A VE MARIA KOLEDAR 1968 55. letnik Uredili in izdali slovenski frančiškani Lemont, Illinois, ZDA Ovitek: Božji služabnik FRIDERIK BARAGA Izdelal: Vilko Cekuta, Toronto, Ontario ® NUMBER 10 b OCTOBER 1%7 VOLUME 59 (AMK 55) AVE MARIA - Nabožni slovenski mesečnik - 59. letnik - Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v ZDA - St. Mary's Seminary, Lemont, Illinois. Naslov - Address: AVE MARIA, P. O. BOX 608, Lemont, Illinois - 60439 Naročnina - Subscription rate: Za ZDA in Kanado 2.50 - za inozemstvo 3.00 Published once monthly - twice in October - by the Slovenc Franciscans Fathers, Lemont, Illinois in the interests of the Commissariat of the Holy Gross. Entered as second class matter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of of March 3» 1879« Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103 act of October 1917. Authorized July 14, 1945. "Second Class Postage Paid at Lemont” Illinois*. Printed by Ave Maria Printery, Lemont, III., ;?4 3978 1968 je prestopno leto - ima 366 dni ZAPOVEDANI PRAZNIKI Osmina Rojstva Gospodovega 1. januar Vnebohod 23. maj Vnebovzetje 15. avgust Vsi sveti 1. november Brezmadežna 8. december Rojstvo Gospodovo 25. december Opomba: Na zunanjem robu ob mesecih so odlomki iz nedeljskih mašnih beril ali evangelijev. Zbrani so stavki, ki vsebujejo glavno misel božje besede med nedeljsko mašo. Tiskarna AVE MARIA - Lemont - Illinois Januar 1 P Osmina Gospodovega Rojstva - Odilo, opat 2 T Presveto ime Jezusovo - Makarij, opat 3 S Genovefa, devica - Bertilia, vdova 4 Č Gregorij, škof 5 P Telesfor, papež in mučenec 6 S Razglašenje Gospodovo 7 N Sveta Družina - Lucijan Antiohijski, muč. 8 P Apolinarij iz Hierapolisa, škof 9 T Marcijana, devica in mučenka 10 S Janez, škof - Agaton, papež 11 C Hi gin, papež in mučenec - Salvij, škof 12 P Arkadij, mučenec - Viktorijan, opat 13 S Spomin krsta n. G. Jezusa Kristusa H N 2. po Razglašenju Gospodovem - Sava, škof 15 P Pavel, puščavnik - Maver, opat - Izidor Aleks. 16 T Marcel, papež, muč. - Gerard in tov. mučenci 17 S Anton, opat 18 C Priska, devica in muč. - Marjeta Ogerska, dev. 19 P Marij in tov. mučenci - Knut, kralj in mučenec 20 S Fabijan, papež, in Sebastijan, mučenca 21 N 3. po Razglašenju Gospodovem - Neža, dev. m. 22 P Vincencij in Anastazij, perzijska mučenca 23 T Rajmund (Rajko) Penafortski, s poznavalec 24 S Timotej, škof in muč -Felicijan, škof in muč. 25 C Spreobrnjenje sv. Pavla, apostola 26 P Polikarp, škof in muč. - Pavla, vdova 27 S Janez Zlatousti, škof in cer. učitelj 28 N 4. po Razlagašenju Gospodovem - Peter Nolasko 29 P Frančišek Šaleški, škof in cer. učitelj 30 T Martina, dev. in muč. - Hijacinta, devica 31 S Janez Boško, s poznavalec - Marcela, vdova * Razodela se je milost Boga, našega Odrešenika, vsem ljudem; uči nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo, pričakujoč upanje in veličastnega prihoda velikega Boga in in Zveličarja našega Jezusa Kristusa... Tit 2, 11... Oblecite si kakor izvoljenci božji, sveti in ljubljeni, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, skromnost, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte... Kol 3, 12... Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi; bodite med seboj ene misli;,ne hrepenite po visokih stvareh, ampak se držite nizkih. Rim 12, 16 Ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne po vraču j te hudega s hudim; prizadevajte si za dobro ne samo pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi... Rim 12, 16... Nikomur ne bodite nič dolžni, razen, da se med seboj ljubite. Kdor namreč bližnjega ljubi, je postavo spolnil. Rim 13, 8... * Nedeljske misli MOLITVENI NAMENI: Splošni: SPREMENENJE SRCA POTREBNO ZA PRAVI EKUMENIZEM: Da bi bili vsi kristjani prepričani, „da ne more biti ekumenizma brez spremenenja srca". (Odlok o ekumenizmu, čl. '/). Misijonski: LJUDJE, KI JIH ODVRAČA OD CERKVE SLAB ZGLED KRISTJANOV: Za vse one, ki jih odvrača od Kristusove Cerkve slab zgled kristjanov. ... Mir Kristusov naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili tudi poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite. Beseda Kristusova naj prebiva med vami v obilju, v vsej modrosti; poučujte in opominjajte se med seboj in s psalmi, slavospevi in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih. In vse, karkoli delate v besedi ali dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in po njem zahvaljujte Boga in Očeta. Kol 3, ...15-17 10 S Sholastika, devica - Viljem, puščavnik Ali ne veste, da tisti, ki v H N 1. predpostna - