' vso sivo glavco ima, samo da dobro, dobro ljubit' zna!
Dekličina nadloga
(Pripovedovala Angela Robnik iz Krnice)
Jaz sem 'na revna deklica, žalujem noč in dan,
Jaz bi drugače šla okrog svoj'ga moža,
ubogala ga vse stvari in mu pokorna b'la.
*
Šla bi v oštarijo z njem, bi vince pila tam pri njem'. Če se opijanim ravno tako, moj mož pa men' tak' dober bo - ponese me domo.
*
Tudi jaz sem bl'a pr'liznena okol' svoj'ga moža,
to pa ne pomaga nič, on le ta drugo 'ma. U ta druge je zaljubljen ves,
mene pa pogleda kot stekel pes.
*
Če jaz z 'nim drugim govorim, če glih nič hud'ga ne storim, doma je vel'k hudič z njim -po hrbtu jih dobim.
Nadaljujemo prihodnjič.
Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 13
Nasveti, Ljudje in dogodki
Kako se znebiti polžev
NEKATERE RASTLINE S SVOJIM VONJEM ODGANJAJO POLŽE
Njihovo listje uporabimo kot za-stirko okoli gred. V poštev pridejo bezeg, gozdna praprot, rman, timijan, preslica in klek. Tudi cvetje polžem smrdi: kapucinke, vr-
pravek, s katerim poškropimo rastline in predele, kjer lezejo polži.
KAJ SE NUDI V TRGOVINAH
V trgovinah prodajajo biološko sredstvo v obliki granul na osnovi železovega III fosfata. Je popol-
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Ce je leto toplo in vlažno, lahko na vrtovih veliko težav povzročijo polži. Letos imajo idealne pogoje. So pa najbolj nadležni in trdovratni vrtni škodljivci, ki se jih zelo težko znebimo. V talne razpoke polži izle-gajo jajčeca. Iz njih se izležejo mladi polžki, ki poškodujejo podzemne dele rastlin in kaleča semena. Ce imajo ugodne razmere, odrastejo v nekaj mesecih.
NAJPOGOSTEJE DELAJO ŠKODO POLŽI BREZ HIŠIC
Prehranjujejo se večinoma ponoči, močno deževje pa jih privabi na plano tudi podnevi. Ugaja jim vlaga, zato se zadržujejo v bližini zaraščenih zemljišč, v gostem grmovju, pod listjem, kamni, trhlimi kosi lesa in ob živih mejah. Zato je treba poskrbeti, da so taki predeli zemljišč pokošeni in očiščeni.
Priljubljena hrana polžev so sadike številnih vrtnin in cvetlic, lotijo pa se tudi starejših listov. O obisku polža v vrtu nas prepričajo sledi srebrnkaste sluzi na gredah in rastlinah.
NARAVNI SOVRAŽNIKI IN PREGRADE
V vrt poskušamo privabiti čim več naravnih sovražnikov, kot so: ježki, kače, slepci, krastače, kuščarji, rovke, ptice in race. Ti nam bodo v veliko pomoč, da se jih znebimo. Okoli naših gredic postavimo fizične pregrade, kot so bakreni trakovi, žičke ali žlebovi. Tudi plastične ograje lahko pomagajo, sploh če je zgornji rob oster.
Okoli gred in ogroženih rastlin nasujemo za širino dlani debelo plast materiala, preko katerega polži le stežka zlezejo. To je lahko žagovina, jajčne lupine, apne-no in kameno moko, kavno usedlino, oster pesek, otrobe, lesni pepel ...
tni ognjič, vrtna črnika, kalifornijski mak, mak, glavinec, kozmeja, gre-nik, grobeljnik, statice in suhe rože. Te rastline lahko posadimo na robove gredic. Polžem smrdita še čebula in česen (tako rastlinski deli rastlin, kot pripravek iz teh dveh rastlin).
VABEČE STVARI LAHKO IZKORISTIMO
Določene stvari pa polžem dišijo in jih tudi privabljajo. Tudi to lahko izkoristimo. Krompir ali jabolka narežemo na rezine in jih nastavimo po vrtu. Zjutraj rezine s polži poberemo. Tudi pivo zelo privlači polže. Nalijemo ga do polovice plastičnega kozarca. Kozarec za-kopljemo v zemljo, tako da je rob kozarca v istem nivoju s površino tal. Polžem bo to zadišalo in bodo prilezli na kozarec, v katerega bodo padli in se utopili. Po vsakem dežju lončke znova napolnimo s pivom.
Vaba je tudi vlažen časopisni papir, pod katerem bodo polži poiskali zavetje, mi pa jih bomo z rednim pregledovanjem redno odstranjevali. Kot vlažen papir delujejo tudi lesene deske, vlažne vreče ter izdolbene kumare in grenivke.
Polžem dišijo tudi hren, žame-tnice, hoste in kava. Ce skuhamo močno turško kavo in jo razredčimo v razmerju 1:10, dobimo pri-
noma neškodljivo za ljudi in živali. Polže izredno privlači in jim gre v slast. Enakomerno ga potresemo po gredicah. Ko polž zaužije granu-
OKONINA
le, se vrne v svoje skrivališče, kjer potem pogine.
Pri izbiri ostalih kemičnih sredstev bodite izredno previdni, saj so zelo strupena, zato jih trosimo na podstavke. Ob zaužitju polž takoj pogine. Pogine pa lahko tudi ptica, če je takoj pojedla polža, tudi mačka ali pes, ki poje poginjeno ptico.
Pri trošenju teh pripravkov na gredo moramo biti izredno previdni. Ce ne pazimo na karenco, jih lahko zaužijemo tudi sami. Iz tal preidejo v rastline.
Nad polže ne gremo nikoli s soljo, saj sol zelo negativno vpliva na mikroorganizme v tleh. Polži, ki na vrtu prečkajo področja s soljo, v vrtu najprej odložijo vsa jajčeca in se razmnožijo. Polži, ki prečkajo to področje, se pogosto zelo slinijo in se skrijejo, vendar ne poginejo.
Pri polžih morate biti vztrajni. Cetudi preprečite dostop do vrta in poberete vse obstoječe živali v njem, so na gredah še vedno jajčeca prejšnjih generacij, iz katerih se bodo razvili mladi polži.
Kljub nestanovitnemu vremenu ogromna krmna pesa
Včasih je bila krmilna pesa pomembna hrana, ne samo za prašiče, ampak tudi za krave, zato jo je bilo najti na vsaki kmetiji. Danes pa so že kar redki kmetje, ki to poljščino pridelujejo. Ena od teh sta Ivanka in Franc Govek iz Okonine, ki jima je kljub vremenu, ki letos ni bilo najbolj naklonjeno vrtninam in poljščinam, uspel takšen pridelek. Posamezne pese tehtajo tudi preko osem kilogramov, obilnega pridelka pa bodo še najbolj veseli domači prašiči.
Pesa velikanka
(Foto: Ivanka Govek)
14 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Organizacije
RADIOKLUB MOZIRJE
V enem dnevu vzpostavili kar 594 zvez
Zgornjesavinjski radioamaterji, ki jih vodi Uroš Krajner, so se 6. in 7. septembra udeležili svetovnega tekmovanja, imenovanega Field day. Osnovno pravilo je bilo delo s terena, iz tam postavljenih objektov, s samooskrbo električne energije in z uporabo priložnostno postavljenih anten.
Takšen način dela bi prišel v poštev v primeru potresa ali podobnih naravnih nesreč. Običajno ob njih zmanjka električne energije, ni signalov brezžične telefonije in podobnih komunikacijskih naprav. V ospredje takrat stopijo radioamaterji s svojimi postajami. Tokratno tekmovanje so organizirali člani nemške radioamaterske zveze.
