ISSN 0350-5561 9 770350 556014 za konec tedna Pretežno sončno bo, čez dan okoli štiri stopinje. O 59 let številka 2 četrtek, 12. januarja 2012 1,80 EVR VELENJE Ima, zima bela, De vrh g®r@ Teš bo očitno tudi letos osrednja tema Mira Zakošek Kje si zima - Navajeni smo že, da nas narava bolj redko obdari s snegom, letos pa je še posebej skopa. V dolini snega pravzaprav to sezono sploh še nismo videli. Še huje je, da ga še nekaj časa verjetno ne bo, saj vremenske napovedi niso čisto nič obetavne. Zato pa so kljub nekoliko turobnim dnem prav prijetni sprehodi ob Velenjskem jezeru, kjer sicer sredi zime že kar diši po pomladi, še posebej, če pokukat pod kakšno grmičevje in odkrijete prelepe telohe, ki so na sončnih legah že pogledali na plan. Naj potolažimo tudi tiste snega željne: na zadnji strani razkrivamo, da do njega ni daleč. Požar v muzeju V ■ v pogasen, škode se • v • ni možno oceniti Velenje - V noči na petek, 6. januarja, je članom reševalne čete Premogovnika Velenje uspelo zadušiti požar v podzemnem delu Muzeja premogovništva Slovenije, do katerega je prišlo v sredo, 4. januarja. Zdaj poteka ohlajevanje območja v okolici jaška Škale, sledi pa podroben pregled požarnega območja. Šele potem bo možno oceniti škodo, ki jo je povzročil požar v tem edinstvenem muzeju, ponosu Šaleške doline, spomeniku rudarstva in poklonu številnim generacijam rudarjev, ki so v njem pustili svoje žulje. Več na strani 18. ■ mkp Vsi, ki živimo v tem okolju, spremljamo, kako hitro napreduje gradnja šestega bloka na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, in si seveda težko predstavljamo, kdo bi zdaj to gradnjo ustavil. Doslej je bilo vanjo vloženih že 480 milijonov evrov in sklenjenih še veliko pogodb, ki prav tako zahtevajo plačilo. Tega naj bi bilo skupaj že za okoli 800 milijonov evrov. Evropska investicijska banka ima rezerviran kredit v višini 440 milijonov evrov po trenutno kar neverjetni obrestni meri v višini 3,8 odstotkov, in to na petindvajsetletno odplačilno dobo. Takšnega kredita ni mogoče dobiti pri nobeni drugi banki. Termoelektrarni Šoštanj ga niso odobrili kar na lepe oči. Kar krepko so se morali potruditi, da so ga utemeljili z ustrezno dokumentacijo. Zanjpa potrebujejo državno poroštvo, kljub temu da ga bo odplačal investitor sam in torej za to ne bo potreben dav-koplačevalski denar. Pa smo v tej državi tako zelo pametni, da o poroštvu še nismo razpravljali. Pravzaprav je bilo v zadnjem letu več razprav, ugibanj, predvsem pa nasprotovanj in sumničenj, ki so se potem razpredala v medijih, ni pa bilo nikogar, ki bi dovolj argumentirano dokazal, da TEŠ 6 ne potrebujemo. Porabljenega je bilo le ogromno dodatnega denarja, zahtevane nove študije pa so, ker pač v njih niso našli nič spornega, očitno obležale v nekaterih torbah ali predalih. V času, ko se nova vlada le stežka rojeva, dobiva kandidat za mandatarja Zoran Jankovič že »navodila« okoljevarstvenikov, ki zahtevajo, naj razglasi moratorij nad to gradnjo, češ da pomeni TEŠ dramatičen odmik od trajnostne razvojne prakse. Pa se človek res vpraša, kje je bil njihov glas ob delovanju sedanjih blokov, ki so okoljsko mnogo bolj obremenjujoči, predvsem pa zastareli in pomenijo tudi slab energetski izkoristek premoga. Upajmo torej, da bo nova vlada čim prej imenovana, da bo ukrepala mimo »botrov«, tako kot ocenjuje, da je pošteno do te države in seveda tudi ljudi v naši dolini in da bo zgodba o TEŠ sklenjena. Čas, ko morajo po pogodbi predati gradbišče Alstomu, da bo pričel montirati opremo, se namreč bliskovito bliža. DRUŽINE, POSLOVITE SE OD SKRBI! Recikliranje odpadkov ■Te IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI. PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. GE Začetek v zelo okrnjeni zasedbi ■ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA s 12. januarja 2012 Sv lokalne novice Milijon evrov za investicije Luče - Svet občine je že potrdil letošnji proračun, ki je naravnan razvojno. Kar milijon evrov namenjajo ureditvi središča kraja. Od tega je slaba polovica nepovratnih evropskih sredstev. ■ mz Mladi bodo dobili svoje prostore Rečica ob Savinji - Občina bo za svoje potrebe odkupila zadružno stavbo, ki je v središču kraja. Verjetno jo bodo namenili dejavnostim za mlade. ■ mz Na drsališču brezplačne animacije Šoštanj - Na drsališču s pravim ledom, ki ga je Občina Šoštanj uredila na rokometnem igrišču v mestu, vsak torek in četrtek od 16. do 17. ure in vsako soboto od 11. do 12. ure, potekajo brezplačne animacije, od šole drsanja, zabav do hokeja. Med zimskimi počitnicami bodo animacije vsako dopoldne. ■ mkp Odprli turistično pisarno Topolšica, 4. januarja - V sklopu doma krajanov in gasilskega doma v Topolšici so v sredo odprli turistično pisarno. Obiskovalcem bo na začetku trikrat tedensko (ponedeljek, sreda, četrtek) na voljo dopoldne, dvakrat tedensko (torek, petek) popoldne. V njej bodo dobili vse informacije, ki jih zanimajo v zvezi s turistično ponudbo celotne občine Šoštanj, to pa bodo kasneje dopolnili še s ponudbo spominkov. ■ mkp Starši devetošolcev na sestanek! Pred devetošolci, ki v tem šolskem letu zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, je pomembna odločitev - kam po osnovni šoli. Na Šolskem centru Velenje bodo njim in njihovim staršem poskušali pri tem pomagati tudi z roditeljskim sestankom. Ta bo v četrtek, 12. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu v Velenju. Na njem bodo ravnatelji, svetovalni delavci in dijaki posameznih šol centra predstavili možnosti izobraževanja pri njih, slišali pa bodo tudi osnovne informacije o vpisu. Roditeljski sestanek bodo pripravili malo drugače kot minula leta. Utrip in življenje na šolah bodo namreč predstavili s programom, ki ga bodo za to priložnost pripravili dijaki. ■ tp Začetek aktivnosti za vodovodni sistem Letošč Pogodbo o projektiranju podpisalo pet občin Zgornje Savinjske doline in Občina Šmartno ob Paki - Blizu 18 milijonov evrov vreden projekt naj bi bil končan v naslednjih dveh, treh letih Tatjana Podgoršek Minuli mesec je pet občin Zgornje Savinjske doline (Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad in Ljubno) ter Občina Šmartno ob Paki podpisalo pogodbo o projektiranju vodovodnega sistema Letošč, ki danes zagotavlja pitno vodo več kot 9.000 prebivalcem. Nosilka projekta je Občina Mozirje skupaj s tamkajšnjim komunalnim podjetjem, na nedavnem javnem razpisu pa je bil za izdelovalca projektne dokumentacije v vrednosti blizu 175 tisoč evrov izbran Projektivni biro Velenje. Po besedah mozirskega župana Ivana Suhoveršnika jih je na potrebo po obnovi dotrajanih azbestnih cevi ter razširitvi obstoječega vodovodnega sistema opozarjalo vodstvo Komunalnega podjetja Mozirje že kar nekaj časa, »... vendar smo se morali najprej dogovoriti za ključ sofinanciranja. Oblikovali smo skupino, ki jo tvorijo župani omenjenih občin in projektni svet, v katerem so strokovni delavci. Želimo si, da bi vodovodni sistem Letošč povezali z vodovodnim sistemom Ljubi-ja, ki oskrbuje s pitno vodo občane Šaleške doline. Tako bi zagotovi- Pisarna Adriatica tudi v Šoštanju Šoštanj, 4. januarja - V sredo so ob zvokih citer v Šoštanju odprli agencijo in pisarno AdriaticSlovenica, d. d. (v prostorih bivšega mestnega frizerstva). Zbrane sta nagovorila novi direktor agencije Roman Kavšak in direktor PE Celje Srečko Dobelšek. Po nagovoru sta z novimi zastopniki v Šoštanju slovesno odprla novo pisarno. Pisarne v Šoštanju doslej ni bilo. Ker pa ima zavarovalnica veliko svojih komitentov v tem kraju, pričakujejo pa še nove, so pisarno odprli tudi v tem mestu. Vodstvo z zastopniki pred agencijo Ivan Suhoveršnik: »Največ težav v začetni fazi pričakujemo pri pridobivanju soglasij za gradbeno dovoljenje.« li občanom obeh dolin nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi ob večjih okvarah ali kakšnih naravnih nevšečnostih. Stik obeh sistemov načrtujemo pri Mlinarju v Lepi Njivi.« Vrednost projekta so ocenili na blizu 18 milijonov evrov. Občine tega denarja niti slučajno nimajo, zato pričakujejo približno 80 odstotkov potrebnega denarja iz ko- hezije, preostalih 20 odstotkov pa naj bi zagotovile same po dogovorjenem ključu: glede na porabo vode in predvideno razširitev omrežja v posameznem lokalnem okolju. Idejno zasnovo so že pripravili, sedaj želijo čim prej pridobiti projektno dokumentacijo. Po napovedih naj bi bila ta končana najkasneje do konca tega leta, »da bi lahko potem občine projekt z gradbenim dovoljenjem vložile na ministrstvo za okolje in prostor čim prej in nato začele pridobivati ko-hezijska sredstva.« Suhoveršnik meni, da bo izbran izvajalec pripravil projektno dokumentacijo do dogovorjenega roka, precej več težav pa pričakujejo pri pridobivanju soglasij. »Upamo, da bodo lastniki zemljišč razumeli in nas podprli v prizadevanjih za za- REKLI Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki, o tem, zakaj se je lokalna skupnost lotila projekta vodovodni sistem Letošč, če naj bi letos začela izgradnjo povezovalnega voda vodovoda Šmartno ob Paki-magistralni vodovod Velenje-Šoštanj: »Lotili smo se ga zato, ker v tem trenutku vodovodni sistem Letošč oskrbuje z vodo tudi nekaj gospodinjstev iz občine Šmartno ob Paki. Partnerstvo v projektu pridobivanja projektne dokumentacije znaša približno 1 odstotek ali 1.700 evrov. Po dokončanju povezovalnega voda vodovoda pa bo znana odločitev, ali bo občina izstopila od pogodbe (to možnost ima) ali pa bo ostala partner, posebej še, če bodo strokovnjaki presodili, da bi bil to lahko kakovosten in potreben rezervni vir. V tem trenutku še niso znani vsi stroški projekta, zato tega, kolikšen naj bi bil dejanski delež pri izgradnji, še ne vemo. » gotavljanje nemotene oskrbe z neoporečno pitno vodo in ne bodo oteževali pridobitve soglasij.« Po oddaji projekta na pristojnem ministrstvu naj bi v naslednjih dveh, treh letih predvidene aktivnosti vodovodnega sistema Letošč tudi izpeljali. So se že dogovorili o prispevku za gospodinjstva? »Verjetno kakšnih hudih obremenitev ne bo,« je odgovoril mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Stopili smo v novo, a bolj negotovo Prijateljska pomoč pri sestavi koalicije -Včeraj velika sreda? Türk podelil mandat, Virant meša štrene - Ime Slovenije v svet - Spremembe sredi Kozjanskega - V Celju danes Festival V novem letu smo že, trdno pa še nismo stopili vanj! Naš korak naj bi bil vsaj na političnem področju tako mlahav, da smo se menda celo zasmilili Združenim državam. Tako nekateri ocenjujejo pomoč njihovega veleposlanika Josepha A. Mussomelija, kije povabil k sebi na pogovor predstavnike političnih strank, da se malo pogovorijo o sestavljanju koalicije, ki bi lahko najuspešneje povlekla Slovenijo iz sedanje zagate. Take pogovore zdaj ocenjujejo vsak po svoje - ameriška stran kot nekaj običajnega, nekateri pri pas pa kot vmešavanje v naše notranje razmere. Predsednik naše borčevske organizacije je na srečanju v Dražgošah tiste, ki so šli na tak pogovor, po Cankarjevo imenoval kar za hlapce. Ce je šlo vse po načrtu, naj bi se včeraj opoldne zgodila velika sreda. Parlament naj bi po napovedi glasoval o mandatarju, saj je predsednik države Danilo Türk končno le imenoval tistega, ki so ga že prej na mandatarsko mesto imenovali volilci, Zorana Janko-viča. A Virant je svojo listo v začetku tega tedna naravnal, kot so nekateri že zdavnaj napovedovali. Da se bo obrnil k Janši. Tako ne bo podprl Pozitivne Slovenije. Eni menijo, da je to slabo, drugi seveda spet, da je tako prav. Iz Janše izšel, k Janši se vrača. Ni pa se ime ZDA pri nas pojavilo le v zvezi s politiko, tudi v zvezi z nečednimi posli pri prodaji prepovedanih poživil. Posli, ki so potekali preko idiličnega smučarskega centra v sosednji Avstriji, državi, kjer radi poslujejo naši podjetniki, ki pravijo, da pri nas zaradi slabih pogojev ne morejo uspevati. Pa čeprav s pravimi posli. Ta, ki ga je pretrgala ameriška preiskava, ni bil legalen. Poti pa so iz Avstrije vodile tudi k nam. In počilo je tudi v Ljubljani. Prve dni v novem letu tudi marsikje zbirajo podatke o tem, koliko je bilo porodov. Ne le zato, da občine predvidijo, koliko denarja bodo morali namenjati za novorojenčke, ampak tudi zato, da bodo lahko načrtovale, koliko mest potrebujejo v naslednjih letih v vrtcih in še kasneje v šolah. Ker matere z našega širšega območja hodijo rojevat tako v Slovenj Gradec kot v Celje, nekatere pa tudi drugam, predvsem v Trbovlje, so zanimivi podatki o tamkajšnjih porodih. Pri tem lahko ugotovimo, da sta se »rezultata« iz celjske in slovenjegraške porodnišnice skorajda izenačila. V celjski je bilo porodov 64 manj kot leto poprej, v slovenjegraški 65 več. Koliko iz posameznih občin tega območja, pa menda že vedo po občinah. Nekateri so že doslej govorili, da je kraj Mestinje nekje v središču Kozjanskega in Obsotelja, tu je tudi križišče, od koder je približno enako daleč do dveh znanih zdraviliških krajev, Podčetrtka in Rogaške Slatine. Tu je bila nekoč tudi močna lesna industrija, tu je še znana tovarna sadnih sokov. Zdaj pa na območju propadlega lesnega podjetja nastaja nova poslovna cona, kmalu pa naj bi se lotili še gradnje novega križišča, ki bo uredilo promet proti obema zdraviliškima krajema. In to tako, da bo čim manj zastojev. S tem pa bodo odpravili eno od črnih točk na državni cesti med Celjem in hrvaško mejo pri Rogatcu. Danes se v Celju začenja tudi sejemsko novo leto. Ne ravno s pravim sejmom, ampak s festivalom - 3. Festivalom izobraževanja in zaposlovanja, ki sta ga razen mnogih izobraževalnih ustanov in ustanov, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem, podprli tudi celjska območna obrtno-podjetniška zbornica, Celjska gospodarska zbornica in tudi Regionalna agencija Savinjska regije. Namen tega svojevrstnega festivala je tudi, da mladim prikažejo vrste izobraževanja za poklice, v katerih delavcev pri nas kljub množični brezposelnosti še vedno primanjkuje. Obrtniki in podjetniki bodo tako res prikazali predvsem poklice, v katerih manjka delavcev, ki bi poprijeli za delo. Spregovorili bodo tudi o kadrovski štipendijski shemi, saj tudi pri tem opažajo velik razkorak: ob tem, ko mnogi povedo, da štipendij ni, vseh niso niti podelili. Za nekatere zaposlitve pač ni zanimanja. Mnogi se pri nas v teh dneh ozirajo v nebo. Ne po pomoč, čeprav bi bila dobrodošla tudi ta. Ozirajo se v nebo, saj bi si želeli malo snega. Ce ne za drugo, da bi malo pobelil našo deželico in pregnal sivino, ki nas prekriva. k ■ HflŠf^tIV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e-mail: press@nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk. AKTUALNO Bo Bolnišnica Topolšica le dobila direktorja? Po Justineku Justinek ali ..., bo znano po 19. januarju - Kljub težkemu letu bolnišnica brez izgube - Leto 2012 v znamenju vlaganj v objekta Planika in Smrečina? Tatjana Podgoršek Poročali smo že, da se je pred minulimi božičnimi prazniki iztekel tretji razpis za direktorja Bolnišnice Topolšica. Nanj sta prispeli dve prijavi. Med njimi je bila tudi prijava Damjana Justineka, specialista internista, ki ga je po preteku mandata sredi julija lani svet zavoda bolnišnice po neuspelih poskusih za pridobitev novega prvega moža že drugič imenoval za vršilca dolžnosti direktorja. Justinek se na prva dva razpisa ni prijavil. Tudi za tretjega je dejal, da se skoraj zagotovo ne bo. »Razpis mi ni po volji. Še vedno sem prepričan, da bolnišnica potrebuje tudi poslovnega direktorja, ki se bo posvetil reševanju kadrovskih in finančnih vprašanj ter s sprotnim prilagajanjem možnostim zagotovil boljšo osnovo za dobro strokovno delo. Sam bi bil raje strokovni direktor. Ker pa - po mnenju ministra in ministrstva za zdravje - za zdaj ni možno, da bi imela bolnišnica oba direktorja, in ker se bojim, da bi obnova bolnišnice, za katero je predvidenih 2 milijona evropskih sredstev, obstala ali zastala, ne upam tvegati. Zato bom poskusil vsaj še nekaj časa voditi bolnišnico najbolje, kot se bo dalo,« je obrazložil svojo odločitev prejšnji četrtek, dan pred odpiranjem vlog. Na še nekatera naša vprašanja je Justinek takole odgovoril: Damjan Justinek: »Menim sicer, da moraš delati po nekih principih in biti načelen. Ker pa bi nastopila škoda za bolnišnico, za katero smo se vsi zelo trudili zadnjih 5 let, sem menil, da za vsako ceno pri principih ne smem vztrajati in sem se prijavil na razpis.« Torej pričakujete, da boste imenovani za direktorja? Imate podporo med zaposlenimi? »Večinsko menim, da imam. Ali bom izbran ali ne, pa ni odvisno toliko od podpore. Bolj od drugih dejavnikov. Bomo videli, kaj bo na seji sveta zavoda bolnišnice, ki bo predvidoma 19. septembra.« Eden od osrednjih razlogov za težave pri iskanju novega direktorja je razpisni pogoj, da mora biti ta specialist interne medicine. Govorilo se je o spremembi statuta, a se to ni zgodilo. »Spremembo statuta so zavrnili. Na začetku preteklega leta je minister za zdravje dopuščal možnost, da bi imela mala bolnišnica, kot je naša, poslovnega in za 4 ure strokovnega direktorja. Kasneje si je premislil. Je pa bolnišnica specifična, saj mora k spremembi statuta dati soglasje tudi ustanovitelj, kar pomeni, da bi morali o tem odločati na seji vlade. Ne bi šlo samo za spremembo razpisnih pogojev za direktorja, ampak smo mi predlagali precej bolj elastičen statut, bolj ustrezen sedanjemu času. Mislim, da bi bila bolnišnica z novim statutom uspešnejša.« Ocenjujete, da bo prišlo do sprememb statuta? »Bo, vendar namesto v 3 mesecih v 3 letih.« Kakšno je bilo minulo leto za bolnišnico? »Težko. Zdravstvena zavarovalnica je med letom vsaj 2-krat, če ne še večkrat spremenila delovne pogoje. Nenehno nam je nakazovala manj denarja od predvidenega. Za primer naj navedem, da smo se z zavarovalnico dogovorili za več rehabilitacije in nege. Po predhodnem dogovoru smo že februarja lani dali zahtevek za arbitražni postopek. Julija lani je Župani, poslanci in gospodarstveniki v Bolnišnici Topolšica Topolšica, 9. januarja - Vodstvo Bolnišnice Topolšica je na začetku tedna gostilo župane, poslance in gospodarstvenike Savinjsko-šaleške regije. Ob tej priložnosti jih je želelo seznaniti s poslovno in razvojno vizijo bolnišnice ter prizadevanji za združitev lokalnih potencialov (finančnih in intelektualnih). Vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Damjan Justinek jim je podrobneje predstavil dva osrednja projekta, pomembna za dosego zastavljenih ciljev v prihodnje, ko naj bi tu uredili sodobno evropsko bolnišnico, najboljšo sekundarno ustanovo za zdravljenje pljučnih bolezni, bolnišnico za potrebe regije, za rehabilitacijo in nego bolnikov ter krizno bolnišnico. Letos naj bi do izteka leta - po zagotovilih Justineka - dokončali predvideno energetsko sanacijo objektov Planika in Smrečina, prav tako pa naj bi začeli aktivnosti za posodobitev omenjenih objektov. Za te posege so pridobili slaba 2 milijona evrov evropskega denarja. Poskrbeti pa morajo še za potrebno doku- mentacijo, izvesti razpis za izvajalca del, hkrati pa zamenjati še del opreme RTG, v endoskopskem centru, pri ultrazvočni dejavnosti in obnoviti intenzivno enote. Po ocenah je projekt vreden 5 milijonov evrov. Drugi projekt, katerega vrednost je (po ocenah) od 12 in 15 milijonov evrov, pa je rekonstrukcija bolnišnice. Ta predvideva izgradnjo dveh manjših prizidkov. Poleg lastnih sredstev naj bi denar za projekt pridobili z odprodajo premoženja, najemom kredita, donacijami ter z zasebnim partnerstvom. V prizadevanjih za uresničitev predstavljenih načrtov so prisotni obljubili podporo na državni in lokalni ravni, saj je obstoj bolnišnice izjemnega pomena za celotno regijo. S srečanja Velenje obiskali nekdanji vojaki iz Libije Velenje - V predprazničnih dneh je Mestno občino Velenje obiskala skupina 28. varovancev projekta Rehabilitacija žrtev vojne v Libiji, ki so na rehabilitaciji v Ljubljani v okviru projekta humanitarne pomoči Libiji. Ranjenci iz Libije so deležni rehabilitacije v Univerzite- Goste je v sejni dvorani Mestne občine Velenje sprejel podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin. sprejela sklep, da nam dodatno plača vsaj še nekaj negovalnih postelj, kar pomeni, da bi povečali število negovalnih postelj in postelj za rehabilitacijo z 9 na 12. Finančno bi bilo pametno povečati število slednjih od 20 do 25 na dan. Vendar še vedno čakamo podpis aneksa za 12 postelj.« Ocenjujete, da bo bolnišnica poslovala z izgubo? »Ne. Bolnišnica posluje pozitivno. Zaposleni so zelo pridni, plan vedno dosežemo, in če res ne pride do kakšnih izjemnih stroškov zaradi dotrajanosti opreme, potem rdečih številk ni.« Med drugim ste načrtovali obnovo objekta Planika in začetek obnove Smrečine, kasneje še vile Brede. Za zdaj se še nič ne dogaja. »Upam, da se bo začelo dogajati aprila letos. Ogromno papirja je potrebnega in to nam otežuje delo. V Planiki in Smrečini, kjer načrtujemo zdravstveno dejavnost, se bomo lotili energetske sanacije objektov. Za vilo pa še nimamo določene vsebine. Ker se v tem trenutku tu ne opravlja zdravstvena dejavnost, je ne moremo vključiti v projekt energetske sanacije in s tem v evropske projekte. Za obnovo spomeniško zaščitenega objekta računamo na denar iz obnove kulturne dediščine.« Kaj bo v Planiki in kaj v Smrečini? »V Planiki naj bi ostala glavna bolnišnična dejavnost, v Smrečino pa Poleg Justineka tudi Rezar Po seji sveta zdravstvenega zavoda Bolnišnica Topolšica, ki bo predvidoma 19. januarja, naj bi bilo znano, ali bo bolnišnica po tretjem razpisu dobila direktorja ali ne. Poleg vloge, ki jo je oddal dosedanji vršilec dolžnosti in en mandat direktor bolnišnice Damjan Justinek, se je na razpis znova prijavil zdravnik v Bolnišnici Topolšica Leopold Rezar. Rezar se je za mesto direktorja prijavil že na drugem razpisu, vendar ni dobil potrebne podpore v kolektivu ne na seji sveta zavoda. naj bi prenesli del aktivnosti, kot so laboratorij, kakšno ambulantno dejavnost, del uprave. Poleg energetske sanacije predvidevamo še prenovo Planike. Naša bolnišnica je zgrajena starinsko, za dobro dejavnost, ureditev sodobnih oddelkov, kliničnih poti pa potrebujemo prizidek na obeh straneh objekta.» Kaj bo zaznamovalo leto 2012? »Upam, da bo novo pročelje iz kerrocka na Planiki. Včasih smo se srečevali v bolnišnici s kadrovskimi težavami. Teh sedaj nimamo več. Pljučni oddelek je skoraj v celoti oblikovan, čakamo še na 2 kolegici. Čakajo pa nas aktivnosti pri ambulantah, splošne interne in interni-stične dejavnosti, v katerih še moramo sestaviti najuspešnejšo ekipo. Namesto kadrovskih vprašanj bi morali biti sedaj v ospredju okolje, prostor, stavba, da bo bolnišnica prijazna ljudem, ki se v njej zdravijo ali prihajajo k bolnikom na obiske. tnem rehabilitacijskem inštitutu Soča in zdravilišču Laško. Njihov prihod pomeni začetek uresničevanja prvega dela projekta humanitarne pomoči Libiji, o katerem sta se na septembrskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku dogovorila predse- dnik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in katarski emir šejk Hamad bin Kalif Al Tani. ■ mz Iz občine Šmartno ob Poslej stalna zdravnica Eno najpomembnejših vprašanj v lokalni skupnosti je vse od nesreče šmarškega splošnega zdravnika Jo-vana Stuparja, torej od lanskega poletja dalje, stalna prisotnost splošnega zdravnika v tamkajšnji zdravstveni postaji. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti in vodstva javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje tega nista mogla zagotoviti. Delo v splošni ambulanti je tako opravljalo več zdravnikov, kar pa je povzročalo veliko slabe volje. Te sedaj naj ne bi bilo več, saj je prevzela mesto stalne zdravnice v šmarški zdravstveni postaji Marta Brunšek Strašek, dr. med. Električno omrežje v Rečici ob Paki Precej hude krvi povzročajo v zadnjem času zelo pogosti izpadi na električnem omrežju v Rečici ob Paki. Svoje nezadovoljstvo so prizadeti občani izrazili s protestnim pismom, ki so ga naslovili na občinsko upravo, ta pa na Elektro Celje. To menda ni bila edina »urgen-ca« v zvezi z zahtevo po zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo. Prizadevanja so očitno rodila sadove, saj so delavci Elektra Celje konec minulega tedna že začeli nameščati mobilno, precej močnejšo trafo postajo. To naj bi bila začasna rešitev. V Elektro Celje so še zapisali, da sose lotili izdelave projekta za namestitev povsem nove trafo postaje, ki bo nadomestila začasno mobilno in obstoječo. Po načrtih naj bi izvedbo projekta začeli prihodnje leto. Šola v naravi za otroke iz Novega sela Nočitvene zmogljivosti javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki je minulo nedeljo zvečer zapolnilo 26 osnovnošolcev iz pobratenega kraja Novo selo v Srbiji. Stari so od 7 do 14 let, udeležujejo pa se šole v naravi. Tako se v dopoldanskem času na Golteh učijo smučati, v popoldanskem času pa sta organizatorja - občina in javni zavod v sodelovanju s šmarško osnovno šolo ter tamkajšnjimi klubi in društvi pripravila zanje pester program prosto-časnih dejavnosti. Med drugim se učijo tudi osnov slovenskega jezika. Jutri (v petek) bodo gostje iz Srbije pripravili v dvorani Marof prireditev, na kateri bodo širši javnosti prestavili rezultate aktivnosti šole v naravi, ki jo bodo zaključili dan kasneje, v soboto. Mladinski center Po mnenju članov sveta javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki je center svojo vlogo v lokalnem okolju okrepil, saj poleg vzgoje mladih prevzema še številne druge naloge in postaja vse pomembnejši za celotno lokalno skupnost. To nekateri v okolju, menijo, še težko sprejmejo. Javni zavod naj bi sledil tudi zahtevam šmarških svetnikov glede zagotavljanja denarja za dejavnost. Postajal naj bi vse manj obremenjujoč za občinski proračun. Lani je za dejavnost porabil manj kot 130 tisoč evrov, od tega naj bi iz občinskega proračuna dobil 72 tisoč evrov, ostali denar je pridobil s svojimi dejavnostmi. ■ tp ■ ■ GOSPODARSTVO hsiH:as 12. januarja 2012 gospodarske novice Še večji poudarek osnovni dejavnosti V strateškem načrtu