^oftnfno DfaCcmo v jotovM Leto XXI.. št. 121 Ljubljana, nedelja 26. maja 1940 Cena 2 Din Up.ravnifitvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg ftt. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-Uana 9t 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Daljnosežni notranji ukrepi v Angliji V toku enega samega popoldneva se je prošlo sredo izvršil na Angleškem dalekosežen prevrat. Po poldrugourni debati je zbornica poslancev sprejela zakon, ki osebnost, delo in imetje vsakega britanskega državljana, moža, žene in otroka, izroča na razpolago »Nj. Vel. kralju in njegovi vladi«. Še isti večer je tudi zbornica lordov zakon potrdila in kralj ga je sankcioniral. Kdor hoče dalekosežnost tega zakona prav razumeti, razumeti zlasti, kaj pomeni za narod, kateremu je namenjen, ta se mora spomniti na osnovna načela, na katerih se je tisoč let gradila angleška demokracija. Osebna svoboda, svoboda razpolaganja z lastnimi silami in lastnim imetjem — to so temeljna prava angleškega človeka, izvojevana v premnogih težkih notranjih borbah, v državljanskih vojnah, razčiščena do poslednjih podrobnosti, prava, ki so vedno tvorila glavni ponos angleškega državljana. Moj dom je moj grad, nepristo-pen proti moji volji vsakomur, navadnemu zemljanu in oblastniku, moj dom, moj stan, to je moja država — tako se glasi eden temeljnih naukov filozofije vsakega Angleža. Ko je svetovna vojna prisilila Anglijo, da je proglasila splošno vojno dolžnost, je bilo to mogoče šele po težkih notranjih krizah. Komaj se je vojna končala, že se je tudi glede vojaške službe vrnila država k svojemu staremu načelu: nikogar ne smeš siliti k ničemur, kar bi se protivilo njegovi osebni svobodi, tudi ne k vojaški dolžnosti. Izkušnje svetovne vojne pa so Anglijo vendar naučile previdnosti in tako rekoč na sam predvečer nove evropske vojne je bila zopet vpeljana splošna vojaška obveznost. Karakteristično pri tem je, da je s posebno odredbo dopuščeno onim, ki načeloma odklanjajo uporabo orožja in obsojajo prelivanje krvi, da se osvobode službe z orožjem — Sedaj razpolaga država ne le s celokupno svojo za obrambo z orožjem sposobno moško močjo, temveč je postala gospodar tudi nad osebno in imovinsko svobodo vsakega posameznega svojega državljana. Na podlagi tega zakona bo vlada ne le po svojem preudarku uredila delo in delovne pogoje v oboroževalni industriji, določala urnik in mezdo, temveč tudi odrejala, kakšnim svrham naj služijo posamezne tovarne, kontrolirala bo vse posle podjetnikov, poslovanje denarnih zavodov, in že je objavila, da zapadejo državni blagajni vsi višji, po vojni povzročeni dobički vsakega gospodarstva. Brez zapletenega postopka bo smela vlada iz javnih in državnih interesov zaseči imovino vsakega svojega državljana, odvzeti mu hišo, razpolagati s posestvom in sploh v svrho državne obrambe uporabljati ne le javna, temveč tudi vsa privatna dobra. S sklepom svojega parlamenta je angleški narod izročil vse, kar ima in premore na svojih telesnih in materialnih silah, v roke mož, ki so prevzeli historično odgovornost za vodstvo države v enem najkritičnejših trenutkov angleškega imperija. Zanimivo in značilno je, da je bil ta zakon, ki je porušil mnoge temelje, na katerih je zgrajeno življenje angleškega naroda, sprejet v angleški javnosti vseskozi z odobravanjem. To je dokaz, da sc se tudi Angleži zavedli krutega dejstva totalitarne vojne. Pri njih traja dolgo, preden se, kakor pravi Shaw, »prestrašijo«. Sedaj so se temeljito in ž njim lastno doslednostjo izvajajo kon-sekvence in izročajo svoje življenje in svoje imetje, svojo osebno in imovinsko svobodo svoji državi. To dejstvo je predvsem ogromnega političnega in psihološkega pomena, ki daleč presega meje britanskega imperija. Obenem pa je lahko primer tudi vsem drugim narodom. Tudi nam kaže, kako je v času opasnosti treba povezati vse narodne sile, združiti vsa sredstva, ki so narodu in državi na razpolago, in oživotvoriti do skrajnosti staro rimsko načelo: salus rei publicae suprema lex — spas domovine je najvišji zakon! Seveda taki izredni napori so mogoči le v izrednih časih, pod izrednimi ckolnostmi in le na temelju trdnega zaupanja, da bodo oni, ki so jim izročena tako izredna pooblastila, svojo oblast, rabili resnično le takrat, kadar je neobhodno potrebno in tako, kakor res zahteva življenjski interes naroda. Pod Nevillom Chamberlainom tak zakon. kakor ga je v sredo sprejela angleška zbornica, najbrž ne bi bil mogoč. Anglija je takrat imela režim konzervativne stranke, stranke, ki si je sicer na svobodnih volitvah pridobila legitimacijo večinskega zastopstva angleškega naroda, toda vendarle režim stranke. Morala je priti koncentracijska vlada Winstona Churchilla, v kateri sodelujejo zastopniki vseh pomembnih angleških političnih skupin, režim narodne sloge, v katerega sme vsak Anglež zreti z zaupanjem in ki v Borba na zapadu se bliža odločitvi Dozdai se biie še vedno cela vrsta lokalnih bitk, položaj pa dozoreva k odločilnemu spopadu — Nemci hitro oiaiuieio svoie lete v „klinu Po vseh petkovih poročilih je bilo pričakovati, da bo prinesel včerajšnji dan že kako dalekosežnejšo odločitev v poteku vojnih operacij v trikotu Arras - Amiens -Cambrai. Položaj v tem trikotu je že pri-lično dozorel in je bilo zopet pričakovati, da bodo poskušali zavezniki z vsemi silami presekati še kakih 40 km širolo »grlo« v nemškem »klinu« med Cambrai-om in Amiensom. Po današnjih obojestranskih poročilih pa se zdi, da priprave za odločilno bitko v tem trikotu še niso do kraja izvršene. Vrši se tod sicer srdita in ogorčena borba, v kateri so obojestranske izgube bržčas zelo velike, vendar pa do odločilnih operacij, v katere bi vrgli zavezniki svoje glavne sile, še ni prišlo. Vsekakor pa se v tem trikotu pripravlja nov orkan, ki bo odločal o bodoči usodi zavezniške vojske v zapadni Belgiji, pokrajini Artois in francoski Flandriji- Vsak trenutek se lahko sproži v tem predelu ali nova nemška ofenziva proti jugu ali pa tudi razbremenilna francoska protiofen-ziva za rešitev zavezniške vojske v Belgiji iz vedno bolj tesnega nemškega obroča. Nemci izkoriščajo sedanje stanje v grlu svojega klina med Amiensom in Arrasom za pošiljanje novih divizij in tehničnega materiala nemški armadi, ki operira na liniji Arras - St. Omer - Granelines. Tem, po angleških informacijah dokaj močnim nemškim odredom se je po nemških poročilih posrečilo zavzeti Boulogne in ogroziti važno luko Calais, kar pa Francozi zanikajo. Z operacijami teh nemških edinic postaja položaj belgijsko-an-gleško-francoske vojske v zapadni Belgiji vse bolj kritičen in se obroč okoli nje vedno bolj zožuje. Na severu so nemške čete, kakor smo že poročali, zavzele Gent in po berlinskih poročilih prekoračile reko Lys. Zavezniški zaščitni odredi na črti Brige - Gent - reka Lys se polagoma umikajo, še vedno v pol- nem redu, proti jugu v četverokot V al en-ciennes - Cambrai - Arras - Ypern. V tem četverokotu izvajajo nemške napadalne divizije posebno jak pritisk na njegovo južno krilo med Valenciennsom, Vymijem in Arrasom, kjer se jim je po nemških ki so prodrle na tem sektorju francoske obrambno črto v smeri od Vymija, ki leži med Valenciennesom in Duaijem, proti višinam nad mestom Lilleom. Ali so te sile, ? ki so prodrle na tem sektorju francoske vojske, močne dovolj, da razbijejo zavezniško vojsko v četverokotu med Cam-braijem, Arrasom, Ypernom in Brigeom, se bo pokazalo danes ali jutri. Kakor se zdi, je položaj zavezniških divizij v omenjenem četverokotu zelo težak in se že postavljata zavezniškemu vrhovnemu vodstvu dve alternativi: pravočasni proboj na jug proti Amiensu, podprt z ofenzivnimi operacijami francoske vojske na črti Amiens-St. Quentin od juga proti severu v smeri na Bapaume, ali pa prepustiti zavezniško vojsko na belgijskem bojišču usodi ter se sprijazniti z likvidacijo tega bojišča. Na ta način bi zavezniki lahko enakomerno konsolidirali s svojimi razpoložljivimi silami novo bojno linijo na jugu, ki bi tekla približno od Abbevilla, kjer se vrše težke borbe, do Amiensa in St. Quentina ter ob rekah Sommi Aisne do trdnjave Montmedy in dalje na Maginoto-vo črto. Na tej že sedaj dokaj konsolidi-rani liniji so Francozi vzpostavili strnjeno fronto in izvedli v toku včerajšnjega dne vrsto lokalnih operacij, pri katerih so izboljševali svoje položaje ter čistili teren od nekaterih nemških oddelkov, ki so prodrli preko Somme in Aisne na jug. Konsolidacija južne fronte je prvi veliki uspeh novega generalisima Weyganda, ki je v kratkem času znal uvesti red v zmedeni položaj v francoski vojski po proboju Da-ladierove črte in prodoru nemških napadalnih oklopnih divizij proti Kanalu. Nemška vojna poročila Zasedba Boulognea in obkolitev Calaisa — Prekoračenje reke Lys v Belgiji — Sunek proti Lilleu Berlin, 25. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo popoldne naslednje vojno poročilo: Obroč, s katerim so bili obdani deli L, 7. in 9. francoske armije, večina angleške ekspedicijske vojske ter belgijska vojska, so včeraj nemške vojne sile znatno ojačile in ga dokončno sklenile. V vzhodnem predelu tega obroča so nemške čete zavzele belgijski mesti Gent in Kortryk ter so v zaletu prekoračile reko Lys. Med francoskima mestoma Roubait in Valenciennes napadajo nemške čete francoske obmejne utrdbe. Tudi na južnem odseku obroča so nemške čete med mestoma Valenciennes in Vimyjem prodrle na obeh straneh mesta Douai proti severozapadu. Višine pri Vitryu so zavzete. V ljuti borbi proti sovražnim vojnim silam na morju in na kopnem je nemškim četam uspelo do kraja zavzeti francosko pristanišče Boulogne, francoska luka Calais pa je obkoljena. Višine, ki se raztezajo od Vitrya mimo francoskih mest Lillea, Saint Omera in Gravelinesa do morja, so v nemški posesti, število ujetnikov neprestano narašča in jih prav tako kakor vojnega plena ni mogoče pregledati in prešteti. Skupine nemških vojnih in lovskih letal so na belgijskem in francoskem področju z dobrim uspehom bombardirale koncentracije sovražnih kolon in postojanke sovražnega protiletalskega topništva. Nemška letala so metala bombe tudi na belgijska in francoska pristanišča ob Kanalu. Predvsem so bili bombardirani tanki bencina in olja, ladjedelnice, doki in topniške postojanke. Pri teh napadih je nemškemu letalstvu uspelo uničiti, odnosno močno poškodovati neki sovražni rušilec ter 7 trgovskih, odnosno transportnih ladij s skupno tonažo okrog 20.000 ton. Nemško protiletalsko topništvo je s francoske obale obstreljevalo neki nadaljnji sovražni rušilec in ga tako poškodovalo, da se je potopil. Na južni fronti je nemška vojska na nekaterih točkah odbila nekaj slabotnih so- vražnih razbremenilnih napadov. Južno od Sedana so nemški oddelki v zadnjih dneh v žilavi borbi zavzeli važno višino in jo obdržali kljub močnim protinapadom sovražnika. Na južni fronti so nemške letalske sile bombardirale železnice, ceste, letališča, kolone na pohodu in koncentracije sovražnih tankov. Letalske izgube sovražnika so znašale včeraj 84 aparatov. Od teh je bilo sestreljenih 27 v letalskih spopadih, 14 od protiletalskega topništva, ostala pa so bila uničena na letališčih. Nemško letalstvo pogreša 7 aparatov. Nemci o svoji oborožitvi Berlin, 25 maja. AA. (DNB). Bitka, ki jo je francoski generalisim Gamelin pred svojim odstopom imenoval odločilno bitko, še ni končana. Iz dneva v dan se čedalje bolj kaže premoč vojaške morale nemških čet in premoč njihovega modernega orožja, ki vodstvu nudi velike prednosti pred sovražnikom Te prednosti bodo omogočile v teku bodočih operacij še mnoga presenečenja. V mnogih bojih, ki jih je nemška zapadna armada morala vzdržati v zadnjih 14 dneh, je bilo moči ugotoviti učinkovitost številnega novega orožja, dočim je orožje drugih vrst pripravljeno za druge naloge. Strokovnjaki že zdaj vedo, da trdnJavski sistem ne predstavlja več nobenega nerešljivega vojnega vprašanja. Liege, Namur, Maubeuge. pa celo niti Ma-ginotova črta niso mogli ustaviti in preprečiti sodelovanja nemškega vodstva, nemških vojakov in nemškega orožja V zadnjih dneh je bilo večkrat govora o sposobnosti nemške protiletalske artileri-je. ki je sestrelila na stotine sovražnih letal. Številna sovražna oklopna vozila so bila zaustavljena pri svojem prodiraniu. Zdaj je naša protiletalska artilerija potopila tudi eno sovražno boljo ladjo. Na ta način se protiletalska artilerija razvija postopno v univerzalno orožje, ki najde in uniči svoje cilje v treh elementih, na kopnem, v zraku in na vodi. Berlinski tisk Berlin, 25. maja. A A. (DNB). Vojaški strokovnjaki londonskih in pariških listov bodo morali priznati dejstvo, da je nemško vojaško vodstvo organiziralo preskrbo vojske na način, ki ga sovražnik komaj more doumeti. »Berliner 3orsen Zeitung« piše pod naslovom »Nemška preciznost« o stališču sovražnih sil glede vojnega položaja. Z zadovoljstvom se spominjamo prav sedaj vseh onih prerokovanj. s katerimi so listi v Londonu in Pa-riizu spremljali nemško prodiranje, še včeraj so si angleški listi prizadevali, da bi poglobil vtis o tem, da je odločitev še v daljni bodočnosti ter da bodo protiukrepi generala Weyganda temeljito spremenili položaj. Ko se je začelo nemško prodiranje, piše dalje list, so v Londonu za- vzeli stališče oholega samoprepričevainja. Ko so nemške divizije premagale najtežje ovire in čedalje bolj napredovale, so angleški in francoski časopisi naglašali, da je nemško prodiranje tem nevarnejše za Nemce, čim globlje je. Tu so predvsem poudarjali veliko tveganje, ki ga je prevzel nase nemški rajh glede moštva, kakor tudi glede prehrane in v pogledu mu-nicije. čeprav so nemški oklopni oddelki prispeli do obale in se pri tem niso izpolnile temne prorokbe sovražnih vojaških strokovnjakov, so zdaj listi začeli preračunavati, koliko zalog imajo naše okkv^e edinice. Na podlagi teh računov verujejo, da bodo naši oklopni oddelki kaj kmalu ostali brez bencina in tako postali lahek plen Weyganda. Toda dejstva kažsjo ne samo močnejšega vojaškega duha, pač pa tudi boljšo oborožitev nemških čet, ki za sovražnika pomenijo novo uganko. Nemška obrambna sila razpolaga z vrstami orožja, ki so bile do zdaj popolnoma neznane. Angleška vojna por Iz strateških razlogov se ne navajajo rajkake gojkofeao* sti o spopadih in njih poteku — Nemški oddethi v k listu so zelo močni — Boji ob reki Aisni London, 25. maja. s. (Reuter) Razen današnjega jutranjega francoskega vojnega poročila ni do večera na razpolago oficiel-nih zavezniških informacij o položaju na bojišču. Tako v Londonu, kakor tudi v Parizu poudarjajo v merodajnih krogih, da je za uspeh operacij, ki so trenutno v teku, bistvene važnosti, da ostanejo do nadaljnjega v tajnosti. Javnost lahko k uspehu prispeva trenutno najbolje na ta način, da potrpežljivo čaka, da bo moglo zavezniško vrhovno poveljstvo objaviti novice, ki jih sovražnik ne bi mogel izrabiti. Nemška uradna poročila navajajo dalekosežne uspehe, morda samo zato, da bi s potrditvvijo ali demantijem izvabila od zaveznikov informacije o položaju. Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je izjavil danes novinarjem, da se borba v severni Franciji nadaljuje % veliko silovitostjo in velikimi žrtvami za Nemce. Najhujši so boji severno in zapadno od Cambraia. Nemci pošiljajo vedno nove mehanizirane oddelke skozi vrzel v zavezniški fronti južno od Arrasa. Ugotovljeno je sedaj, da so nemški motorizirani in mehanizirani oddelki, ki operirajo ob obalah Kanala, močnejši, nego je bilo prvotno domnevano. Nemška vojska ob Kanalu razpolaga s posebno velikim številom tankov. Tako je treba te nemške oddelke smatrati za več nego samo napadalne skupine, ki so izvedle riskanten priložnostni napad. Nemška vojska pa dobiva v svoje postojanke ob Kanalu še tudi neprestano velika ojačenja. Zastopnik vojnega minisrsva je dejal dalje, da ob Sommi nadaljujejo francoske čete z očiščevalnimi operacijami na južnem bregu reke. Ob tej priliki so Francozi zajeli več sto nemških ujetnikov. Toda glavna pozornost vojaških krogov ni osredotočena na te operacije, temveč na veliko bitko na severu ob Kanalu. O mož- Ljubljanski velesejem 1. -10. j lin. 1940 47. razstavna prireditev. Bogato založen velesejem. 600 razstavljalcev domačih in inozemskih. Posebne razstave: Pohištvo, Avtomobili, Zaščita pred napadi iz zraka, Naša vsakdanja hrana, Zobna tehnika, Moda, Turizem. Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno zelezniško izkaznico za din 2.—. skupni odgovornosti predstavnikov vsega naroda nudi vsej naciji sigurnost, da se bo storilo vse in najbolje, kar se storiti da. Kadar je postavljeno vprašanje čuvanja države in njenega življenja na prvo mesto, takrat se morajo umakniti vsi drugi problemi, vsa nasprotstva v nazorih o vprašanjih notranjega državnega življenja, takrat postane vsalko partizanstvo zločin in že sam videz, da se vodijo državni in narodni posli — v malem in velikem — po nekih drugih, a ne splošno narodnih interesih, slabi notranjo moralno moč, ker slabi zaupanje. Angleški zakon velja za dve leti. Mišljen je torej kot provizoričen ukrep, kot skrajni, izredni napor v času borbe za obstanek angleškega imperija. 2 njim skuša angleška demokracija izenačiti svoje sile s sitemom totalitarnih držav, ki so svojo moč zgradile od početka na načelu, da mora poedinec biti z vsem. kar je in kar ima, brezpogojno na razpolago državi Toda že danes se smemo vprašati, ali bo, ka- dar se vojna konča, vse zopet moglo biti obnovljeno in ali se bo mogla v stari obliki zopet zgraditi porušena stavba. Ako se uresniči prepričanje onih. ki verujejo v nepremagljivo moč demokracije, se bodo Anglija in vse demokratske države zopet vrnile k polnemu spoštovanju državljanskih svoboščin. Toda v gospodarskem in socialnem oziru se rušijo danes mnogi predsodki in si utirajo pot mnoga spoznanja. Misel skupne blaginje dobiva vedno stvarnejše oblike in zahteva v vedno večjem obsegu podrejevanje interesov posameznika interesom narodne in državne skupnosti. Kakor v duhovnem in političnem življenju človeka ne more »biti neomejene, nedisciplinirane svobode, tako je ne more biti v njegovem gospodarskem udejstvovanju. Privatna iniciativa in osebni interes sta gotovo glavni gibali gospodarsikega in tudi socialnega razvoja. Toda svet spoznava, da je njegov napredek odvisen od tega, v koliki meri bo mogoče v bodoče spraviti v sklad interes po- sameznika z razvojnimi potrebami narodne celote, z zahtevami in zakoni socialne pravičnosti. Demokracije bodo prej ali slej bitko izgubile, ako svojega liberalističnega programa ne prilagodijo načelom socialne evolucije, ki neodoljivo stremi za uresničenje novega družabnega reda, v katerem naj se uskladi politična in gospodarska svoboda poedinca z življenjskimi interesi narodne celote. Demokracija ni združljiva z idejo totalitarizma. Njen novi družabni red je daleč od komunizma, ki ne priznava načela socialne, gospodarske in politične harmonije, temveč v diktaturi enega razreda vidi rešitev socialnega problema. Toda novi red je isto tako daleč od starega liberalističnega načela, ki le v poedincu vidi predstavnika občega napredka. Novi angleški zakon je navzlic svoji začasnosti krepek korak na poti od indivi-dua h kolektivu in marsikaj je v tem zakonu, kar je sicer proglašeno za pro-vizomo, toda bo ostalo trajno nepreklicno. nosti nove nemške ofenzive v tem predelu ali francoske protiofenzive za enkrat ni mogoče dati informacij. V Belgiji so angleške in belgijske čete izvedle v noči od četrtka na petek ter včeraj umik na nove postojanke. Ta umik je bil izveden brez motenj z nemške strani. Na jugovzhodu nemškega vdora ob reki Aisne so zavezniške čete zopet osvojile ves teren, ki ga je sovražnik predvčerajšnjim zasedel. Bili pa so to itak le manjši predeli. Danes zjutraj je prišlo na tem odseku fronte do živahne borbe, ki pa je imela le lokalen značaj. Na ~,beh straneh je bilo v boju le po nekaj tisoč vojakov. O novi aktivnosti na skrajnem južnem koncu Maginotove linije poročajo danes s švicarske meje. Okoli 3. zjutraj so pričeli streljati francoski težki topovi. Nemški topovi z Siegfriedove linije so odgovarjali. Topniški dvoboj je trajal približno eno uro. „Položaj je še dalje težak in zelo zapleten" London, 25. maja. AA. (Reuter). V pristojnih krogih v Londonu izjavljajo, da je vojni položaj še dalje težak ir zelo zapleten, da pa ni nobenega razloga da bi bilo treba izgubljati zaupanje Eden važnih či-niteljev za uspeh sedanje vojne na zahodnem bojišču je potreba, da se absolutno ničesar ne govori o podrobnostih vojaških operacij. To mora trajat' gotovo dobo. V Londonu nimajo nobene vesti glede operacij na področju okoli mest Boulogne in Calais. Bombe na Anglijo London, 25. maja. s. (Ass. Press.) Pri treh letalskih napadih preteklo noč so vrgla nemška letala na angleško ozemlje 92 bomb. Na angleških merodajnih mestih o teh napadih ni mogoče dobiti točnejših podatkov. London, 25. maja. s. (Reuter) Preteklo noč so Nemci izvedli tri bombne napade na angleško ozemlje. Predvsem je bilo bombardirano neko mesto na obali v severnem Yorkshireu. Napad ni povzročil večje škode, samo nekaj stekel na oknih je popokalo. Osem civilistov je bilo pri napadu ranjenih. Ostala napada sta veljala podeželju v Vzhodni Angliji in Esse-xu. Tu ni bilo človeških žrtev, pač pa sta bili poškodovani dve kmečki hiši in ubitih je bilo nekaj domačih živali. Angleška letala London, 25. maja. A A. (Reuter) Letalsko ministrstvo poroča, da so včeraj britanski letalci sestrelili ali vsaj poškodovali 40 nemških bombnikov in lovskih letal nad bojišči v Franciji in Belgiji. Angleške izgube znašajo 12 letal. Od omenjenih 40 nemških letal jih je 31 popolnoma uničenih, ostalih devet pa onesposobljenih za boj. Včeraj so letala, ki pripadajo mornarici, sodelovala s srednjimi bombniki angleškega letalstva pri celi vrsti napadov na sovražna koncentracijska mesta blizu obale Rokavskega preliva. Pri nekem napadu pomorskih letal na sovražna blindirana vozila so bili zažgani vsaj trije sovražni tanki, drugi pa so postali negibljivi. Sovražna skladišča petroleja v Rotterdamu je angleško letalstvo davi spet napadla AD italijanski odmevi ★ Petnajst generalov odstavljenih London, 25. maja. s. Reuter poroča iz Pariza: Iz pisarne ministrskega predsednika Reynauda je bilo nocoj objavljeno naslednje uradno sporočilo: Kot posledica vojaških ukrepov, ki so zdaj v teku in ki so že povzročili imenovanja generala Wey-ganda za vrhovnega poveljnika zavezniške vojske, so bile izvršene nadaljnje važne spremembe v vodstvu francoske vojske. Z današnjim dnem je razrešenih dolžnosti 15 generalov, armijsldh, in divizijskih poveljnikov. Francoska vojna poročila »Vsak trenutek se lahke začne nova nemška ofenziva ali francoska protaofenziva" — Proti Calaisu ni bilo nobenega napada" — Boji ob znanih rekah Pariz, 25. maja. AA. (Havas) Poročilo z dno 25. maja zjutraj se glasi: Koncem včerajšnjega dneva smo konsolidirali svoje položaje na Sommi ter v teku teh operacij ujeli gotovo število sovražnih vojakov. V toku noči ni bilo nič pomembnejšega na vsem bojišču. Pariz, 25. maja. AA. (Havas) Velika bitka v severni Franciji zavzema čedalje večji razmah. Boji so skrajno srditi in ogorčeni. Vse kaže, da so nemške izgube že zelo velike. Toda kake občutne spremembe na terenu ni bilo. Najbolj ogorčeni boji divjajo na področju Cambraia, severno in zapadno od tega mesta. V razcepu v Piccardiji Nemci prodirajo z oklopnimi oddelki v smeri proti Abbevillu in Boulog-neu. Foložaj je bil davi nejasen glede krajev, ki jih imajo v tej smeri Francozi v svojih rokah. Nemci so poslali ojačenje na desno krilo v smeri proti ^t. Omeru, kjer so bili boji, v katerih so bile zadržane nemške motorizirane čete. Na Sommi se nadaljuje čiščenje leve obale. Tu je bilo ujetih na stotine vojakov. Južno od Sedana so bili Nemci zaustavljeni. Pozornost vojaških opazovalcev je obrnjena danes kakor tudi včeraj na veliko bitko, ki divja na severu. Dočim boji v severnih krajih zavzemajo čedalje večji razmah, imajo operacije na drugih točkah le krajevni značaj. Vsak trenutek je mogočo, da so znčne nova nemška ofenziva ali frr.ncoska p roti ofenziva. Toda v tem ozl-ru so v francoskih vojaških krogih nadvse diskretni. Treba je torej pričakovati raz-voi položaja na severu, kajti poznejši dogodki bedo odvisni od tega razvoja. Treba je omeniti, da je umikanje britanskih in belgijskih sil, o čemer smo poročali včeraj, bilo zelo lahko in malenkostno. Tega umika Nemci niso motili. Umik je bil Izvršen pod takšnimi okolnostmi. da se jo Nemcem posrečilo ponovno priti v stik z zavezniškimi četami šele snoči in davi ir. sicer samo delno. V prodor v Pice?rdiji so Nemci poslali po večdnevnem oklevanju oklopne oddelka in sicer sknzi ozek bodr.ik med Arrasom, ki ga imajo zavezniki v svoiih rokah, in postojankami na Sommi. Te oklopne enote, ki jih spremljajo manjši oddelki motorizirane pehote, prodirajo proti severoza-paclu v smeri k pristaniščem ob obali Ro-kavrkega preliva. Drugi oddelki so bili poslani proti severozapadu. da bi pomagali desnemu krilu nemške vojske v Piccardiji. Ti oddelki so bili z lahkoto zadržani na področju St. Ornera. Nasprotno glasovom, ki so se razširili, ni bilo nobenega napada proti Calaisu. Kar se tiče Bouloj-ne je položaj ostal neja"en. Na Sommi so francoske čete včeraj razvile operacije »čiščenja« ter so v krajevnih spopadih manjšega značaja pregnale nemške oddelke, ki se jim je posrečilo priti na levo stran reke. Pri tem so francoske čete ujele več sto sovražnih vojakov: Na nekem kraju 100. na drugem 50, na štirih kajih no 150 itd. Na obeh straneh Oise in na Aisni se ni zgodilo nič pomembnejšega. V gornji Argoni južno od Sedana so ves teren, ki v ostalem ni bil globok in na ka-teresra so Nemci navalili o priliki predvče-ts išnjegn napada, francoske čete spet zavzele. Do vi je bilo snoroesno, da potekajo prilično živahni boji na tem odseku. Ni znano ali gre tu za novo bitko, ali pa so to samo končne faze predvčerajšnjih spopadov. V vsakem primeru gre samo za krajevne boje, ki so zelo živahni in v katerih sodeluje na eni kakor na drugi strani vsega po nekaj tisoč mož. Artilerijski ogenj ob švicarski meji Basel, 25. maja. AA. (Reuter). Nocoj se jc celo uro slišalo težko bombardiranje s švicarske strani zapadnega bojišča. Eksplozije francoskih granat so se slišale iz smeri od nemških utrdb Istein pri Renu. Prav tako se je slišalo nemško protistreljanje. Pariški listi Pariz, 25. maja. AA. (Havas). Listi komentirajo vojni položaj brez pesimizma ter popolnoma objektivno. Poudarjajo, da se zavezniški odpor proti nemškim metodam organizira iz dneva v dan vedno boljše in da nihče ne dvomi v končni izid borbe, ki se je začela in v kateri se bodo Francozi s podporo Belgijcev in Angležev držali do konca. Charles Moriš pravi v »Petit Parisienu«, da ima tudi glavno francosko poveljništvo svoje namene, ki jih ne more objavljati. List pravi, da se bo generalu Weygandu s pomočjo njegovih sotrudni-kov posrečilo izvesti te načrte. General Lu-val pravi v »Journalu«, da se vidi na zemljevidu, kakšen manever je treba izvesti. da pa obstojajo v zvezi s to izvedbo gotove težave. »Populaire« pravi, da iz-gu Ijeno ali pridobljeno ozemlje ni najvažnejše, temveč da je glavno to, da se nasprotnik izčrpa in da se ga prisili, da opusti izvedbo svojih ciljev. »Oeuvre« se bavi z vprašanjem goriva, ki je neobhodno potrebno za vojskovanje. cBrez primera v zgodovini" Panz, 25. maja. b »Dirka k morju«, pravi Henri BidoRex«, ki bi moral odpluti koncem tega mesca, odpluje šele 10. junija, >Neptu-nia« pa, ki bi morala odpluti 1. junija, bo odplula šele 20. junija. Taylor ponovno pri papežu Rim, 25. maja. s. (Reuter) Posebni odposlanec predsednika Roosevelta Mvron Taylor je bil včeraj zopet sprejet pri papežu, že drugič v dveh dneh. Italijanski odmevi borbe na zapadu Milan, 25. maja AA. (Štefani). Revija Relazioni Intcrnazionali pravi v članku pod naslovom »Čas odločitev« da je Francija po vojni vodila zunanjo politiko, ne da bi upoštevala moč svojih armad, predvsem pa moč svojih demografskih sil Tako danes izguba enega milijona iljudi nc pomeni za Francijo isto kakor za Nemčijo. Dalje pravi ilist, da bo skorajšnji nemški napad na Veliko Britanijo pokazal, da je izolirana od Francije. Nemčija bo dosegla svoje cilje. Prav tako bodo tudi naravne težnje italijanskega naroda postalo dejstvo, in sc bodo uresničile. Italijanski narod z ozirom na nepopustljivo negativno stališče Francije in Velike Britanije ni nikdar dvomil, da bo moral prijeti za orožje, če bo hotel te težnje uresničiti. Fnostavno nesmiselno jc, da tak list, kakršen je »Tcmps«. danes trdi, da je bil v glavnem ugodno razpoložen nasproti težnjam italijanskega naroda. Danes je čas radikalnih rešitev. Danes sc Evropa obnavlja v smislu načel fašistične in narodno socialistične revolucije. »Popolo d'Italia« komentira zadnje dogodke na zapadnem bojišču te dogodke za bojiščem v Franciji in pravi med drugim: Pred nekoliko dnevi sc je še govorilo v Franciji o razdelitvi Nemčije ter neupravičenih zahtevah Italije in podobnih stvareh. Danes pa se govori o tem, kako je treba rešiti Francijo. Slišijo se razne obtožbe, toda nihče ne govori o glavnem krivcu: demokratičnem sistemu Francije. Milan, 25. maja. z. Vojni dopisnik »Po-pola d' Italia« na zapadni fronti poroča danes, da je general Weygand energično razčistil kaotični položaj, ki ga je prevzel od svojega prednika. General Weygand je odločno posegel v dogodke in pokazal mnogo večjo sposobnost v modernem bojevanju, kakor pa prejšnji vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Gamelin. Končno poudarja dopisnik, da se položaj na zapadni fronti sedaj docela razlikuje od položaja ob začetku tega tedna. Švicarska sodba o pogreškah zapada Curih, 25. maja. z. »Neue Ziircher Zei-tung« razpravlja v uvodniku o položaju na zapadu in ugotavlja, da morejo zavezniki sedaj drago plačevati svojo malomarnost. Kljub temu, da traja vojna že osem mescev, Anglija in Francija še nista uredili svoje vojne industrije tako, da bi dosegli zmogljivost Nemčije. Nevarnost za zaveznike je v tem, da bo nemško vojno vodstvo poskušalo z žrtvovanjem vseh svojih rezerv izzvati odločitev, še preden bosta mogli Anglija in Francija uresničiti svoje napore. Ali bo do takega nemškega poskusa prišlo, je težko reči, jasno pa je. da bi se s tem vojna do skrajnosti poostrila. Povečanje ameriškega letalstva Washington, 25. maja. AA. (Havas). Kongres je z 39 glasovi proti enemu sprejel zakon o povečanju letalstva 'Zedinjenih držav. Ta predlog zakona "jc bil izglasovan potem, ko je Roosevelt izjavil predstavnikom tiska, da želijo Zedinjene države pripraviti kader 50.000 pilotov. Oficirski zbor letalstva naj bi štel 8.000 oficirjev. ALI KAŠLJATE vsled prehlada? ' PUHLMANN-ov ČAJ lahko prepreči kašelj, razkraja sluz m ublažuje kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni zavitek od 125 g Din 37.—. Ogl. reg. br. 1503/1936 Sovjetsko-jugosiovenska pogodba odobrena Pogodba je objavljena v ,,Službenih novinah" in velja za tri leta Beograd, 25. maja. p. Današnje Službene Novine <■ objav ljajo trgovinsko pogodbo z dopolnilnim protokolom, ki je bila sklenjena in podpisana 11. maja v Moskvi z Zvezo socialističnih sovjetskih republik (SSSR). Pogodba je bila sestavi e-na v dveh originalih v ruskem in srbo-hrvatskem jeziku. V uvodu naglaša: Kraljevina Jugoslavija in SSSR sta se v želji, da ustvarita trgovinske pogoje prijateljstva in sodelovanja z vzpostavitvijo in razvojem gospodarskih odnošaiev med obema državama odločili skleniti trgovinsko pogodbo z naslednjimi določbami: Kmetijski in industrijski proizvodi s teritorija ene pogodbene države pri uvozu na področje druge pogodbene države ne bodo obremenjeni z večjimi carinami ali drugimi dajatvami odnosno davki, kakor se pobirajo pri uvozu sličnih proizvodov katere koli tretje države. Obe strani sta se sporazumeli, da druga drugi za jamčit a režim največjih ugodnosti elede carin in ostalih dajatev in davkov, ki se pobirajo pri uvozu. Poleg tega jamčita obe stranki druga drugi režim največjih ugodnosti v plačilnem prometu glede plačila carine, tarifiranja in klasifikacije blaga, carinskih tar.f, povečanja carin prekladanja blaga in skladanja blaga v skladišča. Kmetijski in industrijski proizvodi ene in druge stranke, ki gredo v tranzitu preko področja ene ali več držav, se ne bodo pri uvozu na področje druge pogodbene države obremenjevali z veči;mi taksami in dajatvami, z notranjimi taksami in dajatvami kakršnekoli vrste se ne morejo obremenjevati proizvodi druge pogodbene stranke v večji meri, kakor to velja za proizvode države z največjimi ugodnostmi. Do sklenitve veterinarske konvencije bo uvoz živine in živinskih proizvodov v eno od pogodbenih držav urejen na podlagi notranjih zakonov m predpisov Ladje pogodbenih držav in njihovi tovori uživajo v lukah druge pogodbene dr žave režim največjih ugodnosti. Vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik soglaša s tem da s pooblastili po zakonu o držav nem monopolu v zunanji trgovin: v vseh ruskih lukah olajša razkladanj« z jugoslo-venskih ladi; in nakladanje na jugosloven-ske ladje, kakor tudi oskrbo posadk in Oskrbo z gorivom in mazili Jugoslovenska vlada pa se zavezuje, da bo v lugosloven-skih lukah olajšala oskrbo ladij Zveze sovjetskih socialističnih republik. Nadaljnje določbe se tičejo ladijskih nesreč in brodolomov na obalah ene od pogodbenih držav. Kar se tiče plovbe na Dunavu in njenih pritokih in kanalih veljajo za ruske ladje ugodnosti. Nova angleška delegacija se odpravlja v Moskvo Vodi jo levičarski poslanec Cripps — Obnovljen poskus za sklep trgovinske pogodbe | Obe jx>gcdbeni stranki sta se zedinili, i da bosta uprav: njihovih železnic sk emii i konvencijo o direktnih tarifah. Zveza sovjetskih socialističnih republik bo dopustila j>o železniški in vodni poti tranzit preko svojega teritorija za blago, ki se odpravlja iz Jugoslavije v Nemčijo, baltiške in skandinavske države in obratno. Naša država pa dovoljuje svoboden tranzit preko svojega teritorija za blago, ki ga pošilja Zveza sovjetskih socialističnih-republik v tretje države in olDrat.no. pri čemer je blago oproščeno vseh tranzitnih j dajatev. Svoboden tranzit je dopuščen tu-I di v pogledu potnikov in njihove prtljage J pri izpolnjenih formalnostih. Glede pošt-j nega. telegrafskega in telefonskega pro-! meta se uporabljajo določbe svetovne poštne zveze. Pravne osebe, ki imaio domicil na področju ene od pogodbenih strank, so priznane tudi na področju druge pogodbene stranke in imajo ora\nco obračati se na sodišča zaradi zaščite svojih pravic. Določbe te pogodbe ne veljajo giede pravic, ki jih ena od pogodbenih strank daje v obmejnem prometu kakšni sosedni državi, nadalje glede pravic, ki izvirajo iz gospodarske unije in glede olajšav, ki jih je Zveza sovjetskih socialističnih republik dala ali bi jih dala Letonski, Litvi. Estonski in Finski ter obrnjenim azijskim državam. Zaključne dc!očbe se tičejo arbitraže v sporih, ki nastanejo iz sklenjenih trgovinskih poslov Pogodba stopi v veljavo na dan izmenjave ratifikacUskih instrumentov in velja za tri leta ter se po do-teku tega roka lahko odpove na tri mesece; če pa se ne odpove, se smatra, da je podaljašna in jo vsaka stranka lahko odpove na tri mesece. Trgovinska predstavništva Dodatni protokol določa ustanovitev trgovinskih predstavništev, ki bodo zastopala interese na področju zunanje trgovine. ter pospeševala medsebojni promet Sovjetsko predstavništvo bo imelo svoj sedež v Beogradu; po sporazumu med obema vladama pa se iahko usianove podružnice tudi v drugih krajih države. Jugosiovensko trgovinsko predstavništvo bo imelo svoj sedež v Moskvi. Vodja trgovinskega predstavništva in dva njegova namestnika uživajo privilegije diplomat-* skega predstavništva, prostori trgovinskega predstavništva pa eksteritorialnost. Trgovinsko predstavništvo se v zaščito svoje imunitete lahko poslužuje tudi šifre. Jugoslavija bo imela v Moskvi začasno trgovinsko predstavništvo, čigar funkcije bodo v primeru obnove rednih diplomatskih odnošajev prešle na trgovinskega atašeia pri jugoslovenskem poslaništvu. Ratifikacija tudi v Moskvi Moskva. 25. maja. p. Sovjetska vlada je danes ratificirala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. V najkrajšem času bo odpotoval pooblaščenec sovjetske vlade v Beograd, da z jugosiovensko vlado izmenja ratifika-cijske listine. Današnji sovjetski listi objavljajo v zvezi s tem tudi poročilo, da je enako tudi jugoslovenska vlada danes ratificirala to pogodbo z objavo v »Službenih Novinah«. London, 25. maja. s. (Reuter). Uradno potrjujejo, da odide cosianec s:r Staf-ford Cripps kot šef angleške trgovinske delegacije s štabom gospodarskih strokovnjakov v kratkem v Moskvo, da vodi trgovinska pogajanja s sovjetsko vlado. Cripps je bil predstavnik levega krili delavske stranke in je bil kot tak svoječasno iz stranke izključen. Diplomatski urednik »Timesa« piše. da bo sir Cripps odpotoval v Moskvo, da v imenu britanske vlade prouči možnosti sklenitve angleško-ruskega trgovinskega sporazuma. V spremstvu si: a Stafforda Crippsa bodo diplomatski in gospodarski svetovalci, toda njegovo odposlanstvo bo imelo v začetku vendar samo značaj sondiranja. Diplomatski urednik »Timesa« pravi dalje, da ima britanska vlada jasno stališče: Ona jo pripravljena na trgovinska pogajanja, teda ped pogoiom. da blago. ki bi bilo poslano v sovjet ko Rusijo, ne bi prišlo v nemški rajh. Moskva cdgo-varja. nadaljuje »Times«, da ne žeii. da bi podvrgla nadzorstvu svoj izvoz in uvoz. da pa bo dala zagotovila, da nobena stvar, ki bi jo dobila iz Anglije, ne bo uporabljena za pomoč sovražniku Vei:k3 Britanije. Anglija bi torej mog'.a pod temi pogoji izvažati v sovjetsko Rusijo kavčuk in kositer, uvažala pa bi iz sovjetske Rusije les. petrolej in nekatere življenjske potrebščine. List končno pravi, da ie izbira levičarskega poslanca sira Stfforda Crippsa simbol nacionalnega edin.-tva, ker bo on zastopal vlado, ki združuje vse stranke. SMepi strokovnih organizacij London, 25. maja. AA. (Reuter). Danes dopoldne se je v Westminstru sestalo na posebno konferenco okoli 5.000 zastopnikov, ki predstavljajo pet milijonov organiziranih delavcev, konferenco je sklical generalni svet Trade Union. Zastopniki razpravljajo o ukrepih, ki jih bo treba izdati, da se pospeši izdelovanje orožja Na konferenci bo spregovoril tudi novi minister za delo ter bo razložil svoje načrte za popolno mobilizacijo delovne sile. London, 25. maia. s. (Reuter). Izvršni odbor angleških strokovnih zvez je sprejel sklep, nai delavstvo podpira vlado in nudi vso pomoč vojski, dokler ne bo zmaga izvojevana. Končno je sprejel izjavo. ki pravi med drugim: »Konferenca izraža junaškem borcem za svobodo, oboroženim silam vojske in mornarice. jxwpolno zaupanje v njihovo odločnost, da se bodo borile proti silam napada in zmagali. Možje-borci! Pozdravljamo vaš pogum in vašo odločnost. Vsi smo enih misli in odločeni. da bedo naši viri popolnoma uporabljeni in da boste dobili vse orožje in vso municijo, ki ju rabite.« štednja s papirjem London, 25. maja s. (Reuter). Ministrstvo za produkcijo je odredilo dalekosežne omejitve v prodaji in v porabi papirja. Od ponedeljka dalje je prepovedano izdajanje novih časnikov, plakatov in cirku-larjev. članov obrambnega zbora v Angliji London, 25. maja. s. (Reuter). V prostovoljni obrambni zbor, ki je bil uista-novljen pretekli teden v Angliji za zaščito pioti sovražnim padalcem in peti koloni, se je doslej prijavilo v Angliji že 400.000 eseb. Organizacija prostovoljskih oddelkov po vsej državi odlično napiedu-je. Ponekod so prostovoljske oddelke organizirala tudi športna društva. Pošllfatev letal iz Kanade Otla\va, 25 maia. AA. (Reuter). Angleška vlada je vprašala kanadsko vlado ali razpolaga z vojnimi letali, ki bi se mogla poslati v Anglijo. Kanadska vlada je odgovorila, da razpolaga z večjim številom vojnih letal in da jih bo v najkrajšem času poslala čez Ocean v Anglijo. Naročila letal v Ameriki Washington. 25. maja AA. (Reuter). Komisija za nabavo letal za Anglijo in Francijo poroča, da je zadnjih 10 dni naročila letal in njihovih delov v sikupni vrednosti 100 milijonov dolarjev. Skupno ie bilo od začetka vojne do danes kupljenih letal in letalskih delov za zaveznike za 820 milijonov dolarjev (40 milijard dinarjev). Orient-ekspress na Francoskem ustavljen Pariz, 25. maja. s. (Ass. Press). Francosko prometno ministrstvo je danes sporočilo, da orient-ekspres ne bo več vozil na francoskem ozemlju. Urtavitev vlaka je pojasnjena z razlagi štednje. Iz diplomatske službe Beograd, 25. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov in na predlog zunanjega ministra ter v soglasju s predsednikom vlade sta premeščena: Dučič Jovan, veleposlanik v Buka-reštu za izrednega poslanika in opolno-močenega ministra v Madridu, dr. Aleksander Avakumovič, izredni poslanik in opolnomočeni minister v Madricku pa za veleposlanika v Bukarešti. Hudo neurje v Hrvatskem Zagorju Varaždin, 25. maja. o. V mnogih krajih Hrvatskega Zagorja in Gornjega P odrav-ja je divjala včeraj silna nevihta. Padala je toča. Sledil ji je močan naliv, med katerim so nenehoma švigale strele iz oblakov. Posebno hudo so bili prizadeti kraji od Krapine preko Ivanjca. Budinjščine, Novega Marofa proti Varaždinskim Toplicam in Ludbregu. V vasi Grbaševcu je strela ubila 40 let starega kmečkega posestnika Avgusta Lovrenčiča. Hude opekline pa ie dobil neki Ivan Guzninac, ki se še cJo danes ni predramil iz nezavesti. Samomor neznanca v zagrebškem kopališču Zagreb, 25. maja. o. V kopališču >Di-ani« na Ilici se je snoči oglasil neki tujec, ki si je kupil vstopnico v kopališče. V kabini pa je izvršil samomor, prereza! ai je žile na rokah in na nogah. Zaradi velike izgube krvi je kmalu omagal ?n izdihnil. Zaradi njegovega samomora je uvedena preiskava, a doslej tujca ni-o. mogli prepoznati. Pri njem so našli 600 din gotovine m zlato uro. Iz državne službe Beograd, 25. maja. p. S kraljevim ukazom je na predlog notranjega ministra upokojen sreski načelnik v Šmarju pri Jelšah dr. Ferdo Kartin. — Za računska inšpektorja pete skupine pri apelacijskem sodišču v Ljubljani sta napredovala dosedanja računovodja Vladimir Dekleva in Viktor Marčič. Naš zemljevid je danes na 3. strani. Približni potek fronte je označen na njem po poročilih, ki so nam hlla na razpolago do včeraj opoldne. Rawsgale London . .v**1 © CanJerb«»-» jJDove«' Graveli Br.qMo« _ Calats, 5 IVER NA FRANCIJA Merilo: ? f V --- •M»lm»». 53 I Hazcbrouek X _ _ _ a ^ v * - «r? ^Vi * CkarlerOi-—* % tValencienn« -ajV* Nsnffi! Halmedv * ( V^tf^^^So- l J-ii . ..Si.iub.^.^V V>0mw>* ^Abbev • oDnudeni n fcfmbrai fi". j^Go.«' •&we;'ine« --7V J' ' - r- ?»/£ Etaplesj 7T" . J7 V Maait»irMgp >f BruxeHe» ic 7Lieq« ■-J F»esr i*« Dipppe Amuna Rouen Elbeul Pontoise nbra« Bapjurn« L*Cafe»u" t Fournili0 ^Peronn« —' Mirjon i^Ou/nt,^ Ckarlev.D,, Jeauvais p » f*^— _pioivscmž ' bs. i tr n n * ® KrrulMt^ ^>Wt tLa>»«rjlavt»rne Reims •\Verd»n cl Ms .Ep«rnay IChate"* Veriailles Pariz k Bar U Ovc TouP ■žtrasabour RAZVOJ BOJEV NA ZAPADU Pregled za teden od sobote 18. maja do včeraj opoldne Velika nemška ofenziva na zapadnem bojišču, ki se je pričela s široko zasnovanimi operacijami dne 10. maja in privedla medtem do okupacije Nizozemske in velikega dela Belgije ter vdora preko severne Francije proti francoski morski obali, je še vedno v polnem razmahu. V pohodu so tri združene nemške armije, ki operirajo na prostoru v severni Franciji, in pa dve veliki nemški armiji, ki pritiskata adnižene belgijske, angleške in francoske divizije od vzhoda proti zapadu k belgijski morski obali, štirinajst dni se bije na razzioimenskih bojiščih ena najbolj krva-vh borb v svetovni zgodovini, borba, v kateri se udejstvuje cvet nemške, rngle-ške, francoske in belgijske mladine. število borcev v obeh velikih vojujočih se taborih ni znano, verjetno pa je. da se bore trenutno trije do štirje milijoni mož. Nemško vrhovn-o vodstvo je vrglo v te operacije cvet svoje vojške in večino svojih slovitih oklopnih divizij ter na tisoče letaL Prav tako pa tudi zavezniki ne šte-dijo svojih sil in svojega vojnega materiala. Vojne operacije nemške vojske so imele pretekli teden dva velika cilja: 1. razširiti čim bolj prodor skozi francosko DaJadiorovo črto ter iz njega pritisniti proti jugu na Pariz in proti zapadu do francoske morske obale, zlasti dc tako zvanega Rokavskega preliva, ki lo« či Francijo od Anglije; 2. z veščimi operacijami obkoliti združeno belgijsko, angleško in francosko vojsko v zapadni Belgiji v nižinah Flandrije ter jo vreči v morje ali pa prisiliti na predajo. Operacije v jugozapadni Belgiji Nemški armiji, ki sta pritiskali umikajoče se belgijske, anglešfke in francoske divizije iz črte Anvers — Dyl — reka Sambre, sta se ustavili v sredo na črti mesto Gent — reka šelda — mesto Valenci-ermes. Umikajoče se zavezniške čete so v redu izpraznile belgijsko nižino med reko Dylo in šeldo ter brez boja prepustile napredujočim nemškim divizijam belgijsko prestolnico Bruselj in največje belgijsko pristanišče Anvers. Pri svojem postopnem etrategičnem umiku so zavezniki sproti uničevali za seboj vse prometne zveze in tako zavrli hitrost nemškega prodiranja. Med umikom so bili seveda ves čas izpostavljeni napadom nemških letal, kakor so na drugi strani tudi zavezniška letala neprestano napadala predirajoče nemške kolone. Nemška letala so ves teden tudi sistematično napadala pristanišča v zaledju zavezniških armad v zapadni Belgiji, da. bi na ta način preprečila in onemogočila izkrcavanje novih čet in vojnega materiala, pa tudi onesposobila ta pristanišča za morebitno vkrcanje zavezniških divizij, če se ne bi mogle prebiti skozi nemški obroč proti jugu. Poskusi za prerezanj e nemškega klina Zavezniški vojski v Belgiji se je medtem posrečilo deloma reorganizirati svojo fronto in vsmeriti glavno silo svojih divizij proti jugu za operacije proti nemškemu prodornemu klinu, ki jih je odrezal od francasko-angleške vojske na jugu. Obramba na črti Gent—šelda—Valencien-nes je bila tako močna, da se je posrečilo nemškim napadalnim oddelkom šele v četrtek prekoračiti reko šeldo pri Oude-naardu ter potisniti belgijske, angleške in francoske branilce za reko Lys in vdreti v mesto Gent, kjer so se vršili hudi poulični boji. Medtem se je glavni del zavezniške vojske v zapadni Belgiji, ki šteje okoli 25 divizij ali kakega pol milijona mož, vsmeril na jug, kjer je pričel pritiskati na črti Arras — Caanbrai — Douai z namenom presekati nemški prodorni kKn in se združiti s francoskimi četami, ki op«erirajo na jugu okoli Amiensa in St. Quentina. V koliko se bo posrečila ta operacija bodo pokazali dogodki prihodnjih dni. Težišče vseh nemških velikih operacij pa je bilo pretekli teden na ozemlju nemškega prodornega klina ali kakor ga Francozi imenujejo »nemškega žepa«. Ta klin je segal v soboto, 18. maja, približno od trdnjave Maubeuge preko trdnjavice Hirson in kraja Vervins ob reki Serre do mesta Rethel ob reki Aisni, pa od tam Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja na- ravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabl ja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Ogl. reg. S. br. 30474/35. naprej do Sedana. Francozi so sicer poskušali zaustaviti nemško prodiranje v prodornem klinu, zdi pa se, da je nastala v prvih urah po nemškem vdoru skozi po francoskih četah slabo zasedeno Daladi-erovo linijo med francoskimi oddelki na tem odseku največja zmeda, ki so jo znali Nemci spretno izkoristiti. Francozi so celo pozabili pognati v zraik za nemško napredovanje nadvse važne mostove preko reke Meuse. Nemško vrhovno vodstvo je pravilno ocenilo posledice francoske zmede in vrglo v prodorni klin svoje najboljše čete, na čelu jim 8 do 10 oklopnih. divizij, ki so prodirale skozi severno Francijo proti morju kakor neustavljiv jeklen klin. Nemški prodor proti morju Dočim je še v soboto 18. maja vse kazalo, da bodo Nemci udarili z glavnimi silami proti Parizu, je postalo v ponedeljek 20. maja jasno, da streme pred vsem za tem, da se prebijejo do morja in talko razcepijo zavezniške sile na dva dela, ki med seboj ne bosta več v zvezi. Cilj, ki si ga je zastavilo nemško vrhovno vodstvo je tako velik, da je zanj pripravljeno doprinesti tudi največja tveganja in največje žrtve. Nemški prodor se je razširil v ponedeljek do črte mesto Rethel — Laan — St. Quentin — Le Cateau in nazaj do trdnjave Maubeuge. Francozi so se postavljali v bran, posrečilo pa se jim je samo zajeziti prodiranje proti jugu, dočim je pritiskajo kakih 3000 nemških tankov z orjaško silo bolj in bolj proti severoza-padu, kjer se jim je postavljala po robu 9. francoska armija pod komando generala Girauda. Njene štiri divizije in pomožne brze edinice lahkih in srednjih tankov pa niso bile v stanju odolevati strašnemu pritisku jeklene gmote nemških motoriziranih kolon, ki so jih v torek 22. maja pregazile in se spustile kakor jeklena reka od St. Quentina preko Amiensa in Ar-rasa vse do mesteca Abbevillea Ob izlivu reke Somme v morje. Nemške napadalne divizije so s svojo taktiko drznih in brezobzirnih napadov dosegle velik strateški in nič manj velik moralni uspeh. Pod vtisom tega prodora, je bil sestavljen tudi zgodovinski govor predsednika francoske vlade Reynauda, ki je odkrito priznali, da se nahaja Francija v resni nevarnosti in zavezniki ▼ zelo težkem položaju. Posledica nemškega prodo- ra pa je bila tudi zamenjava dotedanjega vrhovnega komandanta zavezniških vojsk, generala Gamelina z generalom Weygan dom, ki je prevzel na svoje rame tako težko in odgovorno nalogo, kakor redkoka-teri vojskovodja pred njim. Srditi boji v severo- zapadni Franciji Po prodoru nemških oklopnih divizij proti morju je bilo postavljeno zavezniško vojno vodstvo pred usodne odločitve Odločilo se je postaviti se v bran nemškemu prodiranju z vrsto lokalnih ofenzivnih aikcij pri katerih sodelujejo tako severna zavezniška vojska na severnem boku nemgkega vdornega klina na črti Valenciennes — Douai — Cambrai — Arras, kakor na jugu operirajoča francoska vojska na črti Abbeville — Amiens — La Ferre — reka Somme — reka Aisne — trdnjava Mootmedjr. Te lokalne ofenzivne operacije zaveznikom so še v teku in so združene z vrsto najbolj srditih bitk. o katerih pravijo Nemci sami, da prekašajo po svoji straihovitosti celo najbolj krvava poglavja zadnje svetovne vojne. Zaveznikom se je po pariških in londonskih paročffiih v teku teh operacij posrečilo zavzeti Arras, Cambrai in Amiens ln zožiti nemški žep pri Beuapamu med Cambrai-jean in Amiensom na širino 40 km. Ako pa se jim bo posrečilo presekati nemški žep in s tem rešiti severne zavezniške vojske v zapadni Belgiji, je vprašanje, na katerega bodo odgovorili dogodki prihodnjih dni. Kljiib težkemu položaju pri Amiensu, Arrasu in Cambrai ju. pošilja nemško vrhovno vodstvo neprestano nove oddelke skozi grlo nemškega prodornega klina med Amiensam in Cambrai jem proti zapadu, kjer operira motorizirana nemška armija generala Bliicherja proti francoskim luikam ob Rokavskem kanalu in vse bolj pritiska na bok zavezniške vojske v zapadni Belgiji. Posrečijo se ji je prodreti do črte Boulogne — St. Omer — Bethu-ne — Arras. Njen cilj je zasedba kanalskih luk in združitev s severnima nemškima vojskama, ki potiskata združene belgijske, angleške in francoske divizije od Genta — Brugga — reke Lya proti jugu v prostor med Lillom — Valencienesom — Cambraiom — Anrasam — St. Omer-jem in morjem. To in ono s Koroškega žene in dekleta kot nosilke slovenskega kulturnega življenja — Materinske proslave — Pojasnjen zločin Drobiž Zaradi številnih vpoklicev mož in fantov je prešlo glavno breme slovenskega kulturnega udejstvovanja na Koroškem na žene in dekleta. Kaže, da se bodo dekleta obnesla zlasti v narodno najbolj ogroženih krajih. Kakor posnemamo iz »Koroškega Slovenca« bodo prihodnjo nedeljo, 26. t. m. občni zbori slov. kulturnih društev na Brdu pri šmohorju in v šmihelu pri Pli-berku, naslednjo nedeljo pa v št. Tomažu nad Celovcem in v št. Petru na Vašinjah. Vsi ti občni zbori so povezani z materinskimi proslavami z bolj ali manj pestrim sporedom. Na Brdu bo hkrati tudi občni zbor za slov. društvo v Melvičah. Spored bo izpolnjen z deklamaoijami in petjem, poleg tega bo govoril tudi zastopnik prosvetne centrale. Drugod so na sporedu tudi krajši prizori ter nastopi tamburašev in tamburašic. V Bilčovsu bo materinska proslava, prt kateri bodo sodelovali predvsem otroci. Tudi v Svečah je bila lepa materinska proslava, na kateri so nastopali slovenski otroci in se z ljubkimi deklamacijaml poklonili slovenskim materam. Pretekli teden je prišlo na Koroško TT0 otrok iz Bavarske. Za več tednov bodo nastanjeni pri zasebnih družinah. Istočasno odhaja na letovanje 253 koroških otrok v razne kraje Nemčije. 6. maja je bflo na južnem Koroškem otvorjenih 80 otroških vrtcev, ki jih vodijo nemške učiteljice. Pred kratkim smo poročali o skrivnostni smrti mizarskega pomočnika Franca Ur-bančka, ki so ga našli v Beli mrtvega. Sedaj je policija dognala, da sta Urbančka umorila njegova žena in njen ljubček. 20. aprila je Urbančkova žena naročila svojemu možu, naj ji pomaga prinesti vrečo krompirja, ki ga je kupila onstran Bele. Ko je mož nosil krompir ga je iz zasede napadel ljubček žene, nakar sta ga skupno vrgla v Belo in ga držala tako dolgo pod vodo, da je utonil. Oba zločinca čaka težka kazen. V Celovcu je gostoval te dni italijanski orkester »Orchestra Romana da Camera«. Nastopil bo kasneje še v drugih nemških mestih. V Spodnji KneZi je umu v starosti 72 let Lukež Dobrovnik. Mož je bil znana dobri-čina in lep značaj, kar je dokazal tudi s svojim narodnim zadržanjem. V VogTčah so poKOpall nekdanjega preA. sednika Slov. prosvetnega društva Toneta Grosa. Pokojnik je bil zelo dober pevec in je dolga leta sodeloval pri slovenskem pevskem društvu. Dosegel je 41 let in zapušča ženo ter dva nedorasla otroka. Slovenija v očeh italijanskega novinarja Vodilni fašistični organ »II Popolo d* Ita-lia« z dne 21. t. m. je objavil daljšo reportažo svojega posebnega poročevalca Lina Pellegrinija iz Ljubljane. Po njegovem opisu posnemamo naslednje odstavke: »Na psihologijo Slovencev se da zelo vplivati, znabiti tudi zaradi prirodne miroljubnosti slovenskega naroda. Deluje se lahko predvsem na mani odgovorne elemente. manj razgledane, manj resne... Spričo spremenljivosti teh značajev, ki znabiti vendarle še niso balkanski, se dejanski pomen dogodkov navadno ne »občuti«. Seveda, znano je. da so ofcmejni pa- sovi navadno najbolj občutljivi in zato | tudi najbolj vznemirljivi To ie človeško.« Poročevalec nafto omenja s priznanjem poslednje ukrepe glede tiska ter prepovedi vseh zborovanj in sestajanj, razen verskih, ter dodaja: »Izjema glede verskih zbiranj je seveda velikega pomena za Slovenijo. kjer je ljudstvo po svoji ogromni večini katoliSco. Ta katoliški značaj bi celo utegnil postati značilno zanimiv v pogledu slovenske usmeritve v odločilnih okoliščinah, ko bi bilo potrebno iz nujnosti napraviti kreposti. Za sedaj je to pozitiven element samo proti komunističnemu pronicanju... Slovenci so, kar ponavljam. miroljubni po naravi, četudi iščejo sedaj s težavo svojo smer. Slovenci so vedno dobro razumeli — in tega ne vedo vsi —, kakšne so njihove prave, prirodne meje. Sami bi Slovenci gotovo ne bili sposobni velikih dejanj; njihove manifestacije bi bile bolj platonske, čustvene. Res je. da nekateri glasovi nimajo velikega pomena, vendar imam tu občutek, da se tu uresničuje bajka o pastiričici, ki vpije zaradi volka...« Poročevalec omenja v tej zvezi odmev prve vzpostavitve stikov med Beogradom in Moskvo ter ž njim zaključuje svoje poročilo z navedenim občutkom. Zamenjava nemških in poljskih internirancev Curih. 23. maja. z. Včeraj je potovalo preko Curiha v Francijo 95 francoskih državljanov. po večini žensk, ki so bili internirani v Varšavi in sedaj zamenjani za internirane Nemce v Franciji. DEMTCOSMOCHEMIA ZAGR E BSMIČI KLASOVA 2 2 Kralj in knez namestnik na slavi gardne konjenice Ob prihodu in odhodu sta bila pozdravljena z navdušenimi ovacijami Beograd, 25. maja. p. Konjeniška brigada kraljeve garde je danes na tradicionalen način proslavila svojo slavo. Vojašnica in vse dvorišče sta bili okrašeni z zelenjem in zastavami. Na slavo so prišli tudi najvišji državni predstavniki, med njimi kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, člani vlade z ministrskim predsednikom Cvetkovičem. predstavniki številnih kulturnih in nacionalnih organizacij ter mnogo občinstva. Ob 10. sta prispela, burno pozdravljena, Nj. Vel. kralj Peter in Nj. Vis knez namestnik Pavle. Nj. Vel. kralj je nosil uniformo podnarednika-go-jenca vojne akademije, Nj. Vis. knez namestnik pa uniformo armijskega generala. Visoka gosta so pozdravili navzoči odlični-ki in kot domačin poveljnik konjenice kraljeve garde general županjevac. Kralj in knez namestnik sta pregledala častno četo, nakar je Nj. V. kralj pozdravil zbrane vojake z vojaškim pozdravom: iPomozi bog, junaci!« Vojaki so mu gromko odgovorili: »Bog Ti pomogao!« Kralj je nato vojakom še čestital slavo, nakar je sledil slavski obred. Poveljnik konjenice kraljeve garde general županjevac je imel na zbrane vojake krasen nagovor, v katerem jih je opozarjal na svetle tradicije kraljeve garde in jih pozival, da tudi oni enako požrtvovalno in junaško vrše svoje dolžnosti do kralja in domovine. Svoj govor je zaključil z vzklikom kralju, knezu namestniku in kraljevskemu domu. ki so se mu vsi zbrani navdušeno pridružili. Vojaki so nato defilirali mimo Nj. Vel. kralja in ostalih visokih gostov, ki so bili zbrani na častni tribuni. Po defileju se je Nj. V. kralj odpeljal nc.zaj na dvor, zopet spremljan z navdušenimi ovacijami, ostali gostje pa so se podali na zalcuskc, ki je bila prirejena v Gardijskem domu. Tu je poveljnik konjenice general županjevac nazdravil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki se je na zdravico toplo zahvalil v kraljevem in svojem imenu. Zbrani oficirji in gostje so sprejeli besede Nj. Vis. kneza namestnika z dolgotrajnimi ovacijami. godba pa je intonirala državno himno. Po zakuski se je knez namestnik vrnil v dvor, pri odhodu zopet navdušeno aklamiran od vseh navzočih. Hrvatski ban v Beogradu Beograd, 25. maja. p. Ban Hrvatske šubašič je prispel davi v Beograd. Dopv dne se je udeležil slave konjeniške brigade kraljeve garde, popoldne pa je bil sprejet v avdijenco pri Nj. Vis knezu namestniku Pavlu. Trgovinska pogajanja s Turčijo Beograd, 25. maja. p. Davi je prispela v Beograd turška trgovinska delegacija pod vodstvom direktorja kmetijskega ministrstva šefketa Perkinova. Z jugoslovensko delegacijo bo razpravljala o reviziji trgovinske pogodbe in prilagoditvi medsebojnega prometa novim razmeram. Prav tako se bodo ob tej priliki vodila pogajanja za novo ureditev opijskega sporazuma. počil prvi strel legli na tla. Tako so ležali ves čas streljanja, dokler se ni pojavila policija. Atentatorji pa so pobegnili ter preje vrgli še zažigal no bombo. K sreči ta bomba ni eksplodirala. Vnr.k Trockega je bil ranjen. Atentatorji so »Speljali s seboj osebnega tajnika Trockega. Poskusen atentat na Trockega Mexico, 25. maja. AA. (Reuter). Ameriška policija vodi energično preiskavo v zvezi z atentatom, ki je bil poskušen na Trockega, Na osnovi preiskave je bilo do-gnano, da se je atentata udeležilo okoli 30 oseb, ki so bile preoblečene v stražnike. Posrečilo se jim je premagati onih pet stražnikov, ki so bili na straži pred stanovanjem Trockega. Ko so se atentatorji približali hiši, v kateri živi Trockij z ženo in vnukom, so začeli streljati, tako da se na vsem poslopju poznajo sledovi izstrelkov. Trockij, njegova žena in njegov vnuk so se rešili na ta način, da so se takoj, ko T J 0 R E N I A adriatica V NEW-YORK: »Roma« 10. VI. iz Trsta; 11. VT. iz Dubrovnika. — »Conte di Savoia« 11. VI. iz Genove. V BUENOS AIRES: »Virgilio« 12. VI iz Genove. — »Vul-cania« 19. VI. iz Trsta; 19. VI. iz Splita. V VALPARAISO: »Oceania« 21. VI. iz Genove. Informacije: „Italia" — Lloyd Triestino LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15. Navodila za športni red v državi Ministrstvo za telesno vzgojo predpisuje glavne smernice za bodočo notranjo ureditev športnih organizacij zasebne pobude Včeraj smo o akciji za sporazum med športnimi zvezami na pobudo iz Beograda kratko pisali v športni rubriki, danes pa so glede nadaljnjega dela za enotno organizacijo našega športa že izšla posebna okvirna navodila ministrstva za telesno vzgojo, ki bodo lahko brez posebnih konferenc pripomogla, da se bo naše športno življenje v bodoče spet razvijalo brez vpliva raznih krogov, ki so pri tej novi ureditvi zasledovali često drugačne cilje in ne samo športne. Oficielno poročilo pravi: Beograd, 25. maja. AA. Zaradi čim uspešnejše in pravilnejše organizacije odn. reorganizacije državnih športnih zvez kraljevine Jugoslavije in po čl. 1 uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo je minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič predpisal naslednja navodila za izdelavo pravil državnih združenj za telesno vzgojo: 1) Ime zveze. Državna športna zveza ali telesno kulturna zveza, ki je pristojna za reprezentacijo in upravo določene panoge telesne vzgoje zasebne pobude na ozemlju vse kraljevine, mora imeti v svojem nazivu pojem »jugoslovenska« ali »kraljevine Jugoslavije« ter oznako panoge telesne vzgoje, za katero je včlanjena pri mednarodni zvezi, n. pr.: »Jugoslovenska plavalna zveza« ali »Plavalna zveza kr. Jugoslavije«. Naziv »Vrhovna«, ki je bil sprejet pri nekaterih zvezah, ni potreben. 2) Sedež zveze. — Sedež državne športne zveze mora biti v kraju, kjer so najboljši pogoji za njen procvit, t. j. v prestolnici ali v naravnem središču dotične športne panoge. Pri določanju naravnega središča je treba upoštevati tradicijo kakor tudi popularnost dotične športne panoge, prav tako pa tudi organizatorično sposobnost in tehnično opremo športnih delavcev v dotičnem kraju. Glede sedeža zveze odloča zvezina skupščina. 3) Organizacija zveze. — Posamezne državne športne zveze ustanavljajo narodne zveze (srbska, hrvatska, slovenska) sporazumno. V pravilih narodnih zvez mora biti predvideno včlanjenje teh zvez v ustrezno državno zvezo kraljevine Jugoslavije. Po panogah telesne vzgoje, v katerih ni narodnih zvez, ustanavljajo državno športno zvezo klubi z vsega ozemlja države sporazumno in neposredno. Do ustanovitve vseh narodnih zvez bodo klubi s področja, na katerem narodna zveza ni bila ustanovljena, neposredni člani državne športne zveze. 4) Področje in pristojnost zveze. — Državne športne zveze obsegajo celotno državno ozemlje in so edini vrhovni uradni zastopniki za pristojne stroke telesne vzgoje nasproti vrhovni državni upravi in inozemstvu, kar se kaže v včlanjenju v mednarodni zvezi. Pristojnost športnih zvez kraljevine Jugoslavije v odnosu nasproti članom (narodne zveze, klubi) bo urejena s pravili. Krajevna pristojnost narodnih zvez se bo strinjala z upravno politično ureditvijo države. 5) Postopek pri reorganizaciji. — Da bi se preprečili nesporazumi in spori, ki bi utegnili biti škodljivi za športne interese, je potrebno, da se pred reorganizacijo vsake zveze posvetuje uprava obstoječe zveze s športnimi delegati močnejših športnih središč (predvsem Beograda. Zagreba in Ljubljane), da se tako doseže sporazum glede reorganizacije zveze. Dokler sporazum ni dosežen, se reorganizacija ne sme začeti: Ce kakšna državna športna zveza začne z reorganizacijo brez prejšnjega sporazuma in ne pride do soglasja glede vprašanja pravil niti v roku 6 mescev, bo dal minister za telesno vzgojo navodila za rešitev spornih vprašanj. Pri izdelavi pravil je treba paziti na čim širšo samoupravo članov državne zveze, če gre za narodne zveze. V smislu zakonskih določb o združenjih in posvetih ter po čl. 1. tč. 3 uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo odobrava pravila državnih športnih zvez kraljevine Jugoslavije ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo. Gospodarstvo Zboljšanje zaposlenosti v marcu Po najnovejši statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je zaposlenost v Sloveniji od februarja do marca precej zboljšala. Medtem ko smo v februarju zabeležili le slab sezonski dvig števila zaposlenega delavstva (od januarja do februarja je število zavarovancev naraslo le za 1391 nasproti 2641 v lanskem letu) nam je marc prinesel prav naglo povečanje števila zaposlenih delavcev. Od februarja do marca se je skupno število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani povečalo za 5895, medtem ko je v lanskem marcu znašal ta sezonski dvig le 2714 zavarovancev. Sezonsko zboljšanje zaposlenosti je imelo za posledico, da se je skupno število zavarovancev dvignilo preko lanske višine. Med tem ko smo imeli v februarju 91.265 zavarovancev (za 1033 manj nego lani), se je število v marcu povzpelo n* P7.160, to je za 1448 več nego v lanskem marcu. V marcu se je znova povečala dnevna zavarovana mezda. Med tem ko je v februarju znašala 25.51 din, je v marcu dosegla 2G.15 din in je bila pri tem za 0.93 višja nego lani. Skupna dnevna zavarovana mezda pa se je v marcu dvignila na 2.541 000 din, to je za 127.000 din več nego lani. Od celotnesa povečanja števila zavarovancev od februarja do marca (za 5895) odpade pretežni del na gradbeno stroko. Pri gradnji cest. železnic in vodnih zgradb je število zavarovancev naraslo za 2722, pri gradnjah nad zemljo za 1087 in v industriji gradbenega materiala za 401. Znatnejše povečanje je zabeleženo v gozd-no-žč-garski industriji, kjer je število zavarovancev v marcu naraslo za 723. Tudi v tekstilni industriji se je število zapo- Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 25. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 83.25, za julij 83.50, za sept. 84.375; koruza: za maj 62.625, za julij 61.625. slenih delavcev povečalo za 218 in v oblačilni industriji za 225. Da je bilo v marcu skupno število zavarovanih delavcev za 1448 večje nego lani, je pripisati izključno narasli zaposle- , nosti pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, ?sj je bilo pri teh delih v marcu zaposlenih 7057 delavcev, to je za 3656 več nego lani. To povečanje števila zaposlenih delavrrv je v zvezi z gradnjo železnice Črnomelj - Vrbovsko. V ostalem pa je zaposlenost v gradbeni stroki precej manjša nego v lanskem letu. Tako je število zavarovancev, zaposlenih pri gradnjah nad zemljo v primeri z lanskim marcem nazadovalo za 1249 na 2073 in zaposlenost delavcev v industriji gradbenega materia-la za 477 na 4017. Navzlic povečanju od februarja do marca je bila zaposlenost v gozdno žagarski industriji manjša nego lani, saj je v tej stroki število zavarovancev v primeri z lanskim marcem nazadovalo za 552 na 6932, vrhi tega pa v industriji za predelovanje lesa za 345 na 4181. Tudi v tekstilni industriji je zaposlenost še vedno slabša nego lani in je bilo v marcu zavarovanih povprečno 16.827 delavcev (za 524 manj nego lani) ter v oblačilni industriji 5274 delavcev (za 218 manj nego lani). Nadalje je bilo v usnjarski industriji 1994 delavcev (za 115 manj) in v čevljarski industriji 3031 delavcev (za 55 manj); nadalje v kemični industriji 2385 delavcev (za 124 manj) in v grafični stroki 1204 delavci fza 40 manj). Povečanje pa izkazuje kovinska industrija, kjer je bilo v marcu 8200 delavcev (za 255 več) in gostinska stroka, kjer je bilo zaposlenih 3245 delavcev in.nameščencev (za 130 več). Ljubljanski trg Trg je sedaj z vsakovrstno zelenjavo tako dobro založen, da nam v tem pogledu preostane le še želja, da bi biia zelenjava še cenejša. Uvoženo solato gospodinje za domačo porabo ne kupujejo več mnogo, ker je sedaj dovolj domače berivke, ki je že poceni. Tudi je že dovolj glavic mehke solate, ki pa je še vedno po 50 par do 1 din glava. Domači beluši so ccncjši, in sicer prodajajo butarice po 4 do 6 din. Pripraviti se da tudi nadomestek beluše iz man-goldovega stebla Prav tako so okusni in dosti cenejši. Kot najccnejši sveži kompot pride sedaj v poštev raba^bara. ki je v tem ____...................... letnem času zelo sočna. Tudi za vkuhava- 1 so že^v petek vse razprodali". Cena doma- nje je zelo priporočljiva Iz listov pa lah- čim ribain jc ostala nespremenjena. ko pripravimo izvrstno prikuho, na isti I način kakor špinačo Čas je ugoden za raz-ne zelenjadne juhe iz mladih zelišč. Uvoženih zelenjav se še po večini ogibamo, ker so ccnc visoke. Izjema jc grah (po 7 do 8 din kg) iz katerega lahko pripravimo raznovrstna jedila. Cena jajc sc ni spremenila, perutnina pa se jc zopet nekoliko podražila tako da prodajajo sedaj kokoši po 16 do 18 din kg, žive teže. Nekaj je še prav lepih jabolk od 10 do 12 din. slabše vrste in že nagnite so od 6 do 8 din kg. Letos je še vedno mnogo suhih češpelj na trgu po 6 do 8 din kg. Prav okusne so češnje po 12 do 16 din kg. Za enkrat jih kupujejo večinoma samo po četrt kilograma. Konzuni se pač vedno ravna po plačilnih zmožnostih kupca. Nič ne kaže. da bi se surovo maslo kaj pocenilo. Cena se giblje od 36 do 48 din kg. Včeraj so gospodinje zaman povpraševale po morskih ribah Bilo jih je malo in Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri žolčnih kamnih in kroničnem vnetju žolčnega mehurja je treba piti štirikrat na dan 100—200 g segrete vode Donat! — Hitro piti ! BELE aprila letošnjega leta. Kakor pa sedaj poročajo iz Kcvna, so tamkajšnji Nemci prejeli navodila, naj prijavijo svoje premoženje nemški izselitveni komisiji do 1. junija letošnjega leta, ker bedo morali najkasneje v juniju zapustiti litovsko ozemlje. Iz tega sledi, da bo dosledno izveden sporazum, sklenjen med Ribbentropom in Molotovorn. da se morajo namreč vsi Nemci iz sovjetske interesn? sfere, kamor spadajo sedaj vse tri baltiške države, čimprej izseliti. Novi kovanci po 10 Na podlagi zakona o umiku starega in o kovanju novega kovinastega denarja cd 31. julija 1937. in v sporazumu z Narodno banko je finančni minister izdal naslednji odlok: Od 31. t. m. se bo začel preko Narodne banke postopno puščati v promet novi kovani denar po 10 din iz niklja, skovan na podlagi zakona o umiku in o kovaniu novega kovinastega denarja od 31. julija 1937. Novi kovanci po 10 din so izdelani iz čistega niklia in imajo po zakonu dolečan premer 23 mm z nazobčanim obodom in so težki 5 g. Na sprednji strani je vtisnjen desni profil Nj. Vel. kralja Petra II.: nad njim vzporedno s koncem gravure tega lika je podpis umetnika F. Dinčič v cirilici, okoli lika Nj. Vel. kralia pa ie v krogu vtisnjeno »Kraljevina Jugoslavija« in sicer v cirilici. Na zadnji strani ie vtisnjena vrednost kovanca v arabskih številkah »10« z označbo »dinarjev«, in sicer v latinici, pod tem pa ie v arabskih številkah napisana letnica 1933. Nad številko 10. ki predstavlja vrednost kovanca. je vtisnjena krona kraljevine Jugoslavije. Na desni strani je v polkrogu vtisnjena bukova vejica, na levi strani na prav tako v polkrogu lovorjeva vejica. Obe sta zvezani s trakom in se z vrhovi dotikata krone Jugoslavije. Stari kovanci po 10 din se vzamejo iz prometa do 31. avgusta Na podlagi § 1. zakona o umiku starega denarja iz obtoka in o kovaniu novega ter v sporazumu z Narodno banko je finančni minister izdal naslednji odlok: Začenši od 31. maja t. 1. in v roku 3 mesecev, to je do 31. avgusta vključno, se umakne iz prometa stari srebrni denar po 10 din, skovan na podlagi zakona o kovaniu srebrnega denarja po 10 in 20 din od 28. novembra 1931. Po preteku gornjega roka preneha biti ta vrsta denarja zakonito plačilno sredstvo in bo mogoče te kovance v naknadnem roku 6 mesecev zamenjati brez odbitka z novim denarjem pri blagajni Narodne banke in državnih finančnih ustanovah. Maksimalne cene kruhu Na podlagi čl. 5 odst. 1 uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 (SI. 1. 68/15) je ban dravske banovine določil naslednje najvišje cene kruha: a) za 1 kg belega kruha iz pšenične moke št. 0 ali Ogg do 5.40 din, b) za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4 do 5 din, c) za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 do 4.50 din. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8 uredbe o kontroli cen. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse nasprotne odobritve cen kruha. Naš turistični promet in vojna Po podatkih, ki so objavljeni v mesečnem poročilu Narodne banke, je bilo v naši državi lani 939.226 turistov nasproti 1,007,001, 907.935 in 950.786 v prejšnjih dveh letih; od tega je bilo lani inozemskih turistov 275.831 nasproti 287.391, 273.897 ln 258.994 v prejšnjih treh letih. Kakor število turistov, je nazadovalo tudi število B >6ni'.»ij Vsi so padle na 5.45 milijona nasproti 5.48, 5.29 in 5.28 milijona v prejšnjih dveh letih. Slabši rezultat lanskega leta je pripisati predvsem naglemu zaključku turistične sezone ob izbruhu vojne. Medtem ko smo Imeli v avgustu 132.206 turistov, je to število v septembru padlo na 87.324, v oktobru na 48.459 in v novembru celo na 40.299; šele v decembru se je število nekoliko dvignilo na 54.541. Inozemskih turistov je bilo v avgustu 39.009, v septembru 20.622, v oktobru 8742 in v novembru komaj 6972, v decembru Pa »e je število inozemskih turistov povečalo na 13.134. Pri nočninah pa se kažejo posledice vojne v naslednjih številkah: v avgustu beleži statistika še 1.18 milijona nočnin. v septembru 0.65, v oktobru 0.17 in v novembru 0.16 milijona nočnin in šele v decembru se je število nočnin dvignilo na 0.21 milijona. Nočnine inozemskih turistov pa so padle Od 247.000 v avgustu na 141.000 v septembru 41.000 v oktobru in komaj 33.000 v novembru; v decembru pa se je število nočnin inozemskih turistov zopet povečalo na 75.000. Gospodarske vesti Ustanovitev kazenskega odseka v finančnem ministrstvu. Na podlagi zakona o organizaciji finančne uprave in zaradi izkazane potrebe po najnovejših spremembah v pravilniku o poslovnem redu, se je v finančnem ministrstvu ustanovil kazenski odsek. V delokrog kazenskega odseka spada: 1) izdajanje odlokov in vseh drugih sklepov, ki se tičejo devizno-valutnih kazni, in sicer na podlagi izvršenih pregledov od strani nadzorstvenega odseka; 2> odgovori državnemu svetu na posamezne odloke; 3) izdajanje vseh ukrepov zaradi zagotovitve in plačila izrečenih kazni. = Trgovec, ki gre s tokom časa. plecia, da se vedno boli izpopolnjuje, da se pouči o vsem. kar orinaša čas s -eboi. Za to mu nudi lepo priložnost ljubljanski ve!e-sejem, ki bo letos od 1. do'10 jvjnija. Tu bo vse na pravem mestu in tako vreieno da bodo posamezni razstsvn: predmeti kot členi v dolgi verigi proizvodov. 2e v tem se more vsakdo mnogo naučiti, poleg tega pa vidi na velesejmu številne izume in novosti, ki jih lahko s pridom uyeljavi v svoji trgovini in seznani z njimi konzu-menta. Poleg tega je velesejem tudi konkurenčni trg. Tu ima vsak dovolj prilike, da primerja blago z blagom, da podrobneje preizkuša njegovo lca&ovost in razmišlja o cenah in modalitetah dobave. Vsak trgovec bo na velesejmu dobil jasnejši pregled in bo tudi v svoji trgovini napravil boljši razpored. Zaradi tega mora napredni trgovec posvetiti velesejmom največjo pozornost, ker je to najvažnejša ustanova za izmenjavo dobrin. = Konkurz je razglašen o imovini Edvarda Mesesnela, posestnika v Ljubljani na Viču 155, registriranega pod firmo Edv. Mesesnel, Vič, mlinarska in žagarska obrt (upravnik mase dr. Friderik Luckmann, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov 13. junija ob 11., prijavni rok do 10. junija, = Dobave, štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani, savske v Zagrebu, osiješke v Osijeku in štab IV. armijske oblasti v Zagrebu sprejema vsak dan ponudbe za dobavo večje količine živil in krme. štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema ponudbe za dobavo večje množine ovsa, sena in slame ter koruze. Nabavni centri so: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Vrhnika, škofja Loka, Ribnica in Vel. Bloke. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo lesenih in železnih kopit ter raznega orodja za čevljarje, do 29. t. m. za dobavo grafitnih loncev, do 30. t. m. za dobavo pocinkanih sodov in do 6. junija za dobavo bombažnega platna ter sukanca, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo 6.000 aluminijastih porcij, lanenega in konopnega platna, do 28. t. m. za dobavo belega in modrega platna ter polnih gum za kolesa, do 10. junija za dobavo raznih vrst jekla ter orodnega jekla, do 15. junija pa za dobavo cevi iz vulkanizirane gume. 2. Hidro-planska komanda v Divuljah sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo gum = Licitacije. Dne 27. t. m. bo v inten- danturi štaba jadranske divizijske oblasti v Splitu licitacija za. dobavo večje količine petroleja. Dne 31. t. m. bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za popravilo kletnih oddelkov vojašnice »Vojvode Mišica« v Ljubljani. Dne 27. t. m. bodo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani sklepali neposredno pogodbo za dobavo raznih živil (krompir, testenine, olje, čaj in dr.). Dne 28. t. m. bo pri štabu šumadij-ske divizijske oblasti v Kraghjevcu licitacija za dobavo sena, slame, ječmena in koruze. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 9.15 milijona din nasproti 5.73 milijona din v prejšnjem tednu. Na efektnem tržišču so državni papirji popuščali. Vojna škoda, ki je že prejšnji teden popustila od 430 na 410 — 415, je znova nazadovala na 40O do 403. Tudi tečaji ostalih državnih papirjev so nazadovali. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 8.10, London 14.30, New York 446. Milan 22.50, Madrid 45, Berlin, 178.75, Stockholm 106.37, Sofija 5.50, Budimpešta 79, Atene 3.10, Balkan in Rusija Posebni poročevalec beograjske »Politike« v Carigradu javlja svojemu listu dne 24. t. m. med drugim: »Razen vesti, ki so že pred nekaj dnevi izzvale ugodne komentarje in po katerih je Sovjetska Rusija obvestila velike evropske države, da ne bo dopustila nobene spremembe sedanjega stanja na Balkanu, je danes prispela druga vest, ki jo smatrajo kot zadnji opomin sovjetske Rusije. Po tej vesti je Sovjetska Rusija pripravljena, da se tudi 7 oboroženo silo upre vsakemu takemu poskusu in da je v ta namen že ukrenila vse potrebno. Turčija, ki je vedno poudarjala željo po ohranitvi miru, je sprejela to vest zelo ugodno. Politični krogi opozarjajo ob tej priliki na ankarski pakt med Anglijo, Francijo in Turčijo, kateremu je bil dodan protokol, ki izrecno poudarja, da Turčija ne bo šla v vojno proti Rusiji. Poudarjajoč obenem važnost zbližanja sovjetske Rusije in Jugoslavije, turški javnost mimo in z zaupanjem gleda na razvoj dogodkov na Balkanu.« Vsa država ena Sronta »Sokolski glasnik«, glavno glasilo Sokola kraljevine Jugoslaviie. obiavlja beležko, v kateri med drugim pravi: »Težki in usodni časi. v katerih živimo, nalagajo vsaki državi in vsakemu narodu, da zbereta vse svoje sile za ohranitev samostojnosti in svobode. Zaradi tesa bo storjeno v primeru vojne ali pa že pred njo vse potrebno, da se bodo ohranili red. mir. disciplina in edinstvo naroda. V današnji vojni ni več razlik med neposredno fronto in zaledjem. V primeru vojr.eaa konflikta je danes izpostavljen vsak del države sovražnim napadom v najbolj različnih oblikah. Zaradi tega ie danes fronta razširjena preko vse države in veljajo za vse državljane iste dolžnosti kakor za bojevnike na fronti. Vsakdo, ki iavno ali taino dela in ruje proti življenskim interesem države in naroda — bodisi iz prepričanja, ali po naročilu — naj ve. da je zaigral svojo glavo. Proti takim ljudem ne bo nobenega usmiljenja in prizanašanja. V današnjih časih mora vsak državljan dobro premisliti, kaj počne in govori, prav tako pa tudi. s kom se druži. Zaledje ne predstavlja nič drugega, kakor fronto in se bo z vsakomur postopalo tako kakor na fronti.« Politika" napoveduje razčiščen]e položaja Podpredsednik vlade dr. Maček ie dal novinarjem daljšo izjavo o nedeljskih občinskih volitvah v banovini Hrvatski. »Po mojem mnenju — je dejal med drugim — občinske volitve niso nikako merilo za presojo politične moči te ali one stranke med narodom. Medtem pa so maloštevilni nasprotniki politike sporazuma med Srbi v Hrvatski poskušali te volitve izkoristiti v svoje politične namene. Predočili so volil-cem celo, da bodo z glasovanjem izrazili, ali odobravajo sporazum ali ne.« »Po volitvah morem — je nadaljeval dr. Maček — z zadovoljstvom izjaviti, da je dosegla koalicija HSS in SDS v Hrvatski 90 odst. zmago. Pri tem posebej nagla-šam, da je SDS dobila večino glasov vseh Srbov v Hrvatski. Izraziti nasprotniki sporazuma pa so zmagali le v štirih odstotkih vseh občin. Ce se predoči, koliko je med prebivalstvom banovine Hrvatske Srbov, pomeni to, da se je proti sporazumu izrazila le ena petina Srbov v Hrvatski. Mi nismo bili za politično borbo pri občinskih volitvah. Oni pa, ki so jo iskali, mislim, da so lahko sami toliko pametni, da bodo iz tega izvajali vse potrebne zaključke.« V zvezi s to izjavo dr. Mačka poroča beograjska »Politika«, da so se politične prilike v Beogradu zaradi občinskih volitev v banovini Hrvatski prilično komplici-rale. Kako se bodo razvijale, se bo pokazalo v teku prihodnjega tedna, kajti v začetka prihodnjega tedna bo seja političnega komiteja ministrov, na kateri bodo razpravljali o hrvatskih občinskih volitvah in o položaju, ki je nastal po njihovem rezultatu. Po informacijah iz političnih krogov v Zagrebu je sedaj gotovo, da so pred-občinskimi volitvami v srbskih in mešanih srezih gotovi ljudje odkrito agitirali proti sporazumu. Pri tem so uživali podporo ljudi, ki ne bi smeli kaj takega dopustiti. Seja vodstva KDK V petek dopoldne je bila v Zagrebu pod predsedstvom dr. Mačka seja vodstva Kmetsko demokratske koalicije. Udeležili so se je poleg dr. Mačka še podpredsednik HSS Inž. Avgust Košutič, glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič, predsednik Izvršnega odbora SDS Večeslav Vllder in glavni tajnik SDS Sava Kosanovič. Razpravljali so o političnem položaju, ki je nastal po občinskih volitvah v banovini Hrvatski. Sprejeti so bili sklepi, ki pa niso bili sporočeni javnosti. Ker niso bili objavljeni številčni rezultati • • • O volitvah na Hrvatskem niso bidi objavljeni nikaki številčni rezultati. To je povod, da se je sedaj razvnela med raznimi listi živahna razprava o tem, kdo je v srbskih in mešanih občinah dobil več glasov. Tako n. pr. trdi »Nova riječ«, da so I samostojni demokrati razven občine Vrgin- Imost zmagali v vseh ostalih občinah tega sreza. Proti temu se javljajo zastopniki JRZ v »Vremenu« s trditvijo, da to ni res, ter navajajo številke, iz katerih dokazujejo, da je SDS dobila večino samo v Čcmernici, najmanjši občini imenovanega sreza. Na drugem mestu istega lista se oglaša zopet krajevni odbor JRZ iz Lud^rcga in protestira proti temu. da se tamkaj izvoljena lista proglaša za listo Kmečko demokratske koalicije, češ da je imela volilno koalicijo s Hrvatsko seljačko stranko JRZ, ne pa samostojni demokrati. Iz Like se je javilo več nosilcev srbskih list, ki so bile progla:ene za JRZ 7 izjavo, da nimajo s to stranko nobenega opravka. Tako ostaja slika volilnega rezultata v srbskih in mešanih občinah slej ko prej dosti nejasna. Opozicija za narodno slogo Iz Beograda nam poročajo: Beograjska opozicija zasleduje razvoi političnih dogodkov z veliko pozornostjo. Demokratska stranka je že s posebnim komunikejem sprejela isto stališče, ki ga je nedavno proglasila Jugoslovenska nacionalna stranka, da je v sedanjih časih vsak akt strankarskega izkoriščevanja zločin proti državnim in nacionalnim interesom, ker greši proti najsvetejšim narodnim čuv-stvom in spodkopava nacionalno solidarnost. Edina vodilna misel mora biti usoda naroda. Demokratska stranka izjavlja, da bo nadaljevala svoja posvetovanja z vsemi političnimi in nacionalnimi skupinami, ki enako gledajo na splošni položaj. Prihodnji teden se sestaneta tudi vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke in glavni odbor Narodno radikalne stranke. Poslevodeči podpredsednik te stranke g Miša Trifunovič je bil te dni v Vrnjačkl banji, kjer je podrobno razpravljal o nadaljnji taktiki stranke s šefom stranke g. Aco Stanojevičem. V petek zvečer se je vrnil nazaj v Beograd. Stara navada, železna srajca Zagrebški »Obzor« uporablja po svoii stari spletkarski navadi konflikt med Jugoslovensko radikalno zaiednico in Samostojno demokratsko stranko za hujskarijo proti Jugoslovenski nacionalni stranki, češ da je povsod oomagala onim elementom, ki so pri občinskih volitvah nastopili oroti sporazumu in se je ponekod celo vezala z JRZ. Temu nasproti je treba ugotoviti, da se JNS kot stranka po sklepu svojega banovinskega odbora hrvatskih občinskih volitev sploh ni udeleževala. Ona sicer svojih pripadnikov ni obvezala za abstinenco in je torei pripustila možnost, da se po lokalnih prilikah udeležijo volilne akcije, dala pa jim ie v tem oziru samo eno navodilo: izključila ie namreč možnost, da bi pripadniki JNS v katerikoli občini sodelovali z onimi krogi, ki ne priznavajo obstoječega državnega in socialnega stanja. To načelno stališče JNS ie bilo važno zlasti v Primoriu in gospoda v Zagrebu to prav dobro ve. Ravno tako ie »Obzoru« dobro znano, da JNS ni proti sporazumu, temveč da vsa zadnja leta sem odkrito zagovarja notrebo sporazuma in se je za zmago te ideje borila z isto vnemo in morda še večjo požrtvovalnostjo in samozatajevaniem. kakor katerakoli druga stranka v veliki bitki proti JRZ in istemu dr. Milanu Stoja-dinoviču. za katerega je »Obzor«. takrat ko je bil na oblasti, imel toliko ljubeznivih občutkov. Preseljevanje Nemcev iz baltiških držav Po nemško-ruskem sporazumu o preselitvi nemških skupin v vzhodni Evropi se je preteklo jesen začelo preseljevanje Nemcev iz tega predela Evrope, z izjemo glede Bele Rusije m Ukrajine, ki sta pripadli Rusiji. Izvršena pa je bila lanska jesen ta preselitev samo na Estonskem in Letonskem, medtem ko je bila preselitev Nemcev v Litvi odložena do letošnje pomladi. Po informacijah »Frankfurter Zei-tung« bi se morala ta preselitev začeti že Tožsio slovo od Tineta Ta&orfa Ljubljana, 25. maja Globoko pietetno je bilo današnje slovo od prerano umrlega rez. letalskega podporočnika Tineta Tabora, katerega zemske ostanke so prepeljali iz Tuzle v njegovo rodno mesto Ljubljano, da jih tu polo/e k zadnjemu počitku Že dosti pred napovedano uro se je pred mrliško vežo na Vi-dovdanski cesti zbrala mno/ica pogrcbcev, da spremijo na zadnji poti mladega junaka našega sinjega neba. Preden so nesli akademiki, člani JNAD Jugoslavije krsto na vojaško lafeto, je zbor akademikov krasno zapel žalostinko. vojaška godba pa je zaigrala žalno koračnico. Častna četa vojakov je strumno pozdravila mladega rezervnega oficirja, vsem prisotnim prijateljem in številnim znancem na je bilo tesno pri srcu. ko je simpatični Tine Tabor nastopil svojo poslednjo pot. V sprevodu so se za nosilci številnih vojaških vencev uvrstili predvsem akademiki. člani obeh naciona'n:h društev: »Jugoslavije«. ki ji je bi pokojni Tine TaboT zvest član in »Edinstva« ter p--vski zbor akademikov. Lafeto v katero so bili vpre-ženi 3 pari -rjavcev, so spremlja!' podoficirji. takoj za krsto pa so se poleg globoko r>otrtih sorodnikov zvrstili števi'n' of*cir-ji vseh vrst orožia s komandantom aerodroma na čelu. dalje predstavniki civilne pilotske šole in udruženja turističnih pilotov. zastopniki univerze, številni aka i^mski starešine »Jadrana« in juristi člani DS.IF, za njimi pa zelo vel ko števili sp-emljeval-cev, ki so dobrega Tineta pozna'i, spoštovali in imeli radi Po opravljenih mobtvah v pokopabški kapeli pri Sv. Križu so zopet o.lnesli aka-demiki krsto do groba nau katerim so prav tedaj zabrncli trije močni bombniki, ki so ves čas tudi spremljali žalni sprevod. Ko je duhovnik končal molitve, jc prvi pristopil h grobu pokojnikov prijateli in tovariš v vojaški službi rez. letalski pedp^/roč-nik Branko Majcen, ki sc je v zbranih iskreno občutenih besedah poslovil od dobrega tovariša in pravega prijatelja, k; je toliko prezgodaj končal svoje upapolno mlado življenje. V imenu vseh prijateljev letalcev je ppor Majcen obljubil svojemu dobremu drugu, da bedo kakor Tine neustrašeno čuvali svobodno nebo, svobodne velike domovine — Predsednik JN.-,D Jugoslavije Boris Z:darič se je enako toplo poslovil v imenu nacionalnih akademikov in s prisrčnimi besedami orsa! vedri, življenja polni lik preminulega tovariša, katerega humor je b:1 pc'n inteligentnih domislic in zdrave življenjske sile Nacionalni akademiki so po svojem predstavniku ob grobu dragega jim tovarba, ki je prvi od njih položil življenje na oltar domovine v težkih časih nove dobe. obljubili, da bodo vedeli, kje jim je mesto, kadar bo domovina pozvala tudi nje, da izvrše svojo dolžnost. Še v imenu prijateljev-juristov je spregovoril pravnik Bogdun Žun, ob katerega slovesu je pač res bilo žc redko oko brez solze, saj so vsi prisotni globoko resno čutili težo težkega udarca k: je zadela vse številne prijatelje djbrega Tineta Kinematograf! Ptuj. Zvočni kino bo predvajal drnes ob pol 16., pol 19. in pel 21. velefilm »Suez«, dramo o graabi Sueškega prekopa. (—) Jesenice. Kino Radio predvaja danes ob 15. uri in pol 21. uri napet špijonski velefilm »Gibraltar« s slavno Viviano Romance. Med dodatki tudi zvočni tednik. Sledi »Beg na Jadran«. (—) Bled. Danes popoldne in zvečer bo predvajal zvočni kino veseli in zabavni film Stanlio in Olio v Alpah in običajni dodatek. Danes teden velefilm »Demonska simfonija«. Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes napeto, kriminalno filmsko delo »Mr. Motto — Tajinstveni k.^zrjenee.« (—) f Neizmerno žalostni sporočamo, da je danes ob 20. preminul po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, naš dobri in skrbni soprog, oče, stric ln svak, gospod Josip Klov NADZORNIK JUGOSLOVANSKE TISKARNE V POK. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v ponedeljek, dne 27. maja 1940 ob pol 5. popoldne iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 25. maja 1940. Žalujoča soproga ANTONIJA, otroci in ostalo sorodstvo. ■ --^v-V Vprašanje bolniških postelj za jetične Protituberkulozni teden gre proti koncu. 2e danes lahko ugotovimo, da je bil odziv javnosti v vsakem oziru jako dober. Kakršnikoli pa bo gmotni uspeh tedna, eno bi morali vsaj doseči: jasnost o vprašanju kot takem. Bolniške postelje za jetične bolnike so nam dejansko potrebne in bodo potrebne še precejšnje število let, vsekakor pa toliko časa, da se nam izplača to vprašanje obravnavati z vso resnostjo. Kak pa je položaj danes? Vsi vemo, daje troDa računati s številom vsaj 1.500 smrtnih slučajev za jetiko v Sloveniji. Temu številu pa odgovarja po stari skušnji trikratno število bolnikov, ki so potrebni zdravljenja. To skušnjo pa potrjuje tudi vsakodnevna praksa naših dispanzerjev, bolnic in zdravilišč. Saj se je tekom leta 19S9. n. pr. zdravilo radi jetike po bolnicah in zdraviliščih nekaj več kot 3.700 bolnikov. Kdo bi pa dvomil, da je mnogo bolnikov ostalo doma, med njimi ravno najtežji ? če so dispanzerski zdravniki Slovenije na svojem zadnjem sestanku spre-jeii rezolucijo, katere prva dva stavka se glasita: »1. Pomanjkanje bolniških postelj za bolnike z jetiko pljuč in drugih organov je izredno občutno. Brez vsem zahtevam sodobne medicine odgovarjajoče oskrbe teh bolnikov pa je uspešna borba proti jetiki nemogoča. 2. Vprašanje bolniških postelj za tuberkulozne bolnike je trojno: izpopolniti in dograditi je treba zdravilišča in bolnice, oziroma oddelke za tuberkulozne pri bolnicah; skrbeti moramo za to, da postanejo že sedaj razpoložljive postelje po naših zdraviliščih v prvi vrsti dostopne slovenskim bolnikom ter končno skrbeti za dosledno zdravljenje siromašnih bolnikov« — tedaj so vedeli, kaj hočejo. Nihče, kdor resnično pozna vprašanje jetike, ne bo mogel mimo tega vprašanja. Dispanzerje imamo in zadovoljni smo, ko ugotovimo, da ti dispanzerji opravljajo dobro in koristno delo. čim boljše pa je delo dispanzerja, tem več bo našel jetičnih, ki -o potrebni oskrbe, to se pravi bolniške postelje bodisi v bolnici ali v zdravilišču. Drugi del naloge dispanzerja pa je v tem, da prevzame v oskrbo one bolnike, ki se lahko zdravijo ambulantno, pa za zdravljenje pri privatnem zdravniku nimajo sredstev. Z obema ukrepoma — s pravočasnim odkritjem bolezni in s prevzemom bolnika v nadalino zdravljenje po odhodu Iz zavoda — dispanzer mnogo pripomore k temu. da se povprečna oskrbna doba je-tičnega bolnika znatno skrajša. S tem pa obenem pomaga, da bo manj postelj treba rezervirati za tuberkulozne bolnike. Socialno in splošno higiensko udejstvo-vanje dispanzerja in drugih higienskih ustanov spada pač v drugo poglavje. Gotovo: več čistosti, boljša stanovanja, predvsem boljša hrana, manj alkoholizma in koliko je še teh ob vsaki priliki ponovljenih gesel — pa bo manj jetike. Saj je res, da bi s tem in poleg tega še z čisto pri-rodnim potekom tuberkuloze kot epide-mične bolezni — zelo zanimivo vprašanje, na katero se pa tu ne morem spuščati — število tuberkuloznih samo po sebi nazadovalo. Toda to nazadovanje bi bilo od sile počasno tudi, če bi bili vsi ti ukrepi res takoj izvedljivi in bi takoj stopili v akcijo v polni svoji veljavi. Na to ne moremo čakati, kakor rJso čakali v nobeni državi, ki hoče s pravico nositi ime kulturne države. V resnici je pa tako, da so ravno te države, ki od nekdaj veljajo kot najbolj napredne v gospodarskem in zdravstvenem ter splošno kulturnem pogledu, tudi največ storili za ono borbo s tuberkulozo, ki se ne omeji samo s splošnimi higienskimi ukrepi, temveč da so vso svojo energijo koncentrirale proti jetiki kot taki. Veliko število dispanzerjev, veliko število zdravilišč in bolnic, ustanove, od katerih se nam še sanjati ne sme, kakor kolonije za odprto tuberkulozne, za jetične brezdomce, zavodi za oskrbo bolnikov po odpustu iz zdravilišča in pred nastopom dela, zdravilišča ob morju in v planinah za kostno jetiko in še mnogo tega, pa še povrh dostopnost vseh teh dobrih stvari vsem slojem prebivalstva, to so etape na poti kulturne države v borbi proti tuberkulozi. število bolnišnic in bolniških zavodov ne samo za tuberkulozne je gotovo merilo za standard zdravstvene kulture kakega naroda in države. Za postelje za jetične imamo tako merilo, ki se da izraziti v preprostih številkah. Najmanjša zahteva je, da naj bi imel vsak bolnik z jetiko — razume se samo s tako obliko te bolezni, ko je zdravljenja res potrebna — bolniško posteljo na razpolago 3 do 4 mesce, lahko bolni pač manj, ker se bo potem lahko zdravil doma pod vodstvom svojega zdravnika ali dispanzerja, težje bolni več in neozdravljivi do smrti. Če bi to hoteli vsem bolnikom. nuditi, tedaj bi morali imeti na razpolago toliko bolniških postelj, kolikor imamo smrtnih primerov za jetiko, v Sloveniji tedaj 1.500 postelj. Po razmerju, koliko smrtnih slučajev pride v kaki državi na eno bolniško posteljo, se lahko vidi kako dotična država skrbi za svoje jetične. Da vzamemo to razmerje, ki se na prvi pogled nekoliko čudno vidi, postane razumljivo, ako pomislimo, da je jetika v raznih državah zelo različno razširjena in bi bilo za to napačno računati, na koliko prebivalcev pride ena bolniška postelja za tuberkulozne. Poglejmo si malo. kakšno je to razmerje po raznih državah. V Jugoslaviji pride na eno bolniško posteljo (vedno računamo zdravilišča in bolnice skupaj) približno 8 smrtnih primerov. V Rumuniji in v Poljski je to razmerje približno enako slabo, namreč 1:7, na Portugalskem 1:5, v bivši ČSR je bilo to razmerje že znatno boljše, namreč 1:3, prav takšno je na Grškem in na pr. mali Estoniji. Minimalni zahtevi se približa razmerje v Nemčiji, kjer je bilo 1. 1934. 1:6 bolnika na eno posteljo, v Angliji, kjer je razmerje 1:13, v Franciji, kjer je 1:1. Italija in Združene države so dosegle razmerje 1:0,8 in Švedska celo 1:0,6. Ako vzamemo svinčnik in računamo. pomeni to, da bi se v Jugoslaviji vsak tuberkulozni bolnik lahko zdravil 14 dni v kakem zavodu, v Franciji 4 mesce, v Italiji pa skoraj pet mescev in na švedskem celo približno pol leta. Slovenija je v tem oziru v svojevrstnem položaju. Ima tri zdravilišča in nekaj oddelkov za tuberkulozne pri bolnicah in s tem vsega skupaj že danes čez 600 postelj, fcp ho pa novi paviljon na .Golniku gotov. > — konec tega leta — tedaj jih bo že kar okrog 700. Ker pa sprejemajo in morajo sprejemati naša zdravilišča bolnike iz vseh delov naše države, odpade od njihovih postelj na slovenske bolnike samo pribl. ena petina, to je torej približno sto in Slovenija zatorej razpolaga vsega skupaj samo z okrog 250 posteljami. Razmerje v Sloveniji je torej 1 napram 6, torej samo nekoliko boljše kot v celi državi. Ker pa so pri izračunanju tega razmerja vpošte-vani samo primeri resnega obolenja, bo dejanska potreba še večja. Saj je poleg bolnikov s težko odprto tuberkulozo pljuč, s težko tuberkulozo kosti, kože itd. še dosti takih, ki bi bili potrebni zdravljenja, če prav manj nujno, kakor prej navedeni, zaradi raznih zaprtih jetičnih obolenj, splošne slabosti in podobnega. Kako bo mogoče rešiti to vprašanje, o tem se da govoriti. Na vsak način stoji eno z absolutno gotovostjo. Bolniške postelje so nam potrebne. Nikar ne prilivaj-mo temu vinu čiste resnice zopet vodo splošnih gesel ln fraz! Borba z jetiko je naša dolžnost, borba za dovolj veliko število bolniških postelj pa njen bistveni del. S tem ne zanikamo potrebo po krepki socialni reformi, po izdatni in dejavni in ne samo papirnati skrbi za izdatno hrano delavnih ljudi in mladine, po zdravih stanovanjih. Vse to je res potrebno kot zrak in voda, kot reči. ki bi se morale razumeti same po sebi. Naše geslo, pravkar končanega protitu-berkuloznega tedna: »Noben jetični brez bolniške postelje« pa je in ostane vkljub temu globoko upravičeno. To vprašanje se mora rešiti in se bo rešilo. Dr. R. Neubauer, Golnik smrtna nesreča, temveč samomor Nalašč je zavozil z motociklom v hišo K poročilu gu, ki se je Mokronog, 25. maja o smrtni nesreči v Mokrono-pripetila dan pred Telovim, moramo po poznejših ugotovitvah poročati da je bil to samomor. Kakor se je ugotovilo lz poslovilnega pisma, ki so ga našli pri pokojniku, naslovljenega na njegovo dekle, bivajoče v občini Trebeljnem, je šel černe sam v smrt iz strahu pred kaznijo. černe je baje samovoljno zapustil vojaško službovanje in obiskal svoje dekle na Trebeljnem. Na poti proti Mokronogu se je že pred Mokronogom nalašč zatekel v neko ograjo, pri čemer pa ni dobil hujših poškodb. Kakor pripovedujejo, se je kmalu nato ustavil v neki obcestni gostilni in se precej opil. 2e tam je govoril, da gre v smrt, vendar ni tega nikdo smatral za resno. Ko je vozil proti Mokronogu, je nalašč zavozil z veliko hitrostjo v hišo nasproti ceste na križišču ter obležal mrtev. Kavčiča zaslišujejo na policiji Izsledili so ga na podlagi osebnega opisa Ljubljana, 25. maja Kavčiča zaslišujejo na policiji in bo najbrž še danes izročen sodišču. Na dan je prišlo še nekaj prav zanimivih reči o raz-bojnikovem življenju in udejstvovanju. Tudi vlom sam je dopolnjen še z nekaterimi dejstvi. Poročali smo, da so našli pri njem pištolo za strašenje. toda Cerne trdi, da te pištole vlomilec pri napadu ni imel, marveč pravi revolver z rjavo cevjo. V trgovino je stopil skozi zadnja vrata, ker je vrata na ulico juvelir že prej zaklenil in pustil šop s ključi od obojih vrat in blagajne na pultu. Kako hladnokrven in prebrisan je ropar bil. dokazuje dejstvo, da je po napadu na Črneta zaklenil zadnja vrata za seboj ter tako v resnici nemoteno opravil svoj posel Tudi. če bi zvezani Čeme kričal na pomoč, bi ga od zunaj nihče ne slišal, saj bi v šundru opoldanskega uličnega vrvenja njegov glas zamrl. Na sled so prišli Kavčiču prav za prav na podlagi osebnega opisa, ki ga je navedel Cerne in prodajalka v Tičarjevi trgovini. Zdaj je prišlo na dan — kar potrjuje Cernetova prodajalka — da ie Kavčič od 14. do 21. maja, vse do zločina, vsak dan opoldne prežal pred Cernetovo trgovino, opazoval skozi izložbena okna. kdaj lokal zapirajo in odpirajo, kdaj Cernetova prodajalka odhaja in prihaja. Policijska preiskava, ki jo je z največjim uspehom vodil g. Lovrečič, je potlej odkrila vlomil-čevo indentiteto in pri svoji sestri, ki je usmiljenka v zavodu na Poljanski cesti 16 se je potlej ujel. Več ljudi je že prej epo- . zorilo policijo na sumljivega Kavčiča. Do- J zdevno hrvatsko-primorsko narečje je prav za prav prekmurščina, ki jo je Cerne zamenjal. Včeraj so v Guncljah pri St. Vidu napravili preiskavo, ki je dognala, da je Kavčič v eni hiši stanoval, v drugo hišo zahajal na kosilo, dočim ie imel prtljago z ukradeno zlatnino spravljeno v mestu. Znancem, Dri katerih je stanoval, ie rekel, da bo ostal pri njih samo nekaj dni. Ko je pa bral v časopisih, da so zločincu na sledu, je sklenil ostati v Guncljah dalj časa. da bi se stvar pozabila in zabrisala. Hodil je vse do aretacije vsak dan v šentviško cerkev k šmarnicam, a na Telovo se je celo udeležil procesije. Po vlomu se je preoblekel, kupil kovčeg. shranil vanj plen in ga odnesel spravit k sestri. Od denarja je porabil samo 300 din. od ostalih spravljenih reči pa je vzel samo srebrno moško uro. ki pa io ie pozneje skril, pod vtisom poročil v tisku. Časopisna poročila je vsak dan vneto prebiral <:er je z znanci na ulici celo debatiral o vlomu, češ, tega lumpa bo treba pač pošteno zapreti. Cim bi se po vlomu stvari malo pozabile, je Kavčič kanil odpotovati v Zagreb, da bi ukradene reči tam prodal. Pri zasliševanjih je Kavčič čisto miren, hladnokrven in v svojih izjavah včasih vprav ciničen. Na vprašanje, zakaj je zločin storil, mirno odgovarja, da zato. ker ni mogel živeti, ko je bil brez posla. V srcu da ni nikak razbojnik, sicer pa. saj bo Cerne itak dobil vse nazaj in bi bilo dobro, če bi mu tisti zaplenieni sto-tak, ki so ga pri njem našli, dal Černe za cigarete. Drugače je v zaporu Kavčič malo čudaški, le včasih ie nekam nem?ren. Obtoženec je služil po raznih krajih. Preiskava o zagorski zadevi Koširja je le velika lahkovernost spravila na krivo pot Litija, 25 maja Včeraj dopoldne ie vladalo veliko zanimanje za ponarejalni stroj, ki so ga poslali iz Zagorja z vlakom in so ga tukajšnji sodni uslužbenci prepeljali na sodišče, kjer bo shranjen kot korpus delieti. Stroj je bil nabavljen v Zagrebu. Nabavil ga je pred meseci Anton Grašič. pajdaš ponarejalca Majcna. Katera tvrdka ga je izdelala, še ni ugotovljeno. V Zagorje je dospel takrat stroj z vlakom in ga je odpeljal Košir najprej na svoj dom. potem pa ga ie namestil v podstrešni sobici pri Stemplharjevih. Stroj tehta preko 50 kilogramov in je veljal okrog 20.000 dinarjev. Zagorski orožniki so ga našli napol demon tiranega v kompostu na S tempih ar-jevem dvorišču. Kakor kažejo sledovi, je bil tamkaj shranjen že nekaj časa. ker so začeli nekateri železni deli rjaveti. Je izredno fino izdelan. Popolnoma skrušen je prišel včeraj v Litijo tudi ugledni posestnik in gostilničar Povše z Dobovice pri Dolih, ki je oče aretirane Štempiharjeve Marije. Mož je šele včeraj pri cerkvi v Dolih izvedel, kaj se je zgodilo v Zagorju in da je tudi njegova hčerka Marija zapletena v ponareievalsko zadevo. Obtožena je zato. ker je dala Majcnu in Grašiču na razpolago podstrešno sobico, kjer sta ponarejala denar. Vse bi ji bilo odpuščeno, če bi bila pravočasno prijavila oba skrivača oblastvom. Zdaj pa jo stiska paragraf. Povšetovi so na Dobo vid ugledna in trdna dru.dna. Zelo jih je potrla grozna vest. ki se je na Telovo razširila med domačini, da je prišla tudi Povšetova Marija za zapahe. Iz okolice Dol je tudi njen mož Stempihar Jože, ki pa se mudi ta čas pri vojakih. Ali je tudi on udeležen pri zadevi, še ni nič ugotovljeno ie je vse. kar raznašajo ljudje, le nepotrjena fantazija. Zagorski mesar Košir Štefan ie v vsem našem okraju dobro znan mož. Vsakdo, ki je imel ž njim doslei opravka, ga hvali kot dobrosrčnega moža. Zagorjani. ki prihajajo k nam te dni po opravkih na sresko načelstvo, sodišče ali druga oblast-va, kar ne morejo verjeti, da je zapleten v zadevo tudi Košir. V Zagorju so ga cenili kot najboljšega mesarja, ki ie klal vedno le prvovrstno živino in dajal tudi tako vago kakor nihče drugi. Njegova hiša z moderno mesnico stoji na najlepšem prostoru tik ob postajališču avtobusa. Košir, po rodu Dolenjec, je rad pomagal svojim znancem in prijateljem v stiski. Če se je zatekel k njemu znanec, ki je bil potreben pomoči in mu ie znal živo naslikati svoje težave, mu ie dobrosrčni Štefan Košir hitro priskočil na pomoč ln mu podpisal menico ali t>a mu tudi sam posodil, čeprav je potem zašel v težave. Na trdne noge se je Košir postavi! sam s pridnostjo svojih rok in z marljivim sodelovanjem žene in vse družine. Kakor ie bil Košir po eni strani dobei. je bol ooi drugi plati Lahkoveren, Dobro mu je delo. če so mu privoščili lepo besedo. Dostikrat ie nasedel laskačem in tedaj ni bil stisnjenih rok. Prav zato so ga pri zadnjih volitvah zlahka pregovorili, naj bi se vrgel v politiko. Možu je ugajalo, da bi se dvignil nad ostale svoje sovrstnike. Ni pa se zavedal, da nima razgledanosti za javno udejstvovanje. Postal je okrajni kandidat Hodžerove skupine na listi Milana Stojadinoviča. Redkim prijateljem. ki so ga svarili, naj se ne spušča v politične pustolovščine, ni hotel verjeti. rajši ie verjel izkoriščevalcem, ki so se potem ob njegovi strani nekaj časa dobro imeli. Kot poslanski kandidat za naš okraj si je najel avto in so z njim njegovi zastopniki obšli ves srez in prirejali volilne shode. Košir sam ni imel menda nikjer nobenega volilnega shoda, vse to so opravljali zanj njegovi zastopniki. Pri nas je bila prav njegova aretacija : h i m mit uDfnuBftflt n f itinn rti*« > »n m r: pihihi mu i nnm h< »hi i nm niinf mn! >t; nm?i* rnfm!TT*nmfTRHin*imHHBnmin Kje je Alojz Krušnik ? Kakor smo poročali, je 1. maja neznano kam odšel iz Ljubljane Alojzij Krušnik, rojen 17. junija 1896 v Loki pri Kamniku, pristojen pa v Ljubljano in delavec po poklicu. Je srednje, suhljate postave, zelo upadlega cbraza, desno oko ima stekleno, nosa majhne brke in črne gladke lase na prečo. Vzel je s seboj več oblek. Doma na stanovanju v KoJeziji, Gerbiče-va št. 6.. je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke brez vsakih sredstev, žena izjavlja, da sta živela z možem v miru in slogi. Pač pa je bij mož precej živčno bolan, žena prosi moža, naj se vrne. Njegova odsotnost ne bo njegovi službi prav nič škodovala. Vsakdo, ki o Alojziju Krušniku kaj ve. naj blagovoli to nernud-no javiti najbližji orožniški ali policijski goeteji. za povod, da so obudili spomine iz nedavne volilne debe. Po tukajšnjih gostilnah. v Smartnem in tudi po dolenjsiki strani našega kraja so se zbirali na njegovo vabilo volilci in poslušali Koširjeve agitatorje, ki so govorili namesto kandidata. Košir se je le dobrodušno smejal, svest si zmage. Samo ob koncu shoda je rekel dve ali tri besede in poravnal račun. ki se ie nabral pri mizah navzočnih poslušalcev. Prav gotovo ie. da ga ie volilna agitacija veljala težke tisočake, sai imajo nekateri volilci prav tako kakor drugod tudi v našem okraju žejna grla. Baš ta politična avantura priča, kako je Štefan Košir lahkoveren, in tako ie nasedel tudi Majcnu in Grašiču. dvema pretkanima ponarejalcema. k: sta mu obljubljala nebesa in polne bisage denarja. Ko so ga zagorski orožniki privedli v tukajšnje sodne zapore, je bil Košir še po stari navadi dobrodušen in trdno prepričan, da bo čez dan. dva spet doma. Zdaj. ko ie zaznal za vso ostrino paragrafa, pa ie skrušen in obžaluje pomoč, ki jo ie dal spretnima sleparjema. Mihajlo Markavžč gostuje drevi v „Revizorju" V opernem gledališču bo drevi jubilejna predstava Gogoljevega »Revizorja el dobite ta ko j . * Odbor za obnovitev Aškerčeve domačije prosi vse tiste poverjenike, ki še niso vrnili nabiralnih pol, naj blagovolijo to čim prej storiti. Nekateri so že poslali nabrane prispevke, niso pa še vrnili pol, ki jih odbor zaradi pregleda nujno potrebuje. Prav tako naj vrnejo poverjeniki prazne pole, da bo mogoče dokončno zaključiti račune. Prosimo čim prej! vse Idrijčane v Beogradu in v južnih krajih naše lepe domovine, da pristopijo h krožku. Cim večje bo število članov, tem lažje bo krožek izpolnjeval dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila. Posebno se pozivajo in vabijo vsi bivši dijaki naše prve slovenske realke v Idriji. Dopisi in pristopnice naj se pošiljajo na naslov: Tajništvo Idrijskega krožka. Beograd. Kos-majska ulica 45/11. di daleč izven naših meja. Oboje izda,ja izvršni odbor Jadranske straže v Splitu. Prva številka nove četrtletne revije, ki je pričela izhajati letos, ima svojo bogato vsebino zbrano iz prvih treh letošnjih številk mesečne revije. Na 40 straneh teksta okrašenega s številnimi slikami prinaša revija sledečo vsebino: Za naše more. Ivo Kovačevič: Medjunarodno-politički do-gadjaji i naša pomorska privreda. Pa-vao Verona: Trgovačke luke Boke Kotor-slce i Crnogorskog Primorja. Viktor Pir-nat: Zveza Slovenije z morjem. B. č.: Morska mina i njen razvoj. Lucijan Marčič: Kontinentalni karakter Mediteranskog ribolova. Frano Katanirič: Ovako je bilo. Dalje prinaša društvene vesti, zanimiv turistični članek dr. Joška Jeriča: Refleksije sa informativnog putovanja kroz Ti-rol. švajcarsku. F^ancusku i sjevernu Ita-liju. Vojna mornarica, trgovska mornarica in splošna pomorska vprašanja imajo v listu tudi svoje vredno mesto. Bogato vsebino prve številke za mesece januar—marec zaključuje obsežen kulturni pregled. Naslednja številka četrtletnika bo prinesla izbor člankov iz mesečne revije apiil, maj in junij. Nova revija je brez dvoma najcenejša revija v državi: vse štiri njene številke s 160 strani teksta in pestrim slikovnim materialom stanejo samo 12din GRADO (Trieste) OTOK ZLATOBARVNEGA PESKA Morskovodne terme. — Solarij. — Vsako moderno zdravljenje pod zdravniškim vodstvom. — Revmatizem, artritis, prehlajenja, nahod, kronične ženske JTl bolezni, bezgavke, rahitis, posledice otroške paralize, limfatizem. — Pojasnila: ENIT, Beograd, Terazije 16 & Az. Autonoma di Soggiorno, Grado (Italija). GRADO (Gradež) — PENSION LETTORIA Gosposka hiša z vsem komfortem. Izvrstna kuhinja. Zmerne cene. A. Del Piccolo • Še so dobrotnih na svetu. Pred poldrugim letom je umrl v Zagrebu bogataš Mirko Broz. Te dni je njegova vdova obiskala zagrebškega župana in mu sporočila, da je njen mož namenil občini 100.000 din, iz katerih naj se podprejo mestni siromaki, ki so se rodili v Hrvatskem Zagorju. Zagrebški listi pravijo, da so darovalci v Zagrebu redko posejani, zato naj bi se premožni meščani zgledovali na tem primeru. letno. Pod geslom: »Pomorska orientacija Jugoslavije je življenjska potreba! Pomorska zavest se razvije s spoznavanjem {»morskih problemov!« se nova revija v državi, ki ima tretjino svoje meje ob morju, sama priporoča. * Zaradi pomanjkanja sena je posebno hudo prizadeto kmetsko prebivalstvo v nekaterih predelih Bosne. Mnoge planinske vasi so zaradi dolge zime porabile vso krmo, naaejajoč se, da bo zgodaj spomladi Protituberkulozni teden Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje! Posebno v resnih časih mora zrel narod spoštovati prizadevanje svojih ljudsko-zdravstvenih društev in ustanov. Protituberkulozna zveza kliče vsakega posameznika na pomoč, da sodeluje v borbi proti jetiki. Pomoč bolnim pomeni zaščito zdravim! Prispevajte za slovensko borbo proti jetiki! Nikogar ne sme biti, ki ne bi položil svojega prispevka za ta namen! Jetika nikomur ne prizanaša, maščuje pa se rada nad onim, ki v zdravju in sreči noče pomagati bolnim in revnim! Poslužujte se naših položnic, kupujte naše nabiralne listke! Jačajmo narodovo obrambno moč! PROTITUBERKULOZNA ZVEZA V LJUBLJANI. 1940 O PREHRANI Mnogo sredstev otroške prehrane ne drži koraka s časom in vedo. Veda prinaša vsak dan kaj novega. »BRACO« mlečna otroška moka je izdelek najnovejših pridobitev otroške prehrane. * Težavno stanje hotelirjev v turističnih krajih. Vodstvo hrvatske ugostiteljske zveze je obiskalo bana dr. šubašiča in mu izročilo resolucijo,' ki je bila sprejeta na nedavnem zborovanju te zveze. Vodstvo je informiralo bana o težavnem stanju hotelirjev in gostilničarjev, zlasti lastnikov hotelov in pensionov v tujsko-prometnih krajih na Primorju, ki so jih današnje razmere najbolj prizadele. Prosili so bana, naj bi se čim bolj zaščitili zadolženi hotelirji in gostilničarji na Jadranu. Upniki, zlasti Narodna in Hipotekama banka ter Pokojninski zavod, dosledno zahtevajo od- * Zgodovinsko slavje v čačku. V letošnjem maju mineva 125 let, odkar so srbski junaki na Ljubiču neustrašno branili prehod Turkom v čačak. Bila je to ena najbolj krvavih bitk tiste dobe. V počaščen je takrat padlih junakov bodo imeli danes v čačku lepo zgodovinsko svečanost, ki jo je pripravil poseben odbor s pomočjo vseh čačanskih narodnih društev. Spominsko slavje bo ob 10. dopoldne na grobu junaka Tanasija Rajiča vrh vasi Ljubiča. Poleg drugih točk sporeda bo na vrsti predavanje artiljerijskega majorja Božidarja Lazareviča iz čačka o bojih na Ljubiču in v čačku. Popoldne bo v Sokolskem domu svečana akademija. * Zavarovanje proti točL Iz Novega mesta nam pišejo: Letošnje leto je izredno čudno leto. Smo že v pozni pomladi, a toplega vremena še ni. Nebo je skoro zmerom prepreženo z oblaki, iz katerih od časa do časa dežuje, če posije sonce v ju-trnih in dopoldanskih urah, ga popoldne zakrijejo prav radi temni oblaki, iz katerih se vlije ploha. Tudi toča je prav pogosta. Ljudje so v vednem strahu, da jim ne bo toča uničila poljskih pridelkov. Posestnikom je priporočati, da zavarujejo svoje pridelke proti toči. Mnogo se je že pisalo o prisilnem zavarovanju proti toči, do izvedbe zavarovanja pa menda še dolgo časa ne bo prišlo, čeprav je zavarovanje proti toči prav tako potrebno kakor proti požaru in drugim nesrečam. * »Jadranska straža« je naslov novi reviji, ki bo izhajala vsakega četrt leta v obliki svoje istoimenske predhodnice, katera kot mesečnik že 18. leto širi zanimanje za morje in pomorstvo ter je poznana tu- KAKO SE OSVAJAJO ŽENSKE (PRAKTIČNI LJUBEZENSKI UČBENIK) Izšla je iz tiskarne in se lahko takoj dobi ta koristna knjiga (tiskana v latinici), potrebna vsakemu moškemu brez ozira, dali je oženjen ali samec. Navodila, ki jih vsebuje ta knjiga, morete uspešno uporabiti v vseh zaželjenih prilikah. Knjiga je tiskana v omejenem številu izvodov, zato se je treba požuriti z naročilom. Knjiga stane 40 din, kateri znesek izvolite poslati takoj preko ček. računa št. 54.998 na piščev naslov: Petar B. Petrovič, Beograd, poštni pretinac 876. mogoče pognati živino na pašo. Toda zima se je dolgo zavlekla in kmetom ni kazalo drugega, kakor živino poklati ali pa jo prodati. Zdaj, ko je čas obdelovanja, pa siromakom primanjkuje živine in se obračajo na oblastva, da bi kakorkoli pomagala. * Solnčno vreme se nam obeta za prve dni mesca junija. Vremenoslovci računajo s tem, da se bo v prihodnjih dnevih vreme obrnilo in bo prenehalo sedanje deževno vreme, ki se je letos zakasnilo v maj. Slovensko planinsko društvo računa z napovedjo lepega vremena ter priredi v soboto in nedeljo 1. in 2. junija JzJet v Bohinj in na K°mno. Planinci, ki se zanimajo za ta izlet, naj se takoj prijavijo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti, ker je treba vsaj dva dneva prej naročiti avtobus in preskrbeti prenočišča v Domu SPD na Komni. V soboto 1. junija odpelje avtobus iz Ljubljane izpred evangelske cerkve ob 15. uri. še tega dne zvečer bodo izletniki v Domu SPD na Komni. V nedeljo prispejo izletniki mimo črnega jezera čez Komarčo v »Zlatorog«. člani SPD, prijavite se nemučLno in poslužite se ugodne prilike. * Kopališko zdravljenje vojnih invalidov se bo tudi letos vršilo v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu. Zdravljenje se bo pričelo v začetku julija. Prošnje je vložiti čimprej. Navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sre-skih načelstvih, mestnih poglavarstvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave. * Redno obratovanje tovarne »Grič«. Iz Zagreba nam sporočajo, da je tamkajšnja renomirana tovarna čokolade »Grič, katere lastnika sta Ivan Kohek in Antun Res spet začela redno produkcijo v vseh svojih oddelkih. Kakor je znano, ni bila tovarna približno tri in pol meseca s svojimi izdelki na trgu in so o tem krožile v tem času najrazličnejše neresnične vesti, Dejstvo je bilo, da je bilo delo v tovarni ustavljeno zaradi težkoč. ki so nastopile v odnosu med delavci in posloda-jalci. česar so pa bili krivi razni elementi, ki so hoteli zavreti delo in napredek ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Vesel glasbeni film I a po istoimenskem popularnem romanu Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob pol 9. uri Prihodnji spored: DonsUi kozaki MMM—MB— domačega podjetja. Toda zavesti in odločnosti delavstva gre hvala, da se tem ljudem njihova nakana ni posrečila in da je podjetje te dni vsestransko zadovoljivo rešilo spor ter spet začelo zaLaeati naš trg s svojimi znanimi izdelki. Napore oodjetja moramo pozdraviti tem bolj, ker smo prepričani o njegovi solidnostd. Opozarjamo na današnji oglas. (—) se že povsod govori, da je izšla težko pričakovana nova žepna pesmarica slovenskih naro&Kils pesmi ki jo dobite v lični vezavi za malenkostni znesek din 16— pri ZALOŽBI HRAM, Ljubljana, Florjanska ulica 14/1. * Nevihta v Zasavju. V petek po 14. url je tudi v litijskem okraju razsajalo hudo neurje in se je nevihta s točo vlekla zlasti preko Polšnika, Mamcia in Gradiš proti Sv. Križu, pa še dalje čez Čatež in Zaplaz, kjer so znani dolenjski vinogradi. Toča je v vinogradih kakor tudi na posevkih napravila precej škode. Na znani višinski točki Preski je strela nekajkrat treščila v gozd. * Izgubljeno — najdeno! Dama ki je pomotoma vzela tuji kovčeg dne 22. maja. v popoldanskem vlaku med potjo Maribor — Ljubljana, naj sporoči na naslov Maribor, Gosposka 3. Ime je razvidno iz dokumentov v kovčegu. Vaš kovčeg je pri meni. (—) ♦ Ko je popravljal sesalko, je padel v vodnjak in utonil. Pretresljiva nesreča se je pripetila v petek v ulici Carja Dušana v Zemunu 201etni ključavničar Gjula Weigi je popravljal vodnjak Marica Markoviča, mestnega svetnika in nadzornika Weifer-tove pivovarne. Ko je uravnaval sesal ko, je omahnil, padel v vodo. in utonil, šele čez uro so ga potegnili iz vode, ki je 2 m globoka, in ga prenesli v mrtvašnico na zemunskem pokopališču. * Strahovito neurje na Hrvatskem. Skoraj isti čas kakor v Mariboru, je v petek divjalo hudo neurje tudi po nekaterih hrvatskih predelih. V Zagrebu se je v opoldanski uri zlila silna ploha. Med dežjem je bila pomešana tudi toča, ki pa ni napravila posebne škode. Dan prej je grozilo neurje v varaždinski pokrajini, zlasti v Ludbregu in okolici. Neurje je divjalo več ko eno uro in je napravilo mnogo škoda. Padala je tudi debela tc-ča. ki je pobila ludbreške vinograde ter oškodovala mnogo posevkov. Zdravilišče Radio ■ Therma LAŠKO Uspešno zdravljenje vseh revmatičnih obolenj, g ihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. V predseziji do 30. junija pavšalne cene. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! • V Vodicah je strela ožgala mladega hlapca. Iz Kamnika nam poročajo: Kakor v nekaterih drugih predelih Slovenije, je v petek popoldne tudi v kamniškem okraju divjalo hudo neurje. Močno je lilo in treskalo. 161etni hlapec J.ože Š p e n k o, ki je v službi pri posestniku Drešarju v Vodicah, je v času najhu,jše nevihte ponesel dežnike domačim ljudem, ki jih je neurje zateklo na polju. Ker pa se je nevihta bolj in bolj stopnjevala, se je Jože skril pri znamenju, ki stoji ob poti. Komaj si je poiskal to zavetje, že je treščila strela naravnost v znamenje in ga raznesla, fanta. pa hudo ožgala. Po nevihti so ponesrečenca prinesli domov in poklicali zdravniško pomoč iz Kamnika. Jožetovo stanje je sicer zelo resno, vendar pa upajo, da bo fanta mogoče doma ozdraviti, če pa se bo stanje poslabšalo, bodo ranjenca prepeljali v ljubljansko bolnišnico. • Nevarnega vlomilca iščejo. Poročali smo o velikem vlomu, ki je bil izvršen v Zagrebu v blagajno tvrdke Prcvedan in Hoffmann. Sum leti na nevarnega plenilca blagajn Miodraga Novakoviča, ki so ga dan pred vlomom videli v zagrebški okolici. Miodrag Novakovič je bil že nekajkrat prijet in je šele nedavno prišel iz zapora. Ko so ga svojčas aretirali zaradi vloma v Alkalajevo trgovino v Ilici, so pri njem našli listek z napisom imena tvrdke Pre-vedan & Hoffmann. Ko so ga takrat vprašaš, kaj je nameraval s tem listkom, je odkrito povedal, da želi nekoč vlomiti pri tej tvrdki. Zdaj je torej polno upravičen sum, da je svojo staro namero izvršil prav on. Zagrebška policija je za njim seveda takqj izdala tiralico. Miodrag Novakovič je star 32 let, doma iz Kuršumlije, pristojen pa v Beograd. Visok je 188 cm, gostih kostanjevih las, podolgovatega temnega obraza, sivih oči, topega nosu in nizkega ravnega čela. Prste na levici ima nekoliko pohabljene. h LfaMlaiifi U— Društvo slovenskih likovnih umetnikov javlja, da se je novoizvoljeni odlbor konstituiral takoile: predsednik Saša Šantel, podpredsednik Fran Tratnik, tajnik Mirko šubic, tajnikov namestnik Stane Krega r, blagajnik Kari Putrich, blagajnika/ namestnik Marij Pregelj, zastopnik članov iz mariborskega okoliša Ivan Kos. Ostali odborniki so Boris Kalin, Gojmir Anton Kos in Ivan Vavpotič. Preglednika sta, Ivan Sajevic in Nande Vidmar. Rasen Putricha, Kalina in Sajeviea, ki so akademski kiparji, so vsi ostali akademski slikarji. MOŠKE SRAJCE PO MERI Alojzij Potrato — prej JO S. KUNC&Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. u— Vrsta dni od ledenih patronov dalje je bila zadeževana. Sleherno popoldne smo dobili naliv in v petek popoldne je razsajalo pravcato neurje, ki pa je k sreči biLo kratkotrajno, šele zvečer se je začel letošnji maj uveljavljati s solncem in vedrino. Jutro je bilo krasno. V opoldanskih urah je solnce prigrevalo, kakor da smo že v poletju. V ozračju pa se še vedno prekuhava soparica, na nebo se kopičijo oblaki in nemara bomo morali pristati še kako nevihto, nakar se bo maj vsaj po-silovil od nas s tisto prijetno milobo, po kateri slovi v srcih zaljubljencev in v liričnih pesmih. nanji udeleženci pa naj prijavijo svojo udeležbo namestniku državnega tožilca g. Go-slarju Branku. — Odbor. u— Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v prvem letošnjem četrtletju izposodila 23.969 knjig, to je 2.782 več kakor lani v isti dobi. število vpisanih članov se je že močno povzpelo nad deset tisoč. Knjižnica izda letos nove tiskane sezname svojih knjig. Knjižnica Delavske zbornice v Maribora zaznamuje skoraj enak napredek. V prvem četrtletju 1940 je izposodila 13.533 knjig, to ,je 798 več kakor lani v istem času. Knjižnici sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 8. ure zvečer. Tudi dobri vojak ŠVEJK je uporabljal pri vojakih vseh 12 komadov prepotrebnih predmetov Foto tourlsta Lojzeta Smuča in sicer: 1. zložljiv brivski aparat v etuiju, 2. čopič za britje, 3. brivsko milo, 4. 10 komadov britvic, 5. stekl. kolonske vode, 6. kos toaletnega mila; 7. zobna ščetka; 8. zobna pasta, 9. ogledalce, 10. glavnik, 11. šivalni pribor, 12. strelska zabavna igra, katere dobite za din 34.—, po pošti din 39. Vpošljite na naš ček. račun St. 13.285 din 39.— nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna. Prepričajte se osebno v trgovini, kjer Vam brezobvezno pokažemo kolekcijo. Priporoča se Foto Tourist — Lojze Šmuc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8 in PREŠERNOVA 9. n— Mladi risarji in slikarji klasične gimnazije so za zaključek leta spet pripravili obsežno razstavo, ki bo na ogled danes od 9. do 12. in od 14. do 18. Priporočamo staršem in vsem, ki jih zanima upodabljajoča umetnost na klasični gimnaziji, kjer poučuje naš znani kipar prof. Ivan Sajevic, da si zanimivo in pestro razstavo ogledajo. AKUMULATORJI VARTA za avto—telefon—radio — dobavlja mjm t* m e* *t* Kopališče ILIRIJE otvorieno! n— Mladinski odsek Protituberkulozne , zveze v Ljubljani se najprisrčneje zahvaljuje ljubljanskemu občinstvu, ki je poka- J zalo v sredo pri nabiralni akciji za šolski rentgen toliko razumevanja in srčne dobrote, saj se je nabralo okoli 15.000 din. Zahvaljuje se gospe podbanovi, ki je prevzela pokroviteljstvo in s svojo delavnostjo podžgala ostali damski zbor, da je nadvse požrtvovalno in uspešno opravljal neprijetno delo. Sodelovala so skoraj vsa ženska društva v Ljubljani in sicer: Jugoslo-venska ženska zveza, Krščanska ženska zveza, Krščansko žensko društvo, Društvo kneginje Zorke, Kolo jugoslovenskih sester-, Društvo za varstvo deklet, telesno kulturno društvo Atena, Klub Primork in Kolo žen zadrugark. Zastopnicam teh društev naša najtoplejša hvala za ves trud in nesebično požrtvovalnost! Ne smemo pa tudi pozabiti našo srednješolsko mladino, ki je z veliko vnemo podprla delo za svoj rentgen! &— Izlet društva »Pravnika«. Društvo »Pravnik« priredi svoj običajni vsakoletni izlet v nedeljo dne 2. junija 1940 na Bled. Izletniki se odpeljemo z vlakom ob 8. uri zjutraj do Žirovnice, odkoder se podamo na obisk Prešernovega doma na Vrbi, od tu krenemo pa po lepih zasavskih livadah na Bled, kjer bo pri »Jeklerju« skupen obed. Hoje je 2—3 ure. Popoldne krmarjenje po jezeru in južina pri »Petranu«. Povratek z večernimi vlaki v Ljubljano. Prijave za izlet sprejema vratar v justični palači, zu- A. GOREČ poleg nebotičnika. u— Ksenija Kušejeva, naša najnovejša koloraturna sopranistka, ki je z velikim uspehom končala svoje pevske študije, si je določila za jutrišnji koncertni nastop spored, ki obsega dela iz domače literature, kakor tudi dela raznih svetovnih mojstrov. Da so zastopani tudi klasiki, je za pevski koncert pač samo ob sebi umljivo. Vse točke koncerta je naštudirala s posebno ljubeznijo in natančnostjo ter jih bo izvajala tako, da bodo prav gotovo ogrele navzoče koncertno občinstvo. Od preproste pesmi in klasične arije nam bo zapela umetnino, v kateri bo pokazala vso tehnično gibčnost svojega glasu. Opozarjamo tudi, da bo spremljal pevko pianist Pavel šivic, ki bo nastopil z dvema samostojnima koncertnima točkama. Drugi spremilje- Kopališče ILIRIJE otvorieno! valeč je tudi klarinetist Miljutin Raubar, ki bo spremljal Schubertov samospev, »Pastir na skali«. Na koncert opozarjamo in vabimo naše koncertno občinstvo. Vršil se bo jutri v ponedeljek ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—) Smučarji, turisti in $wfniki! Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. DAS REICH NOVI VELIKI NEMŠKI TEDNIK izhaja od 25. aprila redno vsak teden enkrat. DAS REICH nudi. obsežno sliko nemškega delovanja in gleda na svet z visokega zrelišča. DAS REICF prinaša na 32 straneh: 1) Pregled čez vse, kar se dogaja po svetu 2) Vpogled v politične odnošaje 3) Vojne odnošaje, gledane z očmi strokovnjakov 6) Pisma iz rajha 5) Pisma v rajh 6) Kulturo in literaturo 7) Skrbna razmotrivanja glede tržišč s sirovinami 8) Zabavni del in modo za ženo 9) Kramljanj"' in poročila o športu 10) Humor 11) Mnoge slike Cena izvodu din 4.— u— Učenci klasične gimnazije v drami. V petek 31. t. m. bodo nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani, predvsem letošnji maturanti, v dramskem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je zadostno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Podprite idealno stremljenje mladine, čisti dohodek je namenjen maturantskemu podpornemu skladu, ter obiščite predstavo! Vstopnice se dobe pri šolskem slugi klasične gimnazijo (Tomanova ulica). Ljubiteljem fotografije! Vprašajte svojega prijatelja o izdelavi naših amaterskih del. — Izrazil bo svoje mnenje in Vam takoj svetoval edino specijalno fototrgovino JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyrševa cesta 20. u— Nove mape v ljubljanskih kavarnah. Ljubljanske kavarne so si te dni nabavile za svoje revije in časopise nove mape, s katerimi olajšujejo svojim gostom čitanje. Mape so izredno uspel grafični izdelek, kakršnega še nismo imeli priliko videti in so tudi v inozemstvu izdelki v tako elegantni in vsestranski odlični opremi redki. Vezava v usnju je prava knjigove-ška mojstrovina. Tisk je na višku in predstavljajo oglasi ličen reklamni seznam najboljših tvrdk, podjetij in ustanov. Oglasi so tiskani v treh barvah ln so grafično izdelani naravnost izvrstno, kakor je to sicer v reklamnih tiskovinah le redko. Razvrščali so originala® ux udarno tako, Več stoletij že zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnove, zamaščenosti, ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd. Znana strogo di j et etična kuhinja — Krasno Sfiortno kopališče — Idealno okrevališče — v pred- in posezoni znatni popusti* ZDRAVLJENJE POZIMI IN POLETI. INFORMACIJE DAJE RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA da jih bo z veseljem pregledoval vsak &-tatelj revij in časopisov in tako bodo oglasi dosegli žel jeni uspeh. Mape je vezala Nova knjigoveznica, ki se je z njimi odlično predstavila občinstvu. Tiskala je oglasne strani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Mape je strokovnjaško priredil grafi-čar Gabrijel čuden, ki se je s tam izdelkom uvrstil med najboljše reklamne strokovnjake. (—) HinHIHHimiHIIIHlIHlimNlDI 2 S m z -k »neguje rob« z zobno kremo Na razstavi Srečka Magoliča bo danes ob 11. uri vodstva Drevi se razstava zaključi. u— Upokojenci ljubljanske tobačne tvor-nice dobe knjižice za prejemanje pokojnin v mobilnem in vojnem stanju v času od 27. t. m. do 6. junija. Razpored razdelitve je objavljen na deski pri tobačni tvornici. Knjižice je treba dvigniti osebno. u— Zatvoritev prehoda skozi Latter-mannov drevored. Zaradi prireditve ljubljanskega velesejma od 1. do 10. junija bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmsikih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 28. maja do 14. junija. u— Ravnateljstvo trg. učilišča Christo-fov učni zavod v Ljubljani ima novo telefonsko številko 43-82. (—) u— Društvo Posavč»nov iz brežiškega okraja priredi družabni izlet na Lisco v nedeljo 9. junija. Prijave in informacije v Karničnikovi trgovini v Nebotičniku. Prijatelji Posavčanov dobro došli! Kvartopir*ko omizje v Ljubljani je izročilo Družbi sv. Cirila in Metoda 100 din. Iskrena hvala! u— »Dani se . . .« nov velik film z znamenitim francoskim umetnikom Jeanom Gabinom v glavni vlogi. Kino Union predvaja od danes naprej premiero znamenitega filma »Dani se . . .« (originalni naslov je »Le jour se leve ...«). V njem predstavlja Jean Gabin, nepozaben iz velikih francoskih filmov kakor »človek zver« itd, eno svojih najodličnejših, najmočnejših in najpretresljivejših kreacij. Film je Kopališie ILIRIJE otvorieno! velika in psihološko zelo utemeljena drama, bolje, velika socialna tragedija. Dva moža se bijeta za ljubezen ženske, ki jo ljubita vsak po svoje. Jean Gabin, ki igra tovarniškega delavca Franca po imenu, postane morilec. Ubil je človeka. Zaprt v svoji sobi, obkoljen od korccna policije, ki ga hoče dobiti živega v roke. mučen po težkih mislih, ki mu roje po težko preizkušeni glavi, nam predstavlja svojo duševno notranjost v realn-h slikah, v prizorih, v katerih vidimo vse okolnosti, ki so tega mladega, dobrega in nepokva • jenega človeka napravile za morilca. Film je res ena najodiičnpi-"'h mojstrovin Je.ina Gabina in obenem odMčno delo francoske filmske produkcije. Preoričani smo, da bo film ugajal tudi LjuVljančonom in da se bo sloves Jeana Gabina s filmom »Dani se . . .« še bolj dvignil. (—) KDOR IMA NEZDRAVE ZOB in slabe dlesne, naj uporablja zdravilno PARADENTIN pasto za čiščenje zob in masiranje dlesen. Ta pasta je antiseptična, desinfecira ustno duplino ter prepreča razne bolezni, ki se širijo po ustni duplini. Dobiva se po din 16 v lekarnah in v drogeriji Gregorič, Ljubljana. n— Huda nezgoda šolarja. V Kandiji, kjer je križišče ccst, je lOletni šramov Mirko doživel nesrečo, ki ga je domala veljala življenje. Ko je stopal po klancu proti demu, je za njim privozil kolesar, ki je dečka zbii ob cestni tlak. Deček je obležal nezavesten. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima prebito lobanjo in še nekatere druge poškocbe. i— Nevihte s točo in strelo. Dolenjska kotlina ima letos številne silovite nalive. Zadnje dni se je med nevihto vsipala tudi gosta toča, ki je zlasti v Trebelnem napravila občutno škodo. Tako pogostih treskov ljudje že zlepa ne pomnijo. Na Telo-vo popoldne je med neurjem treščilo na več krajih v Novem mestu. Mnogo nevšečnosti in zmede so bliski napravili na bano-vinskem električnem omrežju in so bila marsikod potrebna popravila. Treščilo je tudi v Prosvetni dom, kjer obratuje kino »Krka«, in pa v frančiškanski samostan. V gostilni na »Vratih« pri Obrezu je tre- ščilo v radijski aparat, ki Je bil mahoma v plamenih. V sredo pa je med nevihto treščilo v hišo Franceta Bona v Gotnl vasi. Strela je omamila in opekla domače dekletce. šele zdaj se je vreme nekoliko izboljšalo, vendar zaradi dosedanjih nalivov letina ne obeta nič dobrega. n— Mlada žrtev podivjanega vola. Na pašniku pri vasi Krvavčevem vrhu na Dolenjskem je pasel llletnl Ivan Skala očetovo goved. V čredi je bil tudi vol, ki se ga je fant bal kakor zlodja. Vedno se je držal precej daleč stran od njega. Te dni pa se je vol pognal za dečkom. V trenutku, ko je deček nameraval preplezati plot, je pridivjal vol do njega in ga pritisnil čez spodnji del života ob plot. Na pastirčkovo vpitje so prihiteli ljudje, ki se jim je posrečilo ukrotiti podivjanega vola. Dečka so smrtno nevarno poškodovanega prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer sedaj skušajo rešiti mlado življenje. Izvršena Je bila nagla operacija organov, poškodovanih v notranjosti, in zaenkrat se dečkovo stanje ni poslabšalo. Koncert Ksenije Kužejeve Ob zaključku koncertne sezone, ki je bila letos resnične bogata, bo jutri priredila samostojen koncert mlada, simpatična pevka, Ksenija Kušejeva. Ni nam neznana, slišali smo jo že večkrat na koncertnih odrih in v radiu, da smo lahko zasledovali njeno pot navzgor. Jutri bo nastopila že kot zrela umetnica s samostojnim koncertom, kar je jako razveseljiv pojav, saj bo to prvi pevsko-solistični koncert v sezoni, s katerim bo hkratu sezona zaključena. Mlada pevka, ki razpolaga z lepim, mehkim glasom velikega obsega, je študirala štiri leta pri ge. prof. Foedranspergovi. Tu je dobila osnovo in vpogled v pevski študij. Toda njena želja jo je gnala k čim popolnejši dovršitvi tehnike, zato se je odločila za študij pri odlični pedagoginji Poljakinji prof. Rado-Danielijevi na Dunaju, pri kateri so dokončali svoje študije naši najboljši mladi pevci, Mezetova, Fratniko-va, Dermota in drugi. Ksenija Kušejeva je že lansko leto v družbi čelista Boga Leskovca, violinista Alberta Dermelja in pianista prof. Marjana Lipovška nastopila z nekaj pevskimi točkami na večeru komorne glasbe in vzbudila pri publiki in kritiki nedeljeno priznanje. Po treh letih temeljitega študija pa je do danes brez dvoma še pridobila na jakosti in izšola-nosti glasu. V študijski dobi na Dunaju je večkrat nastopila na prireditvah Slovenskega krožka ter v družbi s tenoristom državne opere Dermoto aH pa s solotoč-kami med tamošnjimi rojaki žela krasne uspehe. Vse njeno dosedanje delovanje na polju pevske umetnosti nas navdaja z upom, da z njenega samostojnega koncerta ne bomo odhajali razočarani. Z jutrišnjim nastopom bo Ksenija Kušejeva stopila prvič na lepo, a težko pot koncertne pevke, prihodnjo sezono pa se bo uvrstila tudi v operni svet, kjer bo imela priliko pokazati svoj koloraturni sopran kot Gilda v »Rigolettu«. Za koncert si je izbrala umetniško visok program od klasikov preko romantike do modernistov: Handla, Bacha, Mozarta, Schuberta (med drugim »Pastirja na skali« s spremljanjem klarineta), Glazunova, De Fallo, Osterca, šivica, Leskovca (»Popevko« prvo Cankarjevo komponirano pesem), Verdija in Alabieva. Pri klavirju jo bo spremljal prof. Pavel šivic, ki bo zaigral tudi samostojno dve Sukovi in Martinuovi skladbi, »Pastirja« pa klarinetist Miljutin Raubar. Opozarjamo na ta zanimivi koncert mlade pevke, ki zasluži vse pozornosti in vzpodbudenj. —lih Pod urejništvom našega najbolj 2nanega okultista g. Petra B. Petroviča, urednika »Okultističke biblioteke«, in s sodelovanjem naiboliših okuitistov inozemstva, ki so odkriti in vdani pristaši in globoki poznavalci okultizma, katerih imena navajam: g. dr. Edvin Taylor — London; g. dr. Frank Mac Murray — Boston (USA); g. Charles Cornier — Nancy; g. Robert Hartwig — Leipzig; g. Luigi Calderara — Bari (Italija); g. Sidi Mahmud bev Hashri — Jeruzalem; g. M. Kozma — Jugoslavija in ki so vam dostojne priče za kapitalno vrednost dela, tiskanega v latinici, ki je izšlo iz tiskarne in se more dobiti takoj, pod naslovom »Okultistička enciklopedija«, ki vsebuje VSE TAJN zadnje rezultate iz področja znanstveno-eksperimentalnega okultizma. Posebno pažnjo smo obrnili na to da Okultistički enciklopedija ni obdelana leksikonski. Mesto samohvalnih fraz prinašamo samo vsebino: NASA PRVA BESEDA. — Splošni pregled za potrebo dela, ki bi izrinilo šarlatanstvc in ignorantstvo. NOVA POTA. — O potrebi prerojenia in vzbuianja moči, ki dremajo v nas neizkoriščene. TAJNE VEDE. — Kakšne se smatrajo in kaj je na stvari. KAJ JE ČLOVEK.1' — Okultistično poiasnievanje človeške psihe. SEDEMKRATNA KONSTITUCIJA ČLOVEKA. — Indijska, psihična delitev človeka. OSEBNI MAGNETIZEM. — Moč kozmične sile v človeku. SUGESTIJA. — Vsiljevanje ideie, ki se brezpogojno izvršuje. AVTOSUGFSTIJA. — Sugeriranje samemu sebi. ZDRAVLJENJE S SUGESTIJO IN AVTOSUGESTIJO. — Uporaba sugestije in avtosugestije pri izobrazbi in odvaianju napak, zdravljenje psihično in fizično. HIPNOTIZLM. — Proizvajanje umetnega spanja pri osebah in živalih, v katerem se lahko z njimi neomejeno gospodari. TAJNE FAKIRJEV. — Razlaga tajne indijskih čudodelnikov. psihične moči. JOGI. — Vse škodljive nagone transformirajo in izkoriščava jo v svrho oplemenitenja in dopolnjevanja MAGI. — Predstavniki ogromne taiinstvene vede magijev. (Pri nas: »Čarovnije«.) MADJONIČAR1. — Čarovniki, ki se z dovršenimi triki predstavljajo kot čudodelniki. V ČEM VSE SE MANIFESTIRA ČLOVEŠKI ZNAČAJ. — Razlaga, po čem se da spoznati značaj. GRAFOLOGIIA. — Čitanie zn.ičaii iz rokopis*. SODNO KRIMINALISTIČNA GRAFOLOGIJA. — Ocenjevanje kriminalnih nagnjenj iz rokopisa in ugo- tavlianie fals;f:kitov. MEDICINSKA GRAFOIOGIJA. — Določevanje diagnoze psihičnih in fizičnih bolezni po rokopisa. FIZIJOGNOMI TA. — Čitanie značaja po črtah obraza. MIMIKA. — Presojevanje značaja po gibih pri sedenju, hoji. jedi. kajenju, smehu itd. FRENOLOGIJA. — Določevanje duševnih sposobnosti po obliki lobanje. HIFOGNOMIIA. — Čitanie značaja in temperamenta po obliki roke. MIROMANTIIA. — Prorokovanje usode po črtah na dlani. MEDICINSKA HIROMANTIJA. — Spoznavanje bolezni po nohtih, linijah in obliki roVe. DAKTHOSKOPHA. — Ugotavljanje identitete po prstnih odtiskih. USODA AI.I ČLOVršKA VOLJA. — Obrazloževanje o vplivu volje na usodo. ASTPOLOGIIA. — Čitanje usode, temperamenta in značaja po konstelaciii zvezd. 0 Kr>/,.),('^'H SILAH. — Vplivi kozmičnih sil na naš planet in ljudi na njem. AR'TMOMANIIA. — Prorokovanje usode iz številk. NUMEROMANTIJA. — Preračunavanje časa. važnih dogodkov v življenju. 1 /NOMANTITA. — Prorokovanje usode s številkami, črkami imenom in predimenom. TARO. — Druei sistem prerolovania usode po številkah, črkah, imenu in predimenu. RELKiHA IN VEDEŽEVANJE. — Pogled na razne vrste prorokovanj po religiji. PPA^NOVF" TE. — Poiasnievanje in razlaga praznoverja. TAl '^MANI 'M AMULETI. — Rizlaga vrednosti talismanov in amuletov. ŽEI EZNI KEMBEI J. — Način iskanja osebe, o kateri se kaj sumi. IEVJTACIIA. — Podobnost odstranjevanja ali spremembe lastne teže. MISTKRIJ STEVII K. — Skrivnostna vloga posameznih številk v razvoju človeštva in religij. UMETNI SPOMIN. — Zbirka pripomočkov, urejena v pravila in sisteme, ki omogočijo vsakomur naglo in I*hko te*' t^alno z^pomnitev. O PSlHOMETRlJI. — Sposobnost osebe, da daje točne podatke o neznanih stvareh, osebnostih in dogodkih. O AMEIDEKSTRIJI. — O koristi pravilne istočasne uporabe vseh delov organizma. < T SA VSAK NE VF. —■ M'li Vlrsikon okult-stičnih izrazov. r.AFVRfJA OOLI« NIH OKULTISTOV. — Živlienje in delovanje zaslužnih ljudi na polju okultizma. ČRNA IN BELA MAGIJA. — Veda o izzivanju in preprečevanju vpliva tajinstvenih sil (pri nas — r trovnija). KABALA. — Mist:čnn učenje in mistična praksa o židovstvu. O PRIVIDIH. — Kaj so v stvari prividi? SPIRITIZCM. — Verovanje v duhove in njih priklicanje. TELEPATMA. — Čit?nie tujih in prenašanje lastnih misli. TF.irVJZITA. — Svo'stvo izzivanja slikovitih predstav na daljavo. TELEKINEZIJA. — Premikanie predmetov brez dotika in vidnih vzrokov. TELEPLASTIKA ALI MATERIAT.IZACIJA. — To je izžarevanje psihičnih moči iz organizma, ki more v kratkem času spreiem.iti vidno in otipljivo obliko. SANJE. — Pojasnjevanje bistva sanj. SNOVI. — Postanek in tolmačenje snovi. UMETNE SNOVI. — Kako sc ustvarjajo po želji umetne snovi. MOČ ČLOVEŠKEGA POGLEDA. — Pojasnitev ogromnega psihičnega vpliva potom pogleda. POT K MIRU. — Pokazovanjc o potrebi izgradnje notranjega »jaza« kot pogoj za uspeh zunanjega »jaza«. SMRT. — Kaj je smrt? TAJNE TUTANKAMENOVE GROBNICE. — Vse osebe, ki so imele kakršnekoli zveze z grobnico, niso preživele leto dni. ATEIZEM IN TEIZEM. — Kaj je Bog, kaj smo mi? Odkod prihajamo in kam poidemo. SPOZNAVANJE BO'.EZNI PO OČEH. — Diagnoza začetka kakor tudi že obstoječih bolezjii. OŽENIL SE JE POD HIPNOZO. — Primer nekega imovitega človeka, ki ga je mnogo starejša ženska prisilila s hipnozo do poroke. MOČ AVTOSUGESTIJE. — Opis dogodka, ki se pripeti vsakodnevno. TAJNA PALCA. — Čudovito odkritje zločinca, in določitev nenormalnosti pri novorojenca po obliki in položaju palca. MANCHESTER POSTAVI SPOMENIK OČETU HIPNOTIZMA. — Magnetska smrt. Psihična moi človeka, ki more ubijati ljudi. Cena knjigi din 100.— v mehki vezavi; a 120.— din v trdem platnu. Za v naprej poslani denar pošljemo knjigo priporočeno na naše stroške, proti povzetju računamo din 10.— več. Treba se pozuriti i naročili, ker je ostalo samo malo število izvodov. 0KULTISTIČKA BIBLIOTEKA Ček. rač. 54.998. — BEOGRAD — Poit. pret. 87«. Iz Maribora ar— polkovnik Svetolik Radovanovič odhaja iz Maribora. V ma,ju leta 1937 je prispel v Maribor polkovnik Svetolik Radovanovič, ki je prevzel poveljstvo mariborskega vojnega okrožja. Po treh letih je premeščen na novo službeno mesto. Na njegovo mesto pride polkovnik Ivan Markulj. Polkovnik S. Radovanovič je užival obilo simpatij v vseh krogih mariborskega prebivalstva. S svojim ljubeznivim, prisrčnim nastopom si je pridobil nešteto prijateljev. Bil je predsednik mariborskega strelskega okrožja. Posebno priljubljen je bil med • strelci in lovci. Ob odhodu iz Maribora mu želimo na novem službenem mestu čim lepših uspehov ter napredovanja. a— Razstava mariborskih likovnih umetnikov je odprta še danes. Ob 11. uri vodi književnik g. R. Rehar. a— Slovesne otvoritve strelišča, ki je bila napovedana za danes, ne bo. Pač pa je danes ob 9. pričetek strelskih vaj. a— Imejitelji gledaliških blokov se opozarjajo. da izrabijo svoje bloke, ker bi jim sicer zapadli. Gledališka sezona se bliža h koncu in bo le še nekaj dramskih predstav, opera »Ples v maskah« in nastop ljubljanskega baleta. Sokol Maribor n. Pobrežje sporoča, da se vrši TELOVADNA AKADEMIJA v nedeljo 26. maja t. 1. ob 20. uri (ne pa v soboto). — Telovadni nastop je preložen na nedoločen čas. a— Iz Ljudske univerze. Redni občni zbor Ljudske univerze se preloži na sredo 29. maja ob 20. uri. Vršil se bo v predavalnici Ljudske univerze. a— Otroški dnevi v Mariboru bodo od 26. maja do 2. junija. Danes ob pol 11. predstava lutkovnega gledališča v Narodnem domu. popoldne ob 3. pri šolskih sestrah v Gosipoivetf.ki ulici, in predstava »Trnjulčice« v gledališču. Glavne prireditve bodo v petek 31. maja. Sodobno orožje In njega učinki: Kako se varuje vojak pred granatami in šrapnel! ? Zakloni pred granatami. V prvih dveh člankih naše poljudne razprave o sodobnem orožju smo razpravljali o granatah in šrapnelih ter njihovem učinku. Tokrat bomo razpravljali o tem, kako se vojak najboljše zavaruje pred eksplozijami granat in šrapnelov. Najbolj prikladno torišče za udejstvova-nje artilerije je tako zvani odprti teren, preko katerega imajo sovražni opazovalci, ki vodijo artilerijski ogenj, povsem neoviran pregled. Pešec, ki prodira ali se umika na cidprtem terenu mora iziabiti za svoje zavarovanje vsak najmanjši nasip, jarek, brazdo, granatni lijak, ostanke zidov, jame itd. Čim prično padati izstrelki v bližino pešca na odprtem terenu, mora takoj leči na zemljo. Vod vojakov na tej s'iki je bil izpostavljen smrtnemu učinku granate, ki je udarila ob zemljo in eksplodirala. Vojaki so stalli, namesto da bi se vrgli takoj na zemljo, kakor so se na spodnji sliki. Čim leže vojak na zemljo, mora poskušati s svojo poljsko lopatico izkopati čim globlji rov, v katerem bo ležal, dokler sovražna artilerija ne neha streljati v njegovo bližino. Na ta način se bo najbolje zavaroval pred kosi granat, ki lete po eksploziji v krogu v obliki »metle«. V najhujši sili se stisne borec k najbližji steni ali debelemu drevesu in vrže preko glave nahrbtnik, preko katerega šrap-nelske kroglice le redko prederejo. In če ga tudi prederejo, je njihova probojna moč že povsem neznatna. Dokler si borec ne izkoplje s poljsko lopatico zasilnega rova, naj postavi pred seboj vsaj nahrbtnik, ki ga bo ščitil v glavo pred manjšimi kosi eksplodirane granate. Pred kroglami v zraku eksplodiranega šrapnela prilično ščitijo že tudi deske vseh vrst. Vojak, ki si je poiskal zaklonišče za zidom mora računati z nevarnostjo, da se bo zid porušil nanj, če ga bo zadela granata. Zato bo izkopal svoje zaklonišče nekaj metrov za zidom ter ga po možnosti pokril z deskami, ki bodo zadržale kamenje in opeko, če bi se zid porušil. Seveda pa ne sme izkopati svo) zaklon zopet predaleč od zidu, ker ga sicer lahko zadene granata, ki je udarila preko zidu Ob koncu naše razpravice o zaklonih I spodnjo sliko še malo nalogo, katere re^it pred granatami in šrapneli prinašamo s I ve bomo priobčili v prihodnji številki. Sovražni artilerijski opazovalcc je opazil skupino peščev, ki se pripravljajo, da napadejo sovražnikove postojanke v prvi črti. Pe šci so bili ravno v zaletu preko odprte ceste, ko lih je pričela obstreljevati artilerija P^vi streli so padi: pred in za njimi. Za pešči se nahaja njiva in grmov- je, pred njimi pa jarek ob poti. n?ki plot in zidana hiša, kakor je razvidno iz slike. Kako naj si izberejo sedaj ti pešci svoje zaklone, da bodo najboljše zavarovani pred kosi sovražnih granat? Kje se nc smejo kriti? I ar— Konec pomanjkanja petroleja. Končno se je vendarle posrečilo zagotoviti 90 ton nafte iz Rumunije za Maribor. 30 ton je že prispelo. Tako je pomanjkanje petroleja za daljšo čobo preprečeno. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. A. Wankmiiller, Frančiškanska ulica 8. a— žrtev strele. Ob priliki neurja, o katerem smo poročali v današnji številki, se je pripetila usodna nesreča na betonskem mestu iz Kungote proti Plaču. Ob času neurja je bil zaposlen pri mostu 18-letni mehanik Ivan Kragelj iz Studencev pri Mariboru. Strela je treščila v bližnje drevo in je šinila po zemlji do mostu. V naslednjem trenutku se je most porušil. Mehanik je bil pri priča mrtev. Sreča v nesreči je bila, da je šele nekaj trenutkov zatem privozil do mostu osebni avto g. S. Kranjca iz Pesnice. V vozilu so bile štiri osebe. a— Strahovalca mariborskih trgovin obsojena, v marcu sta se pojavila v Mariboru krojaški pomočnik Stanko Nova-kovič iz Zagreba in 34-letni natakar Ignacij Razinger z Jesenic. š'a sta po raznih trgovinah in sta kradla blago. Mariborski mali kazenski senat je včeraj dopoldne obsodil Razingerja na 2 leti robije, Nova-koviča pa na leto dni in 6 mescev strogega zapora. Oba bosta po prestani kazni za tri leta izgnana iz Maribora. h Celia e— Slava 39. pešpolka. V torek 28. t. m., na dan slave 39. pešpolka, se bodo udcle-žilli koroški borci v opatijski cerkvi maše za padle in umrle koroške borce. Po maši bo pred spomenikom padlih koroških borcev na dvorišču vojašnice kralja Petra spominska svečanost Ob 10. se bo pričela na Dečkovem trgu svečanost slave 39. pešpolka v spomin na zmagovite boje celjskega polka v ofenzivi na Koroškem leta 1919. Vabljeno je vse narodno zavedno prebivalstvo Celja in okolice. OTVORITEV Kavarne Park — v nedeljo 26. maja. Redna seja celjskega mestnega sveta bo v petek 31. t. m ob 18.30. Na dnevnem redu so poročila odborov e— Celjska šolska miadm.-» bo nastopila v ljubljanskem radiu V torek 28 t. m. ob 11. dopoldne bo v ljub'janskem radiu pokrajinska oddaja šolskega radia Nastopili bodo učenci in učenke I deške in dekliške narodne šole v Celju. Pod vodstvom skladatelja g. Cirifla Preglja bo pe' mladinski zbor njegove skladbe, v odmorih pa se bodo učenci in učenke razgovarjal o »Celju nekoč in danes«. Dialoge sta sestavila učiteljica ga Pečnikova in učitelj g bran Roš. BRAMORJE ZANESLJIVO UNIČUJE »BRAMORIN«, KI GA DOBITE PRI KMETIJSKI DRUŽBI, CELJE. e— »Gorenjski slavčektva Celja-maticc pod vodstvom br. Toneta Grobclnika izlet v Šmartno v Rožni dolini. Izvajali sc- vaie iz ob-rambnosti. V Šmartnem so si ogledali veliko banovinsko drevesnico, v kateri gojijo iglasto in drugo gozdno drevje. Sreski šumar br. Pavlin je opisal naraščajnikom način gojenja mladik in korist, ki jih ima od tegn naše narr^dno gospodarstvo odnosno kmetijstvo. Naraščaj je prehodil okrog 20 km ter se je vesel in razigran vrnil domov. e— Sokolski majniški izlet. Sokolsko društvo Celje-matica je zaradi nestalnega vremena opustilo namero, da bi majniški izlet iznova preložilo. Izlet bo pozneje, morda v mescu juniju. e— V mrla je v petek v Lastnem domu 16 v Gaberju 79-Ietna zasebnica LTr'a Rataj-čeva. Istega dne sta umrla v celjski bolnišnici 40-lctni Jakob Štamol, natakar brez posla in stalnega bivališča, in štiriletna dninarjeva hčerka Stanisiava Cerarjeva iz Zamaliča pri Laškem. c— Nesreča pri delu. Te dni se je ponesrečil 30-Ictni rudar Jakob Vidic iz Zagra-da pri Celju Pri delu je padel težek kamen nanj in mu zlomil levo nogo v gležnju. Vidic se zdravi v celjski bolnišnici. e— Prevozi bolnikov s celjskm reševalnim avtomobilom se bodo spet pričeli v nekaj dneh ko bo edini reševalni avtomobil, ki je sedaj na razpolago, popravljen. e— Obnovile srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! e— DraJba. Dne 28. majnika bo pri celjskem sodišču prodana hiša z znano gostilno »Pri angelu«. Zanimanje za dražbo je splošno. (—) e— Lastno mater je zahodeNa Rcčici pri Šmartnem ob Paki jc posestnikov sin Ivan Pustoslemšek v četrtek v vinjenosti zabodel svojo mater, 65-etno poscstnico Alojzijo Pustoslcrmkovo z nožem v trebuh in jo težko poškodoval. Nesrečnico so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Tatinski posli. Te dni jc ukradel brezposelni ključavničarski pomočnik Karel Č. svojemu prijatelju Antonu M. na Sp. Hudinji pri Celju 1.700 din in krenil z denarjem na Dobrno, kjer je popisal. Prenočil je pri nekem Žagarju Ponoči "se je splazil iz haše in zakopal listnico z ukradenim denarjem na vrtu. Ko je drugi dan spet izkopal listnico, so ga ljudje videli. Obvestili so orožnike, ki so Karla Č. aretirali. Denarja pa niso več našli pri njem. Očividno ga jc bil medtem spet kje skril. Aretiranca so izročili sodišču. Pri neki rodbini na Lavi pn Celju je služda Ela L. Te dni je ukradla gospodinji dragoceno zlato verižico z briljanti Ko je opazila, da so jo osumili tatvine, je vrgla verižico v lijak pri vodovodu. Služkinjo so aret-rali in izročil' sodišču. Pri zaslišanju je priznala tatvino, ukradene verižice pa niso našli. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. Preminil je po kratki bolezni 661etni upokojeni rudar hrastniški rojak g. Franc Brinar. Pokojni je bil nadarjen človek in se je kot upokojenec pečal z raznimi praktičnimi deli, tako da ga bo marsikateri hrastniški gospodar zelo pogrešal. Pokopali so ga v Dragi. Naj v miru počiva! h— Strokovna obrtna nadaljevalna šola zaključi šolsko leto 1939/40 v nedeljo 2. junija z razstavo šolskih in vajenskih del. Razstava bo odprta od 8. do 16. Vstopnine ne bo. Vabljeni vsi! Iz Gornjega grada g— Sreski odbor RK je v našem kraju zelo delaven. Prejšnji mesec je prireail dramatsko predstavo in to dvakrat tako v Sokoiskem domu kakor v Prosvetni dvorani, obakrat v nabito polnih dv ranah in v sporazumnem sodelovanju dile-tantov. tako iz Sokolskega društva, kakor iz Prosvetnega društva. Prpj nji teden pa je bil zaključen tritedenski samariianski tečaj, katerega ie obiskovalo pr.ko.20 naših gospa in gospodičen. ki so vse uspešno polo2.Ua izpit za osnovni tečaj sam ari jonskega dela. g— Na našem sodišču se je stalež osebja sedaj še zmanjšal in ie slanie postalo že nevzdržno. Maloštevilno esebie je preobremenjeno s posli in je tudi v interesu strank, da nadrejeno sodišče v na.,k.aj-šem času pošlje nadomestne moči. g— Za župno sokolsko razstavo v Celju, ki bo otvorjena prihodnji mesec, pošlje naše sokolsko druš.vo poleg drugega gradiva tudi izredno lično izdelan model našega Sokolskega doma in letnega telova-dišča. Model ie delo davčnega služitelia g. Hafnerja. Model, ki je razstavljen v izložbi podružnice »Bata« vzbuja med prebivalstvom občo pozornost in zanimanje. Kradejo, kar jim pride pod reka fekoija Loka, 24. maja Ko je Možina Janez, hlapec v Virlogu pri Stari Loki, prišel nedavno zvečer domov, je opazil, da mu je nekdo ukradel škornje, vojaški kovčeg, janaine hlače, srajco in dve knjigi romana . Strah na Sokoiskem gradu«. Tatvine je osumljen dvojica, ki se je nekaj dni pred tatvino zadrževala pri Logonuru in kupovala staro železo. Pred dnevi je vdrl delavec Jože v stanovanje zakoncev Pipanovih v Podrečah in jima odnesel moško obleko, moški klobuk, nizke moške črne čevlje, srajco in površnik. Lastnikoma je napravil škode za nekaj manj kakor 1400 din. Jožefa, ki je prodajal ukradene predmete po vaseh, so aretirali. Jože se izgovarja na sorodstvo s Pipanovi-mi in zatrjuje tudi, da bo vso škodo povrnil, kadar bo kaj zaslužil. Podobno tatvino je doživel mizar France Vidic iz Praprotnega na Selškem. Tat mu je odnesel vso obleko, klobuk dežnik in denarnico, gospodarju njegovemu, Antonu Berniku, ki Vidic pri njem stanuje, pa aparat za britje, kos prekajenega mesa, britev in hleb kruha. Tatvino imata baje na vesti neki tvorniški delavec in njegov pomagač. Enega preteklih večerov sta v Bukovem vrhu nad škofjo Loko. dva fantalina odrezala rep konju posestnika Jožefa Kržišni-ka. Rep je zmanjkal tudi konju posestnika Janeza Justina. Podjetnega tatu so imel tudi v vaseh Gabrku, Zmincu in Logu. Kradel je vse vprek kunce, perilo, žeblje in svedre, zlasti pa se je zanimal za nože krivače. Sumijo nekega posestnika iz špitaliča, ki je vozil skozi dolino hmeljevke. Predvsem ga obremenjuje vreča z ukradenimi predmeti, ki jo je našel posestnik Janez šubic iz Zminca. V vreči so dobili srajco, spodnje hlače, štiri kunce in krivač. Dva nepridiprava je imela tudi lovska koča na Strmah. Koča je last gozdne uprave v Bohinju Storilca sta s silo odpi la okno in odnesla uro budilko in sladkor Enega izmed tatov, ki mu pripisujejo še druge grehe, so zaprli. Spričo čestih tatvin ni nič čudno, da so ljudje nezaupljivi. Tcda to ni dovolj. Potrebno bi bilo, da gredo domačini obla-stvom na roke, kajti ni izključeno, da se skrivajo za navadnimi tatovi ljudje, ki imajo še večje večje grehe na svoji vesti. •<•■ - vSgr . . zdravilišča iii p I a ni n e BLED NAJMODERNEJŠE LETOVIŠČE IN KOPALIŠČE — PROSPEKTE POŠILJA ZDRAVILIŠKA KOMISIJA PENSION DR. HOČEVAR. HOTEL LOVEC, popolnoma renoviran, centralna lega. garaže. HOTEL JEKLER. Zahtevajte ponudbe. MARIBOR, prijazno letovišče, ugodno podnebje, šume, gorice; udobni hoteli in gostišča, zmerne cene; zabave, šport, znano kopališče na Mariborskem otoku; nova avtomobilska cesta na Pohorje, planinski hoteli in domovi. PARK HOTEL. Penzija od din 75.— dalje. PTUJ, ugodno podnebje, krasna okolica. Bogati zgodovinski spomeniki. Dobro urejena gostišča. Oskrba din 35—40. HOTEL PENSION STARKL ob jezeru, jezerska kopel in čolni brezplačno; pi-iznano najboljša kuhinja. HOTEL TRIGLAV — komfort, dobra kuhinja, zmerne cene. GRAND HOTEL TOPLICE PENSION VGVK, ugodni aranžmani za družine. SMREKOVEC, 1575 m. Idealno planinsko letovišče med planinskimi gozdovi in pašniki. Gorski izleti. Koča na Smrekovcu je dobro oskrbovana; vodovod. Celodnevna oskrba din 40—50. Informacije daje SPD Šoštanj. BOHTnJI ob divnem alpskem jezeru. Inform. Tujskoprom. društvo Sv. Janez ob Boh. jezeru. PENSION ZAKA, kompletna penzija din 55—60. JEZERSKO, 900—1200 m. Divno najbolj zdravo alpsko letovišče v državi. Božanstven mir, krasni gozdni sprehodi. Sodobni komfort, okrog 500 udobnih postelj. Informacije: Občinski turistični odbor Jezersko. i KRANJSKA GORA, 810 m. Višinsko zdravilišče in plan. letovišče. ŽIROVNICA pri Bledu. Prospekti: Tuj- skoprometno društvo. F F-SION KONŠEK — TROJANE, 600 m. Udobno letovišče. Brezplačne informacije, prospekti. po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji in edino te vrste v Sloveniji sploh zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Maj —junij 10 dni din 700—£50, vse vračunano (penzija, zdravnik, kopeli, zdraviliške takse). I Moderni komfort, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putniku« ali pri upravi zdravilišča SLATINA RADENCI. Kdor ne more priti v kopališče, naj vsaj pije doma ono z rdečimi srci: zdravje in užitek! Direktni vagoni iz Beograda, Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča! RADOVLJICA, 470 m, klimatično letovišče s kopališčem, v neposredni bližini Bleda; vodovod, električna razsvetljava; nov moderen hotel, dobri penzioni. Pojasnila daje Tujskopro-metno društvo v Radovljici. MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju, termalno kopališče in letovišče; bazeni na prostem. Penzija 44—45. Prospekti. DOLENJSKE TOPLICE. Radiotermal-no kopališče 3S°C. železniška postaja Straža—Toplice pri Novem mestu, izredni uspehi pri zdravljenju revma-tizma vseh vrst, ženskih bolezni, bolezni živčnega sistema itd- Sezona maj—oktober. Zahtevajte prospekte. DOBRNA pri Celju je prirod.no eno najlepših in najmoderneje urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nad morjem, sredi gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20-dnevno zdravljenje izven sezone din 1100—1650. V sezoni zmerne cene. Zahtevajte prospekte. Uprava zdravilišča RIMSKE TOPLICE, kopališče 37'^C. Zdravi: živce, ženske bolezni, giht, išijas itd. Cenejše je pavšalno zdravljenje. Termalno kopališče na prostem. Lepa okolica. Zahtevajte prospekte. Zahtevajte podrobnejše informacije in prospekte od gornjih oglaševalcev, dalje v vseh birojih »Putnika« ali neposredno od Tujskoprometnih zvez »Putnik« v Ljubljani in v Mariboru. Knjiga Je odprta Žalostne in v dna srca segajoče so te zgodbe, dostojne peiesa velikega mojstra, prvega trageda vseh časov: Življenja! Kratki odlomki, prizori posameznih de-janj so zapisani po kartotekah bolnišnic, Do kraia niso nikjer zapisane Nihče ni videl nobene teh tragedij od začetka do konca, ni videl igralca v vsej njegovi vlogi, kckor mu jo jc bil določil njegov skrivnostni režiser: pot iz zibelke v svet, malo ljubezni, komaj toliko, da se je rodil otrok, pomanjkanje in bolezen — rn pot v grob... Živeli so v tesnem, skromnem, a čistem podstrešnem stanovanju. Troje preprostih ljudi — mati. zelo dobrosrčna ženska, hčerka. ki ie hodila delat v neki modni salon in hčerkin nezakonski otrok. I' to mirno družino, na to podstrešno stanovanje se je prikradla bolezen: jetika. Niso vedeli, kdaj in kako — naenkrat je bila tu. bila je v bledih hčerinih licih, naselila se je v njena pljuča Prenehala je zahajati v modni salon Mah dom na podstrešju je obiskala zaščitna sestra. Mlada mati se je zdravila. Najprej v bo ■ n'šrt!ci, potem v zdravilišču. Njeno stanje se je kmalu izboljšalo Bolezen se je umeknila, se potuhnila, priprav!jena, da se ob prvi ugodni priložnosti uveljavi s podvojeno močjo. Mater so odpustih z Golnika in vrnila se je v mesto Zdaj ni bilo reč tihega doma na podstrešju. Spala je v skupni spalnici Delavskega doma, v družbi žensk, ki so prišle cd bog ve kod in se bodo prav ti:ko bogve kam izgubile. Potem si je najela sobo. ki je dobivala zrak skozi dve predsobi. Tu jo je našla zaščitna sestra in zapisala v svojo beležnico: »Živi v skrajno slabih razmerah, po cele dneve ne užije nobene hrane .. Zopet je noseča...« I' sobi, kjer je bilo premalo zraka za njena okužena pljuča, se je znova oglasila bolezen. A preden je šla spet v bolnišnico, je še enkrat rodila. Samo kratki odlomki teh dni so zabeleženi po kartotekah. »Otroka ima mati. ki ju ne mara odc*ati v Deč-ji dom .. Mračno, neprezračeno stanovanje pri materi... stanje se ji je poslabšalo, a neče v bolnišnico . . Sprejeta v bolnišnico, a je kmalu odšla. .« To je bila njena zadnja pot v svet. Še je hotela živeti in porabiti na smrt, ki ji je kljuvula v pljučih. Hotela je delati, ho- • diti po cestah, kakor toPko drugih, zdrahi vih .. Kako žalosten je bil dan, ko se je morala vrniti nazaj v posteljo, iz katere ni j več vstala. Na njen izkazni list v dispan-i zerju so zapisali poslednji datum in ga za-' znamovali s križcem. i ^ * »Že štirideset let živim in še nisem bila v bolnišnici in še štirideset tet bom živela, pa ne bom šla k zdravniku.. Bila sem pri neki ženski in ta mi je dala zdravilo, ki mi bo gotovo pomagalo .« Sestra, ki je čitala to pismo, se je bridko nasmehnila. Koliko samozaupanja je bilo v teh besedah človeka, ki je nosil v sebi klice smrti! ■ Komaj trije meseci so minili in sestra v dispanzerju je dobila drugo pismo z Dolenjskega: Marija je umila Ni bila presenečena; vedela je, da bodo pljuča te ženske, ki se ni marala zdraviti, kmalu nesposobna za življenje. Poiskala je njen osebni izkaz. zapisala vanj datum in ga opremila s križcem In nov človek je bil izročen preteklosti, pozabijenju. . Eden izmed stopetdesetih slučajev odprte tuberkuloze: Baraka. Dve postelji, na eni leži jetična ženska. Noč za nočjo spi z njo v isti postelji njena hčerka. Noč za nočjo troje zdravih ljudi vdiha okužen zrak. Dokler ni prišla nekega dne v to barako zaščitna sestra in so jetično žensko odpeljali v bolnišnico. Samo razgreta domišljija črnogledega pisatelja bi mogla izmisliti toliko hudega ... ali ta mož pijanec, ki zapravi vse, kar zasluži, ni izmišljen, ni iztodek domišljije, temveč samega življenja. Da bi preživela sebe in svoje otroke, je morala jetična ženska po hišah šivati. Morda jo bodo pozdravili Njena pljuča bodo lažje dihala, rane v njih se bodo zacelile. Poslali jo bodo domov — nazaj v okužen zrak pomanjkanja, nazaj k možu pijancu, kajti zdravljenje socialnih razmer, tega najstru-penejšega bacila vseh kužnih bolezni, še ni uzakonjeno... Življenje, ta večni, neutrudljivi mojster tragedij, piše dalje svoja nesmrtna dela. Stopetdeset bolnikov z odprto tuberkulozo, stopetdeset variacij ene in iste zgodbe ... čitajte, knjiga je odprta! Katarina Špur. Če ima gospodinja klet ali ka"ko drugo shrambo, kjer pozimi ne zmrzuje, lahko nudi družini solato celo leto V januarju, februarju in marcu, deloma še v aprilu je na vrtu motovileč ki gk je sejala v drugi polovici avgusta in prvi septembra. V l eti ima Se januarja in februarja endivi-jo. ki jo jc vložila v jeseni po prvem mrazu. Da jc za spremembo tudi rdeči in šare-ni radič na razpolago, ga vlaga v presledkih treh tednov v primernih količinah v silnico počenši z novembrom do konca februarja. Ta nudi zdravilno solato od začetka decembra do konca mesca ma-ca Če pa še k:iren:nc očisti, opere, opeče v pečici in zdrobi, je to pristna cikorija Seje ga pa redko spomladi do najkasneje srede junija da se utegnejo korenine odebeliti. Prav dobro se obnese, ako ga poseje med koruzo takoj po osipanju. V jeseni, predno zemlja zmrzne ga izkoplje in gosto prisuje v bližini hiše. Tu ga tekom zime po potrebi odjemi je in vlaga v silnico. V marcu in aprilu že lahko nabira zimsko solato, ki jo je vsejala istodobno kakor motovileč, ako gredo obda z iz desk zbitim obodom ter vrhu tega položi, namesto dragih oken, iz remeljnov narejene okvire, na katere pritrdi močan ovojen papir. Da je ta močnejši in prosojnejši, ga prevleče s firnežem. Da jo zavaruje proti mrazu, založi krog oboda plast gnoja in okvirje odene s slamnatimi štorjami in deskami Za poznejši pridelek zimske solate pa le odene gredo s smrečjem pa šele tedaj, ko zemlja zmrzne. V rani pomladi pa odstrani smrečje, kadar ni možnosti, da bi zemlja ponoči zrnrzovala in podnevi se tajala. Konec februarja in v začetku marca seje solato be-rivko, ki daje v aprilu in maju obilen pridelek. V začetku marca seje v zavetni sončni legi tudi rano glavnato solato »rr.ajni-kovo kraljico«. Če je pregosta, io razredči ali pa presadi Ta doraste že v začetku junija. V prošlem letu posejani rdeči in | zeleni radič odganja že čim se pojavijo i prvi topli dnevi, da ga lahko nabira v mar-j cu do konca maja Do tega časa pa zraste j že nov radič, ki ga je posejala kcncem marca. Mnogim je priljubljen spomladi regrat, surov in kuhan, ki je zlasti dober, ako ga kadar se zemlja otaja, odene s 4 prste debelo plastjo zemlje da sc vbeli. Še ni porabila gospodinja vse rane glavnate solate, ko se ponujajo trde glave pozne Iedenke in drugih poznih sort. Zraven sledi še ve-zulja. Da ima za celo poletje pri rokah solatne sadike, seje cd začetka maja dalje vsake tri tedne na majhne prostorčke po nekclliko proti vročini odpornejših sort, n. pr. trdoglavka, parizarca in kristalna glava, da ni brez solate v juliju in avgustu, ko jo družina najbolj poželi. Prav imenitna je za ta čas solata obiravka. Ta ne dela glav, zato se po steblu obira listje, ki jc prijetnega okusa, kakor glavice majni-kove kraljice. Za porabo proti jeseni seje junija v dveh presledkih endivijo. Kolikor je pa namenila, da jo bo v kleti ali v kakem drugem prostoru vzimila, jo pa seje julija in v začetku avgusta in presaja kakor druge sorte štiri do pet tednov pozneje, zakaj prevelika, dorasla tudi v najboljšem prezimovališču ne traja! V novembru in decembru se ponuja tudi motovileč. Da more v slučaju snega do njega, ga poprej odene n. pr z vrečevino. Nekatere gospodinje zelo obrajtajo vrtno krešo. Ker pa odganja kmalu v vrh, jo se jejo po malem v presledkih celo leto Pomladi in v jeseni v zavetne lege, poleti v senčnate, pozimi pa v zabejčke. ki jih drže v kuhinji ali v drugem toplem prostoru. J. Štrekelj. Slovani smo velik narod, ako se štejemo; a Slovani smo vendar majhen narod, ako se tehtamo. F. Levstik. StfCIff Pomoč v siii Še nekaj preizkušenih nasvetov za kuhinjo. Surovo maslo spravimo v zaprto lončeno posodo, ki ima steklen vložek. 2e nekoliko žarko surovo maslo je treba izprati v mrzli vodi, tako da parkrat nalijemo nanj vode, in ga s kuhalnico dobro pre-gnesti: potem ga osušimo in mu primešamo rumenjak (na osminko kg surovega masla en rumenjak). Na ta način maslo zbolj-šamo. Testo, za katerega uporabimo mnogo surovega masla, gnetemo z nožem, ker se v rokah surovo maslo top, in smo prisiljeni, da dodajemo moke, k' napravi testo trdo. Sladice iz takega testa pečemo v ne-pomazanem pekaču, ker je testo samo dovolj mastno Kadar pečemo masleno testo, poškropimo pločevino z mrzlo vodo. Za drobno pecivo pripravljeno iz beljakov (španski vetrci, kakaove zvezdice, kokosovi poljubčki itd.) nadrgnemo pločevino z voskom. Iz pekačev in oblik vzamemo pecivo in sladice, ko so še tople, prevroče pecivo upade, popolnoma ohlajeno postane krhko in sc ne da ločiti. Večkrat se nam zgodi, da smo obliko (model) premalo namazali, pa zato sladica ne gre iz oblike; takrat zvrnemo obliko na krožnik, jo obložimo s krpo, ki smo jo pomočili v mrzlo vodo in čez nekoliko časa se ta moč-nata jed sama odloči od oblike. Če se nam je surova majoneza zakrkni-la, si pomagamo s par kapljicami vroče sode in sicer takole, v posodo k;cr imamo majonezo, vlijemo ob robu čajne žlico vroče vode in pričnemo oJ tam ir.ešati proti sredini, dokler se najoneza ne zgosti. Ako tudi to ne pomaga, postavimo na toplo in mešamo, pa se bo majoneza popravila. V najslabšem slučaju napravimo nekaj nove majoneze in jo počasi ob neprestanem mešanju dodajemo v majhnih količinah. Kako pdkrpavamo nogavice Gotovo imatt nogavice, ki to strgane po celem stopalu ali samo na prstih in petah. Take nogav:ce ne rnerete več mašiti, pač pa jo lahko podkrpate. Da moremo nogav.ee podkrpati, moramo imeti star, gost, mečan triko (najbolje iz samih desnih pete!j) od nerabljenih nogavic, hlač, kombinež, maje, bi.z itd. Petem tenak močan sukanec in temu primerno iglo. Nogavice pockipamo tako: Oprani nogavici narahlo polikamo spodnji del Potem izrežemo natančno strgani del, kaktir nam kaže slika a-b, c-d, ali e-f. Ta del položimo na pripravljeni triko ter odre-žemo novi del tik ob robu strganega dela. Nato obrnemo nogavico narobe in vsia-vimo natančno v izraz nogavice novi del, ki ga pripnemo, da lažje šivamo. Začnemo večino v sieai .kjer ima nogavica šiv. Nogavica in vstavljena krpa -ie etiketa in šivamo z roko 3 mm globok rob z diob- nim strojnim vbodom. Ko pridemo naokoli, dobro zadelamo, in krpa je gotova. Ako ima nogavica strgan ves podplat e-f, ga izrežemo in ravnamo tako kot s posamezno krpo. Robovi zakrpanih nogavic se v čevljih dobro stisnejo in sc jih n;č ne čuti, ker so šivani z roko. Petije se ne zbirajo, zato pa moramo šivati z drobnim strojnim vbodom. Sfodaj zakrpana nogavica se iz čevlja ne vidi. Ako pa je peta visoko strgana, se jo lepo zakrpa in se nosi take nogavice v domačih čevljih. Zakrpane nogavice nosite toliko časa kot nove. Nekaj koristnih nasvetov Ali znate šivati? S tem si prihranite marsikakšen stotak, ki vam pride prav v teh težkih časih. Nu. kakšno malenkost že sešijem doma, boste odvrnili — toda nikoli ne izdelam obleke tako lepo kakor šivilja. Ta ali ona reč se mi vedno pokvari. samo jezo imam s tem... Nič čudnega, vam porečemo. V teh stvareh se boste izpopolnili še'e z vajo Čim večkrat boste šivali, tem lepši bodo vaši izdelki na pogled. Če ste vztrajni in količkaj spretni, boste seveda uspeli. Tu pa ie nekaj tehničnih podrobnosti, ki ne morete vedeti zanje, če se niste šivanja učili, in ki bi vam delo precej olajšale. Na primer: Kadar režete blago v smeri tkiva in sledite ravni črti. potem pogodite ravno smer najbolje tako. če na dotičnem me?tu potegnete iz blaga odgovarja :očo dolgo nitko. Črta. ki io režete po takšni nitki je potem brezhibno ravna. To ie seveda kaj preprosto, toda priznajte, da večkrat ne mislite na to! Poševno (zvončasto) krojena obleka se v krilu rada razvleče in petegne. ko jo nekaj časa nosimo. Ta ned ost a tek odora-vimo. če poševno krojeno blago primerro obtežimo in sa obesimo. Po preteku 48 ur se tvorivo raztegne do posledn ih m ž-nosti. sedaj lahko sešiiemo in uravnamo obleko, ki poslej ne bo več menjala svoie dolžine. Prozorna blaea (oriandi. muslin itd.) obrobimo s poševno oroeo tako. da moso po vsei dolžini oreganemo in io ori.šiiemo SS upliva na ves organizem* Dobro sredsfvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prij'efen okus, je Oai.rni. et.i5jMA3.ira.il na rob tankega tvoriva. Na ši<-u progo upognemo. Po sredi preganiena črta tvori rob, ki ga potem s skritim; obrobnimi šivi pritrdimo k tvorivu. Obleka, ki jo vidite na prvem mestu naše skice, ima štirikoten izrezi ki ga ie težko čisto in trdno zarobiti. Tu je potreba zarezati kote in tverivo pregubati na notranjo stran, tesno ob rebu pa prešiti s strojem. Se porrei smo k robu pri-š;le poševno proso, ki sedaj z njo zakrijemo rob notranje gube (št. 1). Krilo te obleke ie zvončasto krojeno. Preprosto in natančno mu ra -.koli izenačimo dolžino če si s prav .kotno postavljenim lesenim ravnilom na razTčnih mestih zaznamujemo vedno enako razdaljo od tal (št. 2). Naslednja obleka ima plisirano krilo !n sicer v obliki razhajajočih se sončnih žarkov. Takšno krilo ie v bistvu zvončasto. Plisirati ca darno tako, da vznmemo za vsako pelo štirijasto kroen kos b^go, čigar stranice bedo imele d :,ž"ino krila manj 15 cm. ki jih bomo v sredini izre ala v obliki polkroga za ras. Z dc-liimi šivi ra-značimo potem enakomerno zaokroženo črto. od keder bodo gube izhajale (št. 3). Nagubano krilo obrobimo p tem s preprosto upognjenim robom, ki ga cbšij.mo s prekrižanimi šivi (.it. 4). Kaj Da kostum? Kako vložimo v hrbet kostuma podlogo, da re >v.eče. podajo sk ro vsakemu obrazu. Na temenu glave s? navadno zavezani v veliko pentljo ali slikovit vozel. Nove rokavice si izmišlja moda v vs^h barvah. Povsem kratke s.o in jedva pokrijejo zape~lje. O novih pp.rtnih in pro-menaanih čevljih pa velja povedati, da imaio kratko, široko peto v živi in kontrastni barvi 3Iira Pucova: e • • To se ni zgodilo v Ljubljani. Saj ima še naša zemlja bojda nekje v vsemirju nam neznano, v tujem ozvezdju vrtečo se dvojnico — zakaj bi potem naše mesto nekje na svetu ne imelo sebi podobnega naselja, ki v njem prebivajo iju-die z enakimi slabostmi kakor so naše? Lena reka, ki v mehkem polkrogu deli stari del mesta od novejših, širše zgrajenih predelov, je tisti čas nerazločno vonjala po mokrh cunjah in po gnilih cvetlicah Nad h 'arni je mlačna sopar;ca obetala Drihod pole-ja in s starih kostanjev se je v počasnem dežju vsipalo bledorumeno cvetje. Rilo je torei — ste uganili? — nekako pro-t koncu maja. ko je gospodična Radovas-nikova prinesla novico v kavarro. da se ie g"spa Gontarjeva zastrupila z lizolom. Y-i so poznali gospo Gontarievo. Bila je vis- ka vešče pobarvana plavolaska. ki jc imela deset let mlajšega moža in z gumijastim1 podvezami tesno stisnjene krčne žile. V družbi, ki se je tolikanj zanimala za osebne zadeve soljudi da si je izmislila resnico. če je ni mogla takoj dognati, je bilo že davno znano. k?ko trpi gospa Gontarjeva na posledicah mladostne podjetnosti svojega soproga Če ste vprašali gospodično Radovasnikovo, ste l^hko izv e le'i imena memaiočih se soigralk v tej sodobni me-ščanski tragikomediji Izvedci ste jih tudi, če niste vprašal'.-. Vsakomur je torei že prvi hip bilo jasno, zakaj je gospa Gontarjeva segla po li-zolu, dasi marsikdo ni razumel, kako da se ni poslužila bolj odMčnega sredstva za pot v večnost. »To je prostaško, drage moje,« je rekla gospa Silmičeva. »Lizol pijejo kuharice, kaste tega?« je vzkliknila gospodična Rado-dar se naveličajo življenja.« »Njena mati je bila kuharica ali ne ve-vasmkova »Med vojno si je njen prvi ipož, ki ,e bil pek ali kaj, z dobavami vojaštvu zaslužil milijone. Pr> njegov' smrti pa si je vzela tega mladega nemamča. ki ji sedaj ...« »Tn takšni ljudje se potem vrinejo v našo dobro družbo!« »Oh!« Nad kavarniškim omizjem se je od rahločutnega ogorčenja stresel zrak še v steklenih lestencih pod svetlo pobarvanim stropom je zacmgljalo. Gospe Gontarjevo so bili prepeljali v bolnico, ve=te. Ni še bila mrtva Še so o njej lahko govorile slabo, te gospe, ki so si z govorjenjem krajšale brezdelne dneve. Čez čas so se gospe pomirile- Gospa Sil-ničeva je sklenila pred seboj svoje tolste roke. Njeno meso je bilo mehko in zelenkasto kakor skuta. Če bi jo stisnil, bi pritekla iz nje sirotka, ne kri. Obrnila se je k Radovasnikovi. »Vi ste jo videli, pravite?« »Videla sem. kako so jo na nosilnicah j prenesli v rešilni avto.« »Kdaj je to bilo?« »Snoči ob devetih. Vračala sem se domov iz kina. Pred njeno hišo je že stal avto, okoli pa množica radovednežev. Prinesli so jo po stopnicah ...« »Strašno, strašno!« »Bila je vsa pokrita z dolgo belo ponjavo — še čez obraz. Od glave y je bilo videti samo nekaj rumenih, mokrih las, Za nosilnico je stopal Goutar. ves prepaden, bled kakor stena .. Prerila sem se bliže. Okoli nje je strašno zaudarjalo po lizolu. Saj veste, kako sem nežnih živcev Še muhe ne morem videti v juhi! Slabost me je obšla ...« »Uboga revica!« »Potem sem se premagala. Ogovorila sem Gontarja. Kako je gospej, sem vprašala. Ni mi odgovoril...« »Tak neotesanec!« »Vsega je kriv on, prav resda « »Samo v nesrečo nam je, drajje moje, da je Bog ustvaril moške,« je vzdihnila gospa Silničeva. Premoženje njenega moža je bilo vzvišeno nad vse dvome in glas o njegovem bančnem računu ji je hil ustvaril položaj v tej družbi, ki ni častila ničesar bolj vdano od denarja. »Torej mu je šlo do živega pravite?« »Mislim, da je imel solze v očeh,« si je ginjeno izmislila gospodična Radovasniko-va. »Prepozno'« so turobno zaječale gospe. Sočutje, ki je premnogokrat krinka škodoželjnosti, jim je zasenčilo napudrane obraze. »Potisnili so nosilnico v avto Se Gontar je vstopil. Hotela sem pogledati kakšna je notranjost takšnega vozila, pa so mi zaloputnili vrata tik pred nosom.« »To je vse? In kaj je bilo potem, ne veste?« »Najbrže je to noč še preživela sicer bi že prišla vest o njeni smrti v časopisje.« »Ta ali ona izmed nas b» morala v bolnico, da poizve, kakšno je njeno stanje.« »Če je niso medtem že prepeljali v sa-natorij...« Tako so ugibale gospe, dokler se ni gospa Silničeva nenadoma spomnila, da je menda še pred dobro uro videla gospoda Gontarja. kako je s črnim trakom v gumb-nici ves potrt hodil po mestu »Torej je že mrtva'« so vzkliknile Obšla jih je prijetna groza. Gospodična Radovasuikova je tiho vstala. Skoro neopazno se jp motala med mizami, se tu in tam ustavila, pozdravila znanko. »Saj ste gotovo žt slišali: gospa Gontarjeva se je zastrupila. « »Kaj takega' Ničesar ne vem o tem. Pri-sedite. za božjo voljo.« Gospodična Radovasnikova je torej za hip prisedla. Pripovedovala je Sladko se je smehljala. Kajpa. v njenem smehljaju je bilo kakor vselej mnogo grenkobe — kakor v preveč žganem sladkorju. Moški so jo ogoljufali za prihodnost, veste. Njen sladkor se je bil deset let predolgo cmaril na ženitovanjskem trgu. ni bil več užiten. Sedaj je včasih sovražila ves svet zavoljo kupčka zoglenelih upov. ki ji je težil srce... Gospa Gontarjeva ne bo tako kmalu zvedela, čemu je ob vstopu v kavarno zbudila med mizami takšen poplah. To ni po pravilih dobre družbe, da bi nekomu povedali neprijetno zadevo naravnost v obraz. Resnico izveš šele po ovinkih in takrat celo več ko resnico. Prva misel vznemirjene gospe Gontarje-ve je veljala njenemu novemu klobuku. Bil je podoben narobe obrnjeni ročki za mleko, toda modistinja ji je bila sveto zatrjevala, da jo dela za najmanj deset let mlajšo. Zato ga je vzela. Sedaj pa ti za-prepaščeni pogledi! Mogoče se jim je zdela smešna... Saj ni mogla vedeti, da je kavarna ta hip uzrla duha-prikazen, ki se je nadnaravnim potom bila izmotala iz zemeljskih ostankov, in prišla semkaj, da jih maščevalno vse pretrese z grozo, vse tiste, ki še prav- kar niso vedele o njej nič dobrega povedati. Šla je naravnost proti mizi gospe S i I— ničeve in gospa Silničeva, ki jc verjela v spiritizem, si je s tolstima rokama zakrila prestrašene cči. »Klanjam se, gospa. Saj smem prisesti?« jc sladko vprašala. Že sc jc polastila praznega sto'a. Sedla je. Vse ckoli nje jc molčalo kakor ckamenclo. Počasi je gospa Si'ničeva prišla k sebi. N'e, to ni bila prikazen. Bila je živa ženska, ki je sedela tukaj in vsiljivo vonjala po dragi dišavi. Toda še vedno se je ni upa'a dotakniti. »Torej ste si opomogli, drafa moja,« je potein zajccljala. »Torej ni bilo tako hudo?« »Kaj pa naj bi b;lo hudo, draga gospa?« »Nu. tista reč z lizolom, saj veste,« je zašepctala gospa Silničeva. »Mislim, da jo bodo rc:i!i.« »Goga rešili, za božjo voljo?« »Mojo kuharico. Izpila je pol litra lizo-la, ker jo jc zapustil fant.« Nekaj v gr;peh se je razočaralo. Samo kuharica... Kdga pa naj še dirne žalostna zgodba, ki ii primanjkuje ostre primesi škandala? Nekdo je trpel, nekdo je mislil, da nc more več prenašati te groze, ki se ji včasih pravi življenje — toda to je bila samo kuharica, prosim vas! in namesto nje lahko najdete sto in sto drugih. Z onenv*-glim ogorčenjem so gospe čutile, da jih ie slučaj po krivici bil oropal podžigajočega vznemirjenja, ki so ga cd časa do časa nujno potrebovale. »Škoda,« je počasno zamrmrala gospa Silničeva, potem pa se je hitro popravila: »Hvala Bogu... Me vse smo že mislile.. « »Kaj ste mislile?« je vprašala gospa Gontarjeva. »Nič,« je odvrnila gospa Silničeva in zakopala glavo v modni časopis. Bitke v starih fiasih Falanga, predhodnica pehote, in konjeništvo — Srednjeveški turnirji — Ko so začeli uporabljati smodnik in svinec — Stratagem starih bitk — Rezerva je odkritje Julija Cezarja Vojna se je naslanjala že tisočletja pred našim štetjem na izvežbano pehoto, ki je bila vajena povelj. Težišče je še danes na tej pehoti, ki predstavlja falango, združeni nastop moške skupnosti, ki je pripravljena ramo ob rami zmagati ali umreti Falango srečujemo v spremenjenih oblikah na vseh bojiščih zgodovine, samo srednji vek je s svojimi vitezi dal prednost konjeništvu in potisnil pehoto v ozadje. Viteške bitke zato niso bile nič drugega nego množestveni turnirji, zbadanje s sulicami, ki ni imelo in ni potrebovalo višjega, genijalnejšega vodstva, šele v 13. in 14. stoletja so pozivi ljudskih množic bojišča spet oživili. Smodnik in svinec sta storila nadaljnje, da je dobila konjenica, taktično gibljiva edinica, svoje naloge spet v razširjenem strateškem okviru. Sklenjene pehotne množice, falange, so postale spet težišče bitk. Tako je ostalo, dokler ni moderno orožje raztreslo armade spet na širen prostor. V začetkih vojne zgodovine je središče armad na bojišču predstavljala težko oborožena pehota, na levi in na desni je stala lahka pehota, lokostrelci in metalci kamnov, številčna premoč, hrabrost, ooljša oborožitev in boljša izvežbanost so odločale o izidu. Vse razpoložljive pripomočke so vrgli hkrati v bitko in tako se je dogajalo, da je mogla kdaj ena sama bitka odločiti o izidu vojne. Bitka pri Maratonu je bila takšna izrazita paralelna bitka z linearno taktika Aleksander Veliki je na obe strani falange postavil konjenico. Bitka se je začenjala potem večinoma na krilih. Konjeniki so morali pregaziti nasprotnika pred seboj, potem so se morali obrniti proti središču in skupaj s pehoto uničiti nasprotno falango. Te krilne bitke so bile potem dolga stoletja stratagem vseh bitk. Tudi v časih Aleksandra Velikega niso mislili na izločitev rezerv. Falanga je korakala sicer v več zaporednih vrstah proti sovražniku, v boju pa se je zlila v enojno črto in tako so se vse poedine sile hkrati borile za zmago. Bistvene taktične novote so prinesli Rimljani. Z njihovimi legijami se je falanga zrahljala, postala je gibčnejSa in udarnejša. Tu so uporabili Rimljani zlasti svoje izkušnje iz bitke pri Kaneji, ki so jo izgubili na tako strašen način. Ta bitka je prešla v zgodovino kot prva obkoljevalna bitka vseh časov. Hanlbal se je boril s 50.000 do 60.000 možmi proti 70.000 do S0.000 Rimljanov. Razširil je tradicionalno krilne bitko s tem, da je s svojo številčno močnejšo konjenco obe rimski krili toliko časa gazil, da sta se obe njegovi krili združili za hrbtom rimskega središča. Tako obkoljene Rimljane so združene Hanibalove sile potem poklale moža za možem. Le z izpopolnjeno taktiko so mogli potem Rimljani 14 let pozneje Hanibalu pri Zami ta strašni poraz poplačati. V bitki proti Helvetom pri Bikrakteju je najgenialnejši rimski vojskovodja, Julij Cezar, prvič v zgodovini vojne postavil posebno rezervo. Odtlej njegove in nadaljnje bitke niso bile več odvisne od mnogih naključij, ki gr zijo usodi vsake vojne. Vojne se potem niso odločale tako pogostoma z eno samo bitko, kakor se je dogajalo prej. Idealna hiša" Stanovanjski paradiž v Ameriki V ameriškem mestu Bostonu je neka družba zgradila desetnadstropno stanovanjsko hišo, ki je na zunaj videti kakor druge hiše. Za najemnike pa je ta hiša pravi stanovanjski paradiž. Vsako željo jim je treba samo telefo-nično sporočiti hišnemu upravitelju, ki je bodisi sam bodisi po svojem namestniku stalno v svojem uradu, a ta urad ima telefonsko zvezo z vsemi stanovanji. Najemniki ne potrebujejo nobenih služabnikov in služabnic. Dama v petem nadstropju bi svojega psa na primer rada poslala na sprehod. Telefonira upravitelju in ta ji pošlje takoj enega izmed razpoložljivih boyev, ki pospremi psa na prosto. Družina Shmitho-vih v sedmem nadstroju bi rada ob 13. obedovala, ne da bi ji bilo treba kuhati. Tele-fonično obveščeni upravitelj poskrbi za vse potrebno. Obed prinesejo Shmithovim točno ob določeni uri. V kletnem nadstropju, ki bi se v tem primeru pač moralo imenovati podstropje, je restoran z barom, ki obratuje podnevi in ponoči. Vsa naročila najemnikov morajo preko upravitelja ali njegovega namestnika, stroški za ta naročila pa gredo seveda na račun najemnikov. Vsaki deseti dan jim upravitelj dostavi račun. Dovoli jim lahko tudi kakšen kredit, in to v skladu z njihovim družabnim položajem ter višino najemnine. Zjutraj dobe najemniki seznam jedi, ki jih bo imel restoran ta dan na razpolago. Upoštevajo se pa tudi posebne želje, na primer če si hočejo kakšni najemniki naročiti gostijo in strežaja v stanovanje. Upravitelj pa ima še polno drugih opravil. Tako poizveduje za pismi, ki so se izgubila, skrbi ljudem za gledališke vstopnice in železniške karte, če gre to tele-fonično, tedaj se takšna naročila nič ne računajo, posebne izdatke pa morajo najemniki seveda poravnati. Hišna uprava daje vsaki družini na razpolago avto in šoferja. Stroške za garažo nosi uprava, zavarovalnina, bencin, olje in morebitna popravila pa gredo na račun najemnikov. Zamorke si znajo pomagati Naslikane bele hlače na črni koži Ko so pred nekoliko leti žene belgijskih častnikov in raziskovalcev prvič prišle v Belgijski Kongo, so nosile tudi prvič kratke. bele hlače, ki so tako moderne. Te hlače so zamorke takoj opazile in so se navdušile zame. Zamorke imajo kakor znano, veliko nagnjenje do posnemanja vake mode Zato ni bilo nič čudnega, da so se že po nekoliko dneh začele pojavi jati stotine zamork v 6hortih. Ti so pa bili posebne vrfte. Za- morke niso imele na razpolago belega bfla-ga, da bi si jih izdelale, in tako sc si pomagale na drug način. Bele barve imajo zadosti v zalogi, torej so šle in so si beile hlače enostavno — naslikale na kožo... Ti shorti zamorskih žen so bili izdelani tako spretno, da si celo od blizu menil, da vidiš njih robove in šive. Na ta način modernizirane so zamorke ponosno stopale skozi svoje goščave in so bile prepričane, da bele hlače belih žensk nikakor ne morejo biti lepše, nego so njihove .. Sestri se bosta spoznali po g1 letih Otroka neznanih roditeljev v najdenišnici V italijanski provinci Vercelli živita dve sestri dvojčici, nedaleč druga od druge, ena v Rivi Verce'lesi, druga v Valemossu. Stari sta 52 let. a do danes nista imeli niti pojma o tem, da sta si sestri, šele sedaj se bosta seznanili. Njiju sorodstveno razmerje je odkril neki uradnik v Vercelliju, ki je pregledoval ose one karte in je začudenjem ugotovil drve karti iz različnih občin, ki sta kazali presenetljivo podobnost v navedbah. Fotografiji na listinah sta si bili tu- Pomladne sapice že pihljajo zatorej po novo obleko ali plašč k znam domači tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene »V dijaških letih sem pisal pesmi, ko em kadil cigarete...€ ^ »Kako Skoda, da vas starši niso odvali kajenja— Torker^i di za čudo podobni. Sprva je menil, da gre za isto osebo in za pomoto ter se je obrnil na občino v Rivi. Občinski tajnik je tu ugotovil, da živi oseba, za katero je šilo, v Rivi, pa je zaslutil, da gre morda za dvojčici. Končno so dognali, da gre res za dve osebi, ki sta dvojčici. Kot otrelka neznanih staršev so ju nekoč srprejeli v najdenišnioo, pozneje so ju ločili. Obema sestrama gre sedaj dobro, obe sta poročeni in imata otroke, nikoli pa nista vedeli ničesar druga o drugi, ker so ju zaupali drvema kmečkima družinama, ki tudi nista vedeli ničesar. Te dni se bosta sestri po 52 letih prvič srečali in spoznali ter se tega zelo veselita. To si velja zapomniti Epirski kralj Pir je v bitki pri Auscu-lumu premagaj Rimljane L 279. pr. kr., toda imel je pri tem tako velike izguibe, da je moral izprazniti Apulijo ter se vrniti s svojo zmagovito, toda zdesetkova-no vojsko nazaj v rodni Epir. Napoleon, vzornik vseh modernih vojskovodij in osvajačev, je izrekel besede: »Dobljena bitka še ne pomeni dobljene vojne, nasprotno, čim več dobljenih bitk, tem več je verjetnosti, da se izgubi vojna, ki je nima nihče več dobiti. Rimljani so bili potolčeni v neštetih posameznih bitkah od Kartagincev, Hispa-nov, Galcev, Germanov in Keltov, toda navzlic temu so vladali ves antični svet. Sovjetska vojska šteje danes 12.600.000 vojakov. Njen maksimum lahko doseže 21 milijonov vojakov med 19. in 40. letom starosti. Samo dvema zavojevalcema se je ▼ zgodovini posrečilo deloma in začasno zasesti angleške otoke. To so bili najprej Rimljani, potem pa Normani. Največji vojskovodje in osrvajači sveta: Aleksander Macedomski, Hanlbal in Napoleon niso preživeli svojih uspehov, ki so jih dosegli na bojišču. Svetovna zgodovina pozna samo 268 let absolutnega miru. Postani in ostani član V.a&nika&e družbe! Wagnerjeva vnukinja na Angleškem Potomci Friedricha Wagnerja, zlasti vdova po njegovem sinu Siegfriedu, so kakor znano navdušeni pristaši Hitlerja. Samo najmlajša iz te rodbine hodi svoja pota. Nedavno je dospela na Angleško. Med drugim je povedala, da je vodja nemškega rajha njeni materi povedal, da je že izbral kraj, kjer se bo podpisal mir. Ta kraj bo baje Miinster na Vestfalskem oziroma točneje cerkev v tem mestu, kjer se je sklenil tudi mir po tridesetletni vojni. Kako rasejo list! Rastline pod vplivom naravnega sonca in umetne svetlobe Umno zgrajene priprave so znanosti pokazale na zelo nazoren način, da se zelo mnogo rastlin v spomladnem času vede naravnost noro. Njih stebla in listi bijejo okrog sebe, kakor da si morajo s silo priboriti svoj prostor na soncu. Celo vrsto rastlin so izpostavili deloma sončni svetlobi, deloma trajni umetni svetlobi, na njih liste in peci je pa so pritrdili majhna pisala, ki so vsak rastlinski gib beležila na okajeno ploščico. Tedaj se je izkazalo, da se peclji in listne žile dvigajo ter nižajo v nekem določenem ritmu. Ti ritmični nihaji se ojačujejo ali slabijo v skladu s trenutno vlažnostjo in temperaturo, vsefcako pa se rastline v svojem gi- banju drže strogo nekega določenega dnevnega penzuma. Višek dviganja nastopa n. pr. kratko po sončnem vzhodu. Z rastlinami, ki so rasle v stalni umetni luči, pa je bilo drugače. Svojo 24-urno delovno periodo so sicer obdržale, toda listne žile so se gibale najbolj šele okoli opoldanske ure. Ob začetku poletja to ritmično gibanje rastlin popolnoma preneha, njih razvoj se konča. Tako je vsaj v naravi. V laboratoriju je bilo malo drugače. Tam so rastline tudi v tem stadiju dražili s svetlobo ln toploto in listi so se začeli na novo gibati ter so zrasli daleč preko svoje naravne mere. Zanimive številke Teža zemlje - Iz česa ses$oJfi človek - Kaj se zgodi v 1 uri Težo zemlje so izračunali na 6,487,000,000,000,000,000.000 ton in sicer brez ozračja, ki ga cenijo več nego na 4,900,000,000,000.000 ton. Človek, ki tehta okrog 75 kg, ima v svojem telesu 17 prvin, in sicer med drugim, cink, silicij, fluor, jod, klor, žveplo, kalij, fosfor, dušik, kalcij, vodik, ogljik in kisik. V eni uri umre na zemlji 4600 ljudi, 5400 pa se jih rodi. V istem času se primeri 198.000 zločinov, a samo 117.000 jih pride pred sodnike. V isti uri poje človeštvo okroglo 11 milijonov kilogramov zelenjave, 3.5 milijona kilogramov mesa, prav toliko rib, 3 milijone jajc, 16 milijonov kilogramov kruha, 10.000 ton sladkorja, pridela in porabi pa 180 ton tobaka, 130.000 ton premoga. 160.000 sodov petroleja, od katerega porabijo 31.000 sodov samo za razsvetljavo. Poplave v Mezopotamiji Iz Bagdada poročajo, da sta Evfrat in Tigris v Mezopotamiji prestopila svoje bregove in povzročila ogromno škodo. Velikanski predeli so pod vodo in tisoče družin je moralo zapustiti svoja bivališča. Zveza med Bagdadom in Basro je bila dalj časa prekinjena. Nadalje zapusti v eni uri tovarne 5000 novih avtomobilov in 2000 ton papirja (1,7 milijona ton samo za dnevnike). Filmska industrija porabi 40 milijonov metrov filma, na poti je 1200 milijonov pisem in zavitkov ter 115.000 brzojavk. Na zemlji divja v istem času 1S00 neviht, nanjo pa pade 400.000 večjih in manjših zvezdnih utrinkov. Mož brez prstnega odtisa Znanost daktiloskopije je z odkritjem »moža brez prstnih odtisov« dobila hud sunek. Mož. ki se lahko roga izkušnjam policijskih oblasti vsega sveta, je baš državni pravnik, in sicer v mestu Darling-tonu v Južni Karolini. Imenuje se Law-son. Po naključju je pred kratkim ugxxto-vil. da ne puščajo njegovi prsti nobenega tipičnega odtisa kakor prsti vseh drugih ljudi. Strokovnjaki so potem isto tako brez uspeha skušali z vsemi znanimi metodami dobiti Lawsonov prstni odtis. INSERIRAJTE V „JVTRU"! Zasliševanje vojn »Veliki molk" — Armadam so potrebni spretni tolmači — Plinske maske, granate in železne rezerve — Triki, ki se jih poslužujejo nasprotniki Zasliševanje vojnih ujetnikov ni tako lahka stvar, kakor si jo predstavlja laik. Nikakor ni tako, da bi kateri koli častnik s pomočjo tolmača zastavljal ujetniku vprašanja po kakšnem predpisanem obrazcu in zapisnik odgovorov poslal potem svojemu glavnemu stanu. Vprašanja je treba zadajati spretno in biti morajo prikrojena individualno. Večinoma izberejo za zasliševalce zato dobro izvežbane in tujega jezika posebno vešče častnike, ki jih še posebe pripravljajo za ta posel. Ti častniki morajo pred vsem vedeti, da ne zaslišujejo kakšnega zločinca in to posebno častniku, ki je v svojem civilnem poklicu morda kriminalni policist ali preiskovalni sodnik, ni vedno lahko upoštevati. Vojaški reglementi imajo po navadi stroge predpise, da je treba z ujetniki ravnati spoštljivo, kakor pritiče njihovemu činu. Ce se ujetnik brani govoriti, tedaj zasliševalec skoraj nima na razpolago drugih možnosti, da bi iz njega kaj spravil, nego svojo spretnost. Vsakega ujetnika vprašajo najprvo po imenu, činu, registrirni številki in polkovni pripadnosti. Na to bo gotovo odgovoril, kajti potem je Rdečemu križu dana možnost, da mu priskrbi zvezo s svojci v do- movini. Rdeči križ je v tej vojni na ta način mogel n. pr. posredovati za izmenjavo sto tisočev pisem. Seveda pa gre težnja zaslišujočega častnika za tem, da bi zvedel iz ujetnikovih ust še kaj več, zlasti pa o zadevah, ki se tičejo nasprotnikove vojske. Tako bo poskusil pred vsem zvedeti, katere vrste orožja in kolikšne sile so na nasprotni strani. Ujetniku preiščejo plinsko masko, da bi dognali, proti katerim strupenim plinom je nasprotnik zavarovan. Preiščejo mu orožje, eksplozivno učinkovitost ročne granate, probojnost krogel iz njegovih nabojev. če ima pravkar ujeti vojak pri sebi velike množine streliva, ročnih granat in svežo »železno« zalogo živil, bodo iz tega sklepali, da pripravlja nasprotnik napad. Ujetnikove izjave je treba natančno pre-kontrolirati, in to tem bolj, čim bolj zgovoren je mož. Izjave o kakšnem nameravanem bližnjem napadu so lahko past. Mogoče je, da je nasprotnikovo vrhovno poveljstvo nalašč sporočilo vojakom kaj napačnega, da bi pravi načrti po kakšnih nezanesljivih vojnih ujetnikih ne prišli na dan. Marsikateri zasliševalec, ki ima potem težavno nalogo, da loči pravo od nepravilnega, si je že želel, da bi ne bil za-slišanec sploh Stari nazivi v sovjetski vojski Po novem pravilniku maršala Vorošilova Do nedavna je imela sovjetska vojska samo dva naziva za vojake in častnike. Vojake so prosto nazivali »krasnoarmej-ce«, častaike pa so imenovali »komandirje«. »Soldat«. »oficer« in »general« so bili strogo izgnani iz izrazoslovja vojske, ker so po mnenju Pregorečih reformatorjev izražali preveliko podrejenost nižjih činov in so baje škodovali demokratičnim pojmom sodobnega ruskega reda. Vendar pa se je to s časom pokazalo kot zelo nerodno in prvi prelom s to tanko— vestnostjo so tvorila odlikovanja sovjetskih borcev, ki so dobili za svoje zasluge naslove maršalov. Sovjetsko poveljstvo je vzelo te naslove iz francoskega vojaškega slovarja, kajti caristična Rusija je imela za to vojaško stopnjo nemški izraz »feljd-maršal«. Komandirje so razločevali čisto mehanično: komandir rote (čete), bataljona, divizije, armije, kora itd. Za te vojaške čine so imeli zelo nelepe skovanke in sestavljenke. Vzeli so enostavno prva dva zloga in jih sestavili ter tako dobili precej smešne besede: komrot. kombat. komdiv. kamkor. komandant armije pa je postal komandarm. Nosilci vojaških činov niso bili zadovoljni s to mehanizacijo, pa tudi v notranji upravi je bilo monogo težkoč, kajti pri diviziji je bilo n. pr. lahko več častnikov z istim činom, pa niso mogli vsi imeti naziva komidov. takisto pri armadnih zborih in pri armijah. Zato je maršal Vorošilov L 1935 izdelal nov pravilnik, ki ga je v celoti odobrila vlada. Pravilnik je zopet uvedel stare nazive za nižje oficirje: lejtenant kapitan, major in celo polkovnik. Za čine višjih poveljstev so bili ohranjeni stari izrazi komdt«, tanku; fo kooaadazm. Sabor po vse kaže. so se slednji uprli svojim smešnim naslovom zato je vlada letošnjega 7. maja zopet uvedla naziv general in gene-ralmajor Beseda »oficer« še ni jarodria. dasi jo je rabil Vorošilov že leta 1938 v nekem svojem poročilu. Takisto tudi »soldat« še ni priznan, češ da to pomeni v bistvu najemnika, kar ie žalitev za borce rdeče armade. Za sedaj imenujejo vojaka: boječ, rjadovoj krasnoarmeiec ali samo krasno-armejec. Zdi pa se. da bodo v kratkem zopet uvedli vse staro izrazoslovje, ki je plod dolgotrajnega razvoja vojaške organizacije in bi bilo skrajno težko najti nove izraze. Stare smešne sestavljenke pa ruska javnost sedaj splošno odklanja. ničesar izpovedal. V francoskem vojaškem reglementu upoštevajo tudi takšne stvari z določbo: »Na ujetnika se ne sme izvrševati noben pritisk, da bi se dobile navedbe o stanju njegove vojske in njeni oborožitvi. Ujetnike je mogoče kaznovati zavoljo lažnivosti, nikakor pa ne zavoljo tega, ker bi kakšno izjavo odklonili.« če ujetnik noče ničesar pomembnega izpovedati, ga bodo poskusili napraviti zgovornejšega seveda z majhnimi triki. Proti koncu svetovne vojne, ko so bili vojaki osrednjih sil že slabo prehranjeni, sta kos mesa in steklenica vina storila marsikdaj »čudeže«. Z ujetimi častniki gre to seveda težje — a baš njihove izjave so tudi važnejše. Pravijo, da se dogaja, da so v ujetniških taboriščih za častnike na skrita mesta postavljali mikrofone, da bi zvedeli kaj važnega iz njihovih pogovorov. To sicer ni posebno gentleman-sko, toda v vojni so baje vsi pripomočki dovoljeni. Dogajalo se je pa baje tudi to, da so ujeti časniki zvedeli za skrite mikrofone in so v svoje pogovore potem za nalašč vpletali napačne navedbe. Pijanost kot eksperiment V neko njujorško veleblagovnico je prišel ob času največjega prometa popolnoma pijan človek. Počenjal je vsakovrstne neumnosti ter prodajalke in kupce grdo nadlegoval. Ko so ga pozvali, naj da mir, je postal nasilen in je stolkel vse, kar mu je prišlo pod roke. Moža so aretirali. Na policiji pa so bili zelo presenečeni, ko so ugotovili, da gre za profesorja Cullinana, enega najuglednejših ameriških učenjakov. Pred sodnikom se je zagovar-i jal, da je šlo za znanstven poskus, ker piše knjigo o učinkih alkohola. Da bi te učinke čim bolje spoznal, se je namenoma opijanil. Sodnik ga je oprostil, nasve-toval mu jc pa, naj bo v bodoče s svojimi flitjjfif^mfpff malo jyTHlnpjfil, ANEKDOTE Maroški sultan Mulej Ismaei se je od nekega francoskega potovalca naučil neke igre s kartami. Naučila sta se je od njega tudi oba njegova vezirja, naučila sta se je oelo bolje nego sultan sam. Nekega dne je prišlo, kakor je običajno pri kartah, do razburljivega prizora. Ko vezirja nista igrala karti, ki je vladar na njiju čakal, se je strašansko razburil in zakričal: »Igrajta srčno karto, kanalji. drugače vama dam odsekati glavo!« Nekega Rusa so vprašali: »Zakaj ne poveličujete spominov na velika dela vaših velikih prednikov?« Rus je odvrnil: »Ne poveličujemo jih zato, ker smo prepričani, da bomo v bodočnosti ustvarili še več 'hego oni.« VSAK DAN ENA »Srečal sem že mnogo raztresenih ljadi v življenju, toda še nobenega, ki bi bil tako raztresen kakor blagajnik Smola.« »Kaj pa je storil?« »Pobegnil je v Ameriko in je doma pozabil blagajno...« „ JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna »Konkurz«. — Na Vaše obsežno pismo, katerega vsebine ne moremo ponavljati, izvolite vzeti na znanje, da se Vam za plačilo davčnih zaostankov osebno ni treba brigati. Ce je izvršilno oblastvo že pred razglasitvijo konkurza izvedbo za dolžni davek rubežen premičnin, ukrene nujno, kar ie treba za prodajo zarublienih predmetov, kolikor ne bi položil upravnik konkurza davka z obrestmi in izvršilnimi stroški vred in s tem odpravil veljavnost rubežni. O prej izvršeni rubežni kakor tudi o izvršeni prodaji predmetov, zarublienih za davčni dolg. in o prejeti vsoti denarja mora obvestiti davčno oblastvo I ali pa naravnost državnemu tožilstvu, če ' bo zaradi tega kaznivega dejanja obsojen, Ijo moral dekletu že zaradi te obsodbe plačati popolno odškodnino. U. P. M. Ali smete zahtevati od sina, da Vas podpira, četudi ste tuja državljanka. Kot rodna mati smete zahtevati od svojega otroka, da Vas dostojno vzdržuje v primeru, da ste obubožali. Različno državljanstvo na to Vašo pravico nima ni-kakega vpliva. Seveda pa morete zahtevati vzdrževanje le. če nimate lastne imovine ali če Vas ne vzdržuje Vaš zakonski mož. Predvsem Vas je namreč dolžan mož vzdrževati svoji imovini primerno. Ako imate več otrok in ste res obubožali, so vsi otroci dolžni prispevati k Vašemu vzdr- ravna, krade mleko mladičem, ki se ne bodo lepo razvijali. Kolikšna bo količina mleka, ne moremo vedeti. Dobra mlečna pasma pri ugodni oskrbi dajo precej mleka, vendar pa ne toliko, kakor ga Vi pričakujete. S n 42. Ke2—el 43. f2—f3 44. Kel—dl Kd5—c5 f6—f5 e5—e4! upravnika, odnosno oskrbnika konkurzne 1 zevanju svojim premoženjskim razmeram mase. izkupiček od prodaje se zaračuna ! primerno ter Vam dajati oskrbo ali pa pri- predhodno kot depozit pri davčni upravi, i spevati k popolni oskrbi v denarju, če bi Obenem mora zahtevati davčna uprava od , Vam te pravice ne priznali zlepa, boste pristojnega sodišča odobritev, da sme za- | morali zoper nje vložiti tožbo pri pristoj- računati vsoto, položeno pri nlem. na ter- ! nem sodišču. jatve. zbog katerih se ie prodaja izvršila. P. M. š. Preko Vašega in sosedovega V ostalem Vam svetujemo, da si ne de- i zemljišča vodi »cerkvena pot« v prid veki t. € nepotrebnih skrbi, ker ie naloga I čim vaščanom. Ali smete z a braniti vožnjo 45. Th4—f Odločilno. Ce 45. fe4:. potem Ta4:. 46. ef5: Th4:. 47. gh4:, gf5: in a-kmet dobi. 45. — Kc5—c4! 46. f3:e4 Kc4—d3 47. Kdl—cl £5:e4 48. Tf4—f€ Kd3:e3 49. Tf6:g6 Ta2:a4 50. Tg6—g5 Ke3—f3 51. Tg5:h5 Kf3:g3 52. Th5—fo . e4—e3 53. Kcl— dl Ta4—a2 . ^va finalna tekma med Ljubljanskim IST^t, e3^2h, s. k.-om in S. k.-om »Vidmar« (Maribor) -O * 1 el • Kg3.h4 za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske i C'm 51 L,e(v slednjem pnpravl1 leP tze. ki v^ila r.r^!« ,, j nacrJ. po katerem forsira zmago. ! 56. Tf5—fB Kh4—a5 mora kralj najpie- zveze. ki se je vršila preteklo nedeljo v Mariboru, je bila prekinjena ob stanju j ▼ 3t>" 1if~Tls , 3'/.:3V». V nedovršeni partiji ima S K. Iz posebnih vzrokov »Vidmar« sicer prednost, vendar ni goto- ! Je VO. da bo in/io«; 7.in-A0aV' T.inK ionob-, s ir 118 upravnika konkurzne mase. da tudi glede likvidacije davčnih zaostankov vse potrebno ukrene. F. C. — L. — V kazensko-davčni preiskavi ste in ste prosili davčno upravo, naj kazenski postopek opusti. Ali bo davčna uprava Vaši prošnji ugodila? — Do- z vozovi, kolesi in motorji po tej poti. — Ker so obiskovalci cerkve pridobili z več kot 100-letno uporabo služnostno pravico pešpoti na vajinih zemljiščih, jo morejo izvrševati neovirano, kot doslej, če uporabljajo dotičniki pot tudi ob vožnji s kolesi, motorji in vozovi, je to vsekakor samo- !>ostopka s pravnimi sredstvi. Ce se je obdolženec že prej okoristil z opustitvijo kazenskega postopka, mu sme davčno oblastvo dovoliti opustitev, če se obdolženec zaveže, da bo poleg utajenega davka plačal tudi še trikratni znesek kot kazen. A. P. — H. — Vaš mlin stoji ob potoku, ki ima samo včasih dovolj vode. drugače pa obratuje ®amo od časa do časa. Kaj Vam je storiti, da Vam bo davek odpisan ali vsaj znižan? — O tem je bilo v naši | imate. Z domačimi zdravili verjetno ne bo- rubriki že govora. Ako meljete samo na j ste dosegli uspehov (inhalacije, grgranje), dva kamna in potok v poletnem ča--u pre- j obrniti se morate pač na specialista za sušuje, potem si preskrb;te od svoje ob- j UgCsne bolezni. čine uradno potrdilo o dejanskem stanju ter ga s prošnjo za odpis pridobnine predložite davčni upravi. Pridobnine boste oproščeni vse dotlej, dokler boste pod pravkar omenjenim pogojem izvrševali obrat. I. Ž. — M. — Mnenja ste, da ste z majskim obrokom plačali na davku nad 800 j din preveč, ker ste bili trgovino odjavili ; že s 1. X. 1. l. in je od tega časa nič več j ne izvršujete. Kaj Vam je ukreniti, da Vam davčna uprava preplafani znesek no- | vrne? — Predvsem se pri davčni upravi ; uverite. ako preplačilo dejansko obstoji, j Ce mate res preplačilo, vložite netaksira- j no prošnjo za povračilo. Na osnovi ove- j r ovij enih izpiskov davčne knjige in na i dokumentiran predlog davčne uprave od- j redi nato finančna direkcija, da se Vam presežek vrne v gotovini. F. P. — K. — Od davčne uprave za tekoče leto še niste prejeli nobenega plačilnega naloga, ona pa Tas kljub temu terja za. plačilo davka. Ali je njen postopek pravilen? — Da! Dokler za letos davki r; na novo odmerjeni, se plačujejo po lanskem predpisu. Od tega so izvzeti v meri m mejah, kakor je določeno z zakonom. za vsako obliko davka posebej oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestari ek davčne obveznosti. Da bo naše pojasnilo točno, nam morate naknadno javiti konkretnejše pod a tke. Pravna I. K. č. Močno Vas tlačijo v boke obresti, ki jih morate že 12 let plačevati denarnemu zavodu. Koliko sme zavod zaračunati na obrestih. Ker ste posojilo najeli že pred 12 leti in se obvezali v za-dolžnici plačevati tamkaj določene 11® »ne obresti, jih je smel zavod zaračunati vse dotlej, dokler niso bile zavodom obresti oblastno maksimirane. Prva uredba, ki je določna obrestno mero za posojeni denar v prid denarnim zavodom, je bila določila, da smejo računati denarni in bančni zavodi največ 5% višjo obrestno mero, kot je pa bila eskomptna obrestna mera Narodne banke. Ta uredba je veljala od dne 4. decembra 1933 in bila razglašena v Službenem listu št. 100/33 iz leta 1933. Eskomptna obrestna mera Narodne banke je takrat znašala 7.5"'«. Po drugi uredbi, ki je dobila veljavo dne 14. avgusta 1934 in bila razglašena v Službenem listu z dne 25. avgusta 1934 pod 6S V. je bila določena obrestna mera z največ 4.5"» nad eskomptno mero Narodne banke, ki je bila takrat 6.5 • Naslednja uredba, ki je maksimirala obrestno mero. je stopila v veljavo 1. februarja 1935 in je določila za denarne in bančne obrate obrestno mero z največ 10"». V najvišjo obrestno mero morejo zavodi všteti tudi vsa postranska plaril^ ali dajatve, za katere se je dolžnik obvezal, to je provizije, režijske stroške. Le stvarne stroške za sklenitev pogodbe, takse, poštnino in dejanske izdatke, zlasti stroške za ureditev zavarovanja in izterjavo dolga so zavodi upravičeni terjaii od dolžnika posebej. Pogodba, s katero se določajo višje obresti, kakor so predpisane z uredbami, je nična. Višjih obresti sodišča ne smejo prisojati niti dovoliti izvršbe. G. II., Celje. Poštenemu dekletu je prizadejal brezvestne/ veliko sramoto in škodo in jo še nadalje vzdržuje v strahu pred škandalom, ker se mu je spričo sile morala vdati. Kako bi se dekle moglo rešiti tega. stanja. — Iz Vašega opisanega slučaja sklepamo, da je dotičnik zavedel dekle z zvijačo in z resnimi pretnjami v to, da mu je dovolilo nezakonsko telesno združenje. Dotičnik je dolžan povrniti dekletu vso prizadeto škodo in tudi izgubljeni dobiček. Dekle naj samo ali po svojem zastopniku zahteva plačilo odškodnine in dobička. Dvomimo, da bi uspela zoper dotič-nika kazenska prijava zaradi posiljenja. — Zaradi posiljenja spolno zrele ženske je po kazenskem zakonu možno kaznovati dotič-nega moškega, kateremu se ženska mora vdati zaradi njegove dejanske — fizične sile ali pa zaradi pretnje z neposrednim zlom, ki bi moglo ogroziti njeno življenje ali telo. Tudi hipnotizacijo z učinkom one-sposobljenja za ubranitev spolnega čina smatra kazenski zakon kot tako psihično silo. če je dosegel dotični moški spolno občevanje s tako silo, ga prijavite policiji L. A. Grušova: V vaši starosti (54 let) so obolenja te vrste, ki jih opisujete, precej pogoste. V stvari gre za povečanje neke žleze izpod mehurja, ki povzroča motnje pri puščanju vode. Zdravljenje je različno in odvisi od raznih faktorjev. Na vsak način vam priporočam, da greste v kako večjo bolnico zaradi pregleda in zdravljenja. Triglav P. A.: Kje bi bil vzrok vaši nemoči. je težko reči. Lahko je v ozadju neka bolezen, pretirano pitje in slično. Možno je. tudi, da je povsem duševne narave. Obrnite se ponovno na zdravnika, ki vas je zdravil. Zdravje 135: Vse vaše stanje je posledica vaših slabih živcev. Deloma pripisujete celi zadevi tudi prevelik pomen. Mislim, da bo najboljši zdravnik čas. Pomožno sredstvo je telovadba in pa mrzle kopeli. D. T. Maribor: Obrnite se v vaši zadevi na kakega lekarnarja, ali pa profesorja! Mati Š.: Kot vidim je vaš zdravnik uporabil že skora j vsa sredstva, ki so na razpolago. Preostalo bi edino še izdatno puščanje krvi. Rado: V vaši zadevi je z zdravili nemogoče pomagati. ska Pozeblo trsje 'Sv iii S. C. P. V teku rezi niste mogli ugotovili. v koliko je trsje pozeblo. Sedaj šele < . -.ute, da ne odganja les, ki ste ga pustili. Pravite: kaj zdaj, ko ne kaže ne rod za letos in ne les za drugo leto? Smo mnenja, da so trte zelo pozeble. Pri rodnem lesu si ne morete prav ničesar pomagati, kar je odgnalo, je, več ne bo. Za naprej morate paziti na vse poganjke tudi na one na starem lesu, da bodete ohranili les za prihodnje leto. Pravilna, zgodnja rez. ni bila na mestu, počakati bi morali, da bi opazili, kaj odganja in šele nato obrezati. V »Kmetovalcu« štev. 3, najdete prav poučen članek inž. Zupaniča, ki svari glede rezi. Priporočamo Vam, da si članek prečitate, čeprav je za letos prepozno. Bolna piščeta š. S. B.: Na piščancih se je pojavila bolezen. ki se kaže tako, da piščanec težko diha. stresa z glavo in kiha, steguje vrat, čez nekaj dni pa tudi pogine. Po tem opisu bolezni bi sklepali, da imajo piščanci močan nahod, ali prehlajo, ki se pojavlja v slabem in naglo se spreminjajočem vremenu. Dejstvo, da piščanci tudi poginjajo, kaže, da mora biti nahod zelo težak. Zdravite jih tako: zaprite piščance v topel prostor, ki pa mora biti večkrat dobro prezračen. Izpirajte piščancem dvakrat na dan nosnice s slabo raztopino kreolina (1 žlička na 1 1 vode). Hranite jih s toplo kašo, hrano za piščance, kateri ste dodali na 50 piščancev 1 deci črnega vina. če se pa stanje ne bo zbolj-šalo, naj piščance pregleda veterinar. Oniscus S. M. Lj.: Prosimo, popišite nam natančneje vašega škodljivca, nakar vam damo odgovor. Molža ovce K. P. R. Pravite, da ste kupili nekaj ovac take pasme, ki daje tudi mleko in ne samo meso. Koristili bi se radi z ovčjim mlekom, zato vprašate, kdaj je odstaviti jagneta, ki jih nameravate ohraniti za pleme? Vsaka ovčja pasma daje mleko, tudi naše domače ovce bi lahko molzli. Ovc pa ne izkoriščajo povsod vsestransko, ponekod in tako tudi pri nas, se redi ovca samo za volno in meso. V ostalih krajih naše države pa redijo ovce predvsem za mleko in meso. Večina ovc se tako slabo oskrbuje, da je volna raje slabe kakor dobre kvalitete. Vse troje nam ovca lahko daje, toda v manjši meri. In če hočete vzrediti lepo zdravo pleme, potem morate pustiti jagnjeta čim dalje časa pod vimenom. Tako napr. v prvem mesecu pustite mladiče kar z ovcami, da sami vse mleko posesajo. Drugi in celo tretji mesec izmolzite zjutraj polovico količine mleka, zvečer pa je že bolje pustiti vse mladičem, šele četrti mesec polagoma odstavljajte. Kdor nasprotno kler ni izrečena razsodba, sme davčno i lastna razširitev služnosti pešpoti. Take oblastvo na obdolženčevo prošnjo pod go- j vožnje bolj obremenjujejo zemljišče in sta tovimi pogoji opustiti že započeti kazen- j lastnika zemljišča upravičena vožnje z voski postopek, če se obdolženec zapisniško ' žili sploh zabraniti. Upravičeni ste po-zaveže. da je voljan plačati utajeni davek , staviti leso, ki jim bo onemogočila vožnje in kot kazen še 1—2krat tolikšno vsoto, ! in od vsakega zahtevati, da take vožnje za -colikršno je bila država izpostavljena j opusti zlepa ali pa s tožbo, če je pa dotič-oškodbi. in če se odpove pobijanju tega , na pot proglašena na občini za javno voz- 58. Tf7—f8 59. Tf8—gg — 60. Tg8—?8 61. Tf8—aS 62. Kel :e2 beli se vda. Pr t: grožnji Tlil v tem trenutku sta' bi ves ta rn na Thl sledilo seveda Th8 pot p no pot, nimate nikake pravice nikomur zabranjevati kakršenkoli voženj, če vodi pot po javnem zemljišču. S. M. Ud. — Ljnbljana: Imate kroničen katar grla in požiralnika. Na podlagi tega pa tudi katar v cevki, ki spaja žrelo z ušesom. Na ta način pride do težav, ki jih vo, da bo mogel zmagati. Ljubljanski š. k. je moral v tej tekmi nasrop.ti s 5 rezervami. V revanžni tekmi, ki se vrši pr.hod-njo nedeljo v Ljubljani, pa bo pred vido-ma lahko poslal v boj večino svojih reprezentativnih igralcev in je zato pač še j vedno favorit za končno zmago, i V Ljubljani sta bili odigrani kvalifikacijski tekmi med Zelezničarskim š. k.-om in mladinsko sekcijo Ljubljanskega š. k.-a za vstop v prvi ljubljanski razred. V . prvi tekmi je zmagal Železničar s 4Vi : j 3Vi, v drugi pa je stanje trenutno 2' i : j 2'/1. Ostale tri partije so prekinjene v po- j zidjah, ki niso popolnoma jasne. Vseka- j kor bodo te tri partije odl«x;le borbo. I Po večmesečnem trajanju ie zaključil 1 d rž v ni prvak Ljubljanski š. k. redni • prvenstveni turnir. Izmed 16 udeležencev jih je 12 končalo turnir Zmagal je p;e-pričevalno in v dobrem stilu mlad. Ma- J rijan Mlinar, ki je dosegel 10": toč;: iz 11 ! _________....... možnih. Drugo mesto ie zasedel M. Slo- j alne gimn. v Ljublj. kan z 9. tretje V. Slokan z 81 s. C-tni je ! jave. 13: Napovedi. a 5—a 4 a4—a3 Kg5—f6 Kf6- g7 Ta2—alf! a3—a2! ni parade. Ce pa bi črni kra«i še na h4. ! ' možen, ker bi Vas.ja Pire. Muzlovič s 6. peti Levačič s 5' i. Šesto A D I Nedelja, 26. maja Ljubljana 8: Nedeljski juti nji pozdrav. 8.15: Operni trio. — i*. Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Vet ski govor (dr I. Lenček). 10: Nedeljski konc. rad. ork. II.30: Nastop dekliškega zbora JT. Ir. re- 12.30: Poročila, ob-13.02: llaimonika: 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila.— 19.20: Nac. ura: Prosvetno delo »Seljačke sloge* (Rudolf Herceg — Zgb). — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zame:e (g. Fr. Govekar). 20: Pevski koncert: gdč. Tea Laboš, pri klavirju prof. P. šivic. — 20.45: Radijski orkester.. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Plesna glasba (plošče). Beograd 17.45: Narodna glasba na harmoniki. — 18.20: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Ura Paganinija :n Liszta. - 22: Mojstri dirigentske takti ke. Zagr.*b 17.15: Pe-smi Vatroslava Lisinskega. — 17.45■ Koncert M. Kindije (tenor). — 18: Blanka Runkas poje češke pesmi. — 20: Ura domače glasbe. — 22.25: Plesna glasba. — Sofija 38.15: Naroina glasba. — 19 K'a-virski koncert. — 19.50: Mezzosopran. — 20: Simfonični koncert. — 22.0."): Plesna glasba. — I*rana 22: Koncert (dela čeških skladateljev) — L»ndon 21.35: Pa-ganinijev spominski koncert. — 23: Plesna glasba. — 23.10: Koncert tolistov. — psriz 19.57: Vokalni kan ert. — 21: Glasba z novih plošč. — 23.15: Jazz. -- Rslovodja v neko veliko trgovsko podjetje v Amsterdamu. Javlje-no ie bilo tudi, da bi se bil moral pričeti na Nizozemskem manjši turnir, ki bi se ga bila udeležila dr. Eeuvve in Flohr. Sedaj pa ni o usodi šahovskih mojstrov na Nizozemskem še nobenih poročil. V naslednjem lepa partija, ki jo je igral dr. Euvve na turnirju v Budimpešti koncem marca. NEPRAVILNA OTVORITEV Beli: Rethy Črni: dr. Euvve 1. Sgl— f3 d7 —d5 2. b2—b3 Beli igra z zamenjanimi barvami dam-sko-indijsko obrambo. Ideja ob pravilni izvedba gotovo ni slaba. 2. — Sg8—f6 3. Lcl—b2 g7—g6 4. e2—e3 Lf8—g7 5. c2—c4 0—0 6. c4:d5 (?) v . • - , . .. Za tako zamenjavo ni -za enkrat še nobenega povoda. Črni si sedaj samo razbremeni svojo pozicijo. Bolje je pač 6. Le2 ali 6. d3. 6. — Sf6:d5 7. Lb2:g7 Kg8:g7 8. Ddl—c2 Dosledneje izgleda 8. Sc3. Po Sc3:. 9. dc3: stoji beli v končnici morda nekoliko bolje. 8. — Dd8—d6 Priprava za e7—c5. 9. Dc2—b2 +. f7—f6 10. d2—d4 c7—c5 11. Sbl—c3 Enostavneje in bolje bi bilo pač 11. dc5:. Dc5:. 12. Sbd2 in nato 11. Taci. 11. — c5:d4 12. Sc3 : d5 Dd6 : do 13. Db2:d4 Tu je dama izpostavljena napadom, kar črni izkoristi, da pridobi nekaj tempov. Bolje je zato najbrže 13. Sd4:. 13. — Dd5—h5! 14. Lfl—e2 Sb8—c6 15. Dd4—b2 Dh5—a5 + 16. Db2—d2 Da5:d2 + 17. Sf3:d2 Sc6—b4 18. 0—0 Tf8—d8 19. Tfl—dl Pozicije so še vedno približno enake. Toda tu bi bilo treba vleči. 19. Sf3 ali Se4 in nato šele ob priliki Tfdl. 19. — Lc8—e6 20. a2—a3 Sb4—d5 21.Tal—cl Ta8—c8 22. Sd2—e4? To pa ie odločilna napaka, ki io črni v končnici sijajno izrabi. Neobhodno potrebno je bilo 22. Lc4. Na b5 se potem črni ravno še reši: 23. Ld5:. Tel:. 24. Tel:. Td5, 25. Sf3!. Td3. 26. Sd4. Lb3:. 27. Sb5: itd. 22. — Le6—f 5! 23. Tel :c8 Zaradi grožnje Sc3 ni drugega nadaljevanja. Na 23. Sg3 dobi Lc2 vsaj kmeta. 23. — TdS:c8 24. Tdl :d5 Lf5:e4 25. Td5—d7 Tc8—cl + 26. Td7—dl Izsiljeno, kajti na 26. Lfl bi prišlo Kf7, nato pa Lc6 z grožnjo Lb5. Pri tem jsa bi imel beli še tudi možnost, da s trdnjavo napade kmeta b3. 26. — Tel—c3! Prva očitna prednost črne pozicije je v aktivnejši vlogi činih figur. 27. Le2—c4 Le4—c6 28. h2—h3 a7—a5! Z grožnjo a4. Poteza zato izsili, da isra beli sam a4. nakar pa ima črni na b4 vdor-no točko za svojega kralja. 29. Lc4—d5 Lc6—c8! 30. a3—a4 b7—b6 31. Ld5—eii Le8—f7! Sledeča končnica trdnjav ie na poučen način dobljena za črnega. 32. Le6:f7 Kg7:f7 ' 33. Tdl—bi Kf7—e6 34. Kgl—fl Ke6—d6 35. b3—b4 Sicer pride Kc5 in Kb4. Tako pa ie nastala belemu na a4 nova slaba točka. 35. — Tc3—a3! 36. Tbl—dl+ Kd6—c6 37. b4:a5 b6:a5 38. Tdl—d4 Ravno je lahko beli še kril kmeta. Njegova trdnjava pa stoji na 4. liniji slabo, kar črni izvrstno izrabi. 38. — e7—e5 39. Td4—h4 h7—h5 40. Kfl—e2 Kc6—d5 41. g2—g3 Ta3—a2 + Podobnika r. — 14: Mussorgski Ravel: — 16.30: predav.: Riegler 1 Franc). — 17.30: Zbor primorskega dru-; štva »Sloge« iz Kranja. — 18.30: PomlaJni 1 sprehod (plošče). — 19: Napovedi, poro-j čila. — 19.20: Nac. ura: Vojvodinci v času ! velike selitve Srbov (dr. Jovan Ratlonjič 1 Bgd). — 10.40: Objave. — 19.50: Prenos : šmarnic iz trnovske cerkve. 20.30: Kon-! cert radijskega orkestra. 22: Napovedi, ; poročila. — 22.15: Zvezde in zvezdniki (plošče). Konec ob 23. uri. Beograd 9.30: Prenos službe božje iz ; Zborne cerkve. — 16.15: Oddaja za ljudstvo (petje, harmonika, tambui o.ški in narodni radijski oikester). — 18: Plesna glasba (plošče). — 19.40: Narodne pesmi. — 21: Koncert na kitari. — 21.20: Zabavni koncert (plošče). — 22: Plesna glasba. — 22.30: Balalajke. — Zagreb 12.45: Koncert pevskega društva Zora t. — 20. Prenos ^Prodane neveste« iz hrv. narodnega gledališča v Zagrebu. — S«iija 18-Plesna in zabavna glasba. — 20. Violina in klavir. — 20.30: Odlomki iz operet. — 21.55: Plesna glasba. — Praga 20: Koncert orkestra in zbora. — 21.30: Vilmska glasba čeških skladateljev. — 22.30: Plesna glasba. — London J9.05: Simfonični koncert. — 20.45: Francoske vojaške pesmi od XV. do XX. stoletja. — 22: Operna glasba. — 22.55: Orgle. — 23.30: Violina in klavir. Pariz 19.15: Zabavni koncert. — 19.45: Komiki. — 21.59: čajkovskega balet (plošče). — 23.15: Jazz. — Rim 21.30: Simfonični koncert slovanskih skladateljev. — 22.30: Lahka glasba. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin t8.30: Pisana glasba. — 19.15: Lahka glasba. — 23: Nočni koncert. Ponedeljek, 27. maja Ljubljana, 7: Jutmji pozdrav. 7.05: Napovedi in poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Poskočni na-pevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Preobčutljivost telesa (ga. dr. Božena Zajc-Lavrič). — 18.20: Iz Jankovičevih operet (plošče).— S krit pregovor VN'KTO»-l — SVARILO — NEZNOSNOST — ETIOPIJA — PRISTAVA — MONITOR — KRDELO — \PENINI — NEUMNOST — STRELOVOD — GAŠENJE. Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke — iz za-in je štiri — in sestavi iz njih pregovor. Sesiavljalnica SNA — SAM — I Ivo — OJi: — OTN — O V B — ZNA — A.I — SPO — SFR — — VZN — AČ. Uiedi te skup;n • črk tnko da dobiš znan rek. Pri iitahu^svacju Neki jO-poii si je kupil v trgovini naenkrat sedem samoveznie, ki &o stale vse skupaj 410 dinarjev*. Sanioveznice imajo tri enotne cone. in sicer so po ^>0. 50 in 70 dinarjev. Gospcd si je vseh treli vrst. Ko: t prve, druge in tre; • 1 k ■:upil sameveznice je v zol rste? samoveznie Rašnsi s črkasrš .•» X LKN RN OZ MRLO KM Z/. Nainestu črk vstavi prave dobiš račun. Ista čika mora zati isti številki. Rešitve je treba po>'ati do petka na uredništvo Jutra , oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil po žrebu nekaj leph knjižnih nagrad. štev 'ke, rta vselej ustre- O Prentikalnioa: Kobarid. Oatijn. Celovec. Skrit pregovor; Ugrizni volka, preden l.o 011 tebe mogel okiati. Pomagati si zna: Možnih je več rešitev. Ena izmed njih je ta. da je ene vrste piatna 24 metrov, druge 20 m 28 metrov, tretje na 26. 30 in 40 metrov. Skrivnosten račun: 81012G5S22784 razdeljeno z 8 ti da 1012658227848. Stric Matic je razdelil šest knjižnih na-grad. ki jih dobe naslednji: Alojz I.oren-zon. Via Offisio Cubia 7 i:it. lfc. Prene.-rlina, Roma, Al ojz. Murovec, Ljubka na, Jenkova 13-1, Feitr nand Laharnar. Slape pri Idriji Rudolf Pettauier, Ljubljana, šmartin-?ka 21. Gtokar Peiko. Solkan in Jože Pu-rtna. Ljubno ob Savinji dobe po eno knjigo revije življenje in svet.. Vodoravno: 1. vrsta dalmat. vina. 5. slovstvena oblika, 10. gora v Srbiji, 15. muslimanska božja pot. 16. oblika glagola nabasati. 18. žensko ime. 19. turški plemič, 20. izločajo ga nekatere rastline. 21. industrijska rastlina, 23. mesto v Zetski ban.; tudi lokal, 24. ime hrvaš. pisatelja Mesariča. 25. smola. 26. jugosl. otok, 27. predlog. 29. predlog. 30. moško ime. 32. i igra s kartami, 34. povratni zaimek (3. j sklon), 35. reka v Nemčiji, 36. reka v Italiji, 37. moško ime. 39. četnik. 42. velika kača. 45. najmočnejša karta pri igri, 47. i polt, 48. otok v Sredozemskem morju. 49. predlog. 50. reka v Sibiriji. 51. reka v Evropi, 53. naselbina. 55. kesanje, 56. grška črka, 57. egipčansko božanstvo. 59. pripadnik severnega naroda. 62. vstaja. 63. glas. 64. valuta evropske države, 65. izobrazba. Navpično: 1. vrsta jedi, 2. pika na koži. 3. ruska reka 4. franc. člen, 5. žival, 6. sibirska reka. 7. voditelj franc. revolucije, 8. kakor, 45. vodoravno 9. oseb. zaimek (3. sklon), 11. enota za merjenje elekt. upora, 12. otok v Jadranu. 13. rumunski mesto, 14. plemiška titula. 16 Ibsenova drama. 17. roman Emila Zola. 20. izpre-menitev bivališča. 22. slov. zavarovalnica proti nezgodam. 25. planota v Aziji, 28 nasprotno od odvoza, 30. srednjeveško orožje, 31. jugosl. mesto, 32. vrsta orožja, 33. vladar Tatarjev, 38. mera za zlato. 10. letopis. 41. grški državnik iz starega veka, 43. pripadnik evropskega naroda, 44. vrsta jedi, 46. rabimo ga pi i setvi. 50. kopno, obkroženo od vseh strani z vodo. 52. francoska negacija, 54. plod, 55. vzročni vez-nik, 56. pesnitve, 58. medmet. 60. Ludol-fova številka, 61. predlog. 62. razum. Rešitev kražastfee št. 17 Vodoravno: 1. Firdusi. 7. Olifant; 13. Eva; 14. Kozorog; 16. Hel; 17. Ra^k; 19. Novak; 20 sapa; 21. tok; 23. bič; 24. Olt; 25. ol; 27. tamariska; 30. Ra (2.— radij); 31. log; 33. lira; 34. ar (2. Ar = argon); 35. bon; 36. golida; 37. hvalež; 38. kad; 39. Ba (= barij); 40. Ares; 41. Sem: 43. ir 2. Ir = iridij); 44. vasovalec; 47. ka; 48. Pan; 49. Mab; 50. kal. 52. okel; 54. malik; 56. roka: 58. nos; 59. Bikanir; 61. trg; 62. ostriga; 63. Amerika. Navpično: 1. Ferrol; 2. iva; 3. rast; 4. rek; 5. Son; 6. izobara; 7. Orači; 8. lok; 9. Ig; 10. ahat: 11. Nep. 12 tlačan; 15. ovira: 18. kot; 20. sla; 22. Kaliban; 24. okraseki; 26. logar; 28. Midas: 29. Savel; 30 Rožek; 32. god: 35. bes: 37. Hrabina; 38. 'kimono; 40. Avala: 42 Malaga; 45. omaka; 46. car; 48. pest: 51. Loti: 53. kos; 54. mig; 55. Kim; 57. Krk: 59. Bi (i^bi-zmut; 2. bi); 60. Re (=renij, 2. Ile de ). Noša lepa in napredna vas Več zadružnega duha v nase vasi! Zdi se mi umestno in z ozirom na važnost ankete o današnjemu stanju naše vasi tudi zelo potrebno, da priključimo mnogim objavljenim in neobjavljenim slikam naše vasi še splošno sliko naših štajerskih vasi vobče. Naj naša slovenjegoriška, kozjaška, pohorska in ostala naselja motrimo od katerekoli strani, v kateremkoli letnem času in s kakršnimkoli razpoloženjem, vedno nam vklešejo isti vtis: Lepo je tod! Tako lepo, da se ti ponovno izvije iz prs: Ta kos zemlje je ustvarjen s posebno skrbjo in ljubeznijo. To je prirodno razkošje, je bujnost, vonj in barva in pesem. Mika te. da bi se nekje ustavil in za vedno prisluhnili šelestu tega svojevrstno zelenega raja. »Saj ne veste, kaj imate!« je nedavno rekel tujec, ki je občudoval to naše bogastvo. Mogoče res ne vemo. — Lepo je pri nas! Ampak. . . človek se res le nerad otrese lepih vtisov na ljubo resnici, ki mu mogoče razgrne nekaj nasprotnega. Ker pa je anketi o naši lepi in napredni vasi za njeno vna-nje in notranje lice, se je treba ozreti nanjo tudi s strani njene notranje resničnosti. Predvsem moramo opaziti, da ne moremo pri nas govoriti o vasi v smislu kranjskega, primorskega ali kakega drugega naselja s 30, 40. 50 in več kmečkimi krovi. Razen malih izjem tvorijo tod pojem »vas« cerkev s šolo, trgovina in gostilna z mesnico. Okrog so v primerni razdalji posamezno stoječi kmečki domovi. Ta zaokrožena kmetijska gospodarstva imajo svoje dobre in slabe strani: dobre v ožjem, slabe v širšem gospodarskem smislu, in to zaradi zmanjšanega vpliva na posameznega gospodarja s socialne in kulturne strani. V tem primeru je zem-ljak v sredini svojega imetja, nekaka zelo očita os, ki jo obkroža pretežno tvarni interes, kateri je tako viden in krepko poudarjen v njegovi pojavi, živeč bolj iz sebe in za sebe, nima izraza one vaške zajednice, ki bi mu mogla vklesati, oziroma krepko razviti vrline družbinega bitja: čut medsebojne zavisnosti in povezanosti, zavest skupnosti, medsebojne pomoči. Kot sam-samcat ne more nagomiliti one tajne rezervne sile, ki jo čara vaško zajedniško življenje. Glede na napredek naše vasi bi se dalo mnogo pisati. Na tem mestu podčrtamo le nekaj značilnih postavk: Težnja po napredku ni pri nas nič manjša kakor kje drugje to- in onstran državnih mejnikov. Tolikrat podčrtana konservativnost ima svoje globoke vzroke, ki segajo pretežno preko območja krivde našega zemljaka. Eden od teh tiči v socialnem ustroju naše zemlje, ki meče svoje zle posledice na vse strani našega izživljanja in že v kali zatre napredek velikemu odstotku delovnega ljudstva. Mogoče je le vsak šesti gospodar v pogojih, ki mu nudijo temeljno možnost za gospodarski obstanek in napredek. Vsi ostali — mali kmetje (želarji), kočarji, viničarji — so nekako napotje sebi in drugim. Ti se stalno ozirajo za trohico boljšega življenja, pripravljeni, da se vsak čas ločijo od onega prgišča zemlje, ki je za takojšnjo gospodarsko smrt prevelik, za dostojno življenje pa veliko premajhen. Druga postavka: Največji napredek v gospodarskem, kulturnem in ostalem življenju zaznamujemo tam, kjer je večje blagostanje — Savinjska dolina — hmelj — in posestne razlike čim manjše. — Napredek je precej viden v dveh smereh: v strokovni in nacionalno-kulturni. Za prvega gre zasluga našim kmetijskim izobra-ževališčem -— kmetijski šoli v Mariboru, in oni v št. Jurju ob j. ž. in v Beltincih —, deloma pa tudi kmetijsko - nadaljevalnim tečajem, za drugo kulturno delo pa poleg osnovne šole sokolskim edinicam in kulturnim društvom. Neumorna CMD poklanja obmejnemu pasu posebno skrb in stori, kar ji je mogoče. Društva kmečkih fantov in deklet delujejo za večjo vaško zavest in duhovno osamosvojitev ter zaznamuje posod tam. kjer je le nekaj dobrih delavcev, lep napredek. V prilikah, v katerih živi, je naša vas napredovala in napreduje v mejah možnosti in vzporedno z danimi gmotnimi in moralnimi pogoji. Prilike pa so. kakor je razvidno iz te zgoščene slike, zelo težke, veliko težje kaker kaže bežen pogled. Med našimi kmetijami so še znatni spomini na fevdalni red (obsežna veleposestva) in zelo obsežne ploskve meščanske zemlje. Tako moremo izločiti naši napredni vasi tri protivne socialne skupine: skrajno iz-podkopano in vsestransko zrahljano plast kočarstva in viničarstva pa predstavnike fevdalstva in meščanstva. O poreklu zadnjih dveh plasti se je že mnogo javno govorilo in vedno zaključilo z istim refrenom: protivni sta narodnim in državnim intere- som. To resnico potrjuje zlasti najnovejša zgodovina, ki razločno pove, da kdor poseduje zemljo, nosi tudi ključe do našega vsestranskega napredka. V našem primeru — velika posestva, na drugi strani kočarji — se javi razmerje gospodarja in hlapca, razmerje, ki izziva oni za našo narodno bitnost usodepolni pojav, ki zabriše njeno najbolj aktivno postavko: mlada delovna moč zapušča domače zemljo in beži v mesto, kjer izceja svoje mlade, najjačje sokove. Komu od onih, ki iskreno ljubijo svojo zemljo, ni za čim trdnejšo vas?! Kdo si je ne želi kot krepke in odporne gospodarske, kulturne in narodne trdnjave?! Ni še in nikoli ne bo odigrala svojega odločilnega in pomembnega poslanstva v celotnem na-todnem izživljanju. Nasprotno! Njene naloge so vedno večje, na naši zemlji še celo. Njeno oplojevalno delo se bo začelo, ko bodo člani vaške zajednice razpolagali z dovoljno količino trdnih tal. Polno je vsakovrstnih nasvetov in pobud za dvig naše vasi: ta govori o potrebi višje strokovne izobrazbe, drugi o nujnosti širšega kulturnega obzorja, o večji skromnosti, zmernosti in takem. Nedvomno je to v vsakem primeru koristno in neobhodno potrebno. Vprašanje pa je, če je to tudi prvenstvenega značaja. Zakaj toži o težkih gospodarskih prilikah tudi kmet-strokovnjak, ki gospodari po načelih umnega kmetovanja? Nedvomno samo iz razloga, ker ne soodloča v oni gonilni sili, ki ji rečemo cena ali če hočete: nagrada Letošnje znamke »Za našo deco« Jugoslovenska unija za zaščito dece tudi letos izdaja znamke »za našo deco« po odobritvi ministrstva ptt. Te znamke se prodajajo od 1. maja do 31. avgusta na vseh poštnih uradih. Pri izdelovanju letošnjih znamk »za našo deco« je unija upoštevala želje dosedanjih kritikov v časopisju, zla- , , _ _ , , sti v »Jutru« in je izdala mnogo cenejše radi pripisujemo njegovemu kovu, češ: ni- marke ^ serij^ gtiri markeS stane le- 1/aIi rto nn roviimal 1« nn v-vsvH *• aH i 1 InfAMBAm ** ' ' tos samo deset dinarjev, dočim je prejšnja leta stala 17 dinarjev. Slike za letošnje za storjeno delo. Pri današnjem vijaku, ki ga stiska od dvojne strani: kot pro-izvodnika in potrošnika, je to izključeno. Ne soodloča na trgu (pri ceni), ker predstavlja sicer ogromno, a neuvaževano količino, a to zopet, ker ni medsebojno povezan in enoten. Vsak ubira svojo pot prav tam, kjer bi bilo treba naravnost cementne trdnosti, skupnosti, jasnega cilja. Po sili razmer, ki jim naš zemljak ni mogel biti kos, se v njem očituje močna individualistična težnja, katero mi vse pre- koli ne bo razumel in se podredil interesom skupnosti. Taka plehka teorija razkriva le naše nepoznan je njegove notranjosti m či-niteljev, ki jo izkujejo. Mi zamenjujemo njegovo skrb za trda tla pod nogami, za kar se bori že stoletja, zlasti pa poldrugo stoletje sem, z njegovim neugnanim egoizmom. In ne pomislimo, da v takih okoliščinah je in mora biti tudi on — in pred vsem on — najmanj tak kakršni smo v borbi za obstanek vsi ostali. če hočemo storiti uslugo nJemu in sploš-nosti, mu moramo prožiti vsaj kompromisno vzgojo med lndividualizmom in kolektivizmom ali zadružno vzgojo. Preleviti ga moramo v zadrugarja, ki se bo znal udejstvovati tako, da ne bo svojih interesov križal z onimi skupnosti, teh pa ne z interesi posameznika. Zaenkrat je edina možnost samopomoč ali zadrugarstvo, oziroma njega najbistvenejši sestavni del — zadruga, katera bi edina blažila socialne razmere, razmerje med manjšim in večjim, jih zbližala v sorodnih interesih nasproti tretjemu gospodarskemu činitelju (prodaja, nakup) in polagoma ustvarila iz njih trdno vaško zajednico. ki bi se kot gospodarska edinica pomaknila h soodločanju na trgu. šele zadružni duh bo ustvaril trdno vaško zajednico in ji prožil vse prvine za vsestranski napredek. Janko Furlan Otrokom le treba ob velikih nesrečah najjiirej pomagati! S pojavom vojne v Evropi je bilo delo za zaščito otrok postavljeno pred novo nalogo: obvarovati mladino pred vsemi grozotami, ki jih neizbežno prinaša vsaka vojna. Mladina predstavlja za vsak narod in vsako državo največjo vrednost. Brez nje ni bodočnosti, ni življenja, brez nje je vsaka zmaga brezpomembna. To vrednotenje otroških življenj je postalo tem večje in močnejše, čim popolnejše je postalo spoznanje, da predstavlja današnja moderna vojna totalitarno vojno, v kateri bodo enako prizadeti vsi tisti, ki bodo na fronti branili postojanke, kakor njih žene v zaledju, ki bodo varovale dom in otroke, žene in otroci doma bodo trpeli še bolj, saj je največji zločin modernih napadalcev v tem, da uničijo svoji žrtvi, kar ji je najdražje, — matere in otroke, njen temelj in njeno bodočnost, da na teh razvalinah ustvarijo sebi blagostanje in oblast. Vse kulturne evropske države, ki se zavedajo dolžnosti in odgovornosti do svojih najmlajših generacij, so pri organiziranju pasivne obrambe posvetile največjo pozornost pripravam za zaščito otrok in mater v primeru vojne. Jugoslovenski uniji za zaščito otrok, ki je v smislu pravilnika o zaščiti pred napadi iz zraka postala pomožni organ vseh državnih, samoupravnih in občinskih oblasti na področju zaščite otrok tako v miru kakor v vojni, je bila naložena naloga, da s svojimi krajevnimi odbori in vsemi organizacijami, ki se ba-vijo z zaščito otrok, pripravi vse potrebno za evakuacijo otrok v primeru vojne nevarnosti. V sodelovanju s pristojnimi ob-lastvi organizira tečaje za prostovoljne sodelavce v otroških zavetiščih, prireja popularna predavanja, daje navodila in podporo za ustanavljanje otroških ustanov, za organiziranje otroških naselij v tujih družinah, poleg tega pa sestavlja tudi sezname otrok, ki bi v primeru vojne prišli pod javno zaščito. Za ta primer je bila uniji naložena tudi dolžnost, da poskrbi za gmotna sredstva, da bi se izvedla akcija za zaščito otrok bodisi v miru bodisi v vojni. Da bi mogla unija doseči uspeh, prireja vsako leto otroške dneve. Tudi letos se pričenjajo otroški dnevi v dravski banovini z današnjim dnem. Otroški dnevi, ki so doslej imeli velik nacionalni pomen v pogledu populariziranja otroške zaščite med najširšimi sloji, so v tekočem letu vsled težke mednarodne situacije še prav posebno važni. Letos se proslavljajo otroški dnevi pod geslom: »Otroku se mora v velikih nesrečah in nevarnostih najprej pomagati«. Najdražje, kar imamo, so naši otroci, naša mladina. Zato so letošnji otroški dnevi posvečeni nalogi, da se čim bolje pripravi in izvrši vse potrebno da ne bo niti enega otroka ne matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči. Doslej smo posvečali otrokom samo po en dan ali po en teden v letu. prav elede na čas. v katerem živimo in vsled vojne, ki se je razbesnela, pa je dolžnost nas vseh, da posvetimo vse dneve tega leta naši mladini in materam ter s tem potrdimo odločno voljo tudi v najtežjih časih ohraniti naše največje bogastvo. Ko to sporočamo slovenski javnosti, želimo, da bi vsa brez izjeme čim najinten-zivneje sodelovala pri delu za zaščito otrok za primer največje nesreče — vojne. Po-sečajte predavanja, roditeljske sestanke, čitajte navodila in prijavljajte se za delo. Vedno in povsod pa se kar najintenzivneje in kar najhitreje odzovite vsem našim pozivom. Jug. unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino. TNSERIRAJTE V „JUTRU"! znamke je napravil akademski slikarski mojster g. Joksič iz Beograda Motiv za dve znamki, ki sta podolgovati, ena po 0.50 +0.50 din in druga 1.50 + 1.50 din je vzet iz zimskega življenja otrok. Motiv za drugi dve znamki veličine drugih državnih znamk, ena po 1 din + 1 din in druga po 2 din+ 2 din je vzet iz življenja otrok poleti. Prepričani smo, da bodo znamke ZANti&UOECUm ugajale, četudi niso še povsem tako izdelane kakor želimo. Jugoslovenska unija za zaščito otrok pa letos pričakuje, da bodo po teh znamkah povpraševali in jih kupovali širši slogi ljudstva in ne samo filatelisti. Saj gre ves dobiček le za dečje ustanove. Teh smo pa v sedanjem času še posebno potrebni. Vsak dan čitamo, kako hudo je otrokom v državah, kjer se vojskujejo, ker jih niso mogli pravočasno izseliti iz ogroženih mest v mirnejše kraje. Pa tudi zavodov niso imeli, kamor bi jih poslali, ker se ni moglo vse gorje predvideti. Mi smo še v miru in delamo na tem. da tudi ostanemo, ali za naše otroke, za bodočnost našega naroda se moramo pravočasno in vsi pobrigati. Sedaj imamo lepo priliko, da pridemo do najpotrebnejših sredstev. Država nam je dala znamke, mi jih pa kupujmo, pa bomo z dobičkom zopet lahko osnovali nekaj dečjih domov, kamor bomo naše otroke pošiljali na letovišče. V primeru, da tudi nas zadene vojna nesreča, bomo vsaj naše otroke laže poslali na varnejše mesto če bomo imeli denarnih sredstev za to. Zato vsi na pošti kupujmo samo znamke »za naše otroke«. Vse pošte jih imajo, ako jih pa še nimajo, jih bodo naročile od svojega ravnateljstva. če jih bomo le zahtevali. mmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiip^ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Smrtna nesreča mladega Ikolesarj Na cestnem ovinku se je zaletel v skaSo oskrbo. Včeraj r Podnarl. 25. maja Na Telovo se je peljalo več fantov s kolesi iz Zg Dobrave proti Mišačam Med mladimi kolesarji je bil tudi 18-letni Bene-dičič Albin Por jc tu precej strma 'n ima več ovinkov Nesreča ie hotela, da se je Benedičič na nekem ostrejšem ovinku zaletel v skalo in obležal z razbiti) lobanjo v nezavesti. Ponesrečenca so takoi odpeljali v Radovljico k zdravniku dr Debevcu. Tam je ponesrečenec prišel že do zavesti in šel sam iz voza do zdravnika V veri. da i poškodbe niso smrtno nevarne je bil po- slan v domačo oskrbo. Včeraj popoldne pa se je njegovo siun:e poslabšalo. K ponesrečenemu je bil poklican zdravnik, ki pa mu ni mogel več pomagat ker je medtem ponesrečenec že umrl Pokojni Benedičič je delal v banovin-skem kamnolomu v Kamn* gorici. Vedno si je želel kolo in si ga je nek«j dni pred nesrečo kupil Pogreb nesrečnega fanta bo v nedeljo ob 8 na župno pokopališče na Dobravi pri Podnartu Pokojniku bodi lahka domača zemlja, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! Spomenik Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru L Zeinlfeljsj v Ljubljani . ^V vVVV y VV- - M5/wvs i Načrt kaže. kakšna bo Zvezda po preureditvi in postavitvi spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Za sedaj se preureja le Zvezda. Ozadje nnj bi tvoril tako zvani Južni trg s Plečnikovimi pio-pilejami na sedanjem kazinskom vrtu. kar pa jr vprašanje boljših časov daljne bodočnosti. Na načrtu je spodaj v ospredju del žc sedaj tlakovanega Kongresnega ti -ga. Zgoraj nebotičnik z Oaje,ro in Frančiškansko ulico tri 7. AVksardrovo cc?to in Prešernovo ulico. Od sp ^njc-a levega ogla vodi šelenbm sova ulica in dalje mimo ! nebotičnika Tvršev.i c^sta. Piva ulica r.a > levi je šubič?v\n. ulica ki bo že letos o i Tivolija podpisani č^z šdenbuigovo | nlico pred kazinsko pos!cpj:, diuga je pa i Knafljeva ulica, ki jo vidimo podaljšano po posaži pred zadnjo fronto Južnega trga in dalje spet po pasaži na Marijin trg. ki ga vidimo na desni strani zgoraj nad oglom Maverieve hiše v VVolfovi ulici. Na desni Wolfova ulica ter podaljšek šubiče-ve ulice mimo kazine in propilej ob Ger-berjevi hiši po stopnišču do Ljubljanice. V sredini je na osi od juga na sever od tlakovanega dela Kongresnega trga pa do zac.nj? strani Južnega trga položen 45 m širok trg. ki ga propiieje dele na dva dela. S podstavkom 10 m v:soki bronasti kip. delo akad. kiparja Lojzeta Dolinarja, predstavlja spomenik kralju Aleksandru I.. ki mu naj tvorijo ozadje nropileje. Začasno z belim peskom posuti prehod, na katerem stoji kip, je širok 18 m. na obeh straneh tega prehoda pa so s cvetjem in okrasnimi rastlinami zasajene zelene trate. Na kraljevi desni strani plapola na visokem drogu državna zastava, na drugi strani pa je projektiran vodomet ali vodnjak z okrasno figuro. Ob robovih prehoda s Kongresnega trga proti propilejam vidimo klopi, tu bo na vsaki strani kipa stala tudi vrsta lepih kandelabrov, s katerih bodo ob slavnostih plapolali plameni. Z uresničenjem tega načrta bo Slovenija res veličastno in trajno počastila spomin Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja. če ne bo delo ovirano, bo kip kralja Aleksandra I. slovesno odkrit na Vidov dan. Ivan Albreht Poroka Vsi so poznali na vasi presunljivo zgodbo o dekletu, ki je nenadoma oslepelo. To jc bila Vogelnikova Minka s spodnjega konca vasi. kamor so se kakor iz spoštovanja pred košatimi kmetijami umaknile bajte Hiše so tu bile res hišice, vrtovi vrtički. živina pa komaj živinica f.e malo bajtarjev je moglo rediti po eno ali celo dve govedi, večnoma so v hlevcih tneketa-le koze. Kljub temi- se je ozira' z;i Minko Fratarjev T ine, premožnega kmeta sin, ki je bil določen očetu za naslednika na gruntu Še bolj nenavadno mimo tc okolnosti je bilo dejstvo, da mu doma niso čisto nič branili siromašnega dekleta »Tinetu ni treba gledati na denar,« je večkrat tej ali on: sosedi zaupala mati Fra tarica »Dote mu ne bc freba nikomur plačevati ko r.am je vse druge otroke prej Bog pobral z očetom imava p? tudi to liko na strani da mu ne bova preveč v nadlego ko se umakneva v kot <• Tako sta mlada človeka uživala redko srečo ljubezenskih sani. Minka je hodila k Praterjevim tudi v dn;no toda ravnali niso z njo kakor z dninanto. ampak kot z domačo kot z bodočo gospodinjo Pred njo ni bila zaklenjena nobena shramba in mati Fratarica ji za malico ni nikoli rera-la kruha, ampak vselej samo: »Kar pojdi in vzemi, kolikor ti prijal«. Matere eo jo blagroval«, sntaiop $o JI zavidale srečo. Minka pa je živela kakor v snu. »Sama sebi ne morem verjeti « sc jc včasih toplo oklenila Tineta »da je vse res« Stisnil jo je k sebi in jr pobržal po valovitih kostanjevih laseh Sanrw to. pa jc vedela, da njena stcčp rv sen temveč bujno cvetoča resnica Potem je bilo ob košrii l>-atjricvi so pravkar naložil visi k vi.z sr t.a Pastir je tiščal žrd. Tine ic p< vezuv a V. ;ka pa ic ograbljevala, da np b' mogel n h."e reči. kako Fratarjevi vozijo seno d« ivov kakor strašilo iz koruze Nenadoma enk! Pastir v Joku odleti z voza Tine telehne vznak težka žrd pa švistne n zviška lopne Minko po glavi Krik Dekle omahne in v kr"i oblcž; na tleh Pastir iavka k" mlade mače toda v tom trenutku nima nihče časa zanj Vse hiti k Minki. ki leži kakor mrtv? na pokn-šeni trati. Vsakdo skuša pomaga*i. ženske jočejo, hlapec svcri.it »žv; vrže'« Fratar 'n sin pa previdno dvigneta ranj^rko ;n jo položita v senco Iz vejev j? in 'istja je kmalu pripravljena nosilnica na kateri od-neso Minko k Fratar jevim Nato takoj po zdravnika. Cez čas dekle odpre oči in tudi sprego vori. toda beseda jc zmedena Čeprav stoji sonce še visoko toži Minka o temi. »Prižgite luč. da boni vsaj koga videla!« Seveda ji uatrežejo, a zanjo kljub temu Bi cntlob«. Zdravnik gdrobkkdfe, ukaže tci in ono, predpiše zdravila in pravi končno, da pride i •.stri zoj:?t pogledat. samo tc£j n.: pove. da jc zj Minko dan morda na vekoma i ugasnil — - — Poslej jc b 'u vse zaman. Udarec jc Minka siccr kmalu prebolela, noč pa ji je ostala Na očeh i: ni bilo čisto nič poznati, da jc slepa Lc nekaj kakor začudenje jc po-bicstcvalp v n.i:h ip zmeraj so bile odslej uprte v 'daljo. Hodili •»o z njo od zdravnika rlo zdravnika, letu dni n. ;c ec/, toda vse zaman Truditi sc za njen vid ic b;lo kakor klicati mrtvega i/ groba. Fdi-no. kar jc Fratar šc mogc' storiti za nesrečno dekle je Kilo to. eia se jc namenil izgovoriti zanjo obilen užitek •»Pomanjkanja svi.j živ dan ne bo trpela«. jc trpk" n- jžoval sosedi, vse drugo ie pa v božj:h r^kah Tineta jc nesreča najbolj potrb V enem letu sc ic postaral /a deset let Z j nobeno tovarišijo mu ni bilo nič vee in le s; težavo so ga -c kdaj •.nranM med ljudi. Tičal jc doma in garal bo!j ko zadnji dninar. Po cele noči ni -.pai. ob nedeljah pa sc jc vlačil po go/Jch ko ranjena divjad. Končno jc morai oče prav odločno poseči vmes. Štiri leta so bila žc minila. Fra-tarjeva sta močno opešala. Tine pa ni ka-zal nobene volje za to. dn bi pripeljal mlado gospodirtfc v hi«o. »Storite. OTcor se vam zdi,« je dejal očetu. ki ;t» je zaeH prijemati rastran tega. »Sreča mi ni nacicnj?ua, to vidim. Kar boni etoril, bom •torti zatadi grunta.* Tako mu jc teda neveste: izbral oče sam. Ko n; mogoče po srcu, naj bo vsaj po pameti. Povprašal jc prratclja iz .-.osednje vasi. čc bi nicgova Anka hotela priti k Fratarjevim za mlado Oče in hči sta bila takoj pripravljena. Tudi dote in bale je bi-1-) precej, pa so se kar zmenili. Tine se ni branil. Vsem «c jc mudilo, ela nc bi bilo preveč govorjenja. Kakor pa so tudi ravnali tiho. je novica šla naglo od ust do ust in jo je i/veelcln tudi Minka. šc preden sta bila Tine in njegova nova nevesta oklicana. »Rog jima daj srečo!« jc odvrnila, ko so ji klepetave znanke povedale, kaj sc pripravlja. v globini srca pa jo je zaskelelo in jc občutila svojo usodo kot neizmerno krivico. In kakor da sc hoče očistiti v last-n: bolečini, jc sklenila, da poide tudi sama poslušat Tinctovo poroko. Da, pe>slu:at! Videti nc bo mogla nikogar. V bolestnem pričakovanju so ji minevali dnevi dokler sc ni vzdramil tisti, ki naj bi bil za vekomaj pokopal njene nadc. Minka sc ic praznično oblekla in udtipala v cerkev, kjer sc je skrila na ženski strani pod korom v temačen kot. Ljudje, ki so jo sreča vali, so sc ji nekam spoštljivo umikali. »Sirota!« je sam zase vzdihnil ta in oni. ■»Revež na res nikoli nima sreče.« Pozno dopoldne so privriskali svatje. Harmonika ie dramila korak, vsa va« je bila pokonci io ljudje so trumoma hiteli v oerkev ko k vstajenja. Kakor ae Jo i polnila, se jt tudi Minka umaknila iz svo-j jega pribežališča in se med ljudmi prerivala vedno bliže proti velikemu oltarju. Kakor v vročičnem snu je slišala priti ženina in nevesto. O, Tinetov korak je razločno spoznala izmed vseh. le nekam bolj trd in kakor truden je danes. Zdaj sliši duhovnikov glas. kako opominja mlado dvojico k skupnosti in medsebojni ljubezni v sreči in nesreči. Nato vprašanje ženinu, ki odsekano odvrne: »Da!« Za njim skoraj razigrano odgovori duhovniku nevesta z visokim, jasnim glasom: »Da!« Minki se zdi. da se svet ruši okrog nje. V glavi začuti neznosno bolečino. Vse zagori pred njo. vse se maje in razmika. Oltar, ge>reee sveče, duhovnik, ki stoji pr?d zaročencema, nevesta s šopkom cvetja, ženin, svatje. za božji čas. odkod le ta tolikanj jasni privid? Kdaj jo zopet zagrne tema? Nič. Vse bolj razločno razpoznava Minka predmete in ljudi, dokler z grozo ne spozna: »Vidim —« Dekle omahne in nekaj bližnjih jo malo nc odnese iz cerkve. Tine je Med ko stena, nevesta Anka joče. svatje so zbegani, le sonce se smeje t neba kakor bi se veselilo usode, ki je Minki vrnila vid v trenutku, ko ji je vzelo Ti-peU* «jea najslajši iadje^jski CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iftčejo služb. NajraanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po D>n 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T%«n I . „ mi.m|rail odgovor, priložite > ▼ zsiamKah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašar^a, tičeSa se iaa?£3i oglasov, je naslavljati ti a: ©glasni oddelsk »» Jutra", LJttkiiaaa. Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 U.n. Najmanjši znesek 17 din. Gostilna Martine, Zgor. Šiška Samo boljia vina! — Pečenj purani! Domača šunka! — Igra prvovrsten jazz! 13478-18 Jutri koncert in ples v gostilni »Triglav*, št. 160, pri remi-zi. 13714-18 Pri Putrichu d.anes vesela zabava s plesom. Vsi vabljeni. 13785-18 Kuharica zmožna dobre meščanske kuhe dobi takoi službo na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šif. »Junij«. 13615-1 Čevljarskega pomočn;ka t.akoi spreime Jenko Tine, Slov. Javormk št. 59 pošta Javornik. 13619-1 J Mlajše dekle čedne zunanjosti, vajeno vi-notoča in delikatese, z neka; kavciie, sprejmem 1. junija. Predstaviti se v po nedeljek od 3. do 5. ure. Grčar, Gasilska 15. 13814-1 Tudi Vi pridite enkrat v Vegovo ul. v gost: no k Panju kjer se toč! Izborni dolenjski cviček in fina štajerska vina. za okrep^i'o pa se dobe razna topla in mrzla j"riila. Danes in v^ak večer igranje k. a-virja petje itd. Zato pridite že danes in za hajajte redno ln ob vsaki priliki samo v Ve £OVo ul. 10 v gostilno k Panju Vas vljudno vabi in se toplo priporoča Tone Huč. 13841-16 Gostilna Poljšak vabi vsako nede.jo in praznik na vese o zaba ro. Igra prvovrstna god ba 13275-18 Mariborčani! Vino-.oč Perjančič v Vin skem dolu pod Vo'fce-tlom otvorjen. Prvovrst na domača kap'jca. 13852-18 Besed? 1 din. davek 3 din. Za šifro ali daianie naslova 3 din Naimaniši znesek 17 din. Tapetniškega pomočrika dobro izurjenega, sprejmem za takoišen nastop. Kobal Peter, Krani. 13503-1 Starejši gospod spreme samostojno dobro e =pod;njo, srednjih let. neoporečne preteklosti in čed-r- zunanjosti. Biti mora d :>ra kuharica ter snage in č • -.t navatena. Ponudbe s slikr. k?.tera se takoi vrne r ■ og!. odd. lutra pod »M-Kavcije zmožna« 13366-1 Dobra frizerka dobi staino službo. Nastop s 1. junijem, štu-klek F. Celje Cesta na Grad 2. 13370-1 Šivilj a za šivanje perila se sprejme, lahko je tudi dobro iztirjena začetnica Istotam se sprejme tudi učenka. — Ponrdbe na oglasni odd. Jutra pod > Pridna 101«. 13713-1 Iščemo za takoj 10 sobaric. 10 začetnic za sobarice, ki govrre nem"ki. 10 kuharic za žandarje. Potrebujemo kuharic, sobaric, dek'et z dežele. Za 1. junij je na razpolago oko'i sto služb. Pridite. Slovenke. k so;irinem.u zavodu Beti Szeidner. Zagreb, Gaieva u"ica 27. Za Pismeni odgovor 1.5i din. 13704-1 H.rr iaškega pomočnik - za veliko de'o Fpre;m"m Naslov v ogl. odd. Jutra. 13060-1 Mlinarski pomočnik sposoben, dobi takoj slu žbo pri Alojzu Zorčiču, valjčni mlin, Ptuj. 13650-1 Pekovski pomočnik samski, 40 do 50 let star se sprejme takoj v službo. Predstaviti se je pri R Baje, pekarija. Mirna. 13639-1 Frizerko sprejmem takoj ali po dogovoru. Sa'.on Rebič, škofja Loka. 13707-1 Prodajalca (prodajajo) za vodstvo specer^e s kavcijo takoj sprejmem. Ponudbe na trg. z me5,, blagom "Taribor, Tržaška cesta 2. 13361-1 Krojaškega pomočmi in vaienca spreimem takoj. Cankar Marjan, Gosposka ulica 3/1. 138831 Frizerko dobro, s.amostoino moč. snreime takoj ali 1. junija Urh Alojz, frizer, Celje, Mariborska 18. 13886-1 3eseda 50 car, davek 3 din ei 3 din za šifre »Ii "laja ije naslova — Naimaniši znesek dm 15 Strojni tehnik z večletno prakso išče primerno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Strojegradba«. 13554-2 Službo iščem kot SKiadiačmk, potnik aii šoier, tudi začasno. Ponudbe pod »Sk.auUč-nikc na ogl. odd. Jutra. 13721-2 Sobarica in likar.ca lš-e mesta za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica in kuharica«. 13062-2 I* čem službo šefa odn. vodje pisarne -li organizatorja podjetja. Vseueiliška izobrazba ln znanje več jezikov. Jamčim ali vložim v podjetje do 1C0 tisoč dinarjev. Ponudbe pod »Sposoben organizator« ua og.. odd. Jutra. 136j9-2 Kdr bi vzel močno in zdravo dek'e poštenih staršev v prakso v trgovfno ali pisarno. Mala matura in trgovski tečaj. Ponudbe t>od »A. V.t na ogl odd. Jutra. 13554-2 Šumski podvzetnik prevzame v akord vsako delo v gozdu, sekanje, spravljanje ln prevoz lesa Resne ponudbe pod »Zmožen« na og'.. odd. Jutra. 13626-2 Trgovci! Dvojen promet se Vam obeta, če sprejmete mene kot trgovskega pomočnika. Sedaj sem pri-še: od vojakov. Mnogo priporočil za mojo sposobnost Naslov v ogl. odd. Jutra. 13624-2 Boljša ženska ki razume vse panoge Erosrodarstva. štedljiva. rfobra kuharica. isče mesta čez dan. po možnosti za stanovapie ene =ohe ali kaj enak»>?a. — K-^zijska uiiCa 20 Trnovo 13700-2 Izurjena kuharica >?re za samostoino srosro-dinin. nairaie k gospodu. Nis'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 13686-2 Deklica p->št'nili staršev se želi iz-vciti » trgovini ali kateri-Kon drug obrti. Naslov t vseu poslovalnicah Jutra. 13532-44 Uccnca ki ima \ese.je do trgovine m bo dovršil četrti r.vzred meščanske šole s prav debrim uspehom, aprejrrem. Hrana in sta-novanie v hiši. Pismene ponudbe na: Karel Rojnik, trgovina z mešanim blagom, Slovenj-grsde". Sprejmem tudi pomočnika, popo"noma verziranega in sam-sto.i-no moč pri konfekciji, steklu in porce anu. 13627-44 Pekovskega vajenca "p-elm°m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13633-44 14 letno dekle zira'-o, kme-ko. se želi izučiti v trgovini. Karol Jurlevčlč. posest. Laze, p. Stari trg pri kn. 13533-44 Oprema za trgovino dva pulta, eden s stek-.eno pložčo, ln dve šte-la2i naprodaj. Vprašati v trgovini Jeia Piaiako-va ulica 12. 13642-6 Večjo količino furnirja kanadska breza in drugo poceni naprodaj. — J. Breznik. Linhartova u Ica 8, Ljubljana. 13603-« Učenko za trgovino z mešanim Vagoni sr>rejmem takoj a'i "czneje. — V. Reš, Radeče. 13559-44 Trgovski vajencc pošten in priden, se takoi sprejme v dobro trgovino z mešanim bla gom. Hrpna in stanovanje v hiši. — Pisati na og'asni odd. Jutra pod »Mežiška dolina« 13571-44 Učenko v trgovino z mednim blagom sprejmem takoi. — Hčere že!ezni?arskih =tar«ev imajo prednost. Ponudbe na og'as. odd. •Tutra pod »Osl.rba v hiši«. 13573-44 Frizerska vajenka iz Ljub'Jane se sp-ejme Din ter, Sv. Petra 93. 13631-44 Šivilja orikrojevalka perila išče službe kier ko!i. — Ponudb? na o?l. o^d. Jutra pod »Pi-ikrojeva^a* 13722-2 Šofer in mehan?k iJ,če primerne zaposlitve. Naslov v vseh poslov Jutra. 13749-2 Plačilna n^trk^Hra '•e'i zaposlitve v dobro Mo^em lokalu. Zmr'na -lov. in rem^v-esra lezi-ka S •'ara 23 let. vsestransko poponnoma iz-uri"na Ponudbe r>a ne] odd. Jutra pod »Tri-lav 13731-2 Trgovska Dekle za lahka hišna de^, zmožno šivanja, sprejme Marija Miklič. Hotel »Metrcne!-. Ljubljana. 7,5-lasiti se je med 11. in 12. uro. 13710-1 Pek. pomočnik ta'^01 sprejme Gma'rin,r fprkvecna ulica, T-uiH-1.1 a na. 13726-1 Prodnjalca i"rrP"a s t)1-' noročilom '*-em za ve1esejem. Po nudbe na O"!, odd Ju- pod »Izboren ž?k< 13750-1 Frizerko ''r. J11 tra 'Maribor -cd »Zanesljiva m^"«. 13575-2 T'rfffiv. iinrof>?picr< mme-ta v Sne-pli m»5sri t.r^o- --I-T] J T-,^ Ocrlis. "dd. pod »M'ajx" m.PO-2 —-p f:e'p Jo + 1-1 + 1—v'. _ "•'•»-lov v vseh p""1 '" tra. 13353-2 Gospodična z malo maturo, z enoletno trgovsko šolo. z znanjem stroicpisja, stenografije in drucih pisarnišk:h del želi primerne zaposlitve. N?slov v vseh poslovalnicah luTa. 13738-2 Mlada praktikanfka z ve" moseci odvetniške prakse vešča slov. steno rrrafije in stroienioja — !s*e Drimerno službo na tesen'."ah ali okolici,— Ponudba na ogl. odd tutra pod »Praktikant-kac 13801 -2 Natakarica zmožna nexš"-ine išče službo samo v boljšem 'ok^lu Ponudbe na po družn Jutra Celje pod »Dobra moč« 13868-2 Pcčarski pomo~?vk vešč v postav!'anju -aznlh vrst peci in š+e-'!i!pikov ter oblagania sten ifop st-alno z.~p"s*i-tev. Ponud>e nod Fe-čarski. pomočniV-« r a po družn. Jutra Maribor 13831-2 ženska pij^rni^ka mor z znanjem slovenske :n na-nške st^-n^^rpf'^? srbohrv. in strojepisja z 2 in pol letno pro V-so išče primerne za^s1't."e N ^s?ov v vseh Tu- tra. 13"54 -2 Ab^olvrstka sbitn^i^nt. f zn.ncsMtve v pienr-nt večjega r>odj"toa Tudi na d°*e'i Ponudbe "a pi-l odd. J"tra pod -Zmožna in mar1 «. 13593-2 Pla?:!na '•avci^e 7-no'na t1*;- me sto Naslov v vsp1^ no-«lov. Jutra. 13859-2 s prakso. 7 dobrimi referencami. pošten. orožne vaie od«1u?:! vešč nemščine išče Ponndbt na otr! .odi. '"»ra pod š'fro »Nastop takoi«. 13890-2 Za frizeria bi se rad izučil mlad fant, najrajši v obratu v sredini mesta. Ponudbe pod »Frizer na og1 odd. Jutra. 13661-44 Vajenca močnega 14 do is let sta-rega iščem Za ključsvn čar-sko obrt, izven Ljubljane izključeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1369S 44 Učenko v st>°eerljsV.o trgovino -p-^rr.em. Moste Poko paliMca ul. 33. 13:09-44 Deklica poštenih staršev z malo maturo iše mesto učenke v t'govini a'l v drugi obrti. Naslov v vseh posl. Jutra. 13872-44 Fleseda 1 din davek 3 din 11 šifro ili daiantf naslova 5 din. Nai-nan'?' znesek 17 din. Prevzamem dela vsakovrstna tujejezična korespondenčna. preva-ianie. prepisovanje kakor ttidi ureditve knjigovodstev. Naslovi pod Pri ožnostno de'o. L'ub jana«. na oglasni cdd Jutra. 13620-3 Zimo novo, dobro sivo in belo pod ceno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zima. 13705-6 Otroški voziček nlobok, dobro ohranjen, poceni naprodal. Knaf-jeva ulica 10-11 Pa-'1!n 13682 6 Prodam: 15 m lesene orrajce s stebriči. 2000 ploč. škatlic. 200 rjavih kartonov, železno ploSčo 100V150 cm. 2 mreži za poste jo, 3 k e^če za parketirarle. 1 stekleno omarico. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13638-6 Crbelnecta voska vrč sfo k>'!oeramov prodamo. Ponudb? ns ogl. odd. Jura pod »Vosek«. 13688-6 Prodam psiho, omaro, kredenco, 2 mizi, nočno omarico, moške obleke. hI'če. čevlje, kapric blazine. Klade^n* 13676-6 Briljanten nrstan "/4 karata in zlata moška ura z z'ato verižico prvovrstne znamke na prodel. Ponudbe na og-odH. Jutra ped r«rii-ljant 13756-6 Vrtno zemljo prodam. Ivan Lapajne. Tjjubijana, Moste. 13794-P Vodne sesalke zlcken stroj, okroTlorez ne stroje, kleparsko orodje, kopalno banio, nrimože, peresa za avto in vozove, kompresorje, e'ektrlčnt material pro da Kristan Franc T-rše va 54. 137P1-6 Malo rabljene trgovske opreme jedilnice, spalnice nove šperanp spainlc? in razno drugo pohištvo po zelo ugodni cen) naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Mathian Ljub ijara. Tyrševa 12 dvorišče. 17-11 12 Pohištvo Za «*novania, trgovske opreme in hotele dobite naihitrcie v naivečii lalojji pohištva Spalnice masivne, politirane in pleskane Spalnice že od din 260C Omare ..... 55C Postelie.....22C Kuhimske oprave . 900 Kuhiniske kredence . 525 Otroške postelje . 320 Zičm vložlc! . . 'Of Modroci ... 260 Spre enumo naročila do predloženih načrtih Sprei mc.no tudi v račun smrekov in bukov les event ga tudi kupimo Se priporočamo! »SAVA« m.zarsrvo Prediamska 32. trgovina pohištva. Miklošičeva c. nasproti sodišča 13737-12 Dve Biedermeier postelji in nočni omarici (S.hnibcl-betten) prod.im. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13455-12 Spalnico moderno, ugodno prodam. Novi trg l/I., levo. 13836-12 Moderne spalnice orehova imitalja ln kuhinje, priznano prvo vrsten izde^k poceni naprodaj. Mizarr-tvo — Vidmar, Vodnikova 31. 13816-12 Beseda 1 din. davek * din. za šifro ali daianie naslova S din. Naimaniši znesek 17 din. v sakovrstno zlato •upujp n« na jvišji t cenah CERNi. »uvelir f.jub!jann VW Ifova nlica »Ardie« motor 200 ccm, dobro ohranjen. ugoano predam. N&siov v ogl. odd Jutra 13648-10 Avtomobile tovorne, od 1 ao 6 ton, z Diesel- in bencinskimi motorji ln razne o>ebne avtomobile proda po ugcdn.h cenah zastopstvo Krupp O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 136:7-10 Avto Olimpija kakor novo. prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra 13701-10 AJS 350 ccm OH\V in 4-t.-ktni Peugeot 175 ccm ter več rabliemh koles proda, ali zamenja za radio Rour, Črnuče. 13692-10 Kupim hran:lr.3 knjičicc i Kmetske posojilnice v Ljub-! ljani, predvsem vloge do 10.000 din. Ponudbe s ceno in višino vloge ria ogl. Oild. Jutra pod šiiro »Cena po dogovoru«, j 13BS2-16 I Knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, »u;i;mu. J Ponudite in nived*tc ceno ' tc-r iznos vlog na ogl. odd. 1 Jutra pud »Takojšna gotovina«. 13881-16 Sircino mizarstvo išče družabnika. Potreben 1 kapital 20.000 do 30.000 j din. Ponudbe n.i oglasni odd. Jucu pod šiiro >-L)ru-žjbn.k«. 13879-1G DKW avto kahriolet. ma'o vožen tipa 1939 v brezhibnem stonju prodam Vprašaj te poštn! rr"rda." 31 ali telefon 31-S8 Lju^a-a 13728-10 Avtojvobil i 'sftr&inrzr,* Beseda 1 din, davek 3 din; za š Iro aii daianie naslova 5 din. N". •-..-!..ii znesek 17 din. rekarjio oddam. Smartao pr; Litiji 53. 13591-17 2 - 4 st.' dobro ohra- njen, kupim. Ponudbe z o,">ison in nivedbo sknine cene na ogl odd. Jutra pod šifre »Avtomoh'1« 13"-4-10 Kunim Dva pulta -"•imerna za treovca ali nh-tn^ka n-od«m Poizve -e Celovška c. 43-T vec. 13853 -6 Ugodno prodam iohro ohranjen š!va'nl =tro.i in otroško košaro Naslov v vseh posl Jutra. 13884-6 Plinski štediMk »Viorretbeus« z 2 peč:cama in 2 plinskima likalnikoma s podstavkom, v dobrem stsniu, prodam. Oeleda se lahko od 12 do 14. ure. L . hijena Vil, Polakova ulica 7. 13890 ft beseda 1 din, davek * dio. & šifro »h daianie naslova < din Naimamš- znesek 17 dia Pes"da 1 d:n. d^vek ^ d:n ; za š:fro a'i dijarie naslona 5 din. N-i — onjši znesek 17 din. Potnika za alkoholno stroko za Ljubljano 1n okolico spreimem Pop^d^e r? oirl-sni odd. -Jutra pod »Potnik, vojaščine t 13S7<':-5 Čoln dobro ohranien kupim. Po nudbe ? opisom in ceno na ogl. odd. Jutia pod šifro: ->Lahek čoln«. 13587-7 železen štedilnrk kupim. Rožiri Janez so-bosiikar Tacen 95 13763-7 w Prodam nekaj moške obleke fenski plašč. Kotnikova 21/111. levo. 13370 13 Dve moški obleki za srednje postave prodam. Beethovnova ul. 15'IJI., levo.. 13800 13 beseda > din, davek 3 din. za šifre 1I1 daj neverjetno nizki ce-m Izbira velika. Remec >o:enjska ces. 5. LJub-lana 11455-11 tolo tilijan=ke znamke pro-am Naslov v upravi >>Jutra«. 13657-11 * u Beseda I din. davek 3 din. u tifre 4I1 Ja iii.c aasiova ' din Nlainun š> zoescK »7 in Osebni avfo DKW mali tovorni ?vtn Cbevro!«! 6-sre<1"!amo avtomobi'e ln vse vrste stabinih motorjev na nToa na ^'e. Stroga (fe^vn^a L<'.ibljana Sv. c. 83. lSSiS-^ Motorno kolo 2"0 ccm 1n p,ca'.ni stroj kupim Be»thovro va 14-11. vrata 21. — 13833-10 DKW avto 1 sedein! suert mode! *e ko^ v novpm st»n1u za 14 0O0 din prodam. Motorno kolo novejši model m pisslni stroj "zatrem v račun. Po-..u*'*p na odd Jutra pod »Krasen «vto-13332-10 Rabljene avtomobile ugodno prodamo Steyr z<»Pt"ps*vo. Maribor — Frančiškanska 11 13864-10 Adler avto Tunlor ze'o dobro ohranjen ugodno prodam— Naslov v vseh pos' Jutra. 13860-10 Besed- 1 d:n davek J H n za šiftr il; daian'f nisl^ra * din N.ii-nanii' znesek 17 -)in •• f" tff ipi.f' f*"." V^j^nca za trgovino fšreceriio in de! :kit. v ve f tem kraiu Slovenije) sp'eimem. Hr.-;na in stanovanj? hiši. šolska preirobr?zba 3- r.-zrrdi me-?č-nske šole Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Pošten nekadilec«. 13586-14 Nemščino an,r,nx'xi--o frcno-*l'"r;o. »♦a,iian*čica. — K"l">-dvo-s':n uMca 11 prti. Informacije dopo"Jr.e. 13578-4 Pe«"di 1 din. davek 3 din; za š'fro i!: daianie n~c'ova 5 din. Nuinsnjši znesek 17 din. Otroške vozi"ke igrače in ko'es'. kupuite na voca!u M kl.-š čeve n Tavčanev«" pn tvrdki ST. REBOLJ 113-6 10G0 kg sir reko ve smele p'-ojam >a lov v og'as. dd. Jutra. 13623-6 Dva tovorna voza s krogličnimi ležf.ji za koni_.ko vprezo prodam Tnie-e-enti nal se Javilo na og'. o-'d J' tra n-i s^koraj nove pnevmatike«. KOKS Voz z diro - 1 K-p-r 1»! d"0'e "Jvj-al /a metrsko tru-i ij7 dno pr"-1"» i"n*. Vegova ul. 10. 13844 6 POZOR! Kunujem in predajam rab jene čevlje. mo"ke oblfke in pe-i'0. Klav-ior Vošnjakova 4. 13753-7 Otrr^k0 vfji mo«?erne. nove in rabljene p ••»"eni kurite pri »Prometu« j (nasproti križanske cft-vt | 13771-7 že'»zen štedilnik in žensko j kolo. kniv-n. Ponudbe ni o.ol. odd. Jutra pod šfro »Čimpieje«. 13T70-7 Tvor^np^f^p c r. rj f> fcunimo. Ponudbe na 0,7!. <>dd. lutra pod »D-> «^0 litrov«. 13734-7 dohrn n^-imcno, za 9 'et-neca dečka kun;m P be s ceno n-> ogl oddelek Jutra pod šifro »Ko'o« 13780-7 Opel Super 'Imuzina v brezhibnem ct-niii URod-o nanrodaj *"t"vr deia^nloa Maribor "■"ran iškanska 11 13363 1f> f rteseds 1 din d;.vek 3 din. 'a !ifrr 1I1 Ha'an-< naslova 5 din NMim.in-iSi znesek 17 din Kmečko sobo kupim za privatno stanovanje. Ponudbe na ogi. odd. lutra pod »Dobro ohranie- na 33«. 13669-12 Ugodno prodam kombln jed1'nico (srre-iemnico). š'a'fak. Cernetova ulica 23. 13716 12 Letovišče Goitmskem oddam celo arvo n^Jstrop e. obsrojeic z 2 velikih :n I ma hne iobe. z doPro domačo nra 10 no /merni ceni. Kdor 11 zel' miru, počitka, zraka n vode. nai p št pod š fro •>Sora«. na ogl. oddei'.* lutra. 134-1-i iti Več sob z zakloniščem v dr.bro zaščitenem kr.':u oddam za letov.šče. Naslov v vseh poslovainicah Jutia. 13893 38 Beseda 1 d:n davek 3 din. za š trt ah daianie naslova i din NaimaniSi znesek Vinski paviljon oa ve!e-ejmu v L.iub-Ijanl za i. 19<0 oddani v najem proti mali odškodnini. Ev. tudi prodam. Naslov v vseh no slov. Jutra. 133:8-17 Dcbrr>;doč piv:'iona ljubljanske n ve'c-sejmu veselliui p--cs.or ugodno oddam v rajem Na-lov v vseh p"*!. Ju tra. 13C42-:7 "V "K'/ . Beseda 1 din, davek 3 din. za »ifro ali da;anie naslova 5 din Naur.amš. v"n'm za w"1no vs^to. PonudN" »Pl»*--n ce'o vrednost« na ""'as. odd. Jutra. 1?6?0-1S Hr*»n'lne kni"ice vrednostne rap;rie kunuiemo stalno :n po naivišob r»nah in tikroJn.Vmu p' 1 č'"' u PITDOT.F 70FF T.'ubliana. GiedališV- a z vsem gospodarskim posiopjem, zraven njiva m lep sadonosn k, tik farne cerkve na D >-lenj^ke r.. Na^iOv v o^l. odd. Jutra. 13441-20 Opekarno v bližini Ljubljane, novo, enonadstropno h: >0 z vsem zemljiščem, u-godno prodam. Ponudbe na ogla-, odd. Jutra pod »Opekarna«. 13683-20 Vinogradno posestvo rrrdnie ali man.re, kupim. Ponudbe na ogl.-s. odd. Jutra pod »Tudi ;adonosnik r. 13568-20 Večje zemljišče ob cesti St. Vid takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene in kv. metrov na ogl. odd. Jutra pod »Vrednost«. 13667-20 V B rožicah naprodaj ^stanovanjska donosna, krasna, velika vila z dvori5č"m, velik \Ttom in sado-pjalrom ob clav ni cssti. — A. šušel. 13635-20 Pri Rania Luki preda realitetna pisarna I Pripalo i druc. P.ania I u-':a. posestvo za 15.000 din s hišo. 13694 20 Planinska koča na Tlobrči (1636 ml med Tržčem in Bcvunismi se proda. even. nični posamezni deleži. Odda se tudi v najem za letovanie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13698-20 Hribovito parcelo ftravnik. pašniki ve';l:o ca. 70.000 kv. d. ugodno prodam na Bledu. Naslov v vv.h poslovalnicah Tutra. 13593-20 Hišo z vrtom prodam. Trtnikova u! 27. 13^89-20 Lepo stavbne n?rce'p v neposredni h! žini mesta Ce!'s naprodaj. Vprašati pri pan naer, Celje, Glavni trg it. 8. 1.3536-2i Kup:m večic arondirano posestvo na Dolenskem event. Štajerskem Potludhe na ogl. oj. lutr? pod »llrc-z posre-oo\.-nu.lbe z navedbo cene nt ogl. odd. Jutia pod šfro 13878-20 Trgovska hisa | Stavbno parcelo Dvosob. stanovanje Trgovec _,ovmo z meš. bla- ' do 300 m2 med železni- 1 oddam z vsemi pri tik- srednjih let se želi poročiti s trgovsko naobra ženo gospodično ali šl vil jo z nekaj gotovine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Diskrecija 84« 13574-23 in obširnimi skia-.i za prodajo na de naprodaj. Poslop-t'ži ob glavni že. pro ..aribor Celje ter ob jesti v večjem trgu. ii spada gospodarsko upje, vrt ln sadonos Stavbe so v prav .em stanju. Inloi-ije pri Jager, gostil Wa-Na Celje. 13867-20 Stavbna parcela . .vV. m v Koleziji .•lka, vodovod, na-aj. Polzve se: No-Gerblčeva ul. 41 b, :zija. 13712 20 Prodam hišo .anovaujsko pritllč i vrtom Ljubljana— ■:vena 9, pojasnila Prašnikar Tavčar-> 4. 13745-20 Lično hišo elikim sadnim vrtom • . lepem prostoru 16 ■ j od Ljubljane pro-! ;n. Naslov v vseh po f. ,/. Jutra. 13755-20 Lnonadstropno hiše z zelo dobro vpeljano trgovino specerijo in go stilno ter velikim vrtom v LJubljani na zelo pro metnl točki prodam. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Velik premet« 13759-20 Hiša z vrtom ter dve parceli v St. Vidu nad Ljublja no naprodaj. Poizve se Vlžmarje 78 nasproti Mi zarske zadruge. 13760-20 Naprodaj HI5A enodružinska novo zidana 3 sobe kuhinja, prltikllne vrt. cena 68 tisoč. St. Vid. HIŠA trgovska z loka'om in trafiko dvostanovanj ska crt. cena 185.000. HISA trgovska z gostilno več stanovanj, skladišča, pisarna, vrt. cena 620.000 Večja hipote ka. Razne parcele v mestu ln okolici, posestva r.a deželi itd. Brezplačne Informacije daje I?ea'i tetna pisarna Adamič.— Ljubljana. Gosposvetska 7 visavls Slamiča. 13762-20 »Realiteta« posredovalnica nepremič nin (za hiše, vile parce le, gozdove, posestva i. t. d.) je samo v Prešer novi ulici 54-1 nasproti glavne pošte. Telefon 44-20 Pos!u.ie hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne Prepričajte se! 13741-20 Kupim parcelo ali manjšo hišo najraje v Trnovem, Mirju ali pod Rožnikom ev. dam v zameno parcelo v severnem delu mesta. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra ped »Denar takoj« 13873-20 Posestvo kupim, najraje v ravni ni od sto do 500 tisoč. Plačam takoj. Ponudbe s točnim popisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli bilo« 13740-2C ško progo in Gradašči co od stare mitnice na Tržaški cesti do milar ne kupim takoj. Javite parcelno številko, ve likost ln ceno upravi pod »Expres« 13739-20 Več stavbnih parce prodam v šiški blizu no ve cerkve. Naslov v vseh posl Jutra. 13876-20 Za 50.000 din prodam 9000 kv. m sveta gozdnega 15 minut od entra Ljubljane. Pojasnila daje Klun Vodni kova c. 35. 13877 20 Naprodaj polovica trgovske ln ob restonosne hiše posestvo pri mestu 80 tisoč Posredovalnica Rapid — Maribor Gosposka 28. 13865-20 Hiša oddaljena 10 minut od tolodvora Celje, obstoječa iz 5 sob in kuhinje naprodaj. Naslov pove iz prijaznosti Kronovšek Celje, Glavni trg. 13869-20 Majhno posestvo v okolici Celja s hišo in gospodarskim poslop jem vrtom ln njivo ob banovinski cesti prodam Cena okoli 50.000 din. NTaslov v vseh pasi. Jutra. 13871-20 Enodružinsko vilo i ep vrt. sončna mirna lega blizu parka in glav nega kolodvora v Mariboru prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 13853-20 Posestvo 3 in po: ora'a v Lem-bergu pri Mestinju šmar je usodno prodam. — Vprašati Kardinar Po-brežje pri Mariboru — rrankopanova ulica 2. 13857-20 Trgovska hiša ob prometni cesti v Industrijskem kraju naprodaj. Ponudbe na po družn. Jutra Maribor ?od »Mariborska okolica« 13862-20 tanovanje Donosno hišo novejšo do 1 in pol milijona ali več manjših kupim takoj za gotovino. Obširne ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Dolarski stric« 13742-20 Stavbne parcele večje število nujno kupim ali večji kompleks Ponudbe s točno števil ko parcele in katastrsko občino ter velikost pošljite na ogl. odd. Ju tra pod »Stavbenik« 13743-20 Manjše posestvo v predmestju Ljubljane, hiša Z več stanovanji, ugodno prodam Jurčkova pot 55, Licblitnt. 13769-20 5-stanovanjsko hiše vzhodna stran Ljubljane cena 370 000 din prodam. 4 stanovanjska 15j0.000 din, severna str. 360.000 din. Več parcel na različnih krajih mesta kakor tudi večjih kompleksov za parcel i -ranje. Kunaver Ludvik, posredovalec kupoproda i Cesta 29. okt. 6. telef. 37-33. 13810-20 Vilo vlsokoprltlično na periferiji mesta prodam po Belo nizki ceni. Naslov v vseh posl. Jutra 13811-20 Dve lepi parceli ob Večni poti zelo ugpdno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13796-20 V Šmarjeti naprodaj hiša, zeleniadni »It in nekai zemliišča. Primerno za letovišče. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 13802-20 Hišo V modernem slogu zida no lep zasajen vrt v ob čini Mirna peč radi se Iltve ugodno prodam. V Isti občini prodam hišo z gospodarskim poslop jem ln zasajenim vrtom po želji tudi njive ta. gozde. Zadevna pojasnila dobite v gostilni Huč, Ljubljana, Vegova Ul. 10. 138-15-20 Hiše vifle, parcele, posestva 8e vedno kupite ali pro daste najhitreje potom priznano solidne reali-tetne pisarne P. Prista-v-ec, LJubljana Gosposvetska c. 3-1. Tel. 2381 13824-20 Lepo stavbišče na sadnem vrtu ob vodovodu ln elektriki naprodaj. Poizve se trgovina Bitenc, Vižmarje 13825-20 Heseda J din, davek 3 din, ta Šifre ali daianie naslova 1 din Naimaniši cnesek 17 din. Stanovanje iz 1 sobe, kuhinje in pri-tiklin v centru mesta, oddam 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13602-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam s 1. junijem. — Poizve se: Kavškova ulica 15, pri hišnici. 13622-21 Za Bežigradom oddam za 1. julij stanovanje, sestoječe iz sobe, kabineta, kopalnice in drugih pritiklin, družini dveh oseb, ki bi dala za 180 din dobro hrano in vso postrežbo gespo-du v pokoju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdovec. 13723-21 Prekrasna vila v Rogaški Slatini blizu centra s cvetličnimi nasadi in sadovnjakom se odda v najem. V prvem nadstropju so tri velike sončne sobe, parketira-ne. veranda in kompletne kopeli. Na man-sardi štiri praktične sobe. vsaka s posebnim vhodom; v pritličju prostorna kuhinja z modernim štedilnikom ln močnikom. V vili je vodovod s kanalizacijo in električna razsvetljava itd. Vilo oddamo v najem za celo leto, cena mesečno 2000 dinarjev. Ključ je pri gospe Jo-sipini Ho.izl. nasproti vi 1» Rojko v Rogaški Slatini. 13652-21 1. julija oddam stanovanje, sestoječe iz kuhinje, dveh sob in ostalih pritiklin. Ogled dopo'dne. Cesta 29. oktobra 23, I. nad-=tr. 13666-21 Dvo ali enosobno stanovanj? oddam s 1. julijem solidni stranki brez otrok. •Jelovškova ulica 24. 13665-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami se odda s 1. VI. Dolenjska c. 48 obč. Rudnik. 13703-21 Dvosob. stanovanje vrtiček oddam na Opekarski cesti. Poizvedbe: Cesta stare pravde 3. 13702-21 Trisob. stanovanje sončno, Tavčarieva ulica. III nadstropie din 1100.— oddamo takoj. Uprava Novi trg 3. 13687-21 Stanovanje malo. udobno se odda z 1 iuniiem ali takoj. Šimenc, Ižanska c. 53. 13670-21 Dvosob. stanovanje kuhinja, predsoba se odda. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 13674-21 Enosob. stanovanje z balkonom, suho. sončno, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. -Jutra. 13717-21 Dvosob- stanovanje v sredini mesta v 3 nad «troT>1u oddam za 1. ju 'ij Naslov v vseh posl. Jutra. 13747-21 Dvoje stanovanj 1 sobe in kuhinie s 1. iunijem oddam, oreb^nc Vel. čolnarska ul. 15. 13744-21 pritiklinami takoj ali s 1. julijem. Zadružna ulica št. 12, Kodeljevo. 13718-21 Dvoso*-. stanovanje s kabinetom, oddam. Spod. Šiška, Podjunska al. 20 (blizu nove cerkve). 13765-21 Enosob. stanovanje parketirano oddam 1. julija za bežigrajsko gimnazijo. Svetosavska 6. 13816-21 Dvosob. stanovanje oddam takoj. Vse podatke pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Sredina«. 13820-21 Hišico z vrtom na Galjevlcl št. 124 takoj oddam. 13518-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam 1. junija. Detelova 5, pri bežigrajski gimnaziji. 13880-21 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13893-23 Lepo čisto sobo z dvema posteljama oddam eni ali dvema gospodična ma (gospodoma) blizu tobačne tovarne. — Istotam sprejmem sostanovalca domačemu sinu, eventualno vsa oskrba. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13818-23 Opremljeno sobico odda Skale, Selenburgova ulica 6/1. 13815-23 Dvosob. stanovanje oddam 1. julija. Kocenova ulicall. Ogled od 2. ure naprej. 13885-21 3—4 sobno stanovanje komfortno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 13887-21 Vloderno stanovanje Vsobno, s kopalnico oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 13888-21 Stanovanja Beseda l din, davek S din. z» šifro ali daianje naslova din Natmaniši znesek 17 din. 3—5 sobno stanovanje iščem za takoj ali za oozneje. Javiti iz prijaznosti na tel. št. 26-10. 13609-21a Stanovanje treh sob, kabineta, kopalnice itd. v I. nadstr. ali visokem pritličju v centru ali bližini tramvaja išče družina dveh oseb za avgust. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13706-21a Dvo- ali trisobno stanovanje iščem za takoj ali kasneje. M3ma, solidna stranka dveh oseb. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Redno plačam«. 13718-21a Sobo in kuhinjo s pritiklinami Išče upo kojenka, sama, mirna z julijem. Ponudbe pod »Sama 1940« na oglasni odd. Jutra. 13715-21a Vilo vzamem v naiem Ljubliani ali najbližii okolici. Ponudbe z navedbo števila sob, višino na-emnine in lego vile na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. 13730-21a Stanovanje v vili vramem v najem. Souporaba vrta. Navesti število sob, višino naiemnine in lego vile. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. 13731-21a Prazno sobo popolnoma separirano, lepi, mirni hiši, oddam Križevniška 14. 13819-23 Elegantno udobno sobo separirano, s stopnišča strogi center, moderno po hištvo (couche) kopalnica, telefon takoj oddam samo boljše situiranemu gospodu, Poizvedbe: Telefon 4d-dam takoi Naslov v ogl. odd. Jutra. 13720-23 Sončno sobo ro situiran, išče damo, n".!?.'$P ali v zakonu nesrečna, radi razvedrila. Ponudbe s sliko katero se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost 30«. 13767-24 OKAMA MAZILO Iz zdravunih zelišč — Čudovit uspeh pri ranah opeklinah, ožuljenjlb — volku — turih ln vnetjih Itd. za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah ln dro-gerijah. Novi naslovi cnesek 17 din Jabolčnika pristnega, proda večjo množino po ceni 180 din za hektoliter franko Ptui — Šteger Alojz, Žabjek ori Ptuju. 13565-33 a rostovoljna javna dražba \a licu mesta 26. t. m •>b 4 url popoldne pro-'am obrtno ln trgovsko hl^o s 3 lokali. 2 delavnicama, stanovanjem in {iipv Prorrerna tofka. v hi';i elektrika, vodovod n telefon. Vrednost do *0.0"0 din — S"»n'c naslova 5 dia NatmantJ enesek 17 din Brezplačno vsakemu detajlna literatura — »Preporodjaj« fizički i nervni. Zaht evaits . Beograd Masarykova 9. Miloš Markovi«. 4801-40 Od Vas Je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo | zato jo postite redne kemično čistiti al: barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — 9rcrtoKkaJnic. Tovotna mast, najboljše kvalitete v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 kg prima- kapljivost 82« C po Din 13.— ekstra- kapljivost 90° C po Din 14.— rdeča za krogljične ležaje, kapljivost 94° C . . . . tnklusivno trošarina eksklusivno 3% Za preprodajalce: pri odjemu nad din 1«.— franko Maribor — prometni davek. 500 kg 10% in pri odjemu nad 2000 kg 15% popusta Ia prašno olje v kantah po 20 kg v sodčkih po 50, 100 in 200 kg — pri odjemu do 100 kg eksklusivno sod po..........din 9— za preprodajalce pri večjem odjemu 10% popusta. MOTOROIL družba z o. z. Maribor. Ze 35 let je v prometu Popovičeva POIZKUSITE! Druge kreme ne boste hoteli več uporabljati. Zahtevajte brezplačen vzorec! Jugoflora a, d. Beograd. Cetinjska ul. 26 Dieselove motorje »GULDNER« od 5. do 36. k. s. DOBAVLJAMO V DVEH DNEH Industrijalec želi spoznati mlado, lepo črnko. Dopise na oglasni odd. Jutra pod značko »In- | dustrijalec«. — Diskrecija častno zajamčena. 13472-25 Trgovec sprejme v službo kavcije zmožno gospodično !z boljše hiše, staro do 24 let, ki zna nekaj gospodinjstva, je neoma-deževane preteklosti, ev. se tudi poročim. Sem lastnik lepe hiše, srednjih let. Slika, ki se vrne. zaželena. Stroga tajnost. Ponudbe na o^las. ~dd Jutra pod »Prlkup-jiva«. 13625-25 Drž. uslužbenec =e noročl z 20'etno mladenko. nalralšl šiviljo, dobro gospodinjo z ne kaj gotovine. Ponudbe ood »Dobra eosrvodlnja« na podr. Jutra Maribor. 13539-25 Vdova -rednjlh let s posestvom in z lastno obrtjo želi znanja z obrtnikom ali železniškim upoko-'enrem. Ponudbe pod »Srečen dom«- na podr. -Jutra Maribor. 13538 25 Mlad trcovec z 'nstno trgovino se želi noročlti z n~,la'šo eospo-•fli^n Pose*Mvm vhodom r>d-takoj. GaJeva ulica "!> VI. nadstr. nrl hišniku. 13663-25 Gospodična 27 let. dobro vzgojena in pridna gospodinja, prikup-liive in čedne zunaniosti s primerno doto. se želi v svrho možitve seznaniti z dehro situiranim trgovcem ali d<-ž. uradnikom. Samo rfrr ponudbe na orI od-del Jutra pod »Prihodnost« 13673-25 Za sestro iščem ženina lalraje državnega urad *vka do 35 let starega. Sestra Ima 26 let vse potrebno pohištvo in 100 M--o* d-te Neanonimne dopise na poslov. Jutra pod »Razum« — 13792-25 Posojila dajemo državnim in mestnim nameščencem, upokojencem, železničarjem, finan-carjem, zasebnikom itd. Ponudbe na Zagreb I, pošt. pretinac 270. 4816 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in aaj cenejša oblačila al nabavite prt Preske?]*!, Sv. PKTKA C. 14 9r»ip/očen pouk r Igranju! s" — . MARIBOR« 10, SKEBKO, i)KA(iE HAMJVE in vsakovrstno ZLATO kupuje do najvišjih cenah ■JOS. EBERLE, Ljubljana, TjrSeva i ■ara hotela »Slon. ZLOŽLJIV spalni kauč praktičen in vsestransko uporaben za Din 1.750.— pri E. ZAKRAJŠEK, tapetništvo, LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel. 48-70. Zastopnik: Giil&ner Moto£,enwerke AG. BEOGRAD — ZELENI VENAC 6. Telefon 30274 lag. Dolničar France pooblaščeni geod. kult. telin. inženjer JE PRESELIL SVOJO TEHNIČNO PISARNO IZ MIKLOŠIČEVE CESTE 4 V SLOMŠKOVO ULICO 7-1. V SLOMŠKOVO ULICO 7-1, telef. 47-90 IŠČE se popolnoma samostojna in poštena PISARNIŠKA MOČ vešča slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika v govoril in pisavi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. Avtobus BLED - LJUBLJANA prične dne 29. t. m. redno obratovati z odhodom iz BLEDA ob 6.45 uri in iz LJUBLJANE ob 16.25 uri. A vtepedjstje HO JAK ■ Tfck.l 2 9 5 1 KLIttJE ENO VCCBAIVfC JUGOGRAflKA miihma Prodam večji po ugodni ceni P »nudbe na ogl. oddelek „ Jutra" pod ^Prilika 677* iT • M f f C TOVARNA ČOKOLADE, BONBONOV EV MARMELADE Zagreb Poslovalnica: Jurišičeva ul. Tovarna: Pile I. štev. 10. Priporočamo svoje prvovrstne izdelke vseh vrst čokolade, bonbonov, desertov in marmelada, Specialiteta: Dvakrat pasirana mezga (pekmez) Zahtevajte našo d&mačo znamko v vseh boljših trgovinah! Zastopnik za Slovenijo: tt* Bon-Bm? Florjane Josip LJUBLJANA, Miklošičeva c. 30 — Tel. 44-42. Pri nas začetek Sinatoega tekreiovasifa SNZ, v državni ligi VI. kolo za najvišji naslov Domače prvenstveno tekmovanje prehaja z današnjim dnevom v zaključno fazo v ožje tekmovanje 8 najboljših slovenskih klubov, ki bedo do konca junija odigrali svoje finalne tekme za naslov novega slovenskega nogometnega prvaka. Pare je določil žreb tako. da morajo za prve tekme otvoritvenega kola — tekmovanje se bo vršilo po dvojnem pokalnem sistemu - danes potovati čakovčani v Ljubljano. Mariborčani v Celje, Kranjčani v Trbovlje in slednjič Jeseničani v Maribor. s tem seveda, da bodo š!a prihodnjo nedeljo ta potovanja v obratni smeri. Govoriti o favoritih v teh štirih tekmah je težko, ker so nekatera moštva le redko igrala med seboj, nekatera pa se bodo šele danes prvič srečala v medsebojni tekmi. Vsekakor pa bo to merjenje sil med bodočimi slovenskimi ligaši ne glede na sedanji značaj tekmovanja zanimivo še zaradi tega. ker bomo po današnjih tekmah lahko debili nekaj vpogleda v kvaliteto predstavnikov slovenske nogometne lige. ki bo začela živeti letošnjo jesen, še nekaj besed o današnjem sporedu! Mars—'ČSK Mars bo ir.iel danes prvič za nasprotnika nogometaše iz čakovca. o katerih je znano, da so v svoji skupini imeli ves čas letošnjega tekmovanja pivo besedo in gotovo niso kar tako. če so imeli tamkaj za nasprotnike enajstorice kakršne ima današnji Maribor. Mars se zaveda, da bo današnji nastop zanj zelo težka in morda celo prehuda pver-.ki'.šnja. če bi bile moštvo kompletno, bi lahko zaigralo kakor v svojih najboljših časih, tako pa bodo morali vskočiti nekateri nadom i ki. ki bodo pač morali tehnično znanje nadomestiti z voljo in ela-r m. Ne glede na to pa bo tekma brez dvoma zelo zanimiva in napeta. Ziičetck ie določen za 15.R0, predtekma med juniorji Marsa in Grafiko pa bo že ob 11.30. ©lisss p—M aribor No Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju se ho pričela danes ob 1S.20 finalna tekma med SK Olimpom in ISSK Mariborom Ta prva eeliska tekma za prvenstvo Slovenske nogometne zveze bo vsekakor zelo zanimiva in živahna, ker bo Olimp v bor1"! z močnim nasprotnikom gotovo pokazal vse svoje znanje in svojo znano borbenost. Amater—Krast] Po daljšem presledku bodo danes spet nastopili trboveljski nogometaši, in sicer prvi finalni tekmi za prvenstvo SNZ proti enajstorici SK Kranja. Igra bo gotovo prav zanimiva, ker se bosta oba kluba pomerila s svojimi najboljšimi silami in za- stavila ves napor, da dosežeta čim čast-nejši izid. Domačini iz tehničnih razlogov sicer ne bodo mogli nastopiti kompletni, vendar bodo tudi tako storili vse. da ohranijo svojo nogometno pozicijo. Prireditelji vabijo trboveljsko športno občinstvo na čim večjo udeležbo. Tekma se bo začela oh 16. Železničar—Bratstvo Na precej dolgo pot morajo za otvoritev finalov SNZ razen čakovčanov oditi tudi Jeseničani, kajti žreb jim je določil za prvega nasprotnika — mariborske železničarje. V tej mariborski tekmi bosta torej zadeli druga ob drugo dve enajstorici, ki ju moramo po letošnjih nastopih prištevati med najmočnejše izmed vseh kandidatov za naslov rn.šega prvaka, železničarji imajo v današnji tekmi prednost domačega igrišča in domačega občinstva, toda Jeseničani so znani kot žilavi borci in bodo gotovo tudi v teh okoliščinah dali nasprotnikom mnogo opravka. Tekma bo ob 15.30 na igrišču Železničarja. Še dve tekmi v Ljubljani Na igrišču SK Ljubljane bodo dopoldne ob 11. juniorji SK Ljubljane odigrali prvenstveno tekmo z juniorji Hermesa. To bo zadnja juniorska prvenstvena tekma, ki bo verjetno ena najlepših, kar jih je bilo. Mlada garda SK Ljubljane bo nastopila danes z istimi igralci kakor na praznik proti Svobodi. Na igrišču Korotana bosta popoldne od 16. dalje dve prijateljski tekmi, in sicer najprej med juniorji Svobode in Korotana, ob 17. pa glavna prijateljska tekma med prvima moštvoma omenjenih klubov. Korotan bo jeseni igral v I. razredu, pa se bo v današnji tekmi poskusil z enim dosedanjih predstavnikov te vrste. Tri tekme v državni ligi V tekmovanju za naslov državnega prvaka bo danes na sporedu prvo povratno kolo. V Zagrebu bo Gradjanski sprejel Hajduka. ki ga je v prvi igri odpravil z 2:0. Hašk gre na pot v Sarajevo, kjer mora v boj s Slavijo, veliko senzacijo letošnje lige, s katero je že v Zagrebu prvo igro izgubil z 0:1. V Beogradu se bo ponovil lokalni »der-bv« med BSK in Jugoslavijo. Prvo srečanje med obema beograjskima kandidatoma se je končalo s 3:1 v korist BSK. Favorita v današnjem kolu sta Gradjanski in Slavija. v beograjski tekmi pa bo najbrže BSK spet okrepil svoj položaj na čelu tabele. »Resnica b našem ssag^metu« .• .'.vijo drugi o propadanju našega nogometa in ukrepih za njegovo izboljšanje? ^ a poziv SK Ljubljane, ki smo ga objavili nedavno in v katerem je klu-bovo vodstvo z napovedjo, da bo moštvo razpustilo, če ne prejme v zadnjem hipu čini izdatnejše podpore in pomoči, na široko obravnavalo \ prašanje propadanja nogometa, srno prejeli od enega podpornih članov tega kluba zanimiv odgovor, ki ki je dokaz, da je treba vprašanje nazadovanja naših nogometnih moštev premotriti tudi z drugih vidikov. Ne da bi se spuščali v podrobno, koliko ima prav pisec in koliko je lrcba priznati upravičenost zahtev SK Ljubljane, dajemo mesta tudi tem izvajanjem z željo, da bodo tako ali tako morda tudi koristila stvari Saj smo si slednjič vsi edini v tem. da naš nogomet po 20 letih obstoja prav za prav ni prišel nikamor in mu iščemo pravega leka že dolga leta. pa ga še zmerom nismo mogli najti. Pisec je mnenja: Kadar koli so zaradi neuspehov našega ligaša prijatelji nogometa že do skrajnosti ozlovoljeni se iz uprave SK Ljubljane slišijo obupni klici na pomoč Ko pa se potapljajoči prime za kakršno koli rešilno bilko, se umiri in »plava« dalje, dokler mu spet voda ne udere v grlo. Tako se ponavlja iz leta v leto. naš gilaš »plava« in »plava-, vsake kvatre pa se potaplja. To ni zdrav pojav in očividno je prišla uprava ligaša do spoznanja, da se Ljubljančani že k;;j malo zmenijo za te obupne klice, pa se je tokrat zatekla k oblastvom. Od banovine zahteva redno in izdatno subvencijo ter plačanega trenerja-uradnika, od mestne občine pa, da ji zgradi igrišče z vsemi higienskimi napravami in odstopi društvene prostore. Vse to zahteva SK Ljubljana v imenu slovenskega nogometa zase, za ostale nič Dolgo let sem član SK Ljubljane, se veselim njenih uspehov in žalostim neuspehov, znan mi je tudi način poslovanja nogometne r-odzveze itd., pa mirno lahko rečem, da SK Ljubljana Mn ž njo na:'ia_nogometna uprava sploh) ne pošilja bog ve koliko zdravih in krepkih mlade-ničev k naborni komisiji. če prebiramo nogometna pravila (ki pa pri nas žal še niso izdana) vidimo, da je nogomet izmed vseh viteških iger najlepša. Koliko viteštva zahteva nogomet od igralca, koliko prisebnosti, koliko duševne in telesne spretnosti, ve le tisti, ki sanja o resničnem nogometu. Kaj pa vidimo na naših igriščih? Namesto viteštva in tovarištva surovost in medsebojno obračunavanje sovražnosti. V tem se prav nič ne razlikujejo tisti, ki jim je igra poverjena, od onih, ki so jim igralci izročeni v varstvo .ali pa onih, ki hodijo to igro gledati. Malokdo od prisotnih pozna nogometna pravila, kako naj bi jih tudi poznal, ko jih pa ni — sama ustna izročila ne zadostujejo ... In uprava? Sem in tja klici na pomoč! Denar! če jim pa ta ali oni obrtnik predloži več ali manj primerne predloge glede reorganizacije finančno-upravnega poslovanja, gospodje od uprave samo krilijo z rokami, delajo teatralne kretnje in kričijo: Denar, dajte nam denar! šest ur nas loči od potovanja v Skoplje, pa nimamo denarja! Tudi grožnje, da bo ta ali oni iz vodstva izstopil, če ne bo denarja (pa potem vse eno ne odstopi), ne bodo rešile našega nogometa. Vse delo je treba postaviti na širšo podlago. Predvsem si moramo izbiti iz glave predsodek, da more in sme biti samo SK Ljubljana za večne časa edini predstavnik našega nogometa. Pa Slovenci smo že taki; če se že ne gremo po strankah, se gremo pa Tinčke in Tončke. Oblastva. torej banovina in občine, so res poklicana, da skrbijo za telesno vzgojo mladine. Ker pa same ne zmorejo tolikšnih žrtev, naj klub dela roko v roki z zasebniki. Zasebniki pa. ki so si pridobili že veliko zaslug za šport, naj vedo, da si s tem še niso pridobili vso oblasti nad našo mladino! Izločite torej borbo Tinčkov in Tončkov! Delati moramo složno in brez pretiranih osebnih ambicij! Dajmo mladini dober vzgled. Ni sramotno in nečastno, če javno priznaš, da so razen tebe še drugi. ki so sposobni voditi mladino v lepšo bodočnost. Prav je, če zahtevamo, naj banovina na- stavi trenerje, pa ne samo za SK Ljubljano! Trenerji naj bodo na razpolago vsem klubom. Apelirajmo vztrajno na javnost! Ce že imamo tedne R3ečega križa in protituberkulozne lige, zakaj ne bi imeli še tedna za telesno vzgojo naroda? Občina naj zgradi športni dom, kjer bi imela prostore vsa športna društva. Ustanovi se naj osrednji finančno-upravni odbor, ki naj skrbi za napredek vseh klubov. Vsi dohodki in izdatki naj se osredotočijo v to upravo, ki naj bo pod nadzorstvom oblastev. Pa pravijo nekateri tudi to, da Slovenci nismo za nogomet. To ni res! Le poglejte na našo periferijo; vsak brca na cesti žogo, če le more. Dajmo tej mladini prave vzgojitelje-trenerje, trud ne bo zaman! Mladina nam bo dala odlične nogometne družine. Samo na eno ne pozabimo: ne pokvarimo čiste mladine z več ali manj prikritim profesionalizniom, ki je poguba za vsak šport! Profesionalizem v športu je grda trgovina, nič lepša od trgovine z belo robo! Mislim, da se ima SK Ljubljana v ne mali meri prav temu zahvaliti za svoj propad. Vsak posameznik in vsaka družina naj stremi po napredku; ker pa nas je malo, združimo se in delajmo složno! Odstopimo svoja mesta drugim, če vidimo, da so sposobnejši. Naj nas ne moti dejstvo, da smo morda imeli mi dosedaj edine zasluge za procvit športa! Junaško je, priznati tudi vrline drugih! Mladina naj dela, starejši pa jo morajo podpirati, še eno bi rad povedal: nogomet ne sme biti pribežališče brezposelnih, ki samo slabo vplivajo na ostalo pošteno in delavoljno mladino. To so bile moje misli, ko sem bral poslednji SOS klic naše SK Ljubljane. Podporni član »Ljubljane«. Nastop najboljših atletov v Celju Danes ob 10. se bo pričel na celjski Gla-ziji nad vse zanimiv atletski miting SK Celja, za katerega so prijavili tudi klubi iz Ljubljane in Maribora svoje najboljše tekmovalce. Prijave kažejo, da bo nudil ta miting pregled moči in zmožnosti posameznikov in klubov. To je za začetek sezone velike važnosti, da bomo imeli vsaj majhen pregled sedanjega stanja naše atletike. Tekmovanje bo zelo zanimivo. Poskrbljeno je, da se bo spored razvijal, hitro. Opozarjamo ponovno na to prireditev! Nogomet v dobrodelne namene. V Slovenjem Gradcu sta na praznik odigrali šaljivo nogometno tekmo dve enajstorici poročenih in neporočenih, na kateri pa zaradi slabega vremena žal ni bilo posebnega obiska. V moštvu predstavnikov samskega stanu je bilo tudi nekaj aktivnih nogometašev. Tekma se je končala neodločeno za obe stranki s tremi dobljenimi goli na vsaki strani. Obe garnituri bosta prireditev ponovili, in sicer v nedeljo dne 2. junija toda s pogojem, da na nobeni strani ne bo smel nastopiti noben aktivni nogometaš. Tudi čisti dobiček te tekme bo šel v korist prispevkov za proti-tuberkulozno ligo v Slovenjem Gradcu. SK Ljnbljana. Oni juniorski igralci, ki so na praznik nastopili proti Svobodi, naj bodo danes točno ob 10.30 v garderobi. Pričetek tekme točno ob 11. na našem igrišču. Vsi točno in sigurno! Načelnik. SK Slavija. Danes igrajo juniorji II. prijateljsko tekmo z juniorji Most ob pol 10. za Kolinsko tovarno. Opremo naj dvignejo pri Gjuranu do pol 9. Ista postava kakor proti Korotanu. Slovenska kolesarska zveza ima redno sejo v četrtek dne 30. t. m. ob 20. v kavarni »Evropi« (zadnja soba). Prosim odbornike, da se seje sigurno udeleže. Predsednik. Naše «?!edte!išče DRAMA Nedelja. 26.: zaprto. (Dramska predstava v operi). Ponedeljek, 27.: zaprto. Torek, 28.: Revizor. Red A. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Sreda 29.: Severna lisica. Red sreda, četrtek, 30.: Revizor. Red B. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. ★ Proslava Josipa Daneša-Gradiša, ki slavi 401etnico svojega umetniškega dela pri gledališču ne bo samo za slovensko, temveč tudi za hrvatsko javnost nenavaden .jubilej. 40 let dela je posvetil slovenskemu in hrvatskemu gledališču, pri obeh enako cenjen in priljubljen, zato je moralna dolžnost Slovencev in Hrvatov, da dokažejo na njegovi proslavi našemu najstarejšemu aktivnemu igralcu svoje razumevanje za njegovo plodno delo, ki je prineslo občinstvu skozi 40 let številne kreacije iz resnega in lahkotnega repertoarja. Pomembno pa je tudi gostovanje hrvatskega igralca, Mihajla Markoviča iz Zagreba v njegovi najboljši vlogi, poglavarju. Jubilejna predstava bo drevi v operi. Igrali bodo Gogoljevo komedijo »Revizor«. Zagotovite si pravočasno vstopnice v predprodaji! ★ OPERA Nedelja, 26.: Revizor. Izven. Proslava 40 letnice umetniškega delovanja Josipa Daneša-Gradiša in gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Ponedeljek. 27.: zaprto. Torek, 28.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Gorenjski slavček). Sreda, 29.: Boris Godunov. Premiera. Pre-mierski abonma. Gostovanje baritoni-sta inž. Nikola Cvejiča, člana beograjske opere. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 26. ob 15.: Trnjulčica. Prireditev Krožka žen zadrugark. Ob 20.: Gejša. Gostovanje g. J. Povheta. Zadnjič. Znižane cene. Dolgo let obstoječa dobro vpeljana graversko-rezbarska delavnica z mnogimi stalnimi odjemalci ter popolnoma urejena mehanična delavnica, k temu pripadajočo odprto prodajalno z zalogo gotovega blaga in materijala v centru Zagreba naprodaj zaradi rodbinskih razmer. Samo resne ponudbe naj pošljejo sami reflektanti na Publicitas d. d. — Zagreb, Ilica 9, pod »br. 56183« H%ena $emfce tepete naj vam vaši sivi lasje pokvarijo mladost in življerisko veselje V Da bi vas zaradi teh nesrečnih sivih las imeli za staro ženo m da bi z vami nepravično ravnali? in spet ne! Odstranite sivino las z Imedio, spremenite barvo vaših las, ostanite mladi in lepi! imedia je dovršena pariška barva, s katero boste odstranili sive lase, Imedia daje novo lepoto, daje „tisto nekaj", kar moške privablja. Vsi dobri frizerji barvajo lase z Imedio, radi vam bodo dokazali, da so res uporabili Imedio... da ne bi bilo razočaranja! NARAVNA BARVA ZA LASE odobrena od Min. Nar. Zdravja br. 20902 36 Zahtevajte od nas brezplačno knjižico o barvanju las L' OREAL - ODDELEK J Zagreb 1 * Poštni predal 3 Zaradi likvidacije tovarne nožev se raz v raznih velikostih razna strojna in zračna kladiva, zaprti kovaški mehovi, ventilatorji, ekshaustorji, elektromotor jij oprema za ponikljanje, stroji za obdelovanje lesa, kompletna velika brusilnica i. t. d. Zahtevajte ponudbe od »OBNOVE« d. d., Zagreb, Magazinska c. 49. Naznanjamo vsem znancem in sorodnikom pretužno vest, da nam je umrla naša dobra stara mati in mati, gospa IVANA KRŽIČ roj. PRISTAVEC danes ob 3. popoldne po težki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Gornji Brezovici na pokopališče v Preserju. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Gornja Brezovica, 25. maja 1940. MARIJA in FRANČIŠKA por. SUŠTERŠIC, hčerki, ter ostalo sorodstvo. OBIŠČITE NAŠE PRIMORJE CRIKVBNICA VAŠE NAJBOLJ OBISKANO KOPALIŠČE EN LETOVIŠČE NA HRVATSKEM PRLMORJTJ Izredno lepa plaža, zmerno primorsko podnebje, čist in svež zrak. Hoteli od prvorazrednih do najskromnejših. Zadostno število zasebnih sob. Zahtevajte prospekte od potniških uradov. — Vsa navodila In prospekte pošilja na zahtevo brezplačno: Občinski turistični odbor CRIKVENICA (HRVATSKO PRIMORJE) HOTEL THERAPIJA - HOTEL MIRAMARE vodilna hotela v Primorju. Ista uprava Palače hotela v Zagrebu. Prijetno boste bivali v prvovrstnem hotelo DOM DR. SEIDLA Zmerne cene! Zahtevajte prospekte! S LISA K I izhodna točka za vse kraje na hrvatskem Jadranu. Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Moderni hoteli in kopališča. Informacije: < iRADSKI TURISTIČK1 URE D - SUŠAK ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE ^ KKNAJSIGURNEJSA ZAŠČITA AMERIŠKA GUM.SPECIALITETA (CITAJ O-KE) NAJLEPŠE CTIVO! Ravijen Zgodbe brez groze Klabund p/0ff . RaSPIltift Raoljen: £ma y0jnB Thompson ^jFVl^O Majerjeva Rudarska balada Parna žaga naprodaj 2., 3. in 4. junija se bo prodala na licu mesta v Josipdolu pri Ogulinu parna žaga d. d. Vilhar, obenem z zemljiščem in objekti, a eventuelno tudi posamezno: 1 BATERIJSKI KOTEL z 4 predali Dtirr, Gehre, segrevna površina 90 ma. 1 LEŽEČI VISOKOTLAČNI PARNI STROJ Tophan, Wien. 1 LOKOMOBILA Lanz, polstabilna 45/70 k.s., segrevna površina 20.2 m2. 1 LOKOMOBILA 16/28 k.s. 5 jarmenikov, 2 tračni žagi, 12 krožnih žag, 2 nihalni žagi, 2 uravnalca, 1 žaga cepilka, 1 stružnica. 1 električno dvigalo, 2 generatorja. 1 agregat za varenje 250 A. Elin, 2 sesalki Garvens, 20 vago-netov, 500 m tračnic, transmisije in mnogo drugih naprav, orodja in raznega materijala. Informacije daje: Javna skladišča, družba z o. z., Ljubljana, ryrševa 33. ZAHTEVAJTE,ŽIMO/SAMO Z ^Z AŠČITNO PLOMBO ^[sterilizirano! m_I A4//,- VABILO na izredni občni zbor POSOJILNICA V RUŠAH r. z. z n. z. vabi članstvo na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne 4. junija 1940 ob 17. uri v uradnih prostorih zavoda. Dnevni red: Sprememba členov 1 in 3» društvenih pravil. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši istega dne nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih. UPRAVNI ODBOR. MlU\V ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA' IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENT0V, PO CENI. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 VIA RIB O K — ALEKSANDROVA C. ST. 26 BLAGO ZA POHIŠTVO ^^ ■ edno najnovejši vzorci v veliki Izberi kupite pri MAR MIN TKG Broširana knjiga. din 10-Vezana knjiga: din 15- ZALOŽBA ..CESTA || LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA fi z znanjem o gospodarstvu z ribniki, hmeljarstvu in vinogradništvu dobi takoj na- j meščenje. Ponudbe v nemškem jeziku pod i »Pensionist bevorzugt« na agenturo Pichler — Ptuj. 4962 KSILOLITNI TLAK je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore. Izdeluje ga »J ATERIAL" trgovina s stavbnim matorijalorn lastnik: MIRO VOVK. Ljubljana — Tyrševa cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL Trstie za strope parkete, bakulo, strešno lepenko, oitumenjuto, bitumen, lesni cement. Katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelue stene in izolacijo — in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri Jos.R.Puh, LJubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513 imiMimva* ZAGDEB, NIKOL1CEVA IO ZAHTEVAJTE 8RESPLAČNI Cf NIK ECLAIR »VERMORELe je znana kot najboljša razpršilnica na svetu. — Glavno zastopstvo »VINOGRAD« tehnična in železninska delavnica, BEOGRAD — Višnjička ulica 74 pošt. pret. 725 Dobiva se v vseh trgovinah s tehničnimi predmeti in železnino Znani SALVAT CAJ proti žolčniro kamenom in boleznim ioičnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu. Za-| greb, K. a p to i 17. — Zastonj | pošljemo prospekte o zdravljenju. O. C.&. 5». 27870-1956 Ra J4S7 VEČJE STAVBNO PODJETJE IŠČE stavbnega delovodjo-polirja za takojšnjo namestitev. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Visoka stavba«. Naročniki „ JUTRA" so zavarovani zp Din lo.ooo! Pomagal Vam bo Znam pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karinan Vam brezplačno napove Vašo prihodnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej-jih dogodkov sedanjosti. Mjegov nasvet vam bo prinesel zaželjene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, kijih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. —• Postavite mu ne-kaj važnejših vpra-u j šanj, ki Vas zani-. 3 majo in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napo- NAS 2lV*T I ©KULTNE TAJNE vedi o Vašem živ-ljenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov F. T. KAR.MAH, ŽALEC. Vrtne senčnike izdeluje počenši od Din 108 Bela Fettmann, ZAGREB, Masarykova 9. MOŠKI! Pri spolni nesposobnosti. pri spol ni slabosti poskusit* hormonski pitate •HOltMO-SEKS« Dobivalo se v vseh lekariULh. 3U pilul 84 din. 100 pilul 21« din, 30(' Pilul 560 din. Zahtevajte sam' prave in originalne HORMO-SEKS-nilule: Po po^ri diskretno razpo šilja lPojdimo!« je dejal. VIII Poplah Pustimo Klotaria Ponthuškega in stopimo v Twrquandovo hišo' Ob začetku večera, ko je Klotar sklenil, da pojde neutegoma v Arronški dvorec, je mojster Turcupnd po vsakdanji navadi spravil svoj dom v obsedno stanje ter skrbno ukrenil vse potrebno za obrambo, prav kakor bi se bal obiska sovražne vojske. Ko je slednjič obhodil trdnjavo in se prepričal. da so branilci na svojih mestih, je poklical Medardo. ki je bila Feranžerkina zaupna strežnica. • Kaj novega?« io je vprašal. »Nič. mojster. Od večera, ko mi je podaril deset zlatnikov, da bi izročila naši ljubi Beranžerki tisto pismo, ki sem ga prinesla vam, ga nisem več videla .. »Njegovega veličanstva kralja.« ie z zlovestnim nasmehom rekel Turquand; vkar imenujte ga . .« »Tako je.njegovega veličanstva.« je rekla Me-darda in spoštljivo klecnila. »Nisem sc upala ...« »Torej ni danes nobenih novic?« ^Nobenih. Niti ne včeraj in prejšnje dni.« »Ako spet pride...« Turquand je premolknil. Stara Medarda je stala pred njim kakor utelešena pazljivost. »...in vam reče, da ga pustite v hišo...« >Oh! Takoj vam pridem povedat, mojster!« »Tako je. In potem ...« »O.« je rekla Medarda, »vrat mu ne poj dem odpirat, na to se zanesite!« Turquand se je poigraval z bodalom, ki ga je držal v roki. S palcem mu je otipaval konico. »Medarda,« je dejal, »treba mu bo odpreti.« Prav tedaj se je konica zadrla v palec. Velika kaplja krvi se je cedila in v rdečem curku stekla po koži. -Jezus!« je dejala Medarda in sklenila roke. »Odpreti mu bo treba,« je osorno ponovil Tur-quand . . . »Idite . . .« Obrnila se je k vratom, a tedaj jo je poklica! nazaj. Medarda.« je rekel, »obljubil sem, da vam dama vsak čas dvakrat toliko kakor kralj, ne glede na to. koliko bi vam ta ponudil.« »Ostali ste mož beseda, mojster.« >Od danes naprej dobite trikrat toliko.« »To je preveč mojster. Kar delam, delani is vdanosti do vas.« »Rad vam verjamem. Vem pa tudi, da je vdanost vredna plačila. Ali je to plačilo denar ali kaj drugega, ni važno. Še nekaj, Medarda: ako bi kralj kak dan ali kako noč hotel, da ga spustite v mojo hišo, pa mi ne bi za časa povedali... vidite moj palec, kakor krvavi?... Takisto bi se zgodilo vašemu grlu.« Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno c*, d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za mseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.