Mozirski radioamaterji so svoj tabor postavili v Lokah pri Mozirju, na travniku v bližini čistilne naprave. Za to priložnost so kupili posebno anteno, ki jim bo odslej služila za različne priložnosti. Vsekakor je v dnevu uporabe opravičila nakup. Električno energijo so pridobivali s pomočjo agregata.
Poleg šotora, v katerem so bile elektronske naprave, so postavili še enega. V njem je potekal družaben del srečanja, saj so bili skupaj 24 ur, kolikor je tekmovanje trajalo. Ekipa je štela okoli osemnajst članov, saj so moški, ki so se
večinoma vrteli okoli računalnika in kotla z golažem v sosednjem šotoru, z veseljem sprejemali tudi ženske, ki so poskrbele za dobavo potrebnih reči.
V 24 urah so vzpostavili kar 594 zvez. Za tek-
movanje štejejo vse, tako tiste, vzpostavljene s stacionarnimi postajami, kot tiste, postavljene na terenu samo za to priložnost. So pa zveze s slednjimi v tekmovalnem smislu štele več.
Benjamin Kanjir
Takšen način dela mozirskih radioamaterjev bi prišel v poštev v primeru potresa ali podobnih naravnih nesreč, ko ni signalov brezžične telefonije in ostalih komunikacijskih naprav. (Foto: Benjamin Kanjir)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO
Zagnanosti in volje do dela jim ne manjka
Ob obisku Marije Ermenc - Mine (na sredini) je mizo krasil šopek za rojstni dan, Milan Maranšek in Breda Sovinšek pa sta bila vesela podatka, da ni osamljena kot nekateri drugi starejši občani. (Štefka Sem)
Ljubenski upokojenci so se letos priključili projektu Starejši za starejše, ki ga izvajajo preko Zveze društev upokojencev Slovenije. Vodja projekta je Milan Maranšek, anketiranje pa opravlja 13 prostovoljcev in prostovoljk. Dela so se lotili zelo aktivno in doslej obiskali že polovico od 397 občanov starejših od 69 let.
VELIKO STAREJŠIH SI ŽELI OBISKE
Kot je povedal Maranšek, se zavedajo, da je njihovo delo pomembno, saj na obiskih pri starejših dobijo veliko podatkov, kaj leti potrebujejo, želijo, predvsem pa jim polepšajo dan z obiskom. Zelo veliko starejših je namreč osamljenih in želijo, da jih obiščejo še večkrat. Prav tako na terenu opazijo potrebe ljudi in jih s pomočjo pa-tronažne službe ali centra za socialno delo pomagajo rešiti.
Tako so letos rešili težave treh starejših oseb. Prostovoljci, ki naj bi starejše obiskali enkrat letno, se mnogokrat vračajo s terena in po-
ročajo, da si starejši želijo še pogostejših obiskov.
Osamljenost je najpogostejša težava starejših, k sreči pa na območju ljubenske občine niso zaznali nasilja v družini ali hudega pomanjkanja. Kljub vsemu pa bodo po besedah Maranška svoje sodelovanje z Rdečim križem, s karitas in centrom za socialno delo še
okrepili. Sodelovanje s krajevnim zdravnikom in patronažno službo pa je že sedaj zelo dobro.
PRI MARIJI ERMENC - MINI NA OBISKU
Pred kratkim sta prostovoljka Breda Sovinšek in vodja Milan Maranšek v okviru projekta obiskala 86-letno Marijo Ermenc - Mino z
Ljubnega ob Savinji. Še vedno živahno upokojenko, ki živi sama, obdeluje vrt, spremlja politiko in na srečo nikoli ni osamljena. Za to poskrbijo sosedje in prijatelji, ki jih ima res veliko. Zdravje ji še vedno kar dobro služi in vesela je, da lahko skrbi sama zase. Zrasla je na Fludrski kmetiji in je bila vajena trdega dela in skromnosti. Slednja je v njenem življenju prisotna še danes.
Med pogovorom in izpolnjevanjem ankete omeni, da potrebuje le dvoja zdravila, nič več. Poleg tega, da redno prebira dnevni časopis, pokaže še knjige iz vojnega obdobja, v eni je posvetilo Franca Severja - Frante in fotografijo, na kateri sta skupaj. Poznata se namreč iz časa ob koncu vojne, ko so imeli partizani na njihovi kmetiji štab. Ob zaključku ankete sta Sovinškova in Maranšek dodala, da si želita čim več obiskov tako aktivnih in zadovoljnih starejših občanov.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 15
Ljudje in dogodki, Organizacije
DUHOVNIŠKI POKLICI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Rečiška župnija z avgustom dobila novega župnika
Mesec pred začetkom šolskega leta je na Rečici ob Savinji začel službovati kot župnik mlad duhovnik David Zagorc. Doma je iz Velenja. Pred tem je bil dve leti kaplan v Brestanici pri Krškem, nazadnje pa pet let kaplan v celjski stolnici sv. Danijela. Ferdinand Lu-knar, dosedanji župnik, novemu še vedno pomaga po svojih močeh.
Župnik ima poleg duhovnega dela tudi odgovornost, da skrbi za materialno plat svoje župnije. K Rečici spadajo tri podružnice, in sicer v Ko-karjah, na Gorici in v Šentjanžu. Župnik David Zagorc pravi, da se je za župnijske stavbe v preteklih letih lepo skrbelo, zato se lažje posveča spoznavanju ljudi v svoji župniji. Z mladimi so že odšli v Stično.
KAKO DOLGO ŽE DUHOVNIKI PO FARAH OPRAVLJAJO SLUŽBO
V naših krajih so duhovniki večinoma dolgoročno v dodeljenih župnijah. Redko se dogaja, da so kam premeščeni. To pomeni, da dovolj dobro gospodarijo in da so zadovoljni s službovanjem in ne zaprošajo nadrejenih, da bi šli kam drugam.
Alojz Ternar je v Novi Štifti župnik od leta 1999. Alfonz Lampret je danes upokojen duhovnik v Mozirju, tja je prišel leta 2010, od leta 2001 je župnik v Mozirju Aleksander Koren. V Nazarje je župnik Franci Kovše prišel leta 2004. Kaplan Damijan Vračko je tam od leta 2007, že od leta 1989 pa je v samostanu na hribu prisoten sedaj spovednik Mirko Silvester, letošnji dobitnik zlatega grba občine Nazarje.
Ferdinand Luknar je bil na Rečici župnik od leta1994 in se je letos upokojil, namesto njega je službo nastopil David Zagorc avgusta letos. Tam službuje še diakon Stanko Čeplak.
Župnik David Zagorc pravi, da se je za župnijske stavbe v preteklih letih lepo skrbelo, zato se lažje posveča spoznavanju ljudi v svoji župniji.
(Foto: Slavica Tesovnik) Viki Košec deluje kot župnik v Lučah od leta 2007 dalje, od 2010 pa mu kot kaplan pomaga dr. Karel Gržan. V Šmartnem ob Dreti in v Bočni je župnik Ivan Šelih od leta 2011. Jože Belak od leta 2001 upravlja z gornjegrajsko faro. V Rad-mirju je župnik msgr. Jože Vratanar že od leta 1981. Na Ljubnem ob Savinji pa je že od leta 1975 duhovnik in dekan Martin Pušenjak, ki nam je posredoval podatke o službovanju duhovnikov.