za obdobje do leta 2015 se v Gorenju usmerjajo k osnovni dejavnosti, izdelavi gospodinjskih aparatov in storitvam za dom. Z njimi bodo ustvarili kar 90 odstotkov od milijarde in 500 milijonov načrtovanih prihodkov. Optimistične načrte imajo tudi za letos. Ustvariti nameravajo milijardo 400 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni kar sedem odstotkov več kot lani. To je veliko več, kot predvideva konkurenca, ki naj bi na svetu v beli tehniki rasla 3-odstotno, v Evropi pa le poldrugi odstotek. V regiji 25.383 delovno aktivnih prebivalcev V Saša regiji je bilo konec lanskega leta delovno aktivnih 25.383 prebivalcev, od tega 5.554 na območju v pristojnosti Upravne enote Mozirje in malo manj kot 20.000 na območju pristojnosti Upravne enote Velenje. V celotni regiji je bilo v tem času nezaposlenih 3.570 občanov, kar predstavlja 12,5 odstotka. ■ Najbolje so plačani v finančni in zavarovalniški dejavnosti V preteklem letu so bili na območju Savinjsko-šaleške regije najbolje plačani delavci v finančni in zavarovalniški dejavnosti, v poprečju so prejemali 1.256 evrov neto, sledi izobraževanje s 1.109 evri in kulturne ter razvedrilne dejavnosti s 1.092 evri. 20 let sekcije računovodskih servisov Tik pred koncem leta je zaznamovala dvajset let uspešnega dela sekcija računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, ki jo vodita predsednica Petra Pleterski in podpredsednica Milena Golob. Lansko leto je bilo uspešno. Skupaj z vodstvom zbornice so pripravili več seminarjev in srečanj, na katerih so razglabljali o aktualnih vprašanjih. Delovna doba za ženske daljša Delovna doba se za ženske od 1. januarja letošnjega leta podaljšuje. Ženske se letos upokojijo, če so stare 57 let in štiri mesece ter imajo 37 let in devet mesecev pokojninske dobe. Prav tako se lahko upokojijo, če so stare 61 let in imajo vsaj 20 let pokojninske dobe ali če so stare 63 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe. Za moške se nič ne spremeni. Upokojijo se lahko, če so stari 58 let in imajo 40 let pokojninske dobe, če so stari 63 let in imajo najmanj 20 let pokojninske dobe ali če bodo stari 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe. Cigrad zgradil 200 stanovanj Kljub številnim zapletom, ki jih je povzročila kriza gradbenikom, je podjetju Cigrad v lanskem letu uspelo zgraditi kar 200 stanovanj v Velenju in Mariboru. Prvi stanovalci so se že vselili vanje, jih pa v tem času tudi intenzivno prodajajo. Direktor podjetja Brane Vrtačnik ob tem upa,da se bodo banke vrnile v gradbeništvo s projektnim financiranjem, saj sicer gradnja za trg praktično ni mogoča. GZS proti omejitvi gotovinskega poslovanja Gospodarska zbornica Slovenije je pozvala ministrstvo za finance, da zamrzne pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku v tistem delu, ki omejuje gotovinsko poslovanje med poslovnimi subjekti od nekdanjih 420 na 50 evrov. Ocenjujejo namreč, da je to določilo v praksi težko izvajati. ■ Vegrad Naložbe brez vnovčljivega premoženja Očitno se bo stečaj večinskega lastnika Vegrada - Vegrad Naložbe -zaključil po hitrem postopku, ne da bi upnikom, ki so prijavili za 1,76 milijona terjatev, karkoli izplačali. Stečajni upravitelj Dušan Taljata namreč ugotavlja, da je podjetje brez kakršnega koli vnovčljivega premoženja. ■ mz Skupina BISOL Group začenja optimistično Prebold - Skupina BISOL Group je lani postavila največ sončnih elektrarn v Sloveniji. Na električno omrežje so priključili 66 fotonapetostnih sistemov v skupni moči 10 megavatov. Med mednarodnimi dosežki izpostavljajo 300-odstotno rast prodaje v Veliki Britaniji, podpis pogodbe s francoskim energetskim velikanom GDF Suez, širitev na grški trg, odprtje predstavništev v Nemčiji in Veliki Britaniji ter prihod na poljski trg. Leto začenjajo z enim od številnih nastopov na mednarodnih sejmih, na edinem solarnem sejmu v državah Beneluksa, belgijskem sejmu InterSO-LUTION, ki poteka od danes (12. januarja) do 14. januarja. ■ mkp Gorenje se usmerja na še neraziskane trge Z reorganizacijo vodenja in številnimi drugimi ukrepi bo Gorenje v prihodnjih letih bolj dobičkonosno podjetje - V letošnjem letu načrtujejo zmanjšanje zadolženosti za približno 30 milijonov evrov Mira Zakošek Z novim letom je prevzel vodenje prodaje in marketinga v upravi Gorenja Marko Mrzel, ki je bil doslej zadolžen za področje financ in ekonomike poslovanja. Marko je Velenjčan, pred osmimi leti je prevzel vodenje Gorenjevega podjetja v Srbiji. Zdaj je dobro leto član uprave Gorenja. Povabili smo ga na pogovor. Z novim letom ste prevzeli ključno področje v preoblikovani upravi Gorenja - prodajo in marketing. Naloga je toliko zahtevnejša, ker napoveduje Gorenje v svojih srednjeročnih načrtih kljub krizi, precejšnjo rast. Vi v to zagotovo verjamete, saj naloge sicer ne bi sprejeli? »Seveda, saj vidim za to mnoge priložnosti. Za uresničitev zahtevnih načrtov je ključno, da prilagodimo tudi notranjo organizacijo, in v tem smislu smo si tudi prerazporedili naloge znotraj uprave. Seveda sta prodajna funkcija in marketing izjemno pomembna in zahtevna. Čaka nas veliko izzivov predvsem na področju stroškovne učinkovitosti novih proizvodov ter iskanja novih tržnih priložnosti na mednarodnih trgih. Stvari se v času in prostoru vse hitreje spreminjajo in tudi dosedanja prodaja potrebuje spremembe v obliki regionalnih pristopov in celotne obdelave tržišča.« In kam se usmerjate? »Seveda bomo še naprej negovali sedanja tržišča. Ugotavljamo pa, da na mnogih nismo dovolj ali pa sploh prisotni. V našo strategijo smo zapisali, da bomo osvajali »mega« mesta. Zavedati se je treba, da nimamo pogojev, niti finančnih niti kadrovskih, da bi lahko postali globalni igralci. Teh iluzij si torej ne delamo. Zato pa lahko osvojimo določena velika mesta, ki imajo tudi deset milijonov prebivalcev . Prodajo moramo torej razpršiti bolj izven Evrope, v kateri se pričakuje v naslednjih letih precej stabilno poslovanje, ki pa ne pomeni rasti. V Rusiji smo že prisotni, v prihodnje pa vidimo svoje možnosti v vseh državah bivše Sovjetske zveze. Prepričani smo, da bo ta trg rasel hitreje od evropskega, zato pričakujemo ravno tu naše nadaljnje gonilo razvoja in tudi večjo profitabilnost podjetja. Jugovzhodna Evropa bo verjetno še kar nekaj časa pod velikimi pritiski, v Vzhodni Evropi pa teških ciljev Gorenja tako kratkoročnih kot dolgoročnih - povečanja prostega denarnega toka in zmanjšanja zadolženosti. Kako boste to dosegli? »Zadolženost nas postavlja v primerjavi s konkurenti visoko v negativnem smislu. Naj pa poudarim, da je to predvsem posledica nedostopnosti do kapitalskih trgov. Za pričakujemo večjo rast. Z nakupom Aska so se nam povečale tržne priložnosti v Avstraliji. Kitajsko smo doslej koristili predvsem kot področje za dobro nabavo, računam pa, da bomo počasi začeli na tem trgu tudi več prodajati. Popolnoma neodkrite za nas so tudi Indonezija, pa Južna Amerika in Afrika. Preko Aska pa smo že vse uspešnejši v Severni Ameriki. Tržnih priložnosti je še veliko. Po nekaterih napovedih bo na primer Nigerija leta 2050 peto največje svetovno gospodarstvo. Priložnosti je veliko, menim pa, da imamo v tem trenutku razvojno komponento bistveno močnejšo kot prodajno, torej nas čaka na področju prodaje in marketinga res veliko dela.« Doslej ste pokrivali področje financ in ekonomike poslovanja, zato ste tudi soavtor enega od ključnih stra- Marko Mrzel uresničitev razvojnih ambicij smo se bili v preteklosti prisiljeni zadolžiti, ker na kapitalskih trgih ni bilo mogoče pridobiti novega svežega kapitala. Naša konkurenca je tu v veliki prednosti, saj lahko uporablja določene finančne instrumente, ki na našem trgu niso prisotni kot je na primer financiranje z odprodajo terjatev ali pa preko dobaviteljske verige. Naj pa ob tem poudarim, da v Gorenju nismo v nikakršnem finančnem stresu, saj normalno poravnavamo vse svoje obveznosti. Pomembno smo spremenili tudi ročnost naših kreditov, doslej je bila 50:50, zdaj pa je to razmerje 67:33 v prid dolgoročnim kreditom. Znižanje zadolženosti, ustvarjanje prostega denarnega toka zagotovo pomeni večjo dobičkonosnost. To pa bomo dosegali tudi z optimizacijo poslovnih procesov in proizvodnje ter uvajanjem vitke proizvodnje. Letošnje investicije planiramo v okviru letne amortizacije v višini 47 milijonov evrov in sicer predvsem v razvoj novih izdelkov, tehnologij in letna vzdrževanja.« In koliko prostega denarnega toka naj bi letos ustvarili? »V višini 28 milijonov evrov. Našo zadolženost bomo zmanjšali za približno 30 milijonov evrov. Seveda bomo morali zato dodatno dezin-vestirati poslovno nepotrebna sredstva, ki jih Gorenje danes ne potrebuje za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Načrtujemo za okoli 22 milijonov evrov odprodaj. V preteklosti smo imeli drugačno strategijo, zdaj pa vemo, da Gorenje mora biti vitko podjetje in razvijati predvsem procese, ki predstavljajo podporo osnovni dejavnosti.« Rezultati so dobri, usmeritvejasne, kako lahko preprosto pojasnite, ko vas delavci vprašajo, zakaj je delnica Gorenja tako nizko? »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vsekakor naj bi dolgoročna uspešnost podjetja pomenila tudi večjo vrednost za delničarje. To vsekakor drži. Držalo naj bi tudi, da ima trg vedno prav, vendar je pa vprašanje, koliko ljubljanska borza odseva trenutno vrednost, vendar ni na meni, da o tem sodim. Dejstvo je, da je ljubljanska borza nelikvidna in da živimo v zahtevnih gospodarskih časih.Ob tem je treba upoštevati še to, da ima Gorenje dokaj pasivno strukturo delničarjev, kar 16.000 je takšnih, ki na trgu niso aktivni. K temu je treba dodati še slab državni rating. Investitorji tako nimajo zaupanja, to pa je prisotno tudi drugje v svetu..« Kakšno pa je zanimanje za delnico Gorenja zdaj, ko je na tako nizki ravni? »Za podjetja v naši državi ni investitorjev, zadnjič mi je eden od poslovnih partnerjev odgovoril, da četudi bi bilo Gorenja najboljše podjetje v panogi na svetu, vanj ne bi investiral. Eden največjih problemov je zagotovo tudi to, da potrebujemo tri dni, da delnico kupimo in 14 dni, da jo prodam, v času velikih sprememb, takšnega tveganja nihče ni pripravljen sprejeti.« In kaj si želite v letošnjem letu? »Pravzaprav na takšna vprašanja najtežje odgovarjam, saj nikoli nimam časa, da bi o tem razmislil. Želim si, da bi drug drugega bolj razumeli, si bolj zaupali. Potem bomo lažje živeli in tudi ekonomska logika bo drugačna. Tako bomo tudi bolj zadovoljni sami s sabo. Je pa res, da je to lažje reči kot uresničiti, zato naredimo kaj, da nam uspe!« 1 TERMOELEKTRARNA Ig ŠOŠTANJ i Prijazno vabljeni na ki bo v torek, 18. januarja ob 16. uri, Na dnevu odprtih vrat vam bomo predstavili TEŠ in potek del na projektu Nadomestni blok 6 ter odgovorili na vaša morebitna vprašanja. Po predstavitvi bo sledil še ogled elektrarne in gradbišča bloka 6. ■ ■ ■ ■ ■ ■ GOSPODARSTVO Živahno dogajanje na trgu dela Med vsemi območnimi službami v Sloveniji se je brezposelnost lani najbolj zmanjšala v Velenju - Leto začeli z 8.673 brezposelnimi, končali z 8.011 Občutek, da potrebujejo samo frizerje ... Gregor Lorger si je v ponedeljek dopoldan ogledoval oglasno tablo Objava potreb po delavcih pred prostori Zavoda za zaposlovanje Velenje. Ogleduje si jo, kot je povedal, vsak dan. »Občutek imam, da delodajalci še najbolj potrebujejo frizerje, natakarje ... Sam iščem nekaj na področju strojništva, operaterja strojev. V tej stroki ni tako lahko dobiti dela, kot se morda zdi,« pravi. Išče svojo drugo zaposlitev, v prvi je delal deset let, potem pa postal tehnološki presežek. Milena Krstič - Planinc Velenje, 9. januarja - V Območni službi Velenje je brezposelnost v lanskem letu upadla za 7,6 odstotka, kar je največ v Sloveniji. Sledi Murska Sobota, kjer so brezposelnost zmanjšali za 6,9 odstotka. V kar sedmih območnih službah pa je bila brezposelnost lani še višja kot leto pred tem. »Najbrž je zmanjšanje brezposelnosti posledica preteklega dogajanja. Mi smo v letu 2010, Murska Sobota pa že leto prej, doživeli velike stečaje. Vsak stečaj pa na eni strani poveča pripravljenost brezposelnih oseb za čim hitrejšo ponovno vključenost v delo, na drugi strani pa poveča željo služb, ustanov in drugih, da bi se taka situacija čim prej uredila. Stečajniki dobijo potem običajno možnost v novih družbah, ali hčerinskih, kot je primer Preventa, ali v družbah, ki prevzamejo del prejšnje dejavnosti. Vegrad je bilo eno prvih večjih gradbenih podjetij, ki je šlo v Sloveniji v stečaj. Sledila so mu še mnoga. Vegradovi delavci so že spomladi dobivali priložnosti za zaposlitev. Že prej torej, preden se je situacija v gradbeništvu še bolj zaostrila,« pravi direktor Območne službe Velenje Robert Rajšter. Vse leto dol, decembra gor Konec decembra je bilo na uradih za delo območne službe Velenje prijavljenih 8.011 oseb, leto pred tem 8.673. V decembru se je tudi tukaj, podobno kot v Sloveniji, brezposelnost dvignila, to pa predvsem zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Javna dela Letos bodo pri javnih delih vključitve pet in ne več samo štiri dni v tednu. Poln delovni čas bo zahteval več sredstev za vključene, teh pa trenutno ni. Pričakovati je manjše število vključenih v javna dela, in sicer samo 150. »Dejstvo je, da se je brezposelnost pri nas celo leto zmanjševala,« pravi Rajšter. Dodatno je imelo ugoden vpliv na trg dela dejstvo, da je Avstrija lani za delavce iz Slovenije odprla trg dela in se je iz obmejnih območij, predvsem na Koroškem, kar nekaj delavcev zaposlilo tudi v Avstriji. »Naslednji meseci pa bodo pokazali, v kakšnem tempu je naše gospodarstvo, ali bo zmoglo trend rahlega upadanja brezposelnosti zadržati, ga ohraniti ali ne in se bo trend znova obrnil v negativno smer. Ocenjujemo, da bi letos lahko prišlo do rahlega povečanja brezposelnosti, in sicer do 5 odstotkov. To v številkah ni slišati veliko, za vsakega, ki se znajde na trgu kot iskalec zaposlitve, pa je zadeva vse prej kot enostavna.« Eno najbolj živahnih let »Če smo leto začeli, kot že rečeno, z 8.673 brezposelnimi in ga končali z 8.011 brezposelnimi, pa je bilo dogajanje veliko bolj živahno, kot kažejo ti podatki. Dodatno se je v lanskem letu v evidenco vpisalo 6.900 oseb, izpisalo pa 7.500, od tega se jih je nekaj več kot 5.000 zaposlilo. Pomembne so tudi zaposlitve za določen čas, ki jih sicer kritiziramo, Sezonski značaj Brezposelnost se poveča konec leta, spomladi pada, poleti se zaposlovanje ustavi, nov val zaposlitev pride septembra, oktobra, a jih je manj kot v spomladanskih mesecih. a so realnost, ki se ji ne moremo izogniti. Hvaležni moramo biti za to, da kakšno podjetje da komu priložnost tudi za samo nekaj mesecev.« Brezposelni so se živahno vključevali v različne programe aktivne politike zaposlovanja. »Veseli nas dejstvo, da so se pripravljeni vključevati v izobraževalne oblike, usposabljanje na delovnem mestu, različne oblike institucionalnega in funkcionalnega izobraževana, si pridobiti znanje, s katerim si krepijo svoj položaj na trgu dela.« Sleherni ukrep je dobrodošel Med velikim naborom ukrepov je prav vsak dobrodošel. A vsak za svojo ciljno skupino. Mladim je gotovo najbolj zanimiv ukrep izobraževanja brezposelnih oseb. »To pomeni ali funkcionalno izobraževanje ali krajše tečaje najrazličnejših vrst, od računalniških do tečajev tujih jezikov, za voznike itd.« Usposabljanje na delovnem mestu je denimo primerno za ljudi, ki so morda že imeli neko delovno izkušnjo, želijo pa jo menjati. Za starejše, za tiste, ki ima- Vsak dan se ustavi pred to tablo. jo na trgu relativno malo možnosti za zaposlitev, so javna dela ukrep, ki jim pripomore k ponovni vrnitvi na trg dela. Za prve iskalce zaposlitve, za tiste brez izkušenj ali za starejše pride v poštev ukrep Zaposli.me ali subvencija za zaposlitev ... Še en udarec za nekdanje Vegradove Zavarovalnica Adriatic Slovenika od delavcev terja plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jim ga je Vegrad odtegoval od plač, ne pa tudi nakazal zavarovalnici Milena Krstič - Planinc Velenje, 4. januarja - Nekateri delavci Ve-grada v stečaju - obrnili so se tudi na nas - so iz zavarovalnice Adriatic Slovenica decembra prejeli zadnje opomine pred tožbo iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker naj ne bi imeli poravnanih premij po sklenjeni zavarovalni polici. V Adriatic Slovenici, kamor smo se obrnili po pojasnilo, Olga Pejovič iz službe za odnose z javnostjo najprej obžaluje razmere, v katerih so se znašli delavci, a ker je uveljavljanje terjatev preko sodišča zanje še bolj neugodno, jim svetuje, da neplačane premije poravnajo. Pojasnjuje, da so imeli delavci z zavarovalnico sklenjene zavarovalne pogodbe za dopolnilno zavarovanje. Premijo je Vegrad najprej odtegoval od njihovih plač in jo plačeval zavarovalnici, o čemer je imel z zavarovalnico tudi sklenjeno pogodbo. Ko pa je Vegrad zavarovalnici prenehal plačevati premije namesto delavcev, je zavarovalnica za terjanje neplačane premije uveljavila dva pravna naslova, od zavarovalca in od Vegrada. Delavci, pozor! Izpis na plačilni listi ni potrdilo. »Izpis na plačilni listi, iz katere je razviden odtegljaj za premijo, ni potrdilo, da je bila ta premija zavarovalnici plačana. Plačilna lista je del internega razmerja med zavarovalcem in podjetjem. Če se izkaže, da prikazani odtegljaj ni resničen, ima delavec zahtevek zoper podjetje, ne vpliva pa na terjatev zavarovalnice zoper zavarovalca,« pojasnjuje. »Tako zavarova-lec kot Vegrad sta solidarno zavezana plačilu vse premije. Zavarovalnica skladno s pravnimi možnostmi uveljavlja terjatev do obeh solidarno zavezanih dolžnikov, do zavarovalcev in do Vegrada s prijavo terjatve v stečajno maso. V primeru, da bo odtegnjene, vendar neplačane premije Vegradovih delavcev zavarovalnica prejela iz stečajne mase, bo delavcem terjatve do njih sorazmerno zmanjšala, v nobenem primeru pa ne bo prejela dvakrat plačane premije,« še pojasnjujejo v zavarovalnici Adriatic Slovenica. ■ Ženski skoki povezujejo dolino Velika podpora in priznanje projektu smučarskih skokov za ženske za FIS svetovni pokal na Ljubnem - Savinjska regija prva oblikovala regijski svet Udeleženci razširjene seje so podprli projekt smučarsko skakalnih zanesenjakov na Ljubnem. To, kar je Planica za moške, bo Ljubno za ženske skoke Organizatorji na Ljubnem so doslej prejeli 55 prijav iz 14 držav iz celega sveta. Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora tekem, je povedal, da pričakujejo vsak dan do 5.000 obiskovalcev. »Ponovil bi besede Chike Yoshide (FIS koordinatorke), ki je rekla, da kar je Planica za moške, bo Ljubno za ženske skoke. Veliko priprav je za nami, imamo srečo, da smo že dobili generalnega sponzorja, to je družba BTC, in zlatega sponzorja - družba OMV. Plod priprav so bile tudi podpisane pogodbe s FIS-om in Smučarsko zvezo Slovenije, s katero smo vzpostavili zelo dobro sodelovanje. Na tekmo smo praktično že pripravljeni, čakamo le še na sneg ali vsaj nižje temperature. Tekmovalci, njihovo spremstvo, TV in novinarske ekipe so zapolnile praktično dobršen del nastanitvenih zmogljivosti Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Z Eurošportom smo podpisali pogodbo o prenosu tekem. Projekt je vrednen več kot 220 tisoč evrov, do danes imamo zagotovljenega blizu 75 odstotkov denarja, ki so ga prispevali sponzorji.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno ob Savinji, o tem, ali projekt smučarskih skokov za ženske združuje občane doline, ki drugače bolj prisegajo na dogajanje v lastnih vrtičkih: »Do sedaj je projekt združeval vsaj Ljubence. Sedaj pa vidim, da dobra volja, ki je okoli nas, združuje ljudi po dolini in tudi širše.« Tatjana Podgoršek Ljubno, 5. januarja - Prva seja upravnega odbora Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice v letu 2012 je bila v občini Ljubno. Ne po naključju. V omenjeni lokalni skupnosti se namreč že kar nekaj časa zavzeto pripravljajo na organizacijo tekmovanja za FIS svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Ta velik športni dogodek so uvrstili med priložnosti za regijsko gospodarstvo in mu na seji, ki se je je med drugim udeležil tudi mag. Marjan Hribar -generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo pri ministrstvu za gospodarstvo, namenili tudi osrednjo pozornost. Na Ljubnem so doslej organizirali le tekme v smučarskih skokih za ženske za celinski pokal, 11. in 12. februarja letos pa bo tu prvič ena od šestih tekem za svetovni pokal. Na ta dogodek se zavzeti organizatorji pripravljajo že kar lep čas, saj je projekt velik finančni in tudi logistični zalogaj, ki je prerasel okvirje Zgornje Savinjske doline. Čeprav je finančna konstrukcija več kot 200 tisoč evrov vrednega - m*.___ projekta praktično zaprta, so na srečanju opozarjali na številne možnosti, ki jih nudi tekma svetovnega pokala v turizmu in tudi drugih gospodarskih dejavnostih. O tem je gospodarstvenikom govoril tudi predsednik uprave BTC Jože Mer-mal, ki kot domačin z Ljubnega že 15 let sodeluje pri razvoju skakalnega športa v kraju. »Projekt je izziv za gospodarstvo in priložnost za uspešno zgodbo«. Oy ■ ■-*■■■'—s^wi t l ^ fsT?w- .iJfaw r~ 1 lib ___ V razpravi so mu udeleženci seje pritrdili. Čestitali so organizatorjem za njihov trud, prizadevanja. Menili so, da so ubrali pravo pot in da je projekt potrebno podpreti ter ga v prihodnje še nadgraditi. Svet regije za večjo moč Savinjske regije V nadaljevanju seje so pozornost namenili še ustanavljanju regijskega sveta v okviru Razvojne agencije Sa- vinjske regije. Kot je povedal direktor agencije Janez Jazbec, večina od 31 občin v Savinjski statistični regiji skladno z zakonom sprejema odlok o ustanovitvi razvojnega sveta regije, v katerem bodo o razvoju odločali trije partnerji. Poleg županov bodo v 30-članskem svetu regije še gospodarstveniki in predstavniki nevladnih organizacij, ki bodo s skupnimi močmi lažje uveljavljali interese regije. V svetu bodo sedeli po en predstavnik mestnih občin Celje in Velenje, po dva iz petih subregij, po štirje gospodarstveniki iz celjske in velenjske zbornice ter po dva člana, ki bosta zastopala obrtno-podjetni-ško sfero ter kmetijstvo. Šest članov iz nevladnih organizacij bo predlagal velenjski inštitut Ipak. Jazbec je prepričan, da bo svet regije nadgradnja dosedanjega precej uspešnega sodelovanja, predvsem pa bodo ta- ko lažje uveljavljali interese regije v slovenskem prostoru. Ustanovna seja razvojnega sveta regije naj bi bila marca, s tem pa bo Savinjska regija prva, ki bo udejanjila zahteve zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Interese gospodarstvenikov bodo iz Regionalne gospodarske zbornice Celje zastopali Zdravko Počivalšek, Izidor Krivec, Hugo Bosio in Drago Polak. ■ DOMA IN PO TUJEM 12. januarja 2012 Od srede do torka - svet in domovina a i Sreda, 4. januarja Pogajalci SD, Liste Virant in Pozitivne Slovenije so prišli do polovice pri usklajevanju stališč o Jankovice-vi koalicijski pogodbi. A še istega dne se je Virant sestal tudi z Žerjavom, Novakovo in Janšo. Da je v tej državi nekaj nenavadnega, je pričalo tudi dejstvo, da je tožilka Štiblarjeva, ki je nekaj časa vodila primer »koroške deklice«, kar na Facebooku izvedela, da je v disciplinskem postopku. So pa bili zato na državo toliko bolj ponosni policisti - predstavili so prvo premično policijsko postajo. ka in soobtožence zahtevalo smrtno kazen zaradi njihove vloge pri uboju protestnikov med lansko množično ljudsko vstajo. Mjanmarska volilna komisija je Nacionalni ligi za demokracijo odobrila sodelovanje na bližnjih nadomestnih volitvah 1. aprila. Petek, 6. januarja Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok je sporočil, da je bilo tega dne za razpis referenduma o družinskem zakoniku zbranih dovolj, torej 40 tisoč podpisov. Nataša Pirc Musar je GURS-u naročila umik osebnih podatkov z njihovega portala. Informacijska pooblaščenka je izdala začasno odločbo, s katero geodetski upravi nalaga, da v treh dneh onemogoči javni dostop do osebnih podatkov lastnikov nepremičnin. In ta je to storila. Niso pa se poslavljali samo nekateri javno dostopni osebni podatki, tudi televizija TV3 je pomahala v slovo, menda zaradi »razmer na slovenskem medijskem trgu«. Nemški predsednik Christian Wulff je povedal, da kljub pritisku zaradi afere z ugodnim posojilom za hišo in poskusu vplivanja na medije ne namerava odstopiti. Četrtek, 5. januarja Postalo je uradno: Zoran Janko-vic bo imel prvi priložnost sestaviti novo vlado. Predsednik države Danilo Türk ga je pričakovano predlagal za mandatarja, saj meni, da obstajajo realne možnosti, da mu bo uspelo sestaviti vlado. »Zahvalil bi se Türku za zaupanje. S tem je potrdil zaupanje državljanov in tudi presekal nadaljnje politično dogovarjanje,« je vesel odgovoril Jankovic. Šli bomo na še en referendum. Gregor Virant je skušal biti dosleden in je strankinega poslanca Ivana Vogrina pozval, naj poplača svoje upnike, sicer bo svetu stranke predlagal, naj ga pozove k odstopu s poslanske funkcije. Nekoliko manj načelen je bil Zoran Janko-vic. Medtem ko ni mogel na nujno sejo odbora DZ za finance, se je v eni ljubljanskih kavarn sestal z Milanom Kučanom. Znova se je prebudil ognjenik Etna na Siciliji, ki vsako leto privabi obilico radovednih turistov, saj velja za najvišji dejavni ognjenik v Evropi. Pravoslavni verniki so praznovali božični večer in slavili Jezusovo rojstvo. Pri nas, pa tudi na Kosovu, kjer so potekali protesti privržencev proalbanskega nacionalističnega gibanja Samoopredelitev, ki jih je razburil prihod srbskega predsednika Borisa Tadica v pravoslavni samostan Visoki Dečani. Radovanu Žerjavu so razbili avto. dijih je odjeknilo vprašanje, ali je šlo za rop ali politično motivirano dejanje. Istega dne so Pozitivna Slovenija, SD, Lista Virant in DeSUS parafirali usklajene rešitve v koalicijski pogodbi, s čimer so bila usklajevanja med omenjenimi strankami končana. Potem ko se je v Damasku razstrelil samomorilski napadalec in ubil 26 ljudi, so sirske oblasti napad označile kot novo teroristično stopnjevanje in zagrozile, da se bodo oblasti na to odzvale z »železno pestjo«. Več sto Nemcev je z visoko dvignjenimi čevlji pred rezidenco nemškega predsednika Christiana Wulf-fa v Berlinu zahtevalo odstop predsednika, ki je zabredel v afere. Nedelja, 8. januarja Na 70. obletnici dražgoške bitke je bil oster Stanovnik. V svojem govoru je posebej kritično nastopil do Predsednik je za mandatarja (pričakovano) predlagal Zorana Jankoviča. Očitno manj vesel pa je bil tega dne ekonomist Rado Pezdir, ki je prihajal na koalicijska pogajanja. Z uporabo nekaterih neprimernih besed je jasno ponazoril, kako naveličan je Slovenije. Egiptovsko tožilstvo je za nekdanjega predsednika Hosnija Mubara- Sobota, 7. januarja Stranka SDS je nadaljevala usklajevanje koalicijske pogodbe z Listo Virant, SLS in NSi. Med njihovim sestankom pa so neznanci razbili steklo na avtomobilu Rado-vana Žerjava in v slovenskih me- Lista Virant je soglasno odločila, da Jankoviča za mandatarja ne podpre. zagrebškega tednika Nacional Iva Pukanica. Ponedeljek, 9. januarja Težko smo pričakovali odločitev, ki je padla proti večeru: svet Liste Virant je brez glasu proti sklenil, da na sredini seji Državnega zbora Jankoviča ne podpre za mandatarja za sestavo vlade, prav tako pa tudi, da z njim ne bodo šli v koalicijo. Nadaljevalo se je sojenje v zadevi Patria. Zaslišana žena Ivana Črnko-viča Marija Badovinac Črnkovič se je opravičila Janši, ker si je v elektronskem sporočilu možu dovolila zlorabiti njegovo ime. Iz UKC so odpustili Boruta Pahorja, ki se je takoj vrnil na delovno mesto. Razočarani smo izvedeli, da se bodo znova zvišale cene naftnih derivatov in tako dosegle nov rekord. Nemška kanclerka Angela Merkel je francoskemu predsedniku Ni-colasu Sarkozyju zagotovila podporo pri njegovih prizadevanjih za uvedbo davka na finančne transakcije. Torek, 10. januarja Vroče je bilo predvsem doma. V stranki DeSUS so se odločili, da bodo podprli Zorana Jankoviča za mandatarja in razložili, da bi bilo, če Jankovic »nima zagotovljenih 46 glasov, državotvorno, da vrne mandatarstvo, če jih pa ima, pa je tako vse v redu,« kot je dejal Karel Nasedla ladja se je med nevihto prelomila. veleposlanika ZDA: »Ambasador misleč, da predstavlja hegemona, si je vzel pravico, da sestavlja fantomsko koalicijo,« je dejal in se odzval na predloge veleposlanika, da naj se v Sloveniji koalicija oblikuje čim prej. Tovorna ladja Rena, ki je oktobra lani nasedla v bližini novozelandske obale, se je med nočno nevihto prelomila na dva dela, pri čemer je v morje popadalo še več zabojnikov. Izvedeli smo za še 17 Haitijcev, ki tožijo obsojenega ameriškega dobrodelnega delavca in z njim povezane ustanove zaradi spolnih zlorab, ki naj bi jih doživeli v dobrodelni šoli, postavljeni za hranjenje in oblačenje. V stanovanju v središču Zagreba so našli mrtvo 49-letno Mirjano Jusup Pukanič, nekdanjo soprogo umorjenega solastnika in urednika V stranki DeSUS so se odločili, da bodo »za«. Erjavec. Na dejstvo, da ga ne bodo podprli, pa se je javno odzval tudi sam Jankovic. Dejal je, da je odločitev Liste Virant legalna, legitimna in da v njo ne posega, »vendar ni korektno, da negira vse pogajalce«. Obenem je Jankovic napovedoval, da ima »kar nekaj sporočil, da bom dobil podporo iz različnih strank. Ne pričakujte od mene imen, ker jih ne bom dal,« je zatrdil in tako kljub odločnosti DLGV, SDS, SLS in Nsi, da ga ne bodo podprle trdil, da bo naslednji dan v parlamentu dobil zadostno podporo. Da je bilo na domačem političnem prizorišču res vroče, je pričalo tudi pismo, ki ga je prejel prvak SDS. »Predlagamo, da se ustreliš!« je zapisal anonimni pošiljatelj. radio@talfa HiMEMUMElflir ■ w <2 m n O (M =5 oo ra «o žabjor perspektiva Konec, začetek, konec... in spet začetek Kaja Avberšek Sta v zadnjem času slišala, draga bralka, spoštovani bralec, iz ust premnogih nekaj takega kot: "Letošnje leto bo težko, naporno, komplicirano, za ****** pa kljub vsemu - srečnega pa zdravga!"? Bo že nekaj na tem. Menda so bili planeti po preračunih tistih, ki vedo, kako na naša telesa in duše vplivajo gibanja alkalijskih, zemljoalkalijskih, žlahtnih in manj žlahtnih kovin, polkovin, šibkih kovin, lantanoidov, aktinoidov, halogenov, žlahtnih plinov in še kakšnih neznanih elementov, na prvi dan prav tegale leta postavljeni v nam karseda neugodne položaje? Najneugodnejše v celem letu, so rekli! Če jim gre verjeti, se do leta 2013 ne bomo nikoli več počutili slabše, bolj zagrenjeno in pesimistično. Kar je fantastična novica! (Če pa se vama kljub vsemu zgodi trenutek brezupja, z nožem napravita zarezo po vsej dolžini neolu-pnjene banane, ji v meso porinita par končkov čokolade, zavijta v alufolijo in za par minut potisnita v peč... slastpreslastna, polna veselih hormonov! Da bo tole pisanje vendarle v kakšno oprijemljivo korist, saj poznata, če mi sledita, moje veselje do okušanja...) Ne vem kako, od kdaj in zakaj prejemam v svoj virtualni poštni nabiralnik pisma s članki nekega brazilskega astrologa po imenu Jorge Lancinha (v primeru portugalščine se J izgovori kot Ž, H pa se v povezavi z N-jem spremeni v J; Žorž Lansinja torej). Sproti sem jih brisala, dokler nisem, mogoče zaradi želje po nečem portugalsko zvenečem ali pač iz samega dolgočasja (čeprav, kako je nekomu v svetu malo manj kot neskončnih možnosti čas sploh lahko dolg?), prebrala članka o škorpijonih. Človeških, ne živalskih. O destruktivnem potencialu, ki ga nosijo v sebi, uničiti z namenom dati prostor novemu. Uničenje kot očiščenje v skrajnem pomenu besede. Pa nikakor kakšen futurističen vojni manifest, ne razumita me napak, jaz sem vendar pacifist pacifistov, optimist pesimistov!? Kakorkoli, človeški škorpijoni se kot osebki zdijo še posebej intrigantni (»Po horoskopu si škorpijon? O - ou!«) in Jorgev članek mi je dal misliti. Njegov zadnji članek je imel naslov »Horizont« in na izsledkih le-tega temelji tole žabje pisanje. Jorge pravi: »Se sveže leto je ovito v meglico misticizma. Maji so v prerokbah o koncu sveta v svojem koledarju označili 21. december 2012. Dan, ki so ga v svojem štetju preračunale staroslavne srednjeameriške civilizacije za konec velikega cikla, je lahko usoden ali ne. Kakorkoli, kdor vsaj malo razume univerzalne zakone vesolja, bo vedel, da konec vedno pomeni nov začetek. Gre torej za vprašanje perspektive: lahko se žalostimo nad vsem, kar neizogibno najde svoj konec, ali pa osredotočimo našo pozornost na tisto, kar se ima začeti. Kot če na risbi, kjer se za hribom skriva polovica sonca, izbiramo med sončnim vzhodom in sončnim zahodom... izberemo sami. (Ravno tako, kot sami izberemo med pol praznim in pol polnim kozarcem, in še je takšnih primerjav, ki nam govorijo o svetlo- oziroma črnogledosti posameznika.) Jasno, da nas straši misel na uničenje, na globalno katastrofo. Vendar gre spet za vprašanje perspektive (in moja, mimogrede, je žabja. Ali pa ptičja, kakor vzameta, draga moja; beseda vendar ni konj!). Lahko živimo v strahu pred tistim nepredvidljivim ali neizogibnim, tistim, ki je venomer podkurjeno s špekulacijamu, prerokbami in teorijami zarote. Ali pa se odločimo, da ne bomo več poskušali nadzo rovati tistega, kar se našemu nadzoru izmika, in živimo v tukaj in zdaj. Če bi zares vedeli, da bo že omenjenega decembra človeška vrsta opustošena, kako bi živeli poslednje mesece? V kakšnih pogledih bi nam bil podatek koristen? Bi obupali in ponoreli? Bi vsak trenutek do takrat občutili kot grozljivo muko?Ali bi živeli bolj resnično? Bolj ljubeče, bolj človeško? Bi več časa preživeli s tistimi, nam ljubimi? Bi izrekli vse tisto, kar venomer zadržujemo? Bi odstranili zaščitne maske, da bi sprevideli, kako smo si v svojem bistvu prav vsi podobni? Bi se zavedli edinstvenega čudesa, narave same, katere del smo, in začeli spoštovati vsako manifestacijo življenja? Vsa ta vprašanja, ki se večno pojavljajo v zvezi s kataklizmo, lahko zvenijo strašansko banalno. Vendar so v biti pomembna in lahko pripomorejo k resnični spremembi preživljanja naših kratkih življenjc, če se jih lotimo pošteno (ali pošteno lotimo, kakorkoli) ." Potopimo se torej v trenutek, barvo, vonj in okus, v ljudi, ki so v danem trenutku okoli nas, potujmo, fizično ali v mislih (na bolšjem sejmu v Lizboni sem kupila čevlje stevardese portugalske letalske družbe, če ni to simbolno dejanje lepo?), ko beremo knjige in gledamo filme, da bomo še bolje razumeli, da nismo samo taki, ampak tudi taki in taki in taki, v vseh drugačno stih vendarle iz enega semena vzklili . in bodimo vendarle človeški (ne vzemita me za patetično, take sorte nikakor nisem)! Vem, da je novega leta mimo že kar nekaj dni, skoraj ves pršut se je že odrezal od prekajenega svinjskega stegna in v shrambi je le še kakšen kos že rahlo osušene potice, pa vendar izkoristim trenutek javne izpostavitve in želim: človeško 2012! MED VAMI Ceciliji Atelsek častno članstvo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Velenje je na novoletnem srečanju decembra lani med drugim podelilo priznanja društva članom, ki so tako in drugače zaslužni za prepoznavnost društva ali so se izkazali s svojim strokovnim delom. Irena Volk Saška Lipnik Cecilija Atelšek Predsednik društva Janez Kramar in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Darinka Klemene sta za leto 2011 podelila dva srebrna znaka in naziv častna članica društva. Srebrni zank sta prejeli medicinski sestri iz Bolnišnice Topolšica, in sicer Irena Volk ter Saška Lipnik. Prva je specialistka klinične diabetike in je tlakovala pot sodobne obravnave sladkornega bolnika. Je predavateljica na seminarjih, kongresih in prizadevna članica Nutricističnega združenja. Lipnikova pa prenaša svoje bogato strokovno znanje na številne generacije pripravnikov, ki se pripravljajo na strokovni izpit in poklicno življenje. Je odlična mentorica dijakom in študentom, ki opravljajo študijske obveznosti v Bolnišnici Topolšica. Naziv častna članica društva pa je prejela upokojenka Cecilija Atelšek. Bila je predsednica iniciativnega odbora za ustanovitev Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Velenje. Svojo poklicno pot je začela v Ilirski Bistrici, v velenjskem zdravstvenem domu pa je opravljala različne naloge, bila je tudi glavna medicinska sestra. ■ Tp KAPISTRADE O V N I Kapis združuje matično družbo Kapis d.o.o. v Sloveniji in hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu in v Tomislavgradu. Osnovna dejavnost skupine je proizvodnja in trženje električnih kablov in žic, telefonskih in podatkovnih vodnikov oziroma vseh vodnikov za prenos energije ali podatkov. K sodelovanju vabi: vodja službe računovodstva (m/ž): • Od kandidata pričakujemo: • Visokošolsko (VII.) izobrazbo ekonomske smeri, • najmanj 5 let izkušenj na področju računovodstva, • dobro poznavanje računovodskih standardov, davčne zakonodaje, področja konsolidacij, transfernih cen v RS in državah družb skupine Kapis, • znanje angleškega ter hrvaškega jezika, • organizacijske in koordinacijske sposobnosti, vodenje ter delo v ti mu, • iniciativnost, natančnost, prilagodljivost in zanesljivost. Opis dela: Oseba bo odgovorna za vodenje računovodske funkcije družbe, izdelovala bo zaključne račune in računovodske izkaze, pripravljala potrebne davčne obračune in poročila, spremljala in uvajala predpise in standarde s področja računovodstva in davkov. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o delu za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Ponujamo vam zanimivo in dinamično delo v mednarodnem okolju z možnostjo osebnega in strokovnega razvoja. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam posredujete po pošti najkasneje do 31. januarja 2012 na naš naslov: KAPIS d.o.o., Teharje 1 B, 3000 CELJE ali na elektronski naslov: Sabina.Plahuta@kapis-cables.com Čakalna lista za vrtec se daljša V Vrtcu Velenje imajo kljub odprtju še enega oddelka na čakalni listi za sprejem 17 otrok, vloge za vpis pa še prihajajo - Dva nova oddelka vrtca na osnovni šoli Antona Aškerca naj bi uredili v nekaj tednih Velenje, 5. januarja - Velenje ostaja občina, ki uspešno rešuje prostorske težave predšolske vzgoje. To uspeva le redkim večjim slovenskim občinam, saj ima večina že nekaj let čakalne vrste za sprejem v vrtec. V zadnjem času jo ima tudi velenjski Vrtec, saj se porodniški dopusti mamicam iztečejo tudi med šolskim letom, za vpis otroka v vrtec pa ne morejo zaprositi, dokler otrok ne dopolni 11 mesecev starosti. Ker se za vpis odloča vse več družin, v katerih mame niso zaposlene, so imeli v velenjskem vrtcu prejšnji teden na čakalni listi 17 otrok iz družin, v katerih otrok varstva sicer ne potrebuje tako nujno kot v družinah, v katerih so starši morali nazaj v službo. V nov oddelek, ki je vrata odprl takoj po novem letu, so zato vključili predvsem tiste otroke, ki so varstvo nujno potrebovali. Kaj pa lahko pričakujejo ostali čakajoči na sprejem? »Že septembra smo tako v Vrtcu kot na Mestni občini Velenje vedeli, da lahko pričakujemo povečan vpis okoli novega leta. Zavedali smo se, da so naši oddelki polni, zato smo pričakovali, da bo treba že okoli novega leta odpreti dodaten oddelek. Lani je Vrtec Velenje dobil dve novi enoti: prizidek k vrtcu Vrtiljak in Encibenci. Oba sta zelo lepa, malčki pa se v njih dobro počutijo. Na dan otvoritve enote Encibenci so v igralnicah skupaj ustvarjali otroci in njihovi starši. Uredili smo ga v enoti Vrtiljak, kjer smo imeli prost manjši prostor, ki je v preteklosti že služil kot igralnica. Po odprtju novih oddelkov v tem vrtcu pa ga prej nismo potrebovali,« nam je povedala ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas. Vrtec tudi na Aškerčevi šoli V teh dneh starši vpisujejo predvsem najmlajše otroke. Oddelki, v katere jih vključujejo, so manjši kot pri starejših otrocih, saj je z malčki veliko več dela. »V tem času smo rešili potrebo za sprejem le za tiste starše, ki so zaposleni in nimajo nobene druge možnosti za varstvo svojega otroka. Je pa še veliko staršev, ki želijo vključiti svojega otroka v vrtec, vendar trenutno zanje to ni tako nujno kot pri tistih, ki druge rešitve nimajo. Starši seveda še prihajajo, zato računamo, da bi lahko do konca marca vključili še za dva oddelka novincev. Da bi težavo rešili, smo skupaj z MO Velenje že stopili v stik z osnovno šolo Antona Aškerca, kjer naj bi, ob velikem razumevanju ravnatelja šole, preuredili del prostorov za dva oddelka vrtca. To je za šolo velik logistični zalogaj, a če bo šlo vse po načrtih, bomo tam še pred uradnim prihodom pomladi odprli ta dva oddelka. »Vanje ne bomo vključili najmlajših otrok, ampak najstarejše, ki bodo jeseni verjetno prvi razred obiskovali prav na tej šoli. Na OŠ Livada in Gorica so že vključeni najstarejši otroci, kar se je izkazalo kot dobro tudi za otroke, ki potem na blag Bo vrtec dražji? »Število otrok pri nas se povečuje že nekaj let in vsi oddelki so polni. Trenutno je vključenih 1.340 otrok. Prednost velikega vrtca je v tem, da lahko z relativno manjšimi stroški poskrbimo za strokovno delo. Zato z ekonomsko ceno, ki velja že nekaj časa, še lahko zagotavljamo kakovostno delo, moramo biti pa zelo skrbni pri porabi materialov. Zavedamo se, da je za nekatere starše cena vrtca že visoka, je pa dejstvo, da največ staršev plača 10 ali 20 % ekonomske cene, povečuje pa se tudi delež staršev, ki plačujejo 30 ali 40 % ekonomske cene,« pojasnjuje Metka Čas, ki pravi da bodo morda vseeno predlagali minimalno povišanje ekonomske cene vrtca predvsem zato, ker se povečuje število otrok, ki dobivajo tudi popoldanski četrti obrok. Ta pa do sedaj ni bil zajet v ekonomsko ceno. način prestopijo iz predšolskega obdobja v šolo.« Ker je vrtec Vrtiljak zelo blizu, bodo otroci tam še vedno uporabljali otroško igrišče, zato to rešitev v Vrtcu ocenjujejo za dobro, saj se lahko že v nekaj letih zgodi, da bo vpis malčkov v vrtce spet začel upadati. V Vrtcu Velenje računajo, da bi z odprtjem dodatnih dveh oddelkov lahko do konca šolskega leta uredili potrebe po sprejemu tistih otrok, ki nujno potrebujejo varstvo. Morda pa bo moral kdo od tistih, čigar starši niso zaposleni, na sprejem počakati do novega šolskega leta. ■ bš Med starejsimi vse več zanimanja • 1 V • • 1 v • za izobraževanje in druženje Dr. Nena Mijoč je bila skupaj s kolegicami leta 1986 pobudnica za ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Pogovarjali smo se z dr. Neno Mijoč, ki je bila skupaj s kolegicami leta 1986 pobudnica za ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje in njena prva predsednica. To je bilo kmalu po tistem, ko je prva takšna univerza zaživela v Ljubljani. Skupaj z Zdenko Kristan (takrat zaposleno v Gorenju), Slavko Mijoč (takrat zaposleno na CSD) in Mirjam Šibanc (zaposleno na LU Velenje) se je udeležila seminarjev v Ljubljani. Na poti domov so razmišljale, kako bi čim prej ponudili možnost izobraževanja upokojencem tudi v Velenju. Mnogi so se upokojevali zgodaj, tudi pred dopolnjenim petdesetim letom, in so si težko predstavljali pasivno življenje v času upokojitve. Mnogi v svoji aktivni dobi niso imeli možnosti uresničiti svoje Dr. Nena Mijoč, ena od pobudnic in ustanoviteljic Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju želje po spoznavanju svojega okolja, po širjenju svojih znanj in odkrivanju novih interesnih področij. Ponujene možnosti za neformalno izobraževanje v prijetnem prijateljskem okolju so bili nadvse veseli in so se z veseljem udeležili prvih ponujenih krožkov. Tako je bila v Velenju 1. oktobra 1986 ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje, začel pa je delovati prvi študijski krožek. Na začetku ni bilo sredstev, vendar so se večja podjetja hitro odzvala, šolski centri in drugi zavodi pa so brezplačno nudili prostore. Na začetku je bilo 5 krožkov. Najprej je pričel delovati krožek pletenja, ki ga je vodila Slavka Mijoč, potem zgodovinsko-etnološki krožek, ki ga je vodil Jože Hudales, gospodinjski krožek, ki ga je vodila Angela Vut-kovič, krožek pogovorne angleščine, vodila ga je Martina de Costa, plesni krožek pa je vodila Verena Šulek. V prvem študijskem letu sta kasneje zaživela še dva krožka, in sicer plavanje z Marjanom Pistotni-kom in nemščina z Darjo Avberšek. Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje je bila leta 1986 druga univerza za tretje življenjsko obdobje v Sloveniji, prva je bila ustanovljena v Ljubljani. Vse univerze so bile samostojne, združevale pa so se na skupnih sestankih, izmenjevali so izkušnje in se hitro razvijali. Univerza za tretje življenjsko obdobje v Velenju od začetka do danes dela neprekinjeno in ni nikoli prenehala delovati. Kot je povedala Nena Mijoč, kriza ne bi smela vplivati na delovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje, saj nikdar ni bilo potrebno posebej veliko denarja za njeno delovanje. Zato je kljub krizi gospodarstvo pomagalo po svojih močeh, saj se zaveda, da delovanje takšne univerze obrodi velike sadove v smislu povezovanja, zaupanja, sodelovanja, tudi v smislu zaupanja zaposlenih, ki tako vidijo, da podjetje podpira njihovo željo, da bodo lahko organizirano izobraževanje in družabno življenje nadaljevali tudi, ko bodo zaključili svojo delovno kariero. ZA CISTO OKOLJE 12. januarja 2012 Nikoli končana zgodba Centralna čistilna naprava Šaleške doline lani očistila manj odpadnih voda in manj odpadnega blata - S prenovo centrifuge za dehidracijo blata prihranili 70 tisoč evrov - Med letošnjimi prednostnimi cilji optimizacija tehnoloških postopkov Tatjana Podgoršek Dobrih pet let je, odkar so svojemu namenu predali posodobljeno-prvo in izgrajeno drugo fazo Centralne čistilne naprave (CČN) Šaleške doline v Pohrastniku pri Šoštanju. »Vlaganja v takrat najsodobnejšo čistilno napravo v Sloveniji se obrestujejo,« pravi vodja službe Kemijsko biološke tehnologije na Komunalnem podjetju Velenje Nataša Uranjek Ževart, »saj je kakovost odpadne vode, ki se izteka v reko Pa-ko, za 60 odstotkov boljša kot pred gradnjo. Več kot 90 odstotkov manj je v njej organskih snovi, več kot 60 odstotkov manj dušika in fosforja.« Vložili 35 tisoč, prihranili 70 tisoč evrov Ževartova je povedala, da so tudi lani na CČN, ki čisti odpadne vode iz občin Velenje in Šoštanj, prečistili te manj kot leto poprej, saj je bila tudi poraba pitne vode manjša. Očistili so 5 milijonov 200 tisoč kubičnih metrov vode, ki je pritekla do čistilne naprave skupaj z deževnico. V omenjenih občinah je namreč zanju skupen kanalizacijski sistem. Predelali so 3 milijone 460 tisoč ton odpadnega blata, kar je približno 1.000 ton manj kot leta 2010. Tolikšni so bili namreč učinki predelave centrifuge za dehidracijo blata. Prenovo je opravilo podjetje junija lani. »Za posodobitev smo se odločili zaradi velikih količin blata. S prenovo dosegamo višjo količino suhe snovi v blatu in s tem manjše CŠN Šaleške doline v procesu čiščenja odpadnih voda odstrani pred iztekom v reko Pako 4.400 kilogramov organske snovi, 2.688 kilogramov neraztopljenih snovi, 179 kilogramov dušika in 30 kilogramov fosforja na dan. Maja lani se je pokazalo, kaj se lahko zgodi, če v kanalizacijski sistem zaidejo snovi, ki tja ne sodijo. Tole je naredila voda, onesnažena z gasilskim penilom, ki je na srečo sicer biološko razgradljivo in ni povzročilo pomora mikroorganizmov na centralni čistilni napravi. Je pa »od jeze popenila« čistilna naprava. Nataša Ževart Uranjek: »Občani so vse bolj pozorni, kam mečejo katere odpadke.« obratovalne stroške. Naložbe smo se lotili na osnovi rezultatov preizkusa. Predelava centrifuge je stala 35 tisoč evrov, samo v sedmih mesecih leta 2011 pa smo s tem prihranili 70 tisoč evrov. Letos predvidevamo le še proizvodnjo 2 milijonov 818 ton dehidriranega blata in blizu 100 tisoč evrov prihranka.« Če smo na straneh našega časopisa lani pisali, da povzročajo velike težave pri čiščenju odpadnih voda palčke za čiščenje ušes, je danes tovrstnih težav precej manj. Ževarto- va meni, da so občani vse bolj pozorni, kam mečejo katere odpadke. Namreč tudi na grabljah čistilne naprave, kjer se izločajo trdi odpadki, je teh manj, kot jih je bilo v preteklih letih. Evidenčni listi Na CČN Šaleška dolina v okviru javne gospodarske službe čistijo zakonodaja.« Enako so dolžni ravnati tudi lastniki malih čistilnih naprav. Teh je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki registriranih blizu 100. Kot poudarja Nataša Uranjek Ževart, naj čiščenje slednjih izvajajo le usposobljeni ljudje, kajti ti med drugim vedo, da se teh naprav nikoli ne sme povsem izprazniti, sicer ne tudi greznične vsebine. Teh so lani očistili 1.691 kubičnih metrov. »Naj ob tem opozorim občane, ki imajo greznice, da morajo takrat, ko jih praznijo, njihovo vsebino oddati na čistilni napravi. Tu namreč dobijo evidenčni list, s katerim ob morebitnem inšpekcijskem pregledu dokažejo, da so vsebino greznice odstranili tako, kot to predpisuje delujejo. »Blato je iz malih čistilnih naprav potrebno odstraniti vsaka 3 leta. Pred začetkom obratovanja je potreben pregled naprave in ocena obratovanja, kar je prav tako potrebno obnoviti vsake 3 leta. Če pride na teren okoljska inšpekcija, bo zahtevala dokument oziroma evidenčni list. Če ga lastnik naprave ne bo imel, bo sledila kazen.« Čiščenje blata iz male čistilne naprave stane 16,31 evra (brez DDV-ja), odvoz pa blizu 90 evrov. Letošnji prednostni cilji Čeprav dosega CČN Šaleške doline celo boljše rezultate delovanja, kot so prvotno predvideli, je skrb za izboljšanje tehnoloških postopkov in s tem zmanjševanje stroškov obratovanja nikoli končana zgodba. Med letošnjimi prednostnimi cilji so nadaljevanje optimizacije postopkov, kamor sodijo tudi prizadevanja za manjšo porabo energije. S proizvedenim bioplinom kot produktom biološkega blata danes že »pokrivajo« tretjino potreb po električni in celotno potrebo po toplotni energiji. »Načrtujemo pospešeno optimizacijo vseh postopkov in čim večje prihranke tam, kjer bo to možno,« je še dejala Nataša Uranjek Ževart. Rezultati so zanesljivi Laboratorij centralne čistilne naprave Šaleška dolina zelo uspešen v mednarodni primerjavi - Nove metode Tatjana Podgoršek Komunalno podjetje Velenje se ponaša z enim najsodobnejših tehnoloških laboratorijev v Sloveniji. Na vprašanje, kako so lani izkoristili njegove zmogljivosti in možnosti, je vodja laboratorija Alenka Štramcar odgovorila: »Skladno s standardom ISO/IEC 17025 smo izvedli več kto 18.000 analiz, v laboratorij pa smo sprejeli kar 2493 vzorcev. Ponosni smo na rezultate sodelovanja v mednarodni shemi Qwas za področje mikrobioloških testov za pitno vodo. Rezultati namreč niso pokazali odstopanj pri nobeni meritvi. Sodelovali smo prav tako v mednarodnih laboratorijskih primerjavah Aquacheck in tudi tu dosegli pravilne rezultate.« Po mnenju Štramcarjeve so to pomembna dejstva, saj potrjujejo njihovo dobro delo in to, da so njihove me- Alenka Štramcar: »V zadnjem času nam zaupa vse več zunanjih naročnikov, predvsem lastnikov manjših vodovodov, za katere izvajamo analize pitne vode.« ritve kakovostne in v skladu z mednarodnimi zahtevami. Meritve izvajajo za pitne, odpadne vode, sistemske vode, preverjajo izcedne vode odlagališča, tehnološke vode, ki nastajajo znotraj procesov na napravah, ki jih upravlja Komunalno podjetje Velenje. Ob uvedbi novih tehnologij v podjetju so v laboratoriju uvedli nove analizne metode. Med drugim za določanje cianurne kilsine v pitni vodi in tako imenovano metodo AT4, po kateri preverjajo porabo kisika v štirih dneh pri kompostiranju in zemljinah. ■ Očistimo Slovenijo za lepši svet! Letos bomo ponovno čistili Slovenijo. Prvi del projekta predstavlja čiščenje divjih odlagališč, drugi del pa se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev in sprehajalnih poti ter na čiščenje pohodniških poti - te bodo prav tako očiščene v okviru čistilne akcije 24. marca letos. Projekt je do zdaj ponovilo že 16 držav, povezal pa je več kot 2,4 milijona prostovoljcev. Slovenija je bila izmed vseh držav po udeležbi ena boljših, saj nas je sodelovalo 270.000, kar je okoli 13,5 % prebivalcev. K projektu je kot častni pokrovitelj pristopil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter 18 ambasadorjev projekta, prepoznavnih osebnosti v slovenskem prostoru, ki se bodo prostovoljno vključili v posamezne aktivnosti projekta in ga tako še bolj popestrili. ■ ZA CISTO OKOLJE Da bo tudi Šaleška dolina dolina recikliranja Odpadki, zlasti odpadna embalaža, so vir surovin - Ni nam je treba vedno vse prinesti domov -V zbiralnicah je bilo videti, da sta bila Božiček in dedek Mraz lani kar precej darežljiva, tudi z embalažo Milena Krstič - Planinc Šaleška dolina - Slovenija je konec decembra dobila novo uredbo o odpadkih, ki je dopolnila tisto iz leta 2008. Osnovno sporočilo te je, da so odpadki vir surovin, zato je v njej postavljen tudi temeljni okolj-ski cilj, naj Evropska unija postane družba recikliranja. Med bistvenimi načeli ravnanja z odpadki, ki jih uvaja, je ravnanje z odpadki brez negativnega vpliva na okolje in zdravje ljudi, spodbujanje upoštevanja hierarhije ravnanja z odpadki in načelo, da stroške plača povzročitelj obremenitve, ne uvaja pa novih obveznosti za povzročitelje odpadkov. Pripombe na velikost zabojnikov Na pobudo Šoštanjčanov smo preverili, ali bo PUP Saubermacher tudi letos, v januarju, vsa gospodinjstva v individualnih hišah v občini opremil z rumenimi (embalažnimi) vrečkami za kovinsko-plastično embalažo. Temu so pritrdili, vrečke pa naj bi zadostovale do konca aprila. Kasneje bodo postopno tudi druga gospodinjstva opremili z embalažnimi zabojniki, s kakršnimi so v mestu Šoštanj že opremljena. »Ponekod se pojavljajo pripombe na velikost zabojnika (240 litrov). Ko bo uredba o embalaži sprejeta, bo treba gospodinjstvom zagotoviti tudi manjše zabojnike (120-litrske). Tam, kjer je morda enočlan-sko gospodinjstvo ali kjer so gospodinjstva bolj oddaljena, pa bi bilo smiselno ohraniti rumeno embalažno vrečko,« pojasnjuje Centrih - Ocepkova. Embalaža je plastika in embalaža iz plastike, so kovine in embalaža iz kovin ter embalaža iz sestavljenih materialov. vsem so jih imela podjetja. Nanašala so se na njihove odpadke oziroma na to, kaj so dejansko odpadki in kaj je stranski produkt, ki lahko gre v predelavo in ponovno uporabo.« Za gospodinjstva pa je odpadek še vedno tisto, kar želimo zavreči, česar ne potrebujemo več. Računajo, da se bo na podlagi nove uredbe tudi celotna količina zbranih odpadkov na povzročitelja, tako v Sloveniji kot Šaleški dolini, zmanjševala. Kaj se bo dogajalo, pa bo možno videti šele v letu 2013. Embalaže je preveč Da je embalaže preveč, se je najbolj nazorno videlo čez praznike, ko so bili ekološki otoki z njo dobesedno zasuti. Božiček in dedek raz sta prinesla veliko daril, zavita so bila v veliko plasti raznih ovojev in tudi to se je poznalo v zbiralnicah in še kje. Ljudje, kako potem ne tudi Božiček in dedek Mraz, pa padamo na Alenka Centrih to, kako so darila zavita, velikokrat pa tudi nimamo možnosti, da bi se ubranili pred tistimi, ki tako lepo pakirajo. Naj vas vseeno spomnimo. Če je le možno, embalažo pustite v trgovinah. Če denimo veste, da lahko izdelek, ki ste ga kupili, nepoškodovan brez embalaže pripeljete domov, potem napravite tako. Mogoče lahko večjo embalažo tudi nekoliko stisnete in jo sami pripeljete v zbirni center? Zabojniki namreč niso namenjeni večji embalaži, ampak manjši, taki, ki dnevno nastaja doma. V vsakem primeru pa je bolje, če ne gre drugače, da jo odložite na ekološki otok in ne kam drugam. Tam bo prevzeta kot embalaža in ne kot mešani komunalni odpadek. Ta je na koncu najdražji. Embalažne družbe presenečene? Konec decembra so nekatere embalažne družbe izrazile presenečenje nad količinami zbrane emba- laže. Končnemu uporabniku, ki ga okolje spodbuja, da je zbere čim več, pa se to ne zdi logično. Preseneča tudi izvajalce javne službe ravnanja z odpadki. »Takšno presenečenje me vedno znova preseneti,« pravi Alenka Centrih - Ocepek. »Embalažne družbe se morajo zavedati, da bo še nekaj časa količina embalaže naraščala. Če pogledamo, kaj vse od nas zahtevajo uredbe, kaj evropske direktive in kako visoka je že naša zavest o ravnanju z embalažo, je normalno, da bo količina embalaže rasla. Tudi zato, ker je mešanih komunalnih odpadkov manj. Ti se najbolj poznajo na položnici, saj so najdražji,« pravi. Kdo bo plačeval? Bistveno je namreč vprašanje, kdo bo plačeval za embalažo, ki jo mi kot povzročitelji oddamo v zbiralnice in za to plačujemo zbiranje in odvoz. Pripravlja se namreč uredba o embalaži in ta strošek bo gotovo treba »obesiti« na koga. Vprašanje pri tem pa je, ali na tistega, ki je dal embalažo v tok, na trgovine ali na nas potrošnike, ki smo izdelek kupili skupaj z embalažo. Poenostavljeno povedano, pravi Alenka Centrih - Ocepek iz PUP Saubermacherja Velenje, gre za to, da v Evropi, Sloveniji in seveda tudi v Šaleški dolini, zberemo čim večje količine embalaže in čim manj odpadkov, ki bodo šli v odlaganje oziroma predobdelavo. »Prvi osnutki so izšli februarja lani. Pripomb je bilo veliko in težko je bilo vse dati skozi veliko sito. Pred- Karbon vstopil v deseto leto delovanja Vsa leta dosegali 15-odstotno rast in tako kljub črnogledim napovedim pričakujejo tudi letos Milena Krstič - Planinc Velenje, 6. januarja - Za družbo Karbon je bilo lansko leto v več pogledih zanimivo. Med drugim so izvedli lastniško konsolidacijo. 89-odstotni lastnik Karbona je postal PUP Velenje, z 11 odstotki pa je v lastniški strukturi še vedno prisoten Premogovnik Velenje, ki je tudi eden njihovih večjih poslovnih partnerjev. S tem, ko se je PUP v njihovi lastniški strukturi pojavil kot večinski lastnik, so se preselili tudi na novo lokacijo, v upravno stavbo PUP, d. Franci Lenart:»Odpadno električno in elektronsko opremo znamo razgraditi okolju prijazno.« d., na Koroško cesto, kar, kot pravijo, pozitivno vpliva na upravljanje dejavnosti, medtem ko so vse proizvodne dejavnosti ostale na območju Premogovnika, kjer obratujejo že od leta 2002. »Lani smo se aktivno lotili programa razgradnje odpadne električne in elektronske opreme. Kot izvajalec smo za družbo Zeos prevzeli preko 200 ton odpadne električne in elektronske opreme, ki nastaja predvsem na območju širše Šaleške doline. To opremo znamo v Velenju razgraditi na okolju prijazen način. Produkti iz te opreme pa gredo v nadaljnjo snovno predelavo,« pravi direktor Karbona Franci Lenart. Letos poteče koncesija z vlado Republike Slovenije za razgradnjo vozil. Z novo uredbo je vlada prenesla odgovornost za obdelavo teh Ponekod je konec leta embalaža ostajala Ponekod po Sloveniji se je konec leta že dogajalo, kot so poročali nekateri mediji, da je embalaža ostajala v zbiralnicah, ker je embalažne družbe niso želele sprejeti, češ da so svoje kvote za lani že zapolnile. To je gotovo tudi posledica nesoglasij, ki so se zadnja leta kopiči- V Šaleški dolini smo lani zbrali največje količine ločeno zbranih frakcij na prebivalca v Sloveniji. la med postavljenimi shemami in družbami za ravnanje z odpadno embalažo zaradi nedorečenih pravil pri prevzemanju embalaže, nejasno definiranih normativov in tudi kvalitativnih standardov. Ne nazadnje - če vzamemo samo en primer, na katerega je Franci Lenart, direktor Karbona, ki se ukvarja z razgradnjo motornih vozil, ves čas opozarjal -, kakšna so nekatera odslužena vozila, ki jih sprejmejo v razgradnjo. »Dobesedno opuljena,« je rekel, »brez vseh koristnih materialov.« Opozarjal je tudi na to, da prihaja zaradi tega do nestrokovne in nepooblaščene odstranitve delov, denimo akumulatorjev, zaradi česar nastaja tudi okoljska škoda. Šalečani so lahko vzor Pomembno pa je, da je zavest ljudi v Šaleški dolini na visoki ravni. Zbrali smo ogromne količine odpadkov. Pri količinah, če jih primerjamo z ostalo Slovenijo, smo bili celo najuspešnejši. Zbrali smo največje količine ločeno zbranih frakcij in jih tudi najmanj pripeljali na odlaganje oziroma predelavo v Celje. Natančne količine pa bodo znane sredi tega meseca. Tudi za naprej ostaja težnja, da v Šaleški dolini povzročimo čim manj mešanih komunalnih odpadkov. Zbirajmo ločeno! vozil na uvoznike avtomobilov. Družbi Karbon je skupaj s partnerji Kastelec in Saubermacher uspelo prepričati 99 odstotkov vseh uvoznikov in trgovcev, ki dajejo na trg nove avtomobile, za prenos odgovornosti na družbo Ekomobil kot hčerinsko podjetje družbe Karbon. »Ponosni smo, da smo v nekaj letih uspeli postati pomemben in zaupanja vreden partner v tako pomemb-nmi ekološki panogi, kot je razgradnja izrabljenih vozil.« Tudi za naprej ostajajo optimistični, ne glede na nekatere črnoglede napovedi v svetovnih merilih, pa tudi evropskih in pri nas. »Vstopamo v deseto leto obstoja. V tem času smo postali - oziroma postajamo - center za obdelavo nekomunal-nih odpadkov v širši regiji. Tudi naši cilji so zastavljeni visoko. Skušali bomo dosegati 15-odstotno rast, podobno, kot smo jo dosegali v preteklih letih.« ■ Odpadke moramo ločevati povsod - doma, v šoli, v službi, na ulici ... Se tega ljudje držimo? Ločujemo? Se zavedamo, koliko smeti je okrog nas? Je zabojnikov dovolj? Nekatere odgovore najdete v spodnji anketi. Milica Gričnik: »Vsi naj se navadijo določenega reda. To je vse, kar potrebujemo za čistejše okolje. Ljudi sicer ne preverjam, preverjam pa sebe. Zato ločujem prav vse: papir, plastiko, kovino, steklo, biološke odpadke ... Ločujem že vsaj 10 let ali več, kajti to drugod, po tujini, počnejo že več časa, pri nas pa šele zadnja leta.« Marija Čerenak: »Ločevanje se mi zdi nujno potrebno, saj je smeti tako ali tako preveč, če pa jih po vrhu vsega še ločimo ne, je stanje toliko slabše. Sama ločujem že dalj časa, sploh papir in plastiko. Ljudje okrog mene pa marsikdaj premalo, vsaj v našem bloku. Mislim, da bi morali sami v svojih glavah razčistiti in spoznati, da je ločevanje prava pot. Če ne bodo sami tega verjeli, potem tudi nobena kazen ne bo zalegla.« Anton Hudournik: »Pri nas imamo ločeno zbiranje zelo dobro urejeno in je zelo pametno, da se ločuje. Tudi za komunalno podjetje je lažje, če vse skupaj ločeno dobijo na zbirno mesto. Seveda ločujem, saj imamo tudi v naši krajevni skupnosti posebne kontejnerje. Težav pri odločitvi, kaj kam spada, nisem imel.« Jožica Arlič: »Pri naši hiši ločujemo izjemno strogo, marsikdo pa tega ne dela. Če ljudje nismo ozaveščeni do narave, potem je vse skupaj brez veze. Žalostno je, da nekateri še vedno ne gledajo, kam odvržejo smeti. Vržejo tja, kjer jim je najlažje. Tudi v bližnji gozd, če je treba. To se preprosto ne bi smelo dogajati. Saj ni težko ločevati. Človek se hitro navadi, kaj sodi v kateri smetnjak, in to je to.« Katarina Praznik: »Bil je zadnji čas, da smo v Velenju uvedli ločeno zbiranje odpadkov. Opažam, da se stanje izboljšuje, da ljudje pridno ločujejo, zdi pa se mi, da je posod premalo in se včasih nabere preveč smeti. Če je veter, potem vse skupaj samo še razpiha in so smeti povsod. Na tem področju bo treba še kaj narediti. Poleg tega me motijo premajhne odprtine za plastiko in papir, zato večjih odpadkov ne morejo odložiti v posode in jih odlagajo poleg smetnjakov. In to zopet ni prav.« vg ■ KULTURA 12. januarja 2012 Maribor stopa na evropske kulture prestol • • •• z njim Maribor s partnerskimi mesti 14. januarja z veliko otvoritvijo začenja evropsko prestolovanje kulturi - Pred začetkom vsi zelo optimistični - Sodelovanje šestih v projekt EPK 2012 združenih partnerskih mest se krepi Maribor, Velenje, 4. januarja - Zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture (EPK), je prejšnjo sredo na novinarski konferenci v mariborskem Vetrinjskem dvoru, kjer ima zavod sedež, predstavil program otvoritvenega vikenda Evropske prestolnice kulture. Ta bo programsko izjemno bogat, v Mariboru pa bo potekal od jutri pa do nedelje. Uradna otvoritvena slovesnost bo v soboto, 14. januarja, od 20. do 21. ure v na novo urejenem Trgu Leona Štuklja. Tega se je že prijelo ime »dnevna soba mesta«, saj je izjemno urban in všečen. Slavnostna govornika na slovesnosti bosta dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, in častni pokrovitelj Evropske prestolnice kulture ter Andrula Vasiliu, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade. Otvoritvene slovesnosti v partnerskih mestih bodo potekale med 20. januarjem in 10. februarjem 2012, Velenje jo pripravlja že prihodnjo soboto, 21. januarja. Zdaj gre zares! Maribor in vseh pet partnerskih mest, med njimi tudi Velenje, so po treh letih priprav in številnih peripetijah pripravljeni na začetek Evropske prestolnice kulture. To je bilo glavno sporočilo vodilnih v projektu. Kljub vsem zapletom, predvsem pri financiranju, se bo, kot kaže, uredilo tudi to. Maribor- ska občina je zavodu tik pred novoletnimi prazniki nakazala 400, prvi dan v novem letu pa še 600 tisoč evrov za programe, izvedene v lanskem letu. Letos pa naj bi za programe dobili še 7 milijonov evrov, pri direktorica zavoda, ki je poudarila: »Stopili smo v pomembno obdobje, kar velja tako za Maribor kot partnerska mesta in vso slovensko kulturno srenjo. Otvoritveno dogajanje simbolno predstavlja začetek Otvoritveni vikend predstavlja prvi preboj v dogajanje, ki bo leto 2012 zaznamovalo s kulturo v njenem najširšem smislu, pa je poudarila Alma Čauševič, pomočnica programskega direktorja za produkcijo in glavna producentka. In dodala: »Že v petek bomo odprli kulturni ambasadi Estonije in Finske, ki zaključujeta svoji Evropski prestolnici kulture. Tako bomo EPK ponesli onkraj meja tako v simbolnem kot nacionalnem smislu. Odprli bomo številne razstave, predstavil se bo cirkus, pripravljamo ognjeni spektakel, presežni projekt Carmine Slo-venice Placebo,« je naštevala poudarke iz prvega dne otvoritvenega vikenda. In podarila, da bo dogajanje vse tri dni razpršeno po vsem Mariboru, eden od presežkov pa bo tudi premiera opere Črne maske, ki Vodilni v slovenski zgodbi Evropske prestolnice kulture 2012 so tik pred začetkom prestolovanja evropski kulturi pred otvoritvenim vikendom optimistični. čemer jim bo Ministrstvo za kulturo sedaj sredstva za izvajanje več kot 400 projektov nakazovalo direktno in ne več preko mariborske občine. Svoj delež so poravnale tudi partnerske občine. Kultura kot gonilo razvoja Prva je številne novinarje nagovorila dr. Suzana Žilič Fišer, generalna Pikin festival naj otroški dogodek leta 2011 Uporabniki spletne strani Napovednik.com so izbrali naj dogodke v šestih posamičnih kategorijah Velenje, 9. januar - 22. Pikin festival, ki je tudi največji otroški festival v Sloveniji, je bil pri uporabnikih spletne strani Napovednik.com izbran za Naj otroški dogodek leta. Uporabniki spletne strani so izbirali v šestih posamičnih kategorijah: glasba, gledališče, prireditve, razstave, dogodki za otroke in film. Skupaj je bilo nominiranih 60 dogodkov, po 10 v vsaki kategoriji. Svoje glasove je oddalo kar 7.486 različnih glasovalcev, zbiranje glasov pa je potekalo v decembru lani. Pikin festival je tako po izboru glasovalcev osvojil lovoriko Naj otroški dogodek leta 2011. Nagrajeni so bili tudi naslednji dogodki: Festival Lent 2011 v kategoriji prireditev; Koncert skupine Sidd-hartha na stadionu Sto-žice v kategoriji glasbenih dogodkov; posebna izvedba gledališke predstave 5 moških. com na Prešernovem trgu v kategoriji gledaliških dogodkov; Razstava Pablo Picasso; Leta na Azurni obali v kategoriji razstav; Gremo mi po svoje v kategoriji film. Med vsemi dogodki pa je največ glasov prejela predstava 5 moških.com in tako postala Orto dogodek leta 2011. Leto 2012 je v Velenju kot partnerskem mestu v znamenju Evropske prestolnice kulture in 23. Pikin festival bo v segmentu prireditev za otroke vodilni projekt. Organizatorji obljubljajo, da bo Pikin festival v tem letu še obogatil svojo podobo in hkrati obiskovalcem ponudil veliko novosti ter tudi nešteto zanimivih vsebin, ki že leta navdušujejo tako najmlajše kot tudi njihove spremljevalce. ■ največjega kulturnega projekta v samostojni Sloveniji. To prestolova-nje so pridobila mesto Maribor in vsa partnerska mesta, navsezadnje Slovenija, ki odpira svoj kulturni potencial mednarodnemu prostoru. Naj bo to praznovanje moči, ki jo nosi kultura kot gonilo razvoja.« Mitja Čander, programski direktor EPK 2012, je poudaril, da ni več časa za jamranje, ampak je čas, da Slovenija, Maribor in partnerska mesta vlogo kulturne prestolnice odigrajo čim bolje. In k temu dodal: »Vsako moštvo, ki dolgo trenira, se sprašuje o svojem dometu in hkrati upa na najboljše - komaj čaka na prvi sodnikov žvižg. Otvoritveni vikend bo - prepričan sem - dokaz, da naša energija ni bila potrošena zaman. Pripravili smo ambiciozen program, ki nagovarja zelo različne segmente publike in skuša nagovoriti Maribor in partnerska mesta s kreativnostjo, močjo sodelovanja.« bo na sporedu v nedeljo. Milan Gregorn, kreativni izvršni producent, pa je povedal, da bo na sobotni otvoritveni slovesnosti nastopilo več kot sto slovenskih in tujih vrhunskih umetnikov. Vsega ni želel izdati, saj želi, da ostane del 50-minutnega spektakla skrivnost. Povedal pa je: »Režiser otvoritvene slovesnosti je Matej Filipčič, za kostumografijo bo poskrbel Alan Hranitelj, skladatelj je Rok Golob.« Obiskovalci bodo lahko ob otvoritvi uživali v atraktivnem laserskem šovu, večer pa bo zaključil koncert skupine Dan D z gosti. Za tiste, ki ne bodo šli v Maribor - med njimi pa bo zagotovo tudi veliko velenjskih kulturnih producentov, saj se z njo simbolno začenja skupna zgodba šestih mest - bo dogodek direktno prenašala tudi nacionalna televizija. ■ bš Zarja v Topolšici Topolšica, 5. januarja - Praznik Treh kraljev so v Topolšici obarvali zvoki Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja, ki že tradicionalno zaokrožijo praznični čas. Tudi tokrat je bila gostitelj orkestra Bolnišnica Topolšica, katere direktor dr. Da- mjan Justinek je zbrane tudi kratko nagovoril. Predvsem se je zahvalil članom orkestra in ostalim nastopajočim za njihov umetniški prispevek kraju in ljudem. Pihalni orkester Zarja, ki sodi med deset najboljših orkestrov v KOLONA Plemenski Tamtam Aleš Ojsteršek Leši V teh dnevih ne more biti prijetno izvajalec del pri projektih, v katerih se kot naročnik ali vsaj porok pojavlja država. Graditi in opremljati termoelektrarne je verjetno izziv, zagotovo pa ne danes, če si izvajalec v Sloveniji. Namenoma se špekulativno postavljam v to vlogo, ker gre za projekt, ki trenutno zagotavlja dohodek res številnim posameznikom. Zagotovo ne lahko temveč težko je sodelavcem medijske hiše TV3, ki se poslavlja. Gre prav tako za projekt, v katerem najdemo državo, vendar tukaj v vlogi garanta dobrega poslovnega okolja. V državi se nam enačba tam, kjer smo finančni porok, komaj še izide, tam, kjer pa bi morali biti le osnova za delovanje trga, razpadamo. Tretje področje stanja svoje države bomo spoznali predvidoma marca, ko bomo pravice otroka določili kar na referendumu. Med temi tremi so danes pred izvršenim dejstvom delavci medijske hiše, posla zanje ni več. Zaskrbljujoč ostaja odnos do medijev ponekod v svetu in pri naši domačiji. V tem konkretnem primeru, ko TV3 zapušča slovenski medijski trg, se v globini vprašanja ponovno pokaže dejstvo nebogljenosti medijev regionalnega in lokalnega tipa. Raziskava je pokazala neravnotežje med prevladujočim nacionalnim tipom medija na račun drugih dveh, kar je posledica obstoječe ne-ureditve. Tega, da so dosedanji poskusi ureditve klavrno propadli, niti ne poudarjam več. V medijih ob Paki zlahka prepoznamo sled mačehovstva države, ob priložnostih je niti sami ne skrivajo. Lokalne skupnosti, lokalna raven države so medijsko politiko do neke mere razvile, tako občini Šoštanj in Šmartno ob Paki medijsko krajino vzdržujeta ne-posredno s financiranjem dejavnosti svojih pristojnih zavodov, Mestna občina Velenje pa nekoliko drugače, vendarle pa je afini-teta prisotna. Da bo razvoj lokalne medijske politike moral napredovati, je gotovo, saj čas zapiranja finančnih škarij, kot jih kaže primer države, dohiteva tudi občine. Da naj bi na lokalni ravni zadostoval zgolj tržni model, je utopija nepoznavanja zakonov ekonomije obsega. Takšna kot doma valujoče molekule zraka še niso medij, čeprav je valovanje zastonj, in podobna kot razširjeni brezplačni 'lokalnipikakom' ni medij, čeprav ima stroške dela. Spoznanje minulega leta v novinarstvu je povzročil Wikileaks, kije novinarje dokončno razgalil - niso več v vlogi psov čuvajev demokracije, svet se jim je zožil na širjenje propagande in premlevanje. V tako postavljenih pravilih je lahko ogroženo marsikaj, najbolj pa temelji demokracije. V dneh, ko smo še pod vtisi prejetih lepih želja o zdravju, osebnem zadovoljstvu in poslovni uspešnosti, bi si posebej želel razvoja medijske politike v smer, v kateri bomo državljani prepričani, da v njej obstaja prostor za javni interes. Stanje, ko ni več posla za medije, ki potrebujejo regulacijo trga, poroštva za državne projekte noče in noče biti, o pravici posameznika pa ne bo odločila država, ampak družba, nas postavlja v vlogo preddržavne forme, da ne napišem besede, ki se začne na p. Tam bomo ponovno potrebovali bobne in dimne znake. Sloveniji, v tako imenovano umetniško skupino, je pričakovano navdušil s svojim skrbno izbranim programom. Manjkalo ni glasbe iz risank, popevk in za ta čas še vedno primernih božično-novoletnih napevov. Iz vrst orkestra je izzvenel tudi solo vokalni nastop Irene Penšek skupaj z dirigentom, odličnim Miranom Šu-mečnikom. Navdušili so tudi gostje orkestra, Topolški kvartet, ki deluje že petnajst let in zvesto sledi prepevanju iz duše in za njo. Pihalni orkester Zarja, po besedah predsednika Srečka Potočnika, čaka v letošnjem letu nekaj zahtevnih tekmovanj, zato se bo rednim vajam dvakrat tedensko zagotovo pridružilo še veliko ur. ■ Milojka B. Komprej foto: Janez Sevčnikar ■ 107,8 MHz 11 \AdUmQkU IDÜ CASOpnsDOl Glasbene novičke Nova zajetna knjiga »Spet se je zavrtelo eno leto, in ko smo skupaj zložili vse številke, ki so izšle v njem, imamo pred sabo znova novo zajetno knjigo. Pomemben izdelek, v katerem so zapisani življenje in delo ljudi območja, za katerega pišemo,« pravi odgovorni urednik časopisa Naš čas Stane Vovk. Lani je bilo 52 četrtkov in prav toliko številk Našega časa smo izdali. Knjiga z letnico 2011 ima torej več kot 1300 strani. Kar nekajkrat je izšel tednik v povečani nakladi, saj so ga dvakrat dobila vsa gospodinjstva v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, izdali pa smo tudi kar nekaj tematskih prilog: Zelena, Gradbena - dom, Svet oktanov, Stanovanjska, Varčevalna, Narava -zdravje ... in dve brošuri: junija Poletje v Šaleški dolini, decembra pa Zimsko pravljico. Tudi letos bo pri »odslikavanju« življenja ter dela v besedi in sliki v regiji Saša naše vodilo: Naš čas je tednik, ki vam veliko pove, kaj vse se in se bo dogajalo okrog vas. »Vem, da ne pišemo vedno po okusu in željah, pričakovanjih naših bralcev, čeprav si vseskozi za to prizadevamo. Poskušali bomo presneti ali še bolj objektivno preslikati čim več dogajanja, hkrati pa biti kritični, ne pa kritizerski ali celo žaljivi. Izogibali smo se in se bomo senzionalističnemu pisanju, ki žal, bralce »vleče« in morda povečuje naklado. Naše poslanstvo je resnicoljubnost, uravnoteženost in točnost obveščanja.« Vabimo vas, da nam pri tem, pri pestrejši vsebini številk Našega časa, pomagate, sodelujete s prispevki ali namigi. Kajti, »kar ni zapisano, se ne zgodi,« kot vedno dodaja urednik Stane Vovk. UTp zmb ... na kratko... BALIŠ Skupina Bališ, ki prihaja iz avstrijske Koroške, predstavlja svojo drugo skladbo z aktualnega albuma, ki je izšel pri ZKP RTV Slovenija. Tudi tokratni singel z naslovom Moj ša la la zaznamuje produkcija Žareta Paka. ROBERT JUKIČ Robert Jukič kljub uspešnemu preteklemu letu ne počiva. Po uspehu skladbe Trese se trese v novem letu predstavlja singel in video za skladbo Oj moj brat. Video je dokaz, da je zasedba Robert Jukič in Kramp ena najbolj udarnih in energičnih zasedb na domačih tleh, kar dokazujejo tudi na koncertih. ELVIS JACKSON Z nastopi v Veliki Britaniji so očitno pustili dober vtis, saj so s pomočjo glasov poslušalcev radia Somojo in bralcev Somojo Magazina iz Velike Britanije prejeli kar dve nagradi The Somojo Artist of the Year Awards 2011. V konkurenci pretežno novejših britanskih glasbenih skupin sta nagradi v kategorijah skupina leta 2011 in rock bend leta 2011 pripadli skupini Elvis Jackson. DOMEN KUMER & DEJAN VUNJAK Domen Kumer in 18-letni sin pokojnega Brendija Dejan Vunjak, dijak 4. letnika konservatorija za glasbo v Ljubljani, sta priredila znano Brendije-vo skladbo Ona sanja Pariz, ki jo je v originalu izvajala skupina Don Juan. ZMELKOOW Petnajst let je že minilo od izida drugega albuma skupine Zmel-koow Čiko, Pajo in Pako. Album kljub letom še vedno sije, komadi, kot so Sergio, Gravitacija (Več kot spijemo), Sentiš, Klub ljudi z resnimi težavami (Problemi so, problemi bojo) ... pa še vedno tvorijo železni repertoar benda. Slavljenki v čast bodo Zmelkoow odigrali krajšo turnejo, na katerih bodo poleg ostalih hitov odigrali celotno vsebino jubilanta. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. SPELA GROŠELJ - Bog za naju sreče ni izbral 2. NINA BADRIC - Dat če nam bog 3. FLY PROJECT - Musica Bog za naju sreče ni izbral je nova skladba pevke Špele Grošelj. Pesem je napisal Domen Kumer, besedilo pa je delo Igorja Amona Mazula in Mirne Reynolds. Za aranžma je poskrbel pav tako Domen Kumer, snemali pa so v studiu Dee Kay v Mariboru. Pevka je pesem ob koncu lanskega leta podarila svojim oboževalcem za božično darilo, kmalu pa bo nared tudi videospot. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Vera & Originali - Pesem kitare 2. Veseli Dolenjci - Poslana iz nebes 3. Gadi & Vikend & Naveza - Slovenski narodnjak 4. Spev - Spev za godca 5. Čuki & Modrijani - Daj mi poljub 6. Boštjan Konečnik - Smučat je zakon 7. Zreška pomlad - Močno se stisniva 8. Štajerskih 7 & Natalija Verboten - Našla sva pot 9. Pogled - Ko pade mrak 10. Igor in Zlati zvoki - Dimnikar ... več na www.radiovelenje.com Vsak ponedeljek ob 21.30h! KR