Političen list za slovenski narod. r« »«ltl prejemu Ttlji: Z« celo leto predpla&a 1& sld., m pol leU 8 fld., m četrt leta i fld., za 6u meaec 1 fld. 40 kr. t admiKlttraelJl prejeman Teljil: Za eelo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., la četrt leta 4 fld., »a en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 fld. 20 kr. ve« na Itto. Posamezne številke veljajo 7 kr. HareSnino prejema opravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Bemeniike uliee it. 2, II., 28. Nainaaila (inieratit le iprejemajo in velji tristopna petit-vnta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr vse se iisBa dvakrat; 15 kr., ee le tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjia Rokepisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. st. 2, I., 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. I^tev. TH. V Ljubljani, v ponedeljek marea 1890. Letnik: Gabilo na nai^očbo. S L aprilom prične se novo četrtletje naročbe na „SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Gena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopoSlj^o naročnine, se ne ozira. Hoderne fraze. »Verska šola", to je strašilo uašim domačim in vnanjim liberalcem, s katerim trapijo ljud, ki dalje ne vidi, kakor sežejo oči. Koliko blata so že zmetali na duhovnike in njih somišljenike, češ, da se z .versko šolo vleže egiptovska tema nevednosti po avstrijskih deželah. Pri olikancih je vsaj še tu in tam navada, da vsakdo skuša svoje mnenje mirno povedtti ter je utemeljiti s stvarnimi razlogi. Ako se gre le za resnico in pravico, nihče ne zgubi na svoji časti, če opusti ali prekliče svoje mnenje, kakor hitro je spoznal svojo zmoto ali prenagljenost. Toda to se le redko kdaj dogaja, da kdo prekliče svojo zmoto, temveč v strasti svoji in farizejstvu meče na vse strani obrabljene moderne fraze, s katerimi lovi nevedne ljudi. Kdor je čital zadnje dni raznotere liste, mogel se je o tem do cela prepričati. Poleg Tisze in Bis-marcka je bila verska šola, oziroma škofovska izjava za versko šolo jeden glavnih predmetov, katere so obdelavah časniki. Ni nam mogoče navesti vseh neslanostij, katere so liberalni listi nagromadili proti verski šoli. Na- vadni odmev je, da hoče cerkev državo popolnoma potisniti iz šole, un čiti ves napredek in omiko, po-trapiti mladino in na mesto naravoslovja vpeljati zgodbe sv. pisma. Iz druzega kota nam grmi na uho, da bi bila država v verski šoli le policaj, učitelji pa korporali in »mežnarji" itd. S takimi in enakimi frazami liberalci nete iu množ^ sovraštvo med ljudstvom, ne da bi mu pojasnili bistvo pre-pornega predmeta. Tako je dne 26. t. m. mestni zastop graški sklenil naslednjo resolucijo: »Mestni zastop stolnega mesta Gradca smatra kot svojo rodoljubno dolžnost, da slovesno protestuje proti konkordatski šoli žalostnega spomina, katero hočejo zopet vpeljati avstrijski škofje, in izraža trdno upanje, da vlada, stoječ na temelji državnih osnovnih postav m državne Ijudsko-šolske postave, ne bode le prešla na dnevni red o brezmernih zahtevah, temveč tudi ne stopila v kak dogovor s stranko, ki skuša dobiti neomejeno oblast v šoli." Torej konkordatska šola! To je »schla-ger", s katerim se liberalci bojujejo proti škofovski izjavi: »Glejte jih, nazadnjake, ki hočejo konkor-datsko šolo, torej neomejeno oblast v šoli; le po njih!" V tem duhu je pisal nedavno »Slov. Narod", za njim je premlevala enake fraze brez dokazov tudi tržaška »Edinost" v svoji 24. številki. Ali je »konkordatska šola" v resnici tako strašilo, da bi vest pekla liberalce, ko ne bi povzdignili svoje zastave brez križa? Zgodovina bode drugače sodila o tem, kakor sedanjost kot — stranka. Vprašamo liberalce: Ali se niso šolah v »konkordatski šoli", in niso li prepričani, da prejšnja šola ni bila taka, kakor jo opisujejo, in gotovo ne žalostnega spomina? Da ljudsko šolstvo ni bilo tako razvito glede na število šol in učencev, to je res. Kdo pa je vzdržaval tedaj šole? Na to vprašanje naj nam točno in stvarno odgovore. Ali so bili temu krivi tedanji »gospodarji" v šoli? LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Naj sklenem slednjič svoje dogodivščine z na-štetjem nekaterih smešnih pravljic, kajpada, na troške duhovščine, kakor vselej; za te pa moram navesti olajševalne okohščine, šlo se je za norčevanje. Neki pariški časnik, ultrasocijalen, »La Bataille", me je prijel, ker pri neki pravdi revolucijonarjev nisem kazal posebnega občudovanja za zatoženee, iz katerih se mi je zdelo, da puhti močan duh policijske prefekture (da so policijski ovaduhi). »La Bar taille" me je napadla, rekoč, da prerad ušesa nastavljam obrekovanjem, ki jih širijo zoper kolekti-viste, in da sem se močno zadolžil, ker nisem pre-iskal resnice take govorice. Takrat sem si privoščil veselje, norčevati se iz socijalnega časnika. Pisal sem vodji, g. Lissagaraj-u, nekako tako-le pismo: »Gospod! Jaz sem zasebni tajnik pariškega nadškofa. Iz razlogov, ki Vam jih ne morem povedati, iz srca sovražim svoje višje. Ali me hočete sprejeti med sodelavce svojega cenjenega lista ? ' Odkril Vam bodem vse spletke, ki se predejo v nadškofiji, in ne bodem zahteval nikakoršnega odškodovanja. Posebej zahtevam, da ne bodete skušali izvedeti, kdo da sem. Podpis: Jean-Pierre." Drugi dan sem bral v »La Bataille"-i te pri-proste besede: »Gospodu Jean-Pierre-u. Prav radi sprejmemo." Precej začnem poročati. Pošiljal sem v »La Bataille" najgroznejše neslanosti; vse je dala natisniti, brez pomisleka. Pravil sem, med drugimi lepimi rečmi, kako sta prišla Jules Ferry in Jules Simon, da bi se skrivaj porazumela z mgr. Guibert-om, da bode za gotovo kardinalu nasledoval mgr. Richard. To je bila pravljica, da bi človek stoj^ spal. Vender je obhodila ves repubhkanski tisk. Drugič razkladam, kako kanoniki »Naše Gospe", ko se zbirajo v doljnih kletih, snažijo staro mučilno orodje in se pripravljajo, da bi je rabili, ker upajo, da se bo že bližnjo prihodnost zopet ustanovila stara monarhija. Vsa pojasnila, dana »La Bataille"-i, so bila take vrste. In časnik jih je priobčeval. Drugi pa- Konkordatske šole sploh ni bilo, ker konkordat ni ničesa premenil v vuanji in notranji vredbi ljudskih šol. Takozvana konkordatska šola je stala na temelji »novega šolskega reda" z dne 10. februvarija 1804. Konkordat je priznaval le v teoriji v §5. versko vzgojo v šoli, kar pa v praksi ni imelo prememb. Šolski nadzornik je lahko zastavil svoj »veto" proti sklepom konzistorijalnega sveta v šolskih stvareh, zadnjo razsodbo pa je imel dotični cesarski namestnik ali deželni predsednik in ne škof. Torej konkordatske šole v resnici ni bilo. Ako pa prečitamo zopet škofovsko izjavo, vprašamo : kje pa prečastiti škofje zahtevajo konkordatsko šolo? Oni le zahtevajo za katoliške otroke katoliško šolo, in to so storili kot višji dušni pastirji, ki morajo skrbeti za verske koristi katoliškega prebivalstva. Posebno smešno pa je zvijanje »Slov. Naroda" in »Edinosti*. Prvi piše v svoji 65. številki: »Izrekli pa smo že večkrat, da proti verski šoli na narodni podlagi nismo." Dobro, to vzamemo »ad notam". Dalje pravi: »Da bi bih prevzvišeni prelatje pisali, šola ima biti verska in narodna, potem bi bili tudi mi o izjavi z večjim navdušenjem pisali, nego smo to do sedaj storili." In »Edinost" modruje: »No, kdo pa je episko-pat?! Niso li cerkveni dostojanstveniki prvi in naravni vodje konservativne stranke? Ako pa vodje govore, govori gotovo iz njih ust tudi stranka." Na to odgovarjamo: Podpisani škofje so kot zastopniki vseh škofov v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel razodeh svoje opravičene zahteve, in ne kot poslanci, ne kot politični vodje te ali one stranke. Mi Slovani zahtevamo versko in narodno šolo, nemški prebivalci po planinskih deželah poleg tega šestletno šolsko dobo, in brez teh zahtev versua šola tudi ne bode prodrla v zbornici poslancev. Da pa se to doseže, dolžnost je poslancev, kar škofje niso. Poslanci morajo storiti svoje, kar se tiče politične in soci- riški listi so jih ponatiskovaH. »Le Temps" je mislil in rekel, da sodelavci g. Lissagaray-a so brljavi. Taka brezumna poročila so trajala skoro jeden mesec. V pisarnah »L'Anti-Clerical"-a so se smeha zvijali vselej, ko sem oddal na pošto pismo s podpisom: „Jean Pierre". Bili so gotovi, da ga bodo drugi dan videli v »La Bataille"-i. Naposled sem se utrudil. Jean-Pierre je nehal razkrivati spletke v nadškofiji. To pustolovstvo priča, kako lahkomišljeno pobere republikanski tisk kakoršno-koli obrekovanje, da je le obrneno zoper duhovščino. Nihče si ne misli, kako močen je nagon k porazumljenju med prostomiselskimi pisatelji, da se ta namera doseže. Najmanjša laž, prižgana v kakem kotu najneznanejšega hsta, posveti se, kakor bi trenil z očesom, po vsej Franciji; je, kakor merica smodnika, ko se ga dotakne ogenj. Tisti dan, ko se bodo konservativni časniki ponatiskovaH z enako splošnostjo in hitrostjo za obrambo obrekovanih, obrekovalci ne bodo imeli tako lahkega stanja. Pridi iz tega, kar hoče, jaz moram sedaj, ko sem se prej ravnal po Voltžrovem nauku, priznati svoje osebne laži, da zmanjšam nasledke, če je še čas. jklne strani verske sole. Ia tu vidimo, da ste vera in politika v tesni zvezi. V tem smislu, namreč za versko in narodno šolo, moramo zastaviti vse svoje moči. In kar se tiče .Narodove" trditve, da so namreč škofje priskočili v odločilnem trenotji vladi na pomoč, moramo naravnost reči, da ta neosnovana trditev nima druzega namena, nego reči ljudstvu: »Glejte, škofje so vladni, torej ne poslušajte njihovega glasu". Upamo, da bode ta glas »vpijočega v puščavi", in da bode škofovska izjava tem glasneje odmevala v srcih odločnih katolikov. Iu če znamenja ne varajo, poštevajo že škofovsko izjavo merodajni faktorji Avstrije, pri katerih pa liberalci še nimajo odločilne besede. Foregg;erjeva volitev. Dne 18. t. m. je v seji državnega zbora prišla ua vrsto verifikacija volitve dr. Poreggerja. Le-gitimacijsici odsek je predložil obširno poročilo ter omenil tudi protesta proti izvolitvi, veudar pa stavil predlog, naj se volitev potrdi. Proti temu se je prvi oglasil poslanec dr. Gregorec: Visoka zbornica! Jaz bom glasoval proti verifikaciji volitve g. dr. Foreggerja in si dovolil tudi dokazati svoje glasovanje. Volitev v mestni celjski skupini je z ozirom na dotične celjske kmečke občine že sama na sebi krivica (Klici: Tako!), kajti tam, namreč v mestni celjski občini, voli že 13.000 prebivalcev svojega poslanca, dočim voli v dotični kmečki občini še-le 134.000 prebivalcev svojega poslanca. Ko bi imeli razven splošne vojaške dolžnostij še splošno volilno pravico, moralo bi še najmanj deset zastopnikov, torej deset Vošnjakov imeti tu sedež in glas poleg g. dr. Foreggerja. (Veselost. — Poslanec Vošnjak: To bi bilo preveč! Ali ne?) Volitev je torej v tem oziru že sama na sebi neko zatiranje kmečkih občin. Pri razdelitvi mandatov je dobilo meščanstvo večji del, a pri razdelitvi davkov pa ubogi kmet. Seveda je g. dr. Foregger tu popolnoma nedolžen. Krivda zadeva najbolj liberalnega državnega očeta viteza Schmerlinga in njegove zloglasne volilne rede. Pač pa previdim, da bi prišel g. dr. Foregger težko kedaj ua to, da bi glasoval za premembo volilnega reda in sicer v tem zmislu, da bi kmečke srenje imele toliko poslancev, kakor jim jih gre po prebivalstva številu. Že radi tega ne morem glasovati za verifikacijo, ker sem zastopnik kmečkih občin. (Veselost.) Vendar to ni pravi vzrok mojemu protiglasovanju. Tudi me ue vodijo tu osebni povodi, še manj strankarski vzroki, kajti gospodje mi lahko pritrdijo, da bi tacega poslanca, kakor je g. dr. Foregger, iz srca lahko privoščili častitim nasprotnikom na levi strani visoke zbornice; s tega stališča moral bi torej glasovati za potrdilo. Vendar pa bodem glasoval proti temu in sicer zato, ker je g. dr, Foregger ud prostozidarskega društva, ki je v Cislajtaniji prepovedano. (Veselost. (Poslanec Vošnjak: Kes je to!) Pa po teh priznanjih, ker je ua tehtnici odgovornosti mera mojih sleparij tako grozno obložena, naj mi dovoli pošteno občinstvo, da v nasprotni krožnik vržem resnico, katerej nisem postal nikdar nezvest; to je jedino dobro dejanje, ki si ga imam pravico lastiti v sredi vseh svojih slabostij. Red Bogu posvečenih devic me je vedno navdajal s spoštovanjem. Naj se prebero moje grozne knjižure in moji slabi časniki, ne bode se dobil ondi le jeden napad na sestre sv. Vincencija Pav-Ijanskega. Zakaj me je čednost teh devic usmiljenja silila k skritemu občudovanju, ne morem si razložiti, ker sem bil takrat v pesteh vesti, ki je popolnoma glupa. Resnica je, da to notranje občudovanje je gospodarilo nad menoj in da je bilo močneje, kakor vsi moji .sramotni nagoni besnega prostomisleca. O, da bi si mogel sedaj, ko sem se odkritosrčno vrnil k resnici, zopet pridobiti spoštovanje vseh dobrih ljudij! In naj me ne miluje nihče; naj nihče ue misli, da mi je bilo težko, tako očitno izpovedati se! Ne; nasproti čutim, ko sem spisal te vrste, da mi je odvzeto breme, ki me je hotelo streti. Srečnega se čutim, da sem razbil okove, in pomilujem svoje nekdanje sokrivnike v sramoti, nesrečneže, ki še nosijo breme svojih sleparij in nimajo poguma, da bi se ga znebili. (Dalje sledi.) Tu ne morem biti ž njim. Za prostozidarje ne morem glasovati. Poslanec dr. pl. Derschatta: Saj ga ne volite!) Dr. Foregger pač ni nevaren kot politik, a tembolj kot prostozidar. Prostozidarstvo ui človeštvu koristno društvo, ali kaka nedolžna zveza usmiljenih bratov, ne, ni jedno niti drugo, temveč mejnarodna, proti krščanska, protivladna zarota. (Veselost na levici.) Posebno naši ljubi avstrijski državi je že zdavna prostozidarstvo priseglo razpad. Že leta 1881. pisal je prostozidar Mazzini v London: Delenda cst Au-stria. Kakih 30 let ima prostozidarstvo pri nas posebne vspehe. Odpravilo se je namreč zavezno pismo (reverz), katero so oddajali nekedaj cesarski uradniki mestu prisege, vsled katerega ni smel biti član nobenega ni tuzemskega ni inozemskega tajnega društva. Ta reverz je odpravil minister Giskra, znani izumitelj »uapojnic". V kužnem kulturnem boji ovirajo katoliško cerkev v njenem poklici; ljudska šola postala je brezverska, liberalni listi so prostozidarski in na Ogerskem je celo država dovolila prostozidarstvo, katero razteza pogubonosne korenine že med vojaštvo, da bi prisego pri zastavi nadomestilo s prostozidarsko prisego. (Živahna veselost.) To so resne razmere iu gospodom hočem to dokazati. (Klic na levici: To ni res!) Da, res je. Gospod dr. Foregg6r pripada k tej skrivni družbi in radi tega mi je nemogoče glasovati za-nj. Dokaza nočem ostati dolžan. Pri rokah imam malo knjižico, katera je bila natisnena tukaj na Dunaji v Spiegelgasse leta 1888. Naslov knjižici je: »Zanimivo razodetje iz skrivne delavnice prostozidarstva s posebnim ozirom na av-strijsko-ogersko državo." Knjižici je pridejan imenik 600 prostozidarjev v Cislajtaniji, med katerimi je tudi: »Dr. Rihard Foregger, dvorni in sodnijski odvetnik na Dunaji — Humanitas." »Humanitas" je naslov loži, v katero je vpisan tudi dr. Foregger. Povodom neke javne porotne sodnijske obravnave v Celji se je kouštatovalo iz Findlovega lipskega prostozidarskega almanaha, letnik 1886, da je gosp. dr. Forreger, dvorni in sodnijski odvetnik, ud prostozidarskega drnštva namreč pri loži »Humanitas", katera šteje 194 udov, a zaznamovan ni samo kot priprost ud, temveč kot upravnik, kot podpredsednik. (Poblanec dr. Oto Polak: Ste-li videli, kaj je to?! Mi pa še tega vedeli nismo!) Prosim pozor, kmalu zveste. Res je torej, kar trdim, izvoljenec c. kr. uradnikov v Celji pripada v Avstriji prepovedanemu društvu prostozidarjev. (Dalje slMi.) Politični pregled. v Ljubljani, 31. marca. iK^otranfe dežele. ČeSki klub je sklenil, da bode v smislu nasveta poslanca Sviezy-ja državnemu zboru izročil predlog, da se premeni v Šleziji volilni red za državni zbor. Delegacije se snidejo koncem maja v Budim-)ešti. Kakor se zatrjuje, bode vlada zahtevala ve-ike svote za brezdimni smodnik in večji dodatni kredit vsled dražjih žitil in neporabnih rezervnih zakladov. Dalje namerava vojno ministerstvo ustanoviti nov konjiški polk št. 42. Deželni jeziki v Bukovini. Vodstvo državnih železnic je poslalo v Bukovino razglasila v več jezikih, med temi tudi v poljskem. Nato so se mnogi zastopi pritožili, da poljski jezik ni deželni. Na vprašanje vodstva državnih železnic je odgovorila deželna vlada, da so v Bukovini deželni jeziki nemški, rumunski iu rusinski. Tnanje driare. Srbija. Dne 28. t. m. je imela skupščina sejo, v kateri se je ostavka vlade naznanila. Ko se nova vlada sostavi, stopijo v državni svet naslednji štirje ministri: Popovič, Gerzic, Velimirovič in Mi-losavljevič. Udje v državni svet so tudi vže imenovauL Vlada se je sostavila na naslednji način: Gruič ministerski predsednik, minister vnanjih zadev iu vojne; Vuič, finančni minister in začasni minister bogo-častja; Taušanovič, minister trgovine in- notranjih zadev; odvetnik Gjorgjevič, pravosodni minister; profesor Josimovie, stavbeni minister. Bolgarija. »Svoboda" poroča o kupčijski pogodbi s Francijo mej drugim to le: Ako hoče skleniti Francija po sedanji kupčijski pogodbi s Turčijo novo kupčijsko pogodbo, obrniti se mora do bolgarske vlade. Ako ne bo Francija tega storila, pridržala si bode bolgarska vlada akcijsko prostost nasproti francoskemu blagu. In konečno pristavlja: Turčija ni pokazala nikakega zanimanja in veselja za ohranitev svojih vrhovniških pravic v varstvo Bolgarije in vsled tega jej tudi ne gr4 dobena pravica mešati se v bolgarske notranje zadeve. — i ,Neu9 Freie Presse« poroča: »Princ Ferdinand ne namerava spraviti svojega priznanja na dnevni red politike bolgarske, da se ie ohrani mir na Balkanu in v Evropi. Francija. Grofica Pariška in njena hči princesinja Helena ste prenočili v Parizu v hiši vojvode Chartreškega. Na kolodvoru, od koder ste se odpeljali v Clairvanx k sinu, oziroma bratu, počastili so jo orleanisti. Ko se je voz ječi približal, pozdravljal je princ-jetnik z belim robcem skozi okno mater, sestro in njiju spremljevalce. Svidenje je bilo veselo in ginljivo. Ob petih so morali obiskovalci odstraniti se od priuca Orleanskega. — Iz Pariza se poroča: Močno pripravljanje za občinske volitve se vrSi posebno po shodih. Za 80 sedežev oglasilo se je že 224 kandidatov, med temi: 91 boulangistov, 66 ministerijalnih radikalcev, 24 blanquistov, ki se ne vjemajo z boulangisti. Število protižidovskih kandidatov je naraslo na 10. Med temi je delavec Vallee, ki je dosegel velik vspeh po shodih. Proti-židovi napadajo posebno zlorabo velikih denarnih oblastij in vlade. — Francoski zastopniki pri bero-linskih konferenci so poročali svojim sodržavljanom mnogo o vspehu berolinske konference. »Echo de Pariš" piše, da je rekel knez Bismarck francoskemu zastopniku Burdeau-u mej drugim to-le: Posebno nas zanima osoda rudokopov. Premog je velike važnosti v boji in miru. V interesu države je torej, zavarovati usodo rudokopov. Kaj naj storimo, ne da bi jim dali kak privilegij? Vojaščine naj bi se oprostili, a ta pravica naj bi nehala, če bi štrajko-vali. Burdsau je odgovoril, da je to na Francoskem nemogoče, ker s temi vprašanji se ne bavi država, temveč sodništva. Cesar je baje Burdeau-u rekel: Mi poznamo Vašo oblast v finančnih zadevah in bi radi vedeli, kdko je Vaše mnenje o nemških finančnih zadevah. Burdeau je odgovoril v ovinkih, da se je dolg nemške države v zadnjih letih pomnožil za dve in pol milijarde, kar je vsekako dosti. Konečno pa je omenil, da ga ne bi strašil sedanji nemški kredit, ko bi bil Nemec. Cesar pa je rekel: »V Nemčiji ste dve moči: socijalizem in jaz." Nemčija. Knez B smarck je odgovoril zavez-nemu svetu na njegovo adreso iu se pismeno poslovil od njega. — Princ Valeški je odpotoval s svojim sinom v Koburg. Povodom njegovega bivanja v Beroiinu omenja »National-Zeitung", da je princ Valeški prvi plemenitaž, kateremu je cesar svoje misli o premembi kancelarstva razodel. Nadalje je poudarjal prijateljske razmere z Anglijo in omenil, da bode nadaljeval mirovno politiko na podlagi trodržavne zveze. — »Hamburger Nachrichten" poročajo, da namerava nemški cesar stopiti v osebno občevanje z voditelji različnih strank, med tffmi z baronom pl. Huenom in profesorjem Haeuelom. kvirni dopisi. Iz Zagreba, 25. marca. Mestno zastopstvo zagrebško je v poprejšnjih letih redovito razpravljalo o proračunu za vsako leto naprej: odkar pa so nastopili tudi v mestnem zastopstvu abnormalni od-nošaji, nastal je tudi tukaj nered in letošnji proračun pride še le te dni v razpravo. Po tem proračunu iznaša vsa potreba mesta Zagreba 660.519 gld., pokritje te potrebe pa proračuuano na 622.822 gld., tako, da vkupui deficit iznaša svoto od 37.697 gld. Le ta deficit bi se imel pokriti po predlogu mestnega poglavarstva z 10 "/g naklado na državni davek. Ta proračun pa je kaj dvojben, kajti izdelan je poprej, nego so nastopila važna nova vprašanja za naše mesto: namreč zidanje novega kolodvora, ki bo zahteval velike svote, katerih nima označenih v proračunu, in pa izvedba nove postave o toearini, ki bode gotovo zmanjšala mestne dohodke; tedaj na eni strani večji troški, na drugej pa manjši dohodki. Vkljub temu pa se bode moglo mestno zastopstvo vse eno baviti s sedanjim proračunom, kakoršen že je, pa bode moglo marsikaj preznačiti in popraviti in tudi pri mnogih točkah veliko prihraniti. Največji izdatki so oni za upravo sploh, za obresti dolga, za redarstvo in za šole ter naučne potrebe. Vsa potreba za te stroke iznaša 380.036 gld., tedaj mnogo več nego polovico cele potrebe, in od teh zopet največ mestna uprava »ploh v iznosu 118.376 gld. redne in 5376 gld. izveuredne potrebe. Ta svota je zares ogromna za mesto, ki šteje 40.000 prebivalcev. Ali pomisliti se mora, da pri nas občina objavlja vse državne poslove, da je tedaj mesto kakor županija za-se in da je po mestih sploh vse dražje in da občinski uradniki morajo dobivati večjo plačo, nego zunaj na deželi, čeravno tudi še sedaj niso najbolje plačani ter mnogi od njih dobivajo nekakošne doplatke, kar pa bi se moralo odstraniti in vse plače točno zistemizovati radi pravičnosti. Prihranilo se tukaj seveda ne bo nič, kajti uradniki morajo biti plačani, kakor državni, če hoče mesto imeti dobre sile, ali red zahteva, da se tudi tukaj gleda ua sposobnosti in na nič drugega Zraven teh upravnih trošicov so pa posebno vehke svote za obresti mestnega dolga v iznosu 107.227 gld. Pri tem naslovu se ne bode moglo nič prihraniti, nego je vsa prilika, da bode ta trošek od leta do leta rasel, če se hočejo v mestu Zagrebu izvesti vse potrebne investicije, namreč: kanalizacija, regulacija potoka Medveščaka, ženske šole in tržne lope. Velike svote trosi Zagreb v svrhe šolske in nastavne. V ta namen je vvrščeno v letošnji proračun pri vednej potrebi svota 102.155 gld., in za umetnost 5000 goldinarjev, izvenredni trošek pa iznaša 11.000 gld. Tudi ti troški se ne bodo zmanjšali, temveč od leta do leta rasli, kajti prebivalstvo mesta raste in potem tudi broj otrok, pa se bodo morale odpirati nove ljudske šole. Pa tudi za strokovne šole bo moralo mesto skrbeti, posebno za trgovsko akademijo, ki je že zares prav potrebna našemu mestu. Sploh pa Zagreb med vsemi našimi občinami gotovo najbolje skrbi za svoje šolstvo, kar mu more biti le na čast. Bazun tega pa troši mesto tudi mnogo za re-darstvo, ki sicer ni na slabem glasu, ali je premalo broj no ter se bo moralo tudi nekoliko redarstvenikov na konju postaviti, kar bo zahtevalo veče troške. Zdaj se troši na to v Zagrebu 46.000 gld. Cem bode mesto veče, tem več bo stalo seveda tudi re-darstvo ter tudi tukaj ui misliti na kakšno prihranitev. Mestno zastopstvo bo moralo tedaj gledati, da si morda pri drugih strokah uprave kaj prihrani, ako uvede boljo upravo in red pri upravi mestne imovine, cest, tržišč, sprehajališč ter pri mestnem vodovodu, razsvetljavi in polivanju mesta. Tukaj se bo morda dalo kaj prihraniti, ker dozdaj pri tem ni bilo pravega reda ter se je tje v en dan trošilo. Upati je, da bode novi župan pri tej stroki gospodarstva uvedel red, kakoršen se zahteva in da se bode marsikaj prihranilo, kar je tudi neobhodno potrebno, ker bodo vsled točarine mestni dohodki manji, delati pa se bode moralo vendar nekaj za napredek. Ce se bode pri tej stroki uprave dobro gospodarilo, bode se moglo vkljub novemu davku mnogo storiti, kar se je do zdaj zanemarilo, čeravno smo imeli nadzor nadžupana, ki se je pa le bolj za politiko potezal, nego za napredek mesta. Nadejamo se, da bode naš novi župan znal z zastopstvom mestnim počasi uvesti red v mestne finance ter varovati meščane velikih naklad na državni davek, ki ga že zdaj pretežko nosijo. Bog daj srečo! Z Iga, 25. marca. (Družba sv. Mohorja in občinske volitve.) Slovenci, pristopite k družbi sv. Mohorja, tako nas vabi vsako leto družbin odbor, tako nam kličejo tudi naši č. gg. poverjeniki ter nas poučujejo v cerkvi in zunaj cerkve o koristi Mohorjeve družbe, katere namen je, z dobrimi knjigami razširjati krščansko omiko in narodu pomagati do višje stopinje duševnega in časnega blagostanja. Po obilnem številu svojih udov, ki se množe od leta do leta, po neštevilnih knjigah, ki jih izdava vsako leto, postala je družba sv. Mohorja občna šola pouka in omike. Tudi v naŠi župniji napreduje družba po neutrudnem delovanji č. gg. župnika in kapelana; tako je pred osmimi leti štela le 40 udov, sedaj pa že 226. Ako bode Bog dal boljše letine, pristopilo bode še več udov. Ni se nam bati pogina, dokler se bodemo tako navdušeno, zvesto in s tako ljubeznijo oklepali družbe, ki nam varuje, kar nam je najsvetejše: sv. vero in narodnost slovensko. E duševnemu razvoja in gmotnemu blagostanju pripomorejo tudi dobri časniki. Bes, da si kmetiški človek le težko naroči časnik, a rad ga prebira, če mu ga kdo posoja. Tako nam izposojujejo č. gosp. župnik več iztisov ^Domoljuba", .Zgodnjo Danico", .Slovenca", .Kmetovalca", .Dom in Svet«, .Sočo", .Cvetje", .Dolenjske Novice" in .Mir". Tndi je v župnijski cerkovniji na razpolaganje več knjig, katere lahko prebirajo ob nedeljah in praznikih tisti, ki iz daljnih vasij čakajo popoludanske službe božje. Naj še omenim, da smo se že v tretje ibrali, da bi volili občinski zastop. Prvikrat je bila volitev razpisana na 13. dan januvarja. Prišlo je mnogo volilcev, ki so čakali od 8. do 12. ure pa nič pričakali, ker ni bilo nobenega zastopnika od c. kr. okr. glavarstva. Mogoče, da ni bilo pravočasno naznanjeno. V drugič je bila volitev razpisana na 4. dan februvarija. Vodil je volitev c. kr. okr. komisar g. dr. Hinterlechner, Izvoljen je bil nov občinski zastop. Proti volitvi se je pritožil J. E., češ. da ni pravilna, ker ni bil oklio nabit na črni deski ki visi na županovi hiši. Kdo pa je temu kriv? Volitev je bila v tretje razpisana na veliki četrtek ob 8. uri zjutraj, ko so vendar ljudje tedaj večinoma v cerkvi. Zoper to se je vložila pritožba, vsled katere je vis. c. kr. deželna vlada dne 5ega t. m. z odlokom št. 2711 na podlagi § 57. obč. reda naročila izvolitev novega odbora c. kr. okr. glavarstvu. Na podlagi tega odloka je volitev razpisana na dan 28 t. m., katero bode vodil osebno g. c. kr. okr. glavar. Cemu toliko potov in sitnosti ? F. S. Dnevne novice. (Rublji 80 tudi denar!) Pod tem naslovom je .Slov. Narod" objavil v 71. štev. toliko strasten in zloben napad na dr. Mahniča .et cons.", da smo čitajoč mislili, da nam je v roki gosp. Železnikarja umazanec .Brus". Poizvedeli smo, kaj je na opisanem iskanji naročnikov na .Rimskega Katolika"' v Rusiji ter izvedeli naslednje: Ker g. dr. Mahnič ne utegne oskrbovati upravništva, izročil je razpošiljanje in razpečavanje .Rimskega Katolika" .Kat. Bukvami" v Ljubljani s samo ob sebi razumljivo željo, da .Kat. Bukvama" list razširja, kolikor moči. Vsled tega je storila .Kat. Bukvama", kar v takem slučaji stori vsaka knjigotržnica: dala je napraviti običajni cirkular (samo 150 eksemplarov) do bukvam raznih krajev in dežel — nemški, kakor so v obče vsi knjigotržni cirkulari nemško-avstrijske knjigotržne zveze, pa slovensko .vabilo" na naročevanje ter je cirkulare poslala deloma neposrednje bukvarnam, s katerimi je v tržni zvezi, deloma jih izročila knjigo-tržnima komisijonarjema na Dunaji in v Lipskem. Vsakemu cirknlaru je priložila po jeden eksemplar .vabila". Neka bukvama v Peterburgu, ki je omenjeni knjigotržni cirkular prejela bržkone od lipskega komisijonarija, obrnila se je na to naravnost do .Katoliške Bukvarne" v Ljubljani s prošnjo, naj jej pošlje več iztisov .vabil" na naročbo .Rimskega Katolika", da jih razdeli zlasti med Slo-I vence ondi živeče. Tej želji ali zahtevi ruske i bukvarne je ustregla ljubljanska .Katol Bukvama" I ter jej poklala nekoliko slovenskih .vabil" na naročbo omenjenega časnika. To je vse, kar se je zuiiaj dežele storilo za razširjenje .Rimskega Kato-j lika", iu iz tega priprostega, po vsem svetu navadnega knjigotržnega ravnanja je .Slov. Narod" skoval svoj zlobni, rekli bi, besni napad. (Odlikovanje.) G. okr. glavar vitez Schwarz je dobil pruski red rudečega orla tretje vrste. (Zahvalno adreso), podpisano od vseh duhovnikov vipavske dekanije, je poslal čast. gosp. dekan vipavski, Matija Erjavec, prevzvišenemu gosp. knezoškofu ljubljanskemu. V tej adresi se zahvaljujejo z iskrenimi besedami za možato izjavo za versko šolo, katero so izročili škofje vladi v šolski komisiji gosposke zbornice in pri kateri imajo pre-vzvišeni gosp. knezoškof kot odličen ud šolske komisije posebne zasluge. (Za posvečenjc v mašnike) [prezbiterje] so iz tretjega bogoslovnega leta odločeni naslednji gg.: Anton Antončič iz Starega Trga pri Ložu; Jožef Debevec iz Begunj priCirknici; Ferd. Erker od Stare Cerkve pri Kočevji; Rudolf Gregorič iz Andrica pri Gradcu; Dominik Janež iz Sodražice; France P a vi i č iz Kamnika; France Pešec z Iga; Janez Pfajfar iz Selc. (Kranjsko obrtno društvo.) Občni zbor tega društva vršil se je v saboto zvečer. Predsedoval je zboru podpredsednik g. M. Kune ter naznanil, da je vsled odstopa g. Antona Kleina od predsedništva sklical zbor, da se dd obrtnikom priložnost izvoliti si tak odbor, ki bode odločno zastopal doslej zane- I marjene obrtne koristi. Gosp. Kleinu izrekel je zbor zahvalo za njegov dobrovoljni trud. Nato se je vršila volitev odbora in so bili jednoglasno izvoljeni naslednji gg.: Ahčin, ključarski mojster: Kune, krojaški mojster; Foderl, pekovski mojster; Filip Zupančič, stavbeni mojster; D. Hribar, vodja tiskarne; Drelse, tovarnar; Gerber, bukvovez; Schiegel, učitelj podkovstva; Binder, mizarski mojster; Hansel, mizarski mojster; Počivalnik, mesar; Dežman, knjigovez; F. Toman, kamnosek; Žitnik, čevljarski mojster; Kirbisch, sladčičar. Konečno je poudarjal predsednik g. Kune razloge, ki so prouzročili, da obrtništvo čedalje bolj izgublja upanje v boljšo prihodnjost, ter navajal mej drugim, da je bila izvršba obrtnega zakona, od katerega se je toliko pričakovalo, taka, da so pravice obrtnikov še ncinatncjše, nego so bile preje. Zato so se obrnili obrtniki na presvetlega cesarja s prošnjo, da se izvede obrtni zakon v smislu zakonov; podpisalo je tudi v Ljubljani po posredovanju obrtnega društva nad tisoč obrtovalcev to prošnjo; a ni bilo mogoče do sedaj oddati jo na Najvišjem mestu. Pred par dnevi in-terpeloval je državni poslanec Kreuzig v državnem zboru radi tega. Pri tej točki zabrani vladni komisar g. Sešek nadaljšo razpravo, ker n e dopusti, da bi se Naj višja osoba spravljala v debato. Gosp. predsednik pravi, da tega niti storil ni, ter prestopi s svojim govorom na druge točke. Na to poprime besedo g. Foderl ter izraža obžalovanje, da se krati beseda lojalnim državljanom, na kar g. vladni komisar zapreti razpust zbora. Vsled tega predsednik g. Foderlu odtegne besedo. Gosp. predsednik pravi na to, da si usoja saj omeniti, kaj je prouzročilo ta v obrtnemu društvu do sedaj neobičajni slučaj. Obrtniki niso bili vajeni na tako postopanje; njih vsikdar lojalne razprave merijo le na to, da se izvedejo tudi oni zakoni, ki njim morejo koristiti; iu take razprave do sedaj še niso bile zabranjene. Na to zaključi predsednik shod ter povabi novovoljeni odbor, da se so-stavi. Izvolijo se po aklamaciji: Predsednikom društva g. Filip Zupančič; podpredsednikom gosp. Avgust Drelse, blagajničarjem g. Budolf Kirbisch; zapisnikarjem g. Drag. Hribar. G. M. Kunca, ki je vsled pomanjkanja časa odklonil vsako funkcijo, naprosil je odbor, da prevzame mesto tajnika vsaj za one slučaje, ki so posebno važni. Istotako sklenil je odbor pokloniti se po posebni deputaciji g. deželnemu predsedniku ter prositi ga podpore utemeljenih obrtnih želja ter hitre izvršbe obrtnega zakona gledii na ustanovitev obrtnih zadrug. (Posvečevanje praznikov.) Mestni prebivalci šentjakobskega okraja so z nejevoljo opazovali, da 80 delavci v tovarni g. Samasse na praznik sv. Jožefa in na god Marijinega oznanjenja dopoludne morali delati, kakor ob delavnikih. Kar neverojetno se nam zdi, da bi gospod, ki živi večinoma ob izdelovanji cerkvenih zvonov, tedaj ob cerkvenem plafilu tako praznoval zapovedane praznike sv. katoliške cerkve. (Podpornemu društvu za velikošolce na Dunaji) je posojilnica na Vrhniki, ki je lansko leto darovala 50 gld., poslala zopet letos 30 gld. Dalje so darovali: Č. g. Martin Meško, župnik kapelski, 5 gl.; č. g. Bezenšek, župnik čadramski, 2 gld. in društveni ustanovnik g. Anton Koželj na Dunaji zopet 2 gld. Vsem srčna hvala! (Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v torek 1. dan aprila letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila predsedstva. H. Finančnega odseka poročilo 1. o pozivu vis. c. kr. vlade, pod katerimi pogoji bi za slučaj mobilizacije mestna občina prepustila vojnemu erarju šolski poslopji na Cojzovi cesti in v Poljskih ulicah in pa nekatere druge šolske prostore; 2. o škontrovanji mestne bla-gajnice dne 27. decembra 1889. leta; c. o vseučiliščnika Josipa Mantuanija prošnji za podporo v svrho nabiranja gradiva životopisu glasbenika Jakoba Galla; 4. o mestnega jetničarja prošnji za nagrado. IIL Vodovodnega odseka poročilo 1. o določilih za dobivanje vode iz mestnega vodovoda; 2. o ceniku za oddajo vode iz mestnega vodovoda; 3. o pravilniku za izgotavljanje vodovodnih naprav po hišah; 4. o predlogu, da je v Zvezdi narediti vodomet. IV. Šolskega odseka poročilo 1. o podelitvi jedne cesar Fran-Josipove jubilejne ustanove za obiskovalce c. kr. obrtnih strokovnih šol; 2. o vodstva I. mestne deške ljudske šole prošnji za izredni prispevek za učila in knjižnico; 3. o prošnji šolskega sluge Ivana Skube-ta za prvo petletnico; 4. o mestnih ljudskih šol računih glede dotacij pro 1888/89; 5. o računih glede dotacij c. kr. velike realke in priklopljene ji modelirske šole za 1889 leto. (.Narodni dom".) Občni zbor minolo soboto ni bil sklepčen, ker se je sošlo premalo delničarjev. (Nova uradniška uniforma.) Zadnje dni so prišli že mnogi uradniki na dan v novi svoji opravi, ki je sicer lepa, toda draga. (Korni poveljnik vojvoda Viljem VirtemberSki) pripeljal se je pretekli petek po noči z vlakom iz Trsta v Ljubljano in je v soboto dopoludne ogledal tukajšnjo novo vojašnico. Mudil se je največ v prostorih enoletnih prostovoljcev in se prepričal o njih vojaškem napredku. Visoki dostojanstvenik vdeležil se je opoludne tudi častniškega obeda v vojašnici, med katerim je na dvorišči svirala godba domačega pešpolka. Popoludne ogledal »i je zaloge topničar-skega orodja na ljubljanskem polji ter prenočil v hotelu ,pri Slonu", pred katerim je bila postavljena častna straža. Včeraj zjutraj odpeljal se je visoki gost v Kamnik, da si ogleda ondotno državno praharno. (Izleti.) Včerajšnje krasno pomladansko vreme je mnogo meščanov izvabilo iz mestnega ozidja v prijazno okolico ljubljansko. Da je to krčmarjem všeč, je umevno, ker sicer tarnajo, če deževno vreme zadržuje izletnike. K. (Ogenj.) Včeraj popoludne je pogorelo na Švici pri Dobrovi dvema posestnikoma vse poslopje in nekaj živine; enemu je le hiša ostala. Škoda je velika; pogorelca sta bila zavarovana za malo svoto, Sosedje so usmiljeni in bodo nekoliko pomogli po-gorelcema v prvi stiski. (Umrla) je v Cerknici dne 29. t. m. gospa M. Obreza, vdova po bivšem deželnem in državnem poslanci, v 51. letu svoje starosti. (Razdružitev društva.) Tukajšnje nemško društvo »Gartenbauverein fiir Krain", kateremu je bil predsednik dr. Jos. Suppan, razdražilo se je vsled sklepa občnega zbora dne 16. t. m. (Židovski magnat.) Sigmund Schossberger je imenovan baronom. On je prvi židovski baron na Ogerskem, ki kot tak dobi sedež v ogerski gospodski zbornici. Povod temu odlikovanju so nekda njegove zasluge za trgovino. Trementiko sporočilo. Cat opazovanja TTi"« ijut. i. o. p«p. 9. u. iv«i. 30 TTn. zjut. 2. u. po^. V. H. ive«. > ! Stanje ! - Veter Vreme i irakoBtn toplointn o»» ■ T mm po Ctliijn g 7469' r '6-4" "srsezh. jasno' ^ 737-5 20-8 si. vzh „ I 0-00 737 0 la « si. zap . |_ 737.0 6 8 8l. vzh. jasno T35 3 22-8 »1. zali. „ 0'00 734-8 13-2 brezv. , | Raznoterosti. — Največja zakladnica na svetu ja v Spaudavi na Pruskem. V nji je vojni zaklad nemškega naroda v znesku 120 milijonov mark v zlatu, zaklad za oskrbovanje invalidov, za trdnjave in za novo poslopje državnega zbora. Teh 120 milijonov razdeljeno je na 12 oddelkov, vsak oddelek po 10 milijonov. Ti oddelki so razdeljeni ua manjše pododdelke po 1 milijon. Vsak milijon je v desetih mošnjah po 100.000 mark. Zaklad pregleda vsako leto za to odločena komisija. Vsa ta ogromna svota pa leži mrtva, dasiravno bi znašale obresti pri 3 ®/o čez 4 milijone mark. Saj pa tudi ne leži zaklad radi obrestij, temveč da bi imela država v slučaji vojne takoj denar pri rokah; kajti za vojno je treba prvič denarja, drugič denarja, tretjič denarja. — Žalujoča vdova. S solzami v očeh je prišla neka vdova pred župana v Vilagošu (Ogersko) z veliko prošnjo na srci. Prosila je, da bi smela še enkrat videti nedavno pokopanega, srčno ljubljenega soproga. Teg» čudnega govoričenja si niso mogli nikakor tolmačiti, ka)ti umrli soprog je bil ouemogel, čmerikov starček. Kaj je torej napotilo žalujočo ?<»no, da je prišla s tako prošnjo pred župana? — Še-le ko so ji odbili nje prošnjo, povedala je resnico. Rada bi se bila namreč omožila, kajti ženina si je bila že izbrala, a le dote ni bilo, dote. Trdila je, da je imel nje umrU soprog 200 gld., katere je moral vzeti soboj v grob, ker jih ni nikjer doma. Konečno je vendar-le dobila dovoljenje, da sme od-kopati pokojnega soproga. Veselo je vskliknila »žalujoča vdova" dobivši 200 gld. v obleki soprogovi. — Ribji lov na obalih Evrope in Severne Amerike znaša, kakor so proračunili, vsako lelo 150.000 ton (tona. ima 20 stotov). Tona rib je gledč na težo jednaka 25 ovcam, a glede na redilno snov le 20 ovcam. Ribja lov na imenovanih ; obalih nadomešča torej težo 42,000.000 ovac in redilno snov za 30,000.000 ovac. — Zverinjak v Scbonbrunu se bode letos močno povečal. Nakupljenih je mnogo inozemskih živalij, katerih do sedaj ni bilo v schonbrun-skem zverinjaku. Ker je prostor za perjad precej majhen, napravili bodo še eno dvorišče zanjo. Na-kupljene živali pridejo že prihodnji mesec na Dunaj. — Novi planet. 288. v vrsti med Jupitrom in Marsom krožeče nebno telo našel je znani zvezdogled-R. Luther v Dusseldorfu. Slabo blesteča zvezdica (jednajste velikosti) je bila onda, ko jo je zasledil omenjeni zvezdogled, v podobi leva. Telebani. Dunaj, 31. marca. Cesar je imenoval ministerskega predsednika grofa Taaflfeja kanclerjem Leopoldovega reda. Dunaj, 31. marca. Danes se je pričel štrajk zidarjev in kamnosekov. Policija je razpodila manjše skupine ter prijela tri osebe, ki so nagovarjale tovariše k štrajku. — Gospodska zbornica Je v zadnji seji rešila postavne načrte o zgradbi vseučiliščnega poslopja v Gradci, o podporah za Galicijo in premembi volilnega reda za Galicijo in Češko. Sofija, 30. marca. Vojni minister je pri neki avstrijski tvrdki naročil štirideset milijonov patron za Mannlicherjevo puško. Kaneja, 30. marca. V okraji Sfakija so se vstaši sprijeli z vojaki. Več mrtvih. Ženske in 0ti'0ci krščanski so bežali na Grško. Srednja temperatura obah dni 1-36°, in 14 3° za 7 2° in nad normalom. Aimajaka borza. (TelegrafiJao porofilo.) 29. marca. Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16* davka) 87 gld. 5h kr. Srebrna „ 5* „ 100 » » 16 * „ 87 , 66 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110 „ 15 , Papirna renta, davka prosta......102 „ 85 „ Akcije avstr.-ogerske banke......935 „ — „ Kreditne akcije .......... 309 „ 25 „ Francoski napoleond.........9 » 45*.', „ Cesarski cekini...........5 „ 63 „ Nemške marke .........58 ■ 60 , Umrli Bo: 25. marca. Pavla Masii, »trojevodjeva hei, 2 mes.. Kolodvorske ulice 20, božjast. 26 marca. Mihajl Kos, gostač, 73 let. Trnovski pristav 8, marasmus. — Jožef Berzin, gostilničarjev sin, 14 mes., na Bregu 16, pljučnica. — Filip Černe, ključarjev sin, 14 mes, j Streliske uliee 11. jetika. I 27. marca. Jožef Kutar, mizarjev sin, Streliake ulice 11, jetika. — Ivan Sodnikar, delavec, 53 let. Rimska cesta 10, jetika. — Marija Sedlar, gostija, 80 let, sv. Petra cesta 77, marasmus. 28. marca. Janez Dostal črevljar, 77 let, Mestni trg 10, marasmus. — Andrej Kieder, c. kr. oticijal, 31 let, Poljske ulice 16, de^eneration srčnega mesa. V bolnišnici: 25. marca. Marija Motika, gostija, 52 let, pljučnica. — Karol Krepi, gostač 69 let, marasmus. 27. marca. Urša Verbunc, gostija, 70 let, jetika. 28. marca. Janez Mencej, bajtar, 56 let, encephalomalatia. Shžh cerkvenih ii organista oddu so v Hovl Oaellol o sv. Jurju. (3-1) Prosilci naj se oglasijo osebno pri farnem predstojništvu. Ivan Kregar, izdelovalec cerkvenega orodja In posode Rimska cesta št. II, Ljubljana, naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor: monitrano, olborjev, kellhov, tabemakelj-nov, avednikov, leitenoev (Uiatrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebrvije in pozlatuje v ognji. (24) llustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago. St. 4932 (3-2) Razpis službe. Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane je popolniti službo mestnega fizika z letno plačo 1800 gld. iu pravico do štirih v mirovnino .všternih petletnic znašajočih po zistemizovane plače. Pogoj je, da me.stoi fizik ne sme izvrševati privatne prakse zunaj mesta. Prošnje, katerim mora pole^ dokazil o starosti, znanji jezikov in do-zdanjem službovanji, biti priloženo spričevalo cb ugodno pi-ebitem fizikatskem izpitu, je vložiti do dne 20. aprila 1890 in sicer potom predstoječe gosp6ske. če se prosilec nahaja v javni službi. dne 20. marca 1890. Župan: Graaselli s. r. št. 921 J, 1. 1889. Razglas. (3-1) Na prostoru poleg Gruberjeve ceste v Ljubljani, katerega je kupila dežela Kranjska, zgradila se bode deželnobrauska voJaMiiica s postranskimi poslopji vred. Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jednotnih cenah za izvršena dela, sprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev določenih del. Zaradi oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudbena obravnava do 12. ure dopoludne