Slavica Tesovnik
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Kmalu na ogled šesta sadjarska
razstava
Člani Sadjarskega društva Franca Praprotni-ka Mozirje pripravljajo šesto sadjarsko razstavo. Otvoritev bo v petek, 3. oktobra, ob 16. uri v gostinski dvorani restavracije Gaj. Pri organizaciji bodo pomagala območna kmetijska svetovalna služba in nekatera društva. Obiskovalci si bodo lahko ogledali stare sorte jabolk in hrušk, ki so se še ohranile na kmetijah Zgornje Savinjske doline in jih ne najdemo več v trgovinah.
Letošnja novost so predstavitve turističnih zanimivosti, ki jih bodo pripravile občine v dolini.
Poleg razstave bodo skupine šolarjev deležne tudi prikaza prešanja in sušenja sadja, skupaj z ostalimi obiskovalci pa bodo uživali še v po-kušini sadnih sokov in kmečkega neškropljene-ga sadja. Lahko bodo kupili sadje in izdelke domače predelave sadja, čebelje pridelke in ostale domače dobrote. Sočasno bo v Mozirskem gaju zanimiva razstava okrasnih buč in buč velikank. Sadjarska razstava bo na ogled od 4. do vključno 7. oktobra med 8. in 18. uro.
Katja Remic Novak
Septembra
Pred 40 leti
RAZMIŠLJANJA O SOLČAVI
Solčava je majhna vasica kot toliko drugih. Ljudje so navadni in vsakdanji, pa vendar drugačni od drugih. Izoblikovale so jih težave, skrbi in tudi veselje ter radost. Potrebe so jih povezale v skupnost; izolirani posamezniki ne bi mogli obstajati. Starejši so navezani na domači kraj, imajo ga radi in ga za nobeno bogastvo ne bi zapustili. Kaj pa mladi? Tudi mladina ljubi to malo gorsko naselje in se v času šolanja vsak teden vrača domov. Ko se človek spomni na mestni hrup, je zadovoljen in srečen, da ga obdajajo le stanovanjske hiše brez tovarniškega dimnika in se lahko okoplje v čisti, ledeno mrzli Savinji.
Pred 30 leti
NEPOZABNO SREČANJE
Osrednja prireditev ob prazniku naše občine in ob 40. obletnici prve osvoboditve Gornje Savinjske doline je bila v Savinjskem gaju, kjer se je zbralo nekaj tisoč ljudi. Tu so bili borci Šlandrove in Zidanškove brigade, XIV. divizije, koroških partizanskih enot, 3. VDV brigade, VOS - OF za Štajersko in še drugih enot, ki so sodile v sklop 4. operativne cone. Zbralo se je veliko nekdanjih aktivistov, taboriščnikov in ukradenih otrok. Slavnostni govornik, komandant 4. operativne cone Franc Poglajen - Kranjc je govoril o dolgi in mučni poti osvobajanja doline pred 40. leti, ko se je OF po trnje-vi poti vse bolj približala cilju svobode slovensko ljudstvo.
Pred 20 leti
JUBILEJNI IN REKORDNI
10. jubilejni maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino je tokrat motil dež. Kljub temu se je pohoda udeležilo rekordno število pohodnikov (665), težke vremenske zahteve pa so botrovale številnim odstopom, saj je pohod končalo le 274 pohodnikov. Novost letošnjega pohoda je bila v tem, da so bili starti v Celju, Mozirju, na Ljubnem in v Lučah. Tisti, ki so startali v Celju, so lahko končali pohod v Mozirju in v Lučah.
Pripravila Tatiana Golob
16 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Organizacije, Oglasi
4. FESTIVAL OVČJE VOLNE BICKA V SOLČAVI
Volneni izdelki odražajo skrbnost, natančnost in
dušo izdelovalk
Pretekli vikend so v Solčavi pripravili 4. Festival ovčje volne Bicka. Tridnevno dogajanje so zaznamovale zanimive prireditve, ki so imele skupno točko - volno solčavsko-je-zerske ovce. Iz slednje pod blagovno znamko Bicka izdelujejo razne polstene izdelke.
JAZ PA VEM ENO ZGODBO O BICKI
Petkov večer je bil namenjen pripovedništvu. Ob strelarnici so člani Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave, KUK Potovke iz Lepe Njive in Center Rinka pripravili Večer ob ognju. Ob peki jabolk in krompirja je bilo moč slišati številne pripovedke, pod naslovom Jaz pa vem za eno zgodbo o Bicki. Obiskovalce so seznanili z vragolijami in vražami, ki so bile povezane z delom pastirjev.
PO SOBOTNEM DELU NEDELJSKO RAZVEDRILO
V	sobotnem jutru so se podali po ovce na Strelovec in jih prignali do domačije Knez v Robanovem kotu, kjer je sledilo striženje ovac. V Solčavi so filcarke pripravile delavnice polstenja. Na njih so lahko udeleženci ob strokovnem vodenju izdelali copate ali manjše uporabne predmete. Na Solčavskem so poskrbeli tudi za kulinarična raz-vajanja pri različnih ponudnikih domače hrane.
V	nedeljo je bilo mogoče na tržnici volnenih izdelkov kupiti pletene ali polstene izdelke, volno pri-
Avtorice kreacij so tudi same nosile modne dodatke.
pravljeno za filcanje ali pletenje in kože drobnice. Nekateri obiskovalci so se preizkusili v pastirskem triatlonu. V pastirskem pikadu je bilo potrebno z zavezanimi očmi »ovci pritrditi rep«, pri igranju solčavskega golfa storž spraviti v posodo in na koncu zvito trto vreči na palico. Domači muzikanti pa so ubirali vesele viže.
MODNA REVIJA
Na nedeljski modni reviji so solčavske filcarke predstavile modne dodatke, ki so nastali od zadnjega festivala. Svoje kreacije pa so pokazale tudi gostje iz
Hrvaške - Goranske vunarice iz Ravne Gore, Nada Vukadinovic Besnic iz Mozirja in Darja Golič-nik iz Šmihela. Solčavska dekleta so mojstrovine filcark na modni pisti predstavile suvereno kot prave manekenke. Volneni izdelki pa so odražali skrbnost, natanč-
nost in dušo izdelovalke. Obiskovalci so občudovali različne torbice, pasove, nakit, kape, šale, rokavice, gamaše ...
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: bi-so4ov).
Tekst in foto: Marija Šukalo
Udeleženci delavnice so si izdelali copate.
Solčavski golf je terjal veliko natančnosti.
Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 17
Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
LETNO SREČANJE ČLANOV SAVINJSKE KOORDINACIJE
Župani podpirajo delo prostovoljcev
V sredo, 3. septembra, so se na letnem srečanju sešli prostovoljci iz Savinjske doline, ki so vključeni v projekt Starejši za starejše. Srečanje so priredili v kampu Menina, od 91 prostovoljcev in prostovoljk se ga je udeležilo 70 in nekaj povabljenih gostov.
Na začetku so jih pozdravili in predstavili svojo dejavnost predstavniki Vzajemne in Telekoma ter podpredsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Stane Podsedenšek. Srečanja se tudi letos ni udeležil noben predstavnik ZDUS-a, so se pa zato izkazali vsi župani občin, kjer deluje projekt Starejši za starejše. Vsi so obljubili finančno pomoč, nekateri so to že realizirali. Prostovoljce je pri-
šel pozdravit župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj pa je poslal predstavnico Urško Selišnik,
ki bo v njihovi občini vodila medge-neracijski center.
Udeležencem srečanja je lastnik Jure Kolenc razkazal kamp Me-
Plezanje po vrveh obvladajo tudi upokojenci. (Foto: Štefka Sem)
nina, ki ga Zgornjesavinjčani poznajo slabše kot Nizozemci, ki so večinski gostje. Najbolj pogumna deseterica prostovoljcev se je ob glasnem spodbujanju z varnih tal podala na preizkus korajže visoko med drevesa v adrenalinskem parku.
Za dobro voljo je poleg prostovoljcev skrbel tudi pevec Toni Ster-nad. Ob zaključku so si obljubili, da bodo še naprej zagnano delali v projektu in se bodo, če ne prej, prihodnje leto zopet srečali na kakšnem podobnem dogodku.
Štefka Sem
WELLNESS CENTER SKOK MOZIRJE
Za telesno in duhovno sproščanje
V wellness centru Skok se zavedajo, da sodoben način življenja sooblikujejo občutek odgovornosti, nenehna organizacija in načrtovanje, naporni urniki ter skrb za družino. Pri tem je stres vsakodnevni pojav. Da bi ga omilili ali celo preprečili, po besedah vodje centra Alenke Brezovnik v apartmajski hiši Skok nudijo pestro izbiro sproščanja ob telesni aktivnosti za vse
generacije. Pri tem se zavedajo, da vsak organizem potrebuje svoj pristop, zato omogočajo tako skupinske kot individualne vadbe ob osebnih trenerjih.
Za najmlajše je na voljo zumbato-mic. Ta združuje ples, glasbo in vaje v zabaven in zdrav program. Pri tem otroci spoznajo kombinacije več plesnih stilov. Odraslim je namenjena zumba. Slednja je primerna za
ZANIMIVOSTI NARAVE
Jabolka velikanke
Letošnje poletje ni bilo najbolj ugodno za njivske pridelke, ampak za vse pridelke le ni bilo slabo. V sadovnjakih Kmetijske zadruge Šaleška dolina Sadjarstva Turn so pred dnevi obrali kar nekaj jabolk, ki so prave velikanke. Ta na fotografiji ima kar 640 gramov in bi si jo zlahka razdelili štirje dobri jedci. Pravzaprav so si tudi jo.
TG
Za vadbo ob ritmih zumbe skrbi inštruktorica Nastja Podvratnik iz Šoštanja (desno). (Foto: Marija Šukalo)
vsakogar, ki je navdušen nad latinsko ameriško glasbo, in za tistega, ki si želi enkrat ali dvakrat na teden skrbeti za pridobivanje boljše kondi-cije. Za vadbo skrbi zumba inštruktorica Nastja Podvratnik iz Šoštanja.
Za vadbo ni nikoli prepozno, so prepričani v wellness centru Skok, zato so za tiste v jeseni življenja in začetnike pripravili senior vadbo. Vadba ima namreč ugoden vpliv na boljšo kvaliteto življenja v vseh življenjskih obdobjih.
Da bo obdobje nosečnosti s porodom še lažje in s tem še lepše doživetje, je moč doseči z vadbo za nosečnice. Gre za vadbo, kjer se izvajajo posebne fizioterapev-tske vaje z različnimi pripomočki,
za krepitev najpomembnejših mišičnih skupin, pravilno držo in stabilizacijo hrbtenice ter medenice.
Za tiste, ki želijo nekaj bolj energičnega, je na voljo HIIT vadba. Efekt izgube telesne maščobe je pri tej vadbi presenetljiv. Pri vajah s TRX trakovi vedno poleg drugih mišic sodelujejo tudi mišice trupa, ki pa so zadolžene za večino gibalnih funkcij telesa, saj iz trupa izhajajo vse motorične sposobnosti.
Po naporni vadbi se je mogoče sprostiti v savni in jacuzziju ali ob številnih masažah. V studiu lepote bodo pri Skokovih poskrbeli za nego obraza in telesa, oblikovanje obrvi, manikuro in pedikuro.
Marija Šukalo
18 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Iz občin, Organizacije, Oglasi
OBČINA LJUBNO
BI • | *v« | v	•	•	• v
Najmlajši občani na sprejemu pri županu
V mali dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji je bilo 11. septembra zelo živahno. Na sprejem, ki sta ga pripravila župan Franjo Naraločnik in občinska uprava, je prišlo petnajst družin s šestnajstimi novorojenčki. Za toliko novih občanov je namreč bogatejša občina od zadnjega tovrstnega sprejema konec lanskega leta.
Krajši kulturni program so izvedli otroci folklorne skupine Mlinček, ki deluje v okviru ljuben-skega kulturnega društva, zbranim je nato dobrodošlico izrekel župan Naraločnik: »Eden od namenov sprejema je medsebojno spoznavanje tako med družinami kot tudi z mano in z zaposlenimi na občini, kjer so vrata za občane vedno odprta in smo vsi pripravljeni priskočiti na pomoč, kjer je potrebno in se to da.«
Skupaj s sodelavkama je vsaki družini poda-
Tokratna generacija ljubenskih novorojenčkov in družin na sprejemu pri županu Franju Naraločniku
(Foto: Marija Lebar)
ril spominsko darilo - knjigo o otroških boleznih. Sicer pa po sklepu občinskega sveta družinam novorojencev pripada denarna pomoč. Ta zna-
ša za prvega otroka 130 evrov, za drugega 180, za tretjega in vse nadaljnje pa 200 evrov.
Marija Lebar
SREČANJE LOVCEV NA GOLTEH
Okusnost brez tekmovalnosti
Pri koči na Treh plotih so se na prvo septembrsko nedeljo zbrali člani lovskih družin, ki na tem območju mejijo z zemljišči, ki so jim dana v upravljanje, torej z Ljubnega, Rečice in Mozirja. Ob druženju so se tradicionalno lotili še kuhanja divjačinskega golaža, ki pa ga tokrat niso ocenjevali.
Že četrtič zapored je srečanje krojilo bolj ali manj slabo vreme. V meglo odeta planina ni bila nič kaj vabljiva za obiskovalce, ki bi se v naspro-
Eden mnogih veselih utrinkov s koče na Treh plotih, ko je dišalo po divjačinskem golažu.
(Foto: Benjamin Kanjir)
tnem primeru srečanja množično udeležili. Kljub movanje v streljanju z zračno puško.
temu se je na terasi koče pod vrhom Medvedja-ka zbralo lepo število lovskih prijateljev, ki so se jim ob dišavah iz loncev pridružili tudi naključni pohodniki. Dobre volje jim ni manjkalo, prav tako ne idej, s čim še izboljšati vsebine loncev, iz katerih je omamno dišalo po golažu.
Tokrat so se dogovorili, da med sabo ne bodo več tekmovali, saj jim je v prvi vrsti pomembno druženje in veselje ob snidenju. Idejo je pozdravil tudi vodja gostinstva na Golteh Matej Krošelj, ki je zato pripravljene nagrade med kuharje razdelil kar naključno. Malce bolj resno je bilo le tek-
Obiskovalci so se na terasi koče poveselili in zaplesali ob zvokih ansambla Potepuhi. Ob polnih želodčkih so bile tudi igralne runde bolj kratke.
Lovci so se dogovorili, da zavoljo tradicionalno slabega vremena v začetku septembra srečanje prestavijo na zadnjo julijsko nedeljo. Odslej na teh srečanjih ne bodo le kuhali, ampak poskrbeli še za ponudbo različnih domačih su-homesnatih proizvodov, s katerimi bodo popestrili kulinarično ponudbo.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 19
Organizacije
15 LET TABORNIŠKEGA DRUŠTVA ROD SOTOČJE NAZARJE
Jubilej obeležili z lokostrelstvom in družabnim
Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje v letošnjem letu praznuje desetletje in pol svojega delovanja. Obeležitev jubileja so umestili v koledar praznovanj praznika domače občine sredi septembra, slavnostni dogodek 12. septembra pa so poimenovali Taborniški dan.
