30. številka. Ljubljana, soboto 7. februarja. XIII. leto, 1880. I/.liHjH vsak dan, izvzenifti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti pn j.man za a v s t r o ■ oj; e r a k o dežele za celo leta 16 gL, za pol leta B gjL sh četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na d«,ni za celo leto 18 gldn ta t etri leta :t ffld, tO kr., za m mete« 1 fld, l<> kr. /a pošiljanje M doni se računa 10 kr za mest C, BO kr. za četrt leta. — Za tuje d e ž e I e toliku ve*, kolikor poštnina i/naša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol" h in »h dijake velja znižana e* na in Bieer: Za Ljubljano za četrt lita '2 gtđ. G0 kr po poŠti prej* man za četrt leta :J ^ohl. — Za oznanila ae plačuje od cetiriBtopne pctit-v rste (5 kr, če ae oznanilo enkrat tiska, 6 kr.,'če se *|\akrat, in 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole traiikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — tj redni it v o je v Ljubljani v Fran« Kolmanov*j liiSi St. X .gledališka stolba". OpravniStvo, na kater*) naj i>e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«', oznanila, t. j. administrativne stvari, je v »Narodnoj tiskarni" v Kolmaiiovcj InSi. Novi naš naučni minister. I>nnaj 5. febr. [Izv. dop.] Baron Kriegsau bode gotovo te dni v „Wiener Zeitung" proglašen kot imenovan za naučncga ministra, se prej, piedno se začne budgetna debata. On je bil pod grofom Bel-kredijeni sekeijski šef v notranjem mini-eterstvu in je vodil oddelek za nauk in kul-tus. Totem se je dal penzijonirati, ker nij hotel služiti pod (J iskro in Ilasnerjem. Po svojih političnih in narodnih nazorih spada k avtonomistom in bode, kar vemo iz gotovega vira, popolnem pravičen tudi nam Jugoslovanom. Zato se je vest o njegovem imenovanji zadovoljno sprejela v vseh avtonomističnih krogih, odvalila se nam bode saj enkrat tista mora, ki nas je toliko let tlačila. Močno se je govorilo o baronu Godinu, pa politične razmere in potrebni obziri so tacaš še zabranili njegovo imenovanje. Naj še to dostavim, da je baron Kriegsau osobno dobro znan z vodji avtonomističnih strank, zlasti z grofom il o h e n \v a r t o m. Toliko nam piše naš dunajski dopisnik. Naj tu dostavimo še nekaj poročil ali sodeb družili listov o istej stvari. „Triester Ztg.u od 5. t. ni. se piše z Dunaja: „Imenovanje dvornega svetovalca viteza pl. Kriegsau a za naučnoga ministra je, kakor se vidi, dovršeno dejanje.11 „Vaterland" odgovarja „Boheinii'', katera je Kriegsaua mulo pocrnila kot k nobenej Stranki, zlasti ne k narodnjakom spadajočega birokratu, — gotovo, da bi s to olicijozno taktiku opozicijo usiuvovereev proti njemu po-tišila, — in reče: „kur se tice na skoro obljubljenega novega mučnega ministra kriegsaua, moremo le jedno pristavili, da se bude desnica brigala tudi tu bolj za dejanja nego za osobo." „Neue Freie Presse" piše tudi o poročilu in zvijačnem poročuuniji „Huli." in pravi: „To je prav olicijozna logika, katerej je vse jedno V jednej sapi poročati: (jrof Taalle je sicer zmagal, uh je vendar kapituliral. Kajti, da j,e izročitev portfelja za nauk gospodu pl. Kriegsau kapitulacija (ustavover-stva), o tem nij dvonibe." Politični razgled. Rotrtaiijc ijo tudi kot pravosodski minister. Sani Bog daj, da bi res bilo! Da bi se le tega človeka iz ministerstvu znebili! Državni ?.l»or je 5. febr. začel obravnavati novo postavo o zemljiščnem davku, katero bode jutri nadaljeval. V kazensko-zakonskem odseku državnega zbora se je izročil predlog Gregrov glede Odpravljen j a objektivnega postopanja zoper časopise podndseku, v katerem so poslanci \V o 1 s k i, Lienbaeher in Bareu-ther. Poročevalec za GregTOV predlog v pod-odseku je dr. šolski. Beremo, da se je v odseku sploh priznavalo, kake zlorabe se delajo zv dozdanjimi objektivnimi konfiskacijami. (V* K i škofje so vložili do naučnoga mi-nisterstva prošnjo, da bi se konfesijonalne šole zopet vpeljale, utemeljevajoč svojo prošnjo s tem, da ločitev cerkve od šole ovira oboljšanje šolstva. Zahtevajo, da se mora šola s cerkvijo zopet spojiti, sicer da češki škofje in duhovščina ne bode novoerne šole nič več podpirala. Baron Httbner je ondan v delegaciji o vnanjej politiki govoreč ostro in neprevidno sovražno izrazil se zoper francosko republiko, Češ, da bode le spet komuno rodila in v Italijo zatrosila se, kar je drugim monarhijam nevarno. To dozdaj še neopravičeno „prorokovan je" so magjarski in nemški listi porabili, da so začeli hujskati na Slovane in konservativce v Avstriji, Češ, taka bode tedaj vaša vnanja politika. S tem delom govora je lliibner slovansko-konservativnej stranki, h katerej se menda on niti ne prišteva, le škodoval. Zato se ćc'MKi listi, na čelu jim Politik" prav odločno zavarujejo zoper to, da bi bil lliibner, zoper Francoze ropotajo, v imenu slovanskih avtonomistov govoril. Nam Slovanom nij nič treba vtikati se proti franeoskoj republiki. — Skladajo se pa v tem s Ilitbnerjem, kar je dalje dejal, da je nujna potreba za Avstrijo, da ima dobro porazu ml je n j e z It us ij o. Iz iioigji p|j<' poročajo denea novine, da je večina poslancev novih, da se torej še ne more za gotovo reči, katera stranka je zmagala. Mej voljenimi so tudi vsi ministri. V ba \ ura k <• m deželnem zboru je katoliške stranke poslanec Daller nasvetoval, kralja prositi, da naj bavarski zastopnik v zveznem svetovalMvu glasuje zoper povišanje nemške vojske. V Londonu se je včeraj ani^ešl^ parlament odprl. Prestolni govor naglasa, po navadi, prijateljske razmere k vsem evropskim državam, in meni, da je upanje, mir vzdržati. Dozdaj da nij mogOČe vojsko iz Afganistana nazaj poklicati. Vlada hoče tamošnju mejo močno zagotovili in hoče prijateljske razmere z vladarjem in narodom afganistanskim. Prestolni govor dalje upa skorajšnje ustanovljenje južno afrikanske federacije. Fra i■<•<>»It i. v zvezkih izhajajoči časopis „Nouvelle Revne", kateri izdaje gospa J. Lamber, prinaša zanimiv sestavek o vna-ii j o j politiki zoper liismarka. (Jospa Lamber sama piše : „Nekdaj je bila še neka umetnost, ljudstva vladati. Denes, z gospodom Bis-markoin, se rabi v to samo surovo, v svojej jednoličnosti suveivuno malomarno postopanje. Laži, obljube, groženja, prouzročeni nemiri, kateri se podpirajo in izkoristijo, s tem se dii vsak narod evropski ujeti ali pa se nad tem spodtika, ako se ga loti ali varuje gospod Bismark. Ta žalostni mož tira svoj vojni posel vedno z istimi sleparskimi sredstvi, in neverjetno, da prouzroči zmirom isto iznenadejanjo, zmironi se mu rado veruje. Bismark slovane-žderec, Avstrijo vabi na limaniee, a Busija je zdaj ozdravljena od svoje bolezni, ker je verovala v prusko prijateljstvo. Zveza z Nemčijo je zmironi sleparstvo in Bismark bode zmirom napenjal vse svoje moči, da bi izvršil svoj načrt: Nemčija od Severnega in Vshodnjega morja do Črnega morja in Adrije." Dopisi. % Dunaja 5, febr. [Izv. dop. | Državni zbor bode samo do velike noči zboroval, po velikonočnih praznikih pa se skličejo deželni zbori. V denašnjej seji je knez Licchtenstein stavil predlog zarad revizije državne šolske postavo na verskej in narodnej podlogi. Ta nasvet podpira cela desna „pravna" stranka, Čehi, Poljaki in Jugoslovani. Te dneve je krožila po raznih novinah od „ Pester Llovda" sprožena novica, da vojenski krogi nameravajo terjati še več milijonov za vojne namene, namreč zato, da bi so Dunajsko mesto u trd i lo, t. j. da bi se okolo Dunaja postavilo več fortov in tvrdnjav. Za zdaj je ta stvar — še bosa. Kdo bo te milijone dovolil in od kod jih vzeti ! Slovanje le kličemo Avstriji: skrbi za dobro notranjo politiko, katera bode tvoje narode zadovoljila zlasti slovanske in v teh svojih zadovoljnih narodih imaš najtrdnejšo tvrdnjavo. Sicer pa so le lik oži v ci Dunajčanje leta 1800. pokazali s svojim strahopetnim in malo-(lo.stojnim in malomoževskim obnašanjem, da oni nijso iz tacega blaga, ki bi dalje vojno obleganje s slavo in čestjo prebili. ? Iz 1,itul»lJaiie 5. febr. [Izv. dopis.) (Nemščina v cerkvi.) Dno l. februarja, t. j. zadnjo nedeljo, sem bil šel k „desetoj" maši k sv. JakopU. V cerkev stopivšeniu se mi je jako čudno zdelo to, daje tako prazna;, in mislil sem, da je maša uže minila, ali pa da se je na pozneje preložila. Ali zmotil sem se! Zvonček zažvonklja, in na lečo stopi duhoven, pričenši pridigo v nemškem jeziku. Ozrl sem se po cerkvi in naštel: 18 moških in 35 ženskih, uštevši tudi deco. To število osupne. Kje leži uzrok tej malomarnosti V Po mojem mnenji v nemškej pridigi. K sv. Ja-kopu v cerkev prihajajo navadno priprosti m e-ščanje in slovenski okoličanje, ki ne umejo nemščine ; nekaj je gospode tudi, a ta ume tudi slovenski bolje nego nemški. Nasprotno je cerkev zjutraj in popoludne natlačeno polna, takrat pa je pridiga slovenska, duhovensko opravilo slovensko. Nadalje isto more vsagdo opazovati v šen-klavškej cerkvi; po korarskej maši ob nedeljah se nemška pridiga prične — prostaki, katerih velika večina je zmirom pri tej maši, lako, da so nekateri Nemci vprašali, kaj opevajo besede te pesni, in da đo, ko se jim je povedalo, da pogin slovenskega rodu ob Adriji. rekali: rDaher die so ergreifend brausendon und doch vvieder so rCibrenden Tone, — das ist ein vrahrhaft sehdnes slavisches Lied". — Totem pa se prifne ples, a pri vsej eleganci jako pHprostega in veseleča značaja, da se sme prištevati prvim tukajšnjim plesom. Gospoda, ki sicer radi kmalu po polunoči odhajajo, se do belega jutra, ko je bila godba uže davno utihnila, nijso mogli ločiti. Bilo pa je sedaj tudi 6e v istini veselo, kajti omladina srbska hotela je dostojno končati, kar je bila tako orjaško podjela. Ob dolge j mizi zbrali so se veseli Srbi, kojim so prisedli Slovenci — in resnično tudi nekoji spoštovanja vredni Hrvatje — in sledila je pesen za pesnijo, zdravica za zdravico. Predsednik „Srbadije" nazdravlja najprej slovanskemu pevskemu društvu, potem pak slovenskemu akademičnemu društvu „Triglavu". Predsednik tega društva g. Požar zahvaljuje se najprej za tako prijateljsko vabilo in slovansko-gostoljubni sprejem in Čestita v daljšem govoru društvu ,.Srbadijiu prvič kot zastopnik dijaškega društva proti dijaškemu društvu, a dalje kot drnštvu, kojega Člani so iste krvi, kakor člani „Triglava", da more tedaj tu čestitati z ljubečim srcem brat „Triglav" sestri „Srbadiji", in izraža slednjič željo, naj bi ta sloga, marljivost in navdušenost za vse blago in visoko, ki živi sedaj mej brati Srbi kot dijaki, bivala tudi v poznejših letih v njih, naj bi bili pravi in vredni nasledniki svo jega čestitljivega in slavnega mučenika Mile tiČa, naj bi se tudi pozneje prav dobro spo minjali onega slovanskega plemena, kojemu se 2. njimi vred še vedno krivice gode — naroda slovenskega, in naj bi bili kot umni možje pravi npostelji svoje srbske a tudi občeslovan ske ideje. — Te besede, kakor sem opazil, padle so v sprejemljivo srce, kajti bile so z jakim navdušenjem odobravane. Došla je se ve da tudi cela množica telegramov — tudi g. prof. Janko Pajk je čestital, posebno pa iz srbskih pokrajin. Končno si usojamo graSki Slovenci tudi na tem mestu izraziti vrlej „Srbadiji" najtoplejšo hvalo za tako veselje, ki nam je je ona priredila dalje najprijaznejša čestitanja k petletnemu njenemu obstanku, in slednjič najsrčnejšo željo, da br obstajala in cvela „još mno-gaja lijeta! Telegrama „Slovenskomu Narodu". Idrija 5. februarja.*) Pri občinskih volitvah je v 3. razredu zmaga narodna! Doktor Baaz 162; Kogej Josip, dekan, 157; Čer mak Jožef, rudniški svetnik, 15G; Treven Valentin 15G; Lapa j ne Štefan 156; Ser jun Jožef 15G glasov. Lipold-Onderkovi „aufsichti" so 45 glasov ujeli. Idrija 6. februarja. V drugem razredu je tudi narodna stranka zmagala pri občinskih volitvah. Naši kandidatje so dobili 17, nasprotni 12 glasov. — (Čitalnica v Šent-Viilu nad Ljubljano) napravi dne S. februarja veselico tombolo, petjem, veseloigro: „Nemški ne znajo" in šaljivem trospevom: „ Trije nosovi". Začetek ob 6. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Postojnska ei t al ni ca) napravi v prostorih gosp. N. I)oxata veselico v nedeljo S svečana s sledečim programom: 1. Ples „svira kvartet čeških godcev ;" (ob 11 uri poneha ples in nadaljujejo sledeče točke:) 2. Zbor rKolo" (\. Haslota) 3. Čveterospev „Ivanova" 4. Komični prizor „Turski pavček". 5. Šaljiva loterija. Počitek. 6. Nadaljevanje plesa s šaljivim kotolijonom. Občna želja je, da se pride ko-stumirano k plesu točno ob 8. uri. Vstopnina za ude 40 kr. z družino 80 kr. in za neude 60 kr. z družino 1 glil. 20 kr. K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor. — (Grozen umor.) Piše se nam z Zidanega mosta: Anton Flajs, star okolo 60 let. in njegova žena Terezija, stara okolo 50 let, samotarca in posestnika borne koče v Artičah, fare sv. Trojice v radeškem okraji, bila sta na večer 29. januarja t. 1. v svojej koči prav po nečloveško — pobita. Hotela sta ravno krompir v oblicah večerjati, kar pristopita na tihoma dva človeka, jeden z navadno mesarsko sekiro, drugi pa s tesarsko širočko v roki, ju primeta za glavo, ter jima posekata vratova prav do zatilnika, da je glava le še za kožo držala se trupla. Pa ne se dosti tega! Vsekata jima še mnogo globokih ran po glavi in rokah Potem ju zavlečeta pod klop, prebrskata nekoliko po hiši, kjer pa nič ne najdeta, otideta ter zakleneta vrata. Sosedje so ju Btoprav črez 6 d nij pogrešili, ter ju našli od mraza uže otrpncna. Hudodelcev še nemajo! — (Mej Poliča nami in Ponkvo) je železniški vlak nekega moža povozil in glavo zdruznil, da nij spoznati, kdo je bil ta nesrečnež. Iz Trsta je poslal neimenovan gospod od g grofa Lilienthala iz Gradca darovanih........ id neimenovanega gosp iz Gradca id č. g. kanonika Kumplcrja iz Zagreba .......... n isti neimenovan gospod je dodal J. dekan Aleš v Semiču . . , . '. !,'. o. 11. Novlan je izročil po č tr. vikarju Dolencu in /zgodil jej 1 >aniri" nabranih .... J. dr. L Gregoree. urednik ,,Slovenskega Gospodarja" .... i. Ed. VVagner, predstojnik telegr. urada v Pazinu Se . .... G Dolžan, telegrafski uradnik v razinu Se........ <}. Hearpa, telegrafski revizor . . (}. I*. Orsič, bo^oslovec v Gorici, nabral.......... K. o. H. "Novlan. katehet v Pazinu, je izročil po e, g. vikarju Dolencu poslanih od „Zgodnje Danice" nabranih...... C. g. župnik Kazpotnik v ViŠnjej gori Ra/jie vesti. * (IIuska carica) je zadnji četrtek popoludne pripeljana bila v Peterburg. Car in carska rodbina so jo prišli čakat na kolodvor ter jo potem spremili v zimsko palačo. Mesto je bilo okinčano in kjer se je peljala, po zdravljala jo je silna množica ljudij. * (Umor.) Pred kratkim smo poročali, da je župan v Poljani na Štajerskem, Karel Beizinger zginil; nikdo nij vedel, kam da je šel. Dne 22. m. m. so ga našli mrtvega na Ogerskem. Roparji so ga bili napadli, ter oropali ; zvezali so mu najprej roke, potem ga pa zadavili. Domače stvari. — (Odlikovanje.) Iz Belgrada se nam piše, da je „srbsko društvo zdravnikov" v svojej seji dne 13. m. m. imenovalo našega zaslužnega slovenskega poslanca g. dr. Jos. V o š-njaka svojim častnim udom. *) Ker smo mogli ta nam včeraj kasno došli telegram sumo v nekoliko eksemplarov včerajšnjega listu uvrstiti, ponavljamo ga denes. Uredu. ■ I I. llkMK odbora za nabiranje darov stradajouim Istranom: Vsled II. izkaza....... 1077 gld. 73 kr. 50 kocev in 400 kilo kisle repo in zelja. Neimenovan iz Trsta poslal ... 2 „ — „ in od g. prof Uznika iz Trata. . 2 „ — „ G. Mirko Hrvat v Djakoveni . . 9 „ — „ Iz Zlatara nabral T. R..... 8 „ — „ 0. g. vikar Dolenec po č. g. o. H. Novlanu......... 20 „ — „ Lstivod istega izročil .... S „ GO „ G. Šr. Križnic, šolski nadzornik v Pulji.......... 10 „ — „ Slavno uredništvo ,,Novic" tam izkazanih ......... 70 „ — ,, Slavno uredništvo „Slovenca*1 tam izkazanih......... 71 „ 50 „ 0. g. vikar Dolence po e. g. o. II. Novlanu......... 11» — » (J. g. Rozman iz Ljubljane po č. g. o. Hugo Novlanu 115 kilo moke. G. Ivan Marečič-Vgtesie iz Gologo- rico.......• • • 3 „ — G. Karel L lluth kurat c. kr. vojaške bolnice v Trstu .... 4 „ — „ G. župnik Šupljina iz Herma še . 2 „ — „ Ć. g. vikar Dolence iz Ljubljano po č. g. o. H. Novlanu..... 50 „ — „ Neimenovan........ 1 „ — „ 150 gld. 6 „ 12 „ 100 „ 10 „ 26 134 2 2 2 kr. 20 35 (J Marija Anirerer iz Z» kilo žita (15 vreč vsega vkup.) G. S. (Jregorič, kaplan v Rihenbergu G. Farožie, c. kr. poštni pomočnik v Dubrovniku nabral .... G. Peter Majdič iz Mengiša poslal 430 kilo <4 vreče) moke. G. župnik Kulavic v St. Vidu na Dolenjskem nabral 1710 kil* (81 mernikov) žita in 2020 kilo (83 mernikov i sočivja. (J. prof. Kalb iz 1'azina za mesec inare še......... G. Franjo Orlic, plovan Zuiinski Se 0. g. Hugo Novlan jc izročil ud e. g. vikarja Dolenca prejetih, od različnih gg. župnikov „Zgodnji Danici1 poslanih...... N. N........... G. župnik Fr. Lazar pri sv. Petru v Šumi......... 40 „ - 43 .35 15 5 19 5 130 15 4 10 10 50 5 73 28 69 38 17 20 14 104 20 5 5 63 12 80 5 ,. — 2 15 17 2 Vsejca vkup . 2918 gld. S9 kr. 50 kocev, 400 kilo kisle repe in zelja, 300 kilo krompirja, 3548 kilo žita, 45.r» kilo moke in 202O kilo hoč vja. Odbor se \sein p. n. gospodom dariteljem in onim, ki so se z nabiranjem trulili najsrčnejše in najtoplejše zahvaljuje, ter i.rosi daljnju podporo. V Pazinu dne 4. febr. 1880. V imenu odbora za stradajoče v Istri: J. liri lm č. tajnik. Umrli no v I f iil»ljtaii I: 2. februarja: M« rja Krasevec, mestnega stražnika hči, 1 leto, na Karlovskej cesti, št. 6. — Januz Starič, kazneneo. na gradu, šr. 1,', 23 let, za tuberkulozo. — Marija Peteaui, delavca žena. 57 let, lončarska steza, št. tj. Janez Erzar, prisilni delavec, 21 let, na poljanskem nasipu, st. 50, za pljučno tuberkulozo. pa iz cerkve. Kar vse se ven gnjcti. Marsikdo bi ostal, ko bi bila pridiga slovenska. Kakor se čuje, bodo šentjakopski farani baje uložili prošnjo, da se uvede nedeljska dopoludanska pridiga v slovenskem jeziku. Iz Kranja 4. febr. (Izv. dop.] Po dolgem mirovanji smo imeli 1. febr. Vodniku v spomin zopet jedenkrat „besedo". In radi obstanemo, da smo s to besedo na vse strani prijetno iznenađeni bili. Program so je izvrševal izvrstno in gladko. Gospodje pevci čitalnici, pod vodstvom nove, ali skušene roke, so v polnem številu nastopili, ter dejansko dokazali, da prvi steber vsakej Citalniškej ve selici je vendar le petje. In da nam ta steber neomajan ostane v prihodnje, to je naše trdno upanje. PrestopivŠi na drugo točko, omenjam prca vsem, da je bil gospoda O. D. slavnostni govor večeru primeren. Čutili smo vsi, da je govornik svoje besede v istini iz srca govoril, in da je navdušenje, s katerim je govoril, zajemal iz studenca resničnega domoljubja. Da ga vidimo še mnogokrat na čitalniškem odru. Neizrečeno krasno je bilo sviranje na flavti, in občno mnenje je, da se kaj cnacega v našej čitalnici do sedaj še nij čulo! Deklamacijo je bila prevzela gospica II. P—Čeva, katera nam je kot spretna gledališka igralka še od predlanskega leta v dobrem spominu. Tudi denašnjo svojo nalogo je izpeljala 2 odličnim vspehom, kar je pričalo burno ploskanje pri konci njenega deklamovanja. Iz srca izrekamo željo, da bi nam gospica delavne svoje moči v prihodnje ne odtegnila, in da bi jo zopet prav kmalu videli na čitalniškem odru. Končno naj še omenim, da je bila deklamacija, za ta večer zložena, polna poezije. (Naši bralci jo najdejo v včerajšnjem našem »listku*. Ur.) —x. Iz Ilirske Bistrice 4. febr. [Izv. dop.] (Dobrodelne Vodnikove besede tragični konec.) Veselica, katera se je 2. februarja v našej čitalnici Vodniku na čast in v korist stradajočim Notranjcem in Istranom v občno zadovoljnost vršila, dosegla je kljubu vsem nasprotnim, maločastnim in dobrodelni namen podirajočim oviram, vendar le svoj namen. Vzrok, da je bila veselica od domače strani slabo obiskovana, je smrt, ki je malo pred veselico obiskala jako spoštovano in na daleko čislano poštno hišo, ter ž njo vred še veliko družili hiš vrgla v žalost. Druzega uzroka se nam zdi nečastno omenjati. Hvala in vsa čast gre oddaljenim gostom, ki so nas počastiti blagovolili in tako največ pripomogli k lepej svoti čistega dohodka od 50 gl. 50 kr., katere dobodo polovično naši stradajoči Notranjci in Istrani. Reči smemo, da mi se nijsmo bili v danih ntzmćrab nadejali tako sijajnega vspelia dobrodelne naše besede. V imenu stradajočih Notranjcev in Istra-nov bodi tedaj tli od celega čit. odbora najtoplejša zahvala izročena vsem p. n. požrtvovalnim udeležiteljem veselice in vsem onim ki so bili zadržani priti, a poslali svoje do neske. — Program besede se je v splošno zadovolj nost gladko izvršil, le obžalovati je, da je bila okusno okinčana dvorana preveč prazna. Go spodična Š. je tako v srce segajoče govorila svoj govor za stradajoče Notranjce Istrane, da bi bila še srca onih ganila, kater so nas se svojo nenavzočnostjo pota stili- G. M. je bil kakor vsikdar v svojem elementu. Nova prikazen na odru naše čitalnice je bila letos gospodična T., ki je svojo nalogo jako spretno in natanko izvršila in se sč svojim nežnim glasom vsem prikupila, ter izkazala se izvrstno diletantinjo. Hvalevredno so tudi vsi drugi gospodje izvršili svoje naloge. — Pevci so se vrlo lepo obnesli in želi obćno pohvalo. Veselilo nas je iz srca zopet enkrat videti in čuti našega bivšega pevovodjo, g. S., ki je se svojim glasom zdatno pripomogel k lepemu petju. Hvala gre tudi g. It. za trud pri pevskih vajab. Veselje nam je pa kalil žalosten in redek dogodek, kateri se je kmalu popolunoči pripetil. Gospej Ilartmann, ki je uže dalj časa bolehala na pljučnej bolezni, je kmalu po začetku plesa v dvorani slabo prišlo tako, daje morala plesno dvorano zapustiti, ter je v stran-skej sobi po preteku 8/4 ure na pljučnem otrp-nenji dušo izdihnila. Po tem tragičnem dogodku je moralo se ve da vse razveseljevanje prenehati, in tako je veselo pričeta beseda žalostno končala. Iz Kjiežaka 3. febr. [Izv. dop.] Zadnjič sem v vašem cenjenem listu popisal veliko bedo tukajšnjega ljudstva glede lakote, katera se vsak dan v večjej meri kaže, ter nekatere družine jako tare. Nekaterih družin stanje je res nepopisljivo žalostno. K tej bedi se je sedaj še druga pripetila, to je suša, pomanjkanje vode ljudem in živalim. Pri nas, akoravno na Krasu, bi ne smelo vode zmanjkati, ko bi ljudstvo složno bilo, ter si dober vodnjak z ne velikimi troški napraviti hotelo. Imamo namreč dva studenca, a oba držita vodo le takrat, kadar je je tudi drugod odveč. Potrebna sta namreč temeljite poprave, za kar pa tukajšnje vaško gospodarstvo nema nič kaj dobre volje. Ne davno je padlo kos oboka in zidu narazen, in kmalu bile bi nekatere ženske mrtve. Uže dalje časa se pametnejši občani bavijo z mislijo, kako bi se temu v okom prišlo, a do sedaj nijso še edini v tem, kje bi se taki vodotok ali vodnjak napravil in kje zanj denar vdobil. Vsakdo bi ga rad pred svojo hišo imel, kar pa se gotovo zgoditi ne more. Za denar je tukaj res huda, ker nij nikakoršnega zaslužka in nekateri gospodarji živine nemajo; a z združenimi močmi dalo bi se morda vendar kaj napraviti. Nekaj naj bi občani dali, nekoliko bi gotovo c. kr. kmetijska družba dala in prošnja za podporo na deželni odbor gotovo ne hi bila brezuspešna. Ker ljudstvo v vsem pomankanje trpi, da vsaj dobre vode dovolj imelo. Uboge ženske mo rajo 1—2 uri čakati, da si 1 kebelj (škaf) vode nalijejo, in to v tncem hudem mrazu! Iz tega je razvidno, kako potreben bi bil tukaj vodotok, in kako koristen. Sklepaje naj vam šo povem, da je slav c. kr. kmetijska družba v Ljubljani tukajšnjim občanom 5 lepih ovnov Trbižkega rodu brezplačno podelila, za kar se jej s tem srčno zahvaljujemo. Ko bi nam le še enegi junca boljšega plemena naklonila, bi se temu v živinoreji zanemarjenem kraji veliko pomagalo ker tri ure na okrog nij nikakoršnega dobregji junca. Da bi si ga pa občina napravila, o tem se ne da govoriti. Iz Istre H. februarja. |Izv. dop.] (To lova j i.) Pri Zabroniču, železniškej postaji blizu Pulja, so napali denes 3. februarja okolo tretje ure popoludne razbojniki inženerja iz Pazina g. Chluba, ki se je peljal z železniškim vozič kom od Kanfanara naprej, da bi čuvajem mc-sečnino izplačal. Blizu imenovane postaje lazi železniška prom nekoliko kvišku ter pelje skozi vsedlino ali zarez, vrbu kojega so razbojniki Čakali imenovanega gospoda in Četiri na vozičku navzočne delavce in čuvaje najprej s kamenjem napali, ter potem takoj v zarez prihiteli. En kamen je g. inženerja zadel, tako da je brez zavesti pod voziček padel, drugi pa so se v bran postavili, mej tem ko je eden od njih na vrh vsedlino tekel in od todi razbojnike kamenjal. Zadnji so dvakrat nanj streljali ali k sreči ne — zadeli, pač so pa tudi jednega spremljevalcev Chlubovih s kampnjera ranili. Toda tudi dva razbojnika sta bila ranjena, jeden je pobral potno torbo inženerjevo, ker pa nij pričakovanega denarja notri našel, jo je zopet tje vrgel. Po kratkem boju so „go-spodje tolovaji" pobegnili, brez da bi bili kaj opravili. Žalibog, da nijso taki slučaji v onih krajih nenavadni, kajti ravno tam je bil pred nekimi leti inžener Loew, ko se je peljal delavce izplačat, oropan, pred par leti so pa isto tako blizu imenovanega kraja tolovaji pošto oropali in kondukterja ubili. Vsakako bo vlada primorana začasno tem bolj ostro postopati ter, ako misli zelo korenito iztrebiti, šole učiniti in ne ljudstvo tako zanemarjeno pustiti, kakor do sedaj. Dalje Časa nij bilo v takozvanej Iioveniji ni jednega duhovnika, deloma radi pomanjkanja duhovnih pastirjev deloma tudi radi tega, ker se nij upal ni jeden tam poslovati. Nij čudo, ako se potem čuje, da so tatovi v jed-nej noči na sedmih krajih različne tvarine pokradli, kakor se je tam pred par tedni zgodilo, ali pa da so tolovaji pošto oropali, kar se je v istem času pripetilo, le z razločkom, da je sam postiljon to učinil. Gotovo je, da letos tudi beda in lakota dosti njih k temu sili, toda tudi v prejšnjih boljših letih so bili oni okraji jako na slabem glasu; obče znano je, da le iz enega tamošnjega sela sedi 27 osob v Kopru, Gradiški ali Rovinju, od kojih je večina na 15 do 20 let zapora ali pa za celo življenje obsojena. — To so strašanske razmere! — Ttavno kar zvem, da Žandarji nekatere zločince uže imajo. Iz f-rrtflea 2. februarja. [Izv. dop.] Večer 2G. januarja bil je za tukajšnje prave Slovane, posebno pak za dijake večer najčistejšega veselja. Obhajalo je namreč srbsko akademično društvo „S r b a d i j a" spomin svojega petletnega obstanka in povabilo se ve da v prvej vrsti brate Slovence in druge Slovane, potem pa tudi drugo odlično gospodo graško. V krasno ozaljšanih prostorih nove Steinfeld-ske dvorane zbrala se je do osmih ogromna množica najelegantnejšega občinstva. Po uvodnem komadu tukajšnje vojaške godbe pozdravi predsednik „Srbadije" g. Šajnović došle goste najprej v srbskem in potem v nemSkem jeziku in označi pomen slavnostnega večera, potem pak %.adoni oni divni „Što čutiš Srbine tužni V" po dvorani tako krepko in tako milo, da je marsikateremu Čutečemu Srbinu privabil solzo v oko. Mislim pa, da so gg. pevci „slovanskega pevskega društva" pod vodstvom hvalevrednega predsednika g. Juvanca ta spev tudi res tako peli, kakor ga je naš slavni Jenko v srci Čutil. Izmej drugih točk posebno omeniti je deklamacija g. Markoviča, ki je „Mučenico" od Jakšiča prednašal v občo pohvalo, in pa Hajdrihovo „Jadransko morje", koji mogočni zbor je pač vsem do srca segal S. februarja: Antonija .!.»kolin, mizarskega po močnika hči. ."> let, na trzaškrj centi št. 27, za uir tvico na pljučab. 4. ftibiiiarji: Joz»« fa OoMf, prodajalca moke udove hči, 1 i let, na sv. 1'etia c->8t», 4r. 4."» /a pljuju u m črevesno tubeikuio/.o. V d.-ielnej bolnici. 27. januarja: Ana Milielič, slikarja sob hči, M dnij. 28. janiarj.i: Fran Stalee, fuftać, 66 lit, M pljučno tubei kulo/.o, II, janu.iij t: Mat -v /. Lenarčič de'avec. 10 let. 1. fehruiri.i: tieza Sk i.a. |«Mestniea, J2 I. 2. februarja; Mtta Hm. č o, ■ ndavka, IH I. z* pljučno tuberkulozo. - Ja*a Z.uir.iek, guitaška, IB let. Wencoj Zajec, kaj zarja »in, .1 leti, za di fti-ritis. t, februarja: Neža Pirnat, gi.sta.ska 77 let. Apolonija Kane, delaš k.«. let, *a vnetem pijuč. ♦.februarja: K« gina Črne, delavka, f>f> iet, /.a fobrnarj slahosriio. Dunajska borza 8, r.notm ilri. dol« v bankovcih ■ K,k.tui ilri. O«Ig v srebru . . / .ta renta........ februarja. Akcije narodne banko Kredita* akeijo . . London...... Srebro ...... Napol....... C kr. cekini . . . rimski, skušeni, pravi, vseobčni rimski, skusem, pravi, vseoDcni w zdravilni in vodni prilep (plašter) S zoner 1x1 glavobol, rane, in ozeblino, 'l'a prilep je privilegiran ud Nj. riin.sk. kat. veličanstva. Mod in učinek tega prilepa je posebno ugoden pri globokih iu raztrganih ranah vrleti uboda ali udara, pri hudih uleslh, neodpravljivih bezgavkah, pri skelečih izpuitklh, pri črvu, vnetih In oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otlskah, zmrznenlh udih, pri toku iz trganja In Jednakih bolečinah. Jedna škatljiea stanu 40 kr. av. velj. Menj, negi. dve škatljici AV bo no pošiljati in staneti s kolcknm in posiljatvijo 1 gld. av. velj. Ta prilep pravi ima MUHO Vr lekarna Fran Wilhelma v Neuenkirrhnu pri Dunaji. w Nadalje ima tudi: xy V Ljubljani: Peter Lassnik. (6«T—7) AV vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjen je zdravja naslanja se večjim delom na čiščenj o in snaženje sokrovico in krvi in na pospeševanje dobrega prcbavljcnja. Najboljšo za to sredstvo je dr. Roža življenski balzam. Življenski balzam dr. Hozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vso predavanje, aareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo lui.c in . tlmvje zopet Uilpraslji vso teško predavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, "bljevanje, kr& v želodci, zaBlinjenoet, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dukazano domače BiedatVo, ki ne ju v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. i velika sklen iva i .«»/ skleniee .»O Na stotine piseui v pri sname je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svoto. Volespostovani g. Fragner! Prosim vas udano, pošljite un za priloženih 1H mark zopet „dr. Rezov življenski balzam". Ta balzam je prav posebno sredstvo zoper gnjus do jedi, shujšaijo, in ako so nu more spati, Ljudje, nad k <> j i in i so uže obupali zdravniki, postali su po tem „življtinskum balzamu" zdravi in krepki. IVoaim za takojšnje prip«slau|o. V štovanju vam uilani II Stol zon borg. L008-11 ei nor s d 01 f pole« Alilnelioborga 14. avg. 1875. Da se izogne m juhiui napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsod! izrecno dr. Kozo v /i* 1 Jeimki Itnlzmu iz lekarne E. Fragner-ja v Pragi sahtevajo, kajti opaail som, da so naročniki na več krajih dobili ntrnspesno zmes, ako u» zahtevali samo življenski balzam, in ne izredno dr. Hozovega zivljenskega balzama. l^i*« vi dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v g.avuej zalogi i/.de ovaloa št. Si-ttf/nei'-J<*. lekarna Bk črnemu orni- v Pragi, Eeko dor HpornorgarjHo Nr. 20.»—3. V Ljubljani: G. Ficcoli, lekarna{ Jos. Svoboda, lekarna. V Novom mestu: Dom. Rizzoli, lekarna. V Kautunikii: Jos. Moćnik, lekarna. JUT Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. Isto tam-. Pragska občna domača muz, gotovo in izkušeno sredstvo za ozdravljenje vsaeega prisada, rano in otekline, a ;5 in II. kr. av. v. II«il%«iin za uho. Skušeno in po mnozdi poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, iu po njem so dobi tudi popolno užo zgubljen sluh. 1 Bklonica 1 gld. a. v. —ltt; 71 gk . H kr 72 n t u H ■ . if> „ HI „ 7 > n M1 „ — n f> 96 rt 34 n 5 „ r.;j HO p Tsijri. 7. frtNMvJa; Pri Slon«: l>r. V«.šni».k, Wiener iz Dunaja. — Larcb iz Maribora. — Komi i v i/, (iradca. J>iijI>olj^i salonsk J^l premog ii i-r>) □razlcrojejia drva. |n> n h i ii i/1 «• j »ini pri A. Debevcl, ninska cesta (OradiMe) li). Prsne in pljučne bolezni, nuj Bi l.i.11,. kakurAtiu kuli. oilpnu i lu.J^ot.iv t-jSo po z d ra v n i ftk .n ukaz u priprav IJuni v Avstro-Otferskcj, N.-niskcj, Francoskej, An^leakcj, S|):injskej, Itumuiiskej, llolamlsk.-j in lu; il>koj varovani ■K ti M ti M 5 snežniški zeliščni alop jj ^ od 1^ ^ Fran Wi 1 ii vi m a, lekarja v Neiirnkirchnn. y^ ti M M -K M M M M M M M -H M M Ta sok je izvrsten in posebno iiplivcn pri bolečinah v vratu in prsih, hrlpi, hripavoatl, kašlji in nahodu. Mnogo jih je, ki potrjuje, da se imajo samo temu hoMi zahvaliti na prijetnem spanji. Posebno pozora vreden je ta sok kot vrauilo pri megli in slabem vremena. Zavolj svojega vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in jo potroba vsem na pljunili bolnim; potrebno sredstvo je pa povceiu in govornikom zoper nejasen gOVol m lir navost. IfflT Oni p. n. kupei, ki žele pravi snežniški zeliščni alop, katerega u%o prir. jam oil 1. 18;».% izvole naj izrecno zahtevati Wilhelmov snežniški zeliščni alop. Navod če pridoda veakej sklcnici. Jedna zapečatena izvirna sklcnici velja 1 gld. 26 kr., ter ima zmirom frlsilO Fran Wilhelm, lekar v Neuei.kirchnu (Nižje Avstrijsko). Zavoj se računa iiO kr. Pravi VVilhelmov snežniški zeliščni alop imajo tudi samo moji gg. kupci: V ljubijo sii : ■»«'■>■- lwifliwiiili : Anton licbau . lekar v Postojni; linrel SavoiK, lekar v Kranj i; Fr, U iuIih, lekar v Metliki; lkom. ltizzoll9 lekar (f)2.r)—i) v Novem mestu. 1*. u. olieiiiMlvo inij zmironi /i.lil.-n« onoImIo W i I-li <-I m o \ Mii'/iiM 1 /« li-.« ni ulo|>. Iier 1«'^»» muho |hz lirntu izilelii|«'in. in ker nii izdelki p.. «1 imeii. ni JnliiiH Iti 11 m r, *•% Kin'/ui^lii ym(>1iiio starim. MM l;i^nlo» ej*.a |M>mitu Ickuriiiirju O. Bileilieillli v I mi iiuisln ! Ker nv» re- neliljivo /.uuli/i-nji', i-iil.iLi »vii na nnio^i) avilu j.i/. i.....oj« MprOgrl vuh ..tli-olski pi-.ua Niril|k"; nit v kratki-iu čuhii nvu liiln iiujmi1ii.mii u/.ilrnvlj.-m. ItmloBtno ti'iluj nii/.iiunjuva vuni titlti) hii-iiii uvjiiuk vumc'h.i i/.l«ekn |>luiiiunkili zoliai':, tur «r«'«'litlvr, ii|iok. c. kr. vudjn dri, urluva iu i-< .it. l.i Cena izv. cklcnici: 3. fjld.. a.-v. -v. Osrednja Ealoga pri prirsjetilelji Lika rji 0. KLEWENTU \ Inomostu. P IJuMjmii: lekar Tmkotzy; v Velorci: lekar Birnbacher. Nil. Pri kupovanji naj ho pazi na iino pr rejevaleljevt) in njegovo hratn-beno ziianunje: Oeino zeliNee (edehveiss) r. iiiiiiii^raiu..... na firnej podlogi. (.'i;i—3) Izdatelj in ureduik Mukso Armič. ljiistniim iu tisk nKurotlne tiskarne". OTW