Dvigovanje zastave na tabornem prostoru in njihova himna sta bila uvod v bogato dogajanje. Najmlajši so se podali »na lov za lisico« - na orientacijski pohod, kjer so odkrivali skriti predmet. Nato so domišljijo sproščali v ustvarjalnih delavnicah. Starejši so v svoje vrste povabili tudi »ne-tabornike« in se z njimi pomerili v lokostrelstvu. Med ženskami je imela najbolj mirno roko Antonija Reberčnik, Denis Punčuh pa med posamezniki. V ekipnem tekmovanju je bila najboljša ekipa Kopališče Lava.
Večer so zaokrožili s pregledom delovanja društva skozi desetletje in pol. Kroniko je predstavila tajnica Petra Matko. Poleg redne dejavnosti v taborniških krožkih, ki potekajo v nazar-ski osnovni šoli, dajejo poudarek ureditvi tabornega prostora v Kokarjah, kjer se srečujejo. Med ustaljene dejavnosti sodijo taborjenje, zimova-nje, kostanjev piknik, sprejem luči miru iz Betle-
večerom
hema. Udeležujejo se delovnih in ostalih akcij na lokalni ravni.
Besede zahvale za prizadevno delo je vsem, ki so pripomogli k razvoju taborništva v občini in urejanju tabornega prostora, izrekla stareši-
na Zvonka Zakrajšek. Županja Majda Podkrižnik jim je čestitala za jubilej in pohvalila njihovo delo. Rod Sotočje pa je na slavnostni seji občinskega sveta prejel priznanje.
Marija Šukalo
V lokostrelskem ekipnem tekmovanju so si prvo mesto priborili ekipa Kopališče Lava, drugo mesto je pripadlo KS Nazarje in Taborniki 1. (Foto: Marija Šukalo)
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE
Polni lepih vtisov z ekskurzije ob hrvaški obali
Pri vodstvu PGD Nazarje so v plan letnih aktivnosti že ob začetku leta dodali ekskurzijo, izlet kot nagrado za marljive gasilke in gasilce. To
19. Lenartov sejem na Rečici ob Savinji
Prva nedelja v oktobru bo na Rečici ob Savinji zelo pestra. Člani turističnega društva bodo namreč gostili rokodelce domače in umetnostne obrti od blizu in daleč na tradicionalnem, tokrat že 19. Lenartovem sejmu.
Sejemsko dogajanje, kjer bo moč barantati in »glihati«, se bo pričelo z dvigom zastave in nagovorom sejemskega župana. Pravila kupčije bosta predstavila trška policaja. Kot vsa leta do sedaj bodo tudi letos prisotni posebneži. V goste pride Cukrova Liza, opaziti bo ciganska Pavla in Urško ter pičkurina, slepca in šuhpucerja. Manjkalo ne bo mošta, tovkca in pečenega kostanja, poskrbljeno pa bo tudi za druge kulinarične dobrote. Organizatorji obljubljajo, da bo vsak, ki bo v nedeljo, 5. oktobra, obiskal Rečico, sejemsko dogajanje zapuščal kot se spodobi - torej s polnim želodcem in pripomočki, ki jih potrebuje.
Marija Šukalo
programsko vsebino so uresničili prvo soboto v septembru, ko so podali z avtobusom do hrvaške obale in se v Vrsarju vkrcali na starinsko ladjo Dupin iz leta 1924 s posadko Mikela in se podali na plovbo v Limski fjord ter do slikovitega obmorskega mesteca Rovinj.
Eden izmed udeležencev je opisal »gusar-sko« potovanje kot izjemno doživetje, spoznavanje novega in lepega s sprostitvijo in priložnostjo, da si »pogasijo« željo po avanturi in žejo ob družabnem potovanju. Matej Pečov-
nik je pohvalil: »Vzdušje je bilo odlično, vreme ugodno. Tako smo zapluli v Limski kanal, kjer smo se zasidrali pri Piratski votlini, ki smo si jo podrobno ogledali, večina pa se je namočila v »frišnem« morju. Po »finski« kopeli je teknila gu-sarska pojedina, ki je zdržala vse do izdatne štajerske večerje ob povratku.« Vesela doživetja je bila tudi Martina Kladnik iz Luč, rojena Pri-hovčanka, ki je poskrbela za turistično-pomor-ski del ekskurzije.
Jože Miklavc
Gasilski pomorščaki in mornarke PGD Nazarje pred vkrcanjem na ladjo v Vrsarju
(Foto: Jože Miklavc)
20 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Ljudje in dogodki, Šport
PRIPOVEDOVALSKA TRIBUNA V BOHACEVEM TOPLARJU
Jest pa vem za eno zgodbo iz gozda ...
V letošnjem letu je Odbor za pripravo Lesarskega praznika k pro-moviranju lesa in z njim povezanih izdelkov pristopil tudi preko zgodbe. V Bohačevem toplarju je bila 12. septembra v namen, da ljudje spoznajo bogastvo gozda in njegovo veliko vlogo v življenju Zgor-njesavinjčanov, organizirana prva pripovedovalska tribuna v Nazarjah.
Pripovedovalci iz doline so radovednim poslušalcem pripovedovali zgodbe o gozdu, o ljudeh,
Vse zgodbe so bile med zbranimi toplo sprejete. (Foto: Tatiana Golob)
ki so tam preživeli velik del svojega delovnega življenja in o prigodah, ki so jih dedje pripovedovali svojim, danes že odraslim, vnukom. V pripovedovanju so se preizkusili nekateri že izkušeni zgod-barji, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Solčava in Kulturno-umetniškega kluba Potovke, v veliko veselje pripovedovalcev »s kilometrino« pa se je k svojemu prvemu pripovedovanju opogumilo kar nekaj posameznikov.
Tatiana Golob
TRIM KOLESARJENJE
Dopoldne rekreacija na kolesu, popoldne z žogo
Športno društvo Lipa iz Šmar-tnega ob Dreti ostaja zvesto tradiciji in že vrsto let ob občinskem prazniku nazarske občine pripravlja trim kolesarjenje. Med skoraj sto udeleženci srečanja sta bila tudi najmlajši Lan Polak iz Šmar-tnega s štirimi pomladmi in najstarejši Martin Remic z osmimi desetletji več. V uvodu je udeležence športnega srečanja pozdravil predsednik društva David Žehelj in jim zaželel srečno pot brez poškodb.
Kolesarji so rekreativno pot po nazarski in rečiški občini pričeli v Šmartnem ob Dreti. (Foto: Marija Šukalo)
Kolesarji so se podali iz Račne-ka proti Zgornjim in Spodnjim Kra-šam in naprej preko Pustega Polja in Kokarij v Nazarje. Tu sta jih čakala okrepčilo in krajši počitek. Nato so se popeljali po desnem bregu Savinje skozi Trnovec, Spodnje in Zgornje Pobrežje, se povzpeli na Brdo ter pot zaključili na štartu. V Račneku so se mnogi med njimi pomerili še v balinanju in odbojki.
Marija Šukalo
OSNOVNA SOLA NAZARJE
Ljudski običaji in obrti na Slovenskem
Učiteljice razredne stopnje OŠ Nazarje smo v času od 24. do 26. avgusta za učence dopolnilnega pouka slovenščine in njihovi učiteljici Anjo Dobrovc in Marijo Ro-gina v Baslu in Winterthuru, v Švici, izvedle delavnice ljudskih običajev in obrti na Slovenskem. Delavnic so se udeležili predšolski in šolski otroci ter odrasli, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Baslu, Liestalu, Bernu, Magenwi-lu in Winterthuru. Učenci so v sedmih delavnicah spoznavali slovenske pesmi in plese, lončarstvo, zeliščarstvo, polstenje, les in čebelarstvo.
V glasbeni delavnici so se učili peti in plesati slovenske pesmi (Mlinček, Trzinka, Jaz pa pojdem
Delavnic so se udeležili predšolski in šolski otroci ter odrasli, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Baslu, Liestalu, Bernu, Magenwilu in Winterthuru.
na Gorenjsko, Regiment po cesti njih zaigrali.
gre, Rašplja, Polž ...), spoznali pa V delavnici lončarstvo so spo-
so tudi slovenska glasbila in na znavali lončarstvo v Sloveniji in si
izdelali ločneni izdelek. V delavnici zeliščarstvo so spoznavali zelišča in mešali čaje. Spoznali in naučili so se polstenja ter si izdelali kroglico. V lesarski delavnici so spoznali slovenski kozolec in ga izdelali. V delavnici čebelarstvo so spoznali kranjsko čebelo, si izdelali panj-sko končnico, svečo in poskusili slovenski med.
Delavnice so potekale v prijetnem vzdušju. Učenci so aktivno sodelovali in pokazali navdušenje za spoznavanje slovenske kulturne dediščine. Tudi izvajalci smo bili ponosni, da smo lahko del naše dediščine delili s Slovenci, ki živijo zunaj svoje domovine in jim jo vsaj malo približali.
Manica Hudales
Savinjske novice št. 38, 19. september 2014 21
Šport, Oglasi
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Članice proslavile praznik rokometa z zmago na
turnirju
V soboto, 13. septembra, so se ljubiteljem nazarskega rokometa predstavile vse selekcije tamkajšnjega rokometnega kluba na tradicionalnem dnevu rokometa. Turnir je bil odlična priložnost članske ekipe, da pokaže napredek v igri pred novo sezono v 1. B DRL za ženske.
Turnir si je ogledalo obilo dobro razpoloženih gledalcev. Gostovale so ekipe iz Velenja, Žalca, Logatca in Naklega. V jutranjih urah so igrale selekcije mlajših deklic A in B ter starejših deklic A. Nazarske rokometašice so dosegle dve drugi mesti in eno tretjega.
Domača članska ekipa se je pomerila z nasprotnicami iz RK Logatec in prvoligaško ekipo RK Naklo. Nazarčanke so suvereno opravile z Logatčankami, saj so zmagale z rezultatom 36:22. Sledila je odlična predstava proti RK Naklo, ki so jo kronale z zmago 26:22 in osvojitvijo prvega mesta na turnirju.
Članice so letos začele s pripravami na novo sezono v 1. B ligi komaj 23. avgusta. Pozen začetek priprav se je poznal na prvi pripravljal-
ni tekmi, ki so jo odigrale 5. septembra proti ŽRK Veplas Velenje. Glede na videno na sobotnem turnirju v Nazarjah bodo v tamkajšnji špor-
tni dvorani še naprej gledali atraktiven in kvaliteten rokomet.
Roman Mežnar
Članska ekipa RK Nazarje je z osvojitvijo turnirja v domači dvorani napovedala, da bomo tam v novi sezoni gledali atraktiven rokomet. (Fotodokumentacija kluba)
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Močne pripravljalne tekme na turnirju
V	petek in nedeljo, 12. in 14. septembra, je bil v nazarski športni dvorani močan košarkarski turnir, na katerem so poleg domače ekipe sodelovale še prvoligaški ekipi Hopsi iz Polzele in Elektra iz Šoštanja ter drugoligaška ekipa Luxuris iz Celja.
Košarkarski turnir Nazarje 2014 je sovpadal z zaključkom svetovnega prvenstva v košarki in mogoče je to bil dodaten motiv za množično obiskanost tekem. Svoje je seveda dodala udeležba močnih ekip.
TURNIRSKE ZMAGE SO SE VESELILI KOŠARKARJI ELEKTRE
Turnir se je začel s tekmo Nazarje : Hopsi Polzela, v kateri so bili slednji nesporni favoriti, kar so upravičili z zmago 77:96. Druga tekma je prinesla obračun med moštvoma Luxuris Celje in Elektra Šoštanj, kjer je prvoligaš iz Šoštanja slavil 67:85.
V	nedeljo sta se za tretje mesto pomerila poraženca petkovega večera, Luxuris in Nazarje, Celjani pa so bili boljši z rezultatom 72:64. Veliki finale turnirja je postregel s pravo poslasti-
co med Elektro in Hopsi. Približno 100 gledalcev je lahko uživalo v izjemnem obračunu prvoligaških ekip. Srečanje je bilo zelo izenačeno in razburljivo, na koncu pa so se turnirske zmage veselili košarkarji Elektre, ki so bili boljši za točko (90:89). Po koncu srečanja je bil s strani trenerjev izbran tudi najboljši igralec turnirja, nagrado je zasluženo prejel košarkar Ele-ktre Sven Malus.
OSTALI V 4. SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI
Turnir je pokazal, da je bila izbira Mihe Čmera za trenerja nazar-ske članske ekipe prava, saj je dobro pripravljena, kar je dokazala na igrišču z enakovredno igro proti ekipam, ki igrajo v vsaj dveh li-gaških rangih višje. Kljub temu ostaja razočaranje med člani, saj letos ponovno igrajo v 4. SKL, čeprav so si lani z osvojitvijo te lige priigrali igranje v 3. SKL.
Nazarski klub ni pravočasno izpolnil pogojev za igranje v tej ligi, s strani košarkarske zveze pa niso bili pozvani ali obveščeni, da ne izpol-
njujejo te pogoje. Po besedah športnega direktorja KK Nazarje Tomaža Križnika so v klubu razočarani nad odnosom Košarkarske zveze Slovenije, saj so o neigranju v 3. SKL izvedeli iz biltena zveze, uradnih informacij o tem in o neizpolnjevanju pogojev pa niso prejeli. Pričakovali so poziv, da v določenem roku izpolnijo pogoje, vendar le-tega ni bilo.
V klubu ostajajo pozitivno naravnani in velik poudarek še vedno dajejo delu z mladimi, zato so uspešno zagnali šolo košarke. Ta se izvaja na osnovnih šolah Zgornje Savinj-
ske doline, treningi pa se že izvajajo.
Za člansko ekipo Nazarij se bo sezona predvidoma začela 14. oktobra, ko bo v športni dvorani v 2. krogu pokala SPAR gostila ekipo iz Brežic, teden dni kasneje pa bo v Brežicah povratna tekma. V liga-ški sezoni v 4. SKL jih čaka vse prej kot lahka naloga, saj bodo v prvem delu tekmovanja igrali v izjemno močni skupini skupaj z Ilirijo, Ivanč-no Gorico, Ježico in Vrani iz Vranskega, tako da bo že kar vsak obračun pravi derbi na parketu.
Roman Mežnar
22 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Šport, Pisma bralcev, Kronika, Oglasi
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
KOLESAR ANDREJ MAROVT HELEŠIC
V skupnem seštevku brez sprememb
V nedeljo, 14. septembra, so člani Strelskega društva Gornji Grad na strelišču v Zagradišču izvedli četrto tekmo za družinskega prvaka. Streljali so leže na 50 metrov, za rezultat je štelo deset strelov. Zmagal je Boris Purnat (78 krogov), za krog slabši je bil Peter Be-zovšek, tretjeuvrščeni Henrik Str-
Razmišljanje okoli imenovanja direktorja gornjegrajske komunale
Po skoraj enem letu iskanja novega direktorja komunale, končno preberem novico, da je na to mesto zopet postavljen Purnat Zdenko. V članku na začetku ne manjka pohval in pozitivnih ocen o dosedanjem delu in tudi kar se tiče same predstavitve nadaljnjega dela. Citiram »njegovo prednost so videli v tem, da je domačin, pozna delovanje Komunale, predložil je primeren plan dela, dobro sodeluje s sodelavci...«
V nadaljevanju objasnijo, da je njegova nesporna kvaliteta tudi v sami pogodbi, po kateri kot sem jaz razbral, se je zapisalo, da tudi če ga ne imenujejo ali kakor koli odpustijo, ga ne morejo in mora ostati zaposlen.
Pa ajde, do tu človek še zastopi, da je odličen direktor, sam člen je pač neljuba napaka. Ko pa prebereš še zadnji odstavek v članku, ti pa nekaj ni jasno in greš še enkrat brat.
Nostalgija
Ne morem si kaj, da se še nebi spomnil naše zadruge jasno, kar mi prej ni bilo. Zadnjih 10-15 let je bilo čutiti neko nelagodnost v pogovoru z najvišjimi. Ko se nas skupina kmetov pred sedmimi leti odločila, za spremembo odkupovalca mleka, bi se morali vsi zamisliti, ne pa da so nas proglašali za provokatorje. Vem da je bila takrat lojalnost do zadruge še velika, na žalost ne zadrugi, ampak tistim ki so jo izčrpavali.
ZAHVALA
Zahvaljujem se gospodu Tostovršniku, avtoprevozniku iz Ljubnega, za vrnjen telefon, ki sem ga izgubil na cesti relacija Ljubija - Soteska. Še so pošteni ljudje. Hvala.
Jože Acman Brezje 34, Mozirje
Drugi na mednarodni tekmi v Italiji
nad je zadel 73 krogov.
V skupnem seštevku tekem ni prišlo do sprememb. Z minimalno prednostjo vodi Tomaž Trogar (510 krogov), drugi je Boris Purnat (507) in tretji Peter Bezovšek (501). O skupnem zmagovalcu bo tako odločala tekma v trostavu.
Štefka Sem
V nedeljo, 14. septembra, se je kolesar Andrej Marovt Helešič udeležil amaterske cestne dirke za prvenstvo regije Friuli - Venezia Giu-lia v Italiji. Na 70 kilometrov dolgi progi si je z minimalnim zaostankom privozil drugo mesto, kar je še ena odlična uvrstitev na med-
narodnih tekmah. Tekmo je zaznamovalo spremenljivo vreme in razgiban teren, poln vzponov in spustov. S sedmerico najboljših se je v drugem krogu dirke uspel prebiti na začelje in z dobrim zaključnim šprintom do drugega mesta.
ŠS
»Zupan Ogradi je dodal, da je Pur-nata opozoril, da se mora Komunala izboljšati, da bo potrebno narediti več reda in nadzora pri delu, treba bo stremeti za boljšim izkoristkom delovnega časa in boljšo kontrolo ter sledljivost dela zaposlenih«??!!
No tu pa moja kmečka logika odpove ... Sicer si odličen direktor, ampak delal si zanič, nimamo pa jajc te ne imenovat ... tako bi jaz sklepal po prebranem.
Napisal pa sem to pismo tudi zaradi tega, ker dejansko ne poznam nobenega občana, ki bi imel za povedat same pohvale na račun Pur-nata, prej nasprotno, kritike se poslušajo na vsakem koraku, da ne napišem da se narod že kar malo »norca dela«.
Bezovšek Peter Lenart 27 Gornji Grad
Ne bom zdaj obsojal upravni odbor, zadružni svet, večina tako niso vedeli kaj se dogaja, iz izkušnje vem, da so to samo lutke. Škoda, da je prišlo tako daleč, najbolj se mi smilijo zaposleni, nič krivi pa nosijo največje breme tega nesmiselnega dogajanja. Tudi nostalgija je minila, psi lajajo karavana je potonila.
Acman Jože Brezje 34 Mozirje
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• UKRADLI 46 PLINSKIH JEKLENK
Nazarje: V popoldanskem času 19. septembra so bili policisti obveščeni o tatvini plinskih jeklenk iz priročnega skladišča trgovine v Nazarjah. Neznano kam je izginilo 31 polnih in 15 praznih jeklenk plina.
•	POZABIL DENAR NA BANKOMATU
Ljubno ob Savinji: 19. septembra je občan z Ljubnega ob Savinji obvestil policiste, da je 13. septembra na bankomatu na Ljubnem opravil dvig gotovine, ki pa jo je pozabil v reži bankomata. Ko se je kasneje vrnil nazaj, denarja ni bilo več.
•	NAJDENO KOLO
Nazarje: 21. septembra je bilo v Nazarjah najdeno gorsko kolo belo-črno-zelene barve. Lastnik ga lahko proti dokazilu o lastništvu prevzame na mozirski policijski postaji.
Savinjske novice št. 39, 26. september 2014 23
Za razvedrilo
r
Cvetke h koprive
VESELILO SE JE STARO IN MLADO
Stanovalci bloka na Zadrečki cesti 11 v Nazarjah so ta mesec proslavili 30-letnico obstoja njihove večstanovanjske stavbe. Kar nekaj jih biva v njej že od leta 1984, nekateri pa so se pisani druščini pridružili nedavno.
V začetku septembra se jih je večina dobila na praznovanju dobrih sosedskih odnosov in večletnega sodelovanja. Ob zvokih harmonike so zaplesali, poleg jedi z žara pa si postregli tudi s torto.
Zabava se je razvnela v radožive decibele takih moči, da so se nazarski gasilci, ki so se vrnili s potepanja po morju (stran 20), ozirali, kam se lahko gredo zabavat naprej. Nekateri so rekli, da so se tresle Nazarje. Za nameček so si zvečer nebo razsvetlili z ognjemetom.
Pa še vprašanje za bralce: Kakšna je razlika med dobrim sosedom in dobro sosedo? Za tiste, ki tega ne veste: Dober sosed ti posodi, dobra soseda ti pa da.
PREDZADNJI LETOŠNJI ŠTRBUNK
No, pa smo naleteli na še enega Igorja, ki mu ni mar za toplo vodo. Verjetno se je tudi on kalil v Dreti, da si je na izletu naročnikov Savinjskih novic upal v Tuheljskih toplicah na deževen dan zaplavati v neogreti in celo valoviti vodi. Izvršni urednik tega časopisa Igor Solar je bil skoraj več pod vodo kot nad njo, zato so v Tuhlju raje umirili vihar v lavorju in ga prepustili manj tveganem početju. A se ne da, že jutri bo po sledi nazarskih gasilcev nagajal istrskim ribam. Seveda, ko bo nehal izpod čela gledati avtorja tega teksta.
24 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
Križanka, Informacije
			H | i														najvišja	kemijski simbol za americij		mesto, kjer se kaj stika		
s ■ E 3 21	: RtiiS]					■ssl								blagajniški blok	filmski režiser (pakula)	pokončna podpora	dejavnost kot izraz Človekove zavesti		s»		ugled, sloves	smer
													skupina istovrstne udomačene živali						roCno orodje za žetev			
	Hjifl																		povrhnjica			
			■52										višinomer									
■ril						i»! rjk							hrv. književnik (ivan)					iglana kompasu				
j \													gladka ploskev. po ka-[eri kaj orsi					progasta afriška žnal				
																						
1 .1*1			■ _																			
sestavil: peter udir	kdor adaptira	prebivalka pohorja		skandinavsko moSko ime			stara enota za energijo. delo in toploto								del stavbe od pritličja navzdol iglana talna obloga					murlc, edo razveza zakona		
avstrijska tiskovna agencija							suma seštevek										Človek bele rase					
							tropski pas										vrsta stročnice					
sistem teorij z določenega p00r04.ha																larinks jezero na finskem					utrjen. v skalo ali hrib usekan prostor	IGRALNA KARTA ž MOŠKO FIGURO NA KONJU
v grški mitologiji reka žalosti in bolečine														odporna. manj rodna pšenica žensko pokrivalo					MANJŠA nočna ptica šotor PRERIJSKIH indijancev			
avtomobilska oznaka postojne				oparjenina MANUSl otok VJADRANU														strupeno iglasto drevo pripravam REZANJE				
majhna zajedavska žuželka													ižginjenje npr. vode andrej blatnik									
posoda za odstranjevanje vlage s podtla-kom																	zidak					
AMERIŠKI otok v aleutih							ljudstvo naborneu										bitje, ki se hrani z organskimi snovmi. ima Čutila in SE premika					
DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Allen Elkin: Obvladovanje stresa za telebane
Velika uspešnica v zbirki za telebane bralcu ponuja velik nabor sprostitvenih tehnik in nasvetov za lajšanje stresa v vsakdanjem življenju. Preko kratkega samoe-valvacijskega testa si bralec določi raven stresa, nato sledi navodilom in samostojno, korak za korakom, odkrije ter odstrani izvore stresa tako v glavi kot tudi v telesu.
V knjigi se bralec spozna z različnimi sprostitvenimi tehnikami, z meditacijo, preprosto samohi-pnozo, nauči se, kako obvladovati čas in veščine boljšega organiziranja. Ob branju spozna, od kod iz-
vira stres, kako vpliva na ljudi in, kar je najpomembnejše, kako si pomagati.
Slovarček:
AHERON - v gr. mit. reka žalosti in bolečine; PINA - igla na kompasu; TR1PS - majhna zajedavska žuželka;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): IMPREGNANT, ZELENJADAR, ANIŽA, VEČA, OBI, KANIN, JEREMY IRONS, AFAR, PLAZ, OPČINE, KARO, IKS, PRISANK SEMINAR, CENT, DOPISEK, ME, IVE, SIKIM, TOTEM, JOLIE, OROŽENINA, ADAMS, NEVTRALEC
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN
j

Savinjske novice št. 39, 26. september 2014 25
Napovednik, Ljudje in dogodki, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 26. september	ob 19.00. Galerija Mozirje Predavanje Nare Petroviča Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose?
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovor z Bertom Savodnikom
Sobota, 27. september	ob 11.00. Mozirski gaj Tehtanje za najtežjo bučo v državi
	ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Otvoritev delovne razstave 20. Ex tempore Mozirski gaj
Nedelja, 28. september	ob 11.00. Pri župnijski cerkvi v Mozirju Otvoritev spominske plošče padlim iz prve svetovne vojne
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Boštjan Gorenc - Pižama: 50 odtenkov njive
Petek, 3. oktober	ob 16.00. Restavracija Gaj Mozirje Otvoritev 6. Sadjarske razstave
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev, dobrega porekla, pašno; gsm 041/528-099.
Prodam teličko, staro 10 dni; gsm 041/353-284.
Prodam meso bika, starega 2 leti; gsm 051/637-671. Prodajam letošnje gosi, race in pe-telinčke. Zdenko, N. Štifta; gsm 051/341-733.
Prodam teličko, čb, bbp, staro tri mesece in jedilni krompir; gsm 031/855186.
Prodam jagnjeta, starega 6 mesecev; gsm 031/542-798. Teličko čb, staro en teden prodam; gsm 041/519-507.
Prodam prašiče, 25 do 200 kg, in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484.
Prodam prašiča domače reje; gsm 070/744-487.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653286.
Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Vaša pošta
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
DRUGO - PRODAM
Okrogle silažne bale prodam; gsm 041/371-976.
Prodam nov, moderen tepih z resicami, dimenzija 160x230 cm; gsm 041/339-031.
Zelo ugodno prodam regal za otroško
sobo (slov.); gsm 041/868-553.
Prodam silažne bale, koruzo za silažo;
gsm 030/417-712.
Prodam dvd snemalnik, ugodno; gsm
031/393-516.
Prodam bukova drva, cepljena, metrska; gsm 031/296-012. Prodam krmni krompir, pšenico, možna dostava; gsm 031/821-129. Drva, suha, metrska prodam; gsm 041/570-232.
Suha drva, dolžine 30-35 cm, možna dostava, prodam.; gsm 041/783630.
4 gume za 4x4 pirelli scorpion STR225/70R15M+S, nove, za pol cene, prodam; gsm 070/22-44-30. Mlin za sadje prodam, možna dostava; gsm 041/818-899, popoldan. Prodam različne sorte jedilnih buč; gsm 041/820-917.
Prodam krompir za ozimnico; gsm 041/783-489.
Prodam seno v kockah; gsm 041/648-118.
Zelo ugodno prodam sedežno garnituro, trosed je lahko kot ležišče in fotelj; gsm 040/120-750. Zelo ugodno prodam žensko in mladinsko kolo, v voznem stanju; gsm 041/868-553.
Prodam gume za prikolico 235/75R17,5; gsm 031/800-852. Prodam cepljena metrska brezova drva; gsm 041/513-270.
Prodam lovsko puško, cal 8x57 js z optiko cs cal 7x57/16, menjalne cevi 16/16 in omaro za orožje; gsm 041/783-689.
Menjam grozdje jurka za jabolčnik ne-škropljenih jabolk; gsm 041/754-808.
DRUGO - KUPIM
Kupim elektro motor 3 kW, 3-fa-zni, z nizkimi obrati ali menjam; gsm 031/774-520.
DRUGO - PODARIM
Oddam pralni stroj, še delujoč; gsm 041/256-059.
VOZILA - KUPIM
Kupim vw golf 2, syncro 4x4, dobro ohranjenega; gsm 040/430-080.
VOZILA - PRODAM
Prodam mazdo 323, l. 97, reg. do 3/2015, odlično ohranjen, prev. 60.000 km; gsm 031/764-072. Prodam golf III, l. 94, benciner, sive barve, dobro ohranjen, ugodno; gsm 070/983-277.
NEPREMIČNINE
V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423152.
Ljubno, Radmirje, Okonina, Šentjanž, njivo, travnik, lahko delno zaraščeno, kupim; gsm 070/22-44-30. Oddamo v najem enosobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/535569.
Prodam obnovljeno garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Oddam enosobno stanovanje v Mozirju; gsm 051/682-245.
26 Savinjske novice št. 39, 26. september 2014
S02 - £ w Ü & w
3 fi n O 3 ÛJ
g- cl
ïïà 3 Iff s » s. g- m
3 n CT g
§= S =1 h
I.Ô
ñ 3Ï.
tu
01
û. tl
3
0	¿
=	S O
1	o -O —	n. c
3.	= B
n	r rt
M	{/1
ai	ai
si
Lfl
3 I
ai
(K	ñ
i	a
L4	J
O	ai
3
Si
o £ «
ü "O O
i"?
CT S
I £ :: g-
5	O
Í! „	ií
S K	°
S	ífi
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_
T-
Poštnina
plaiana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
o
crq_
u
vi
Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez-
plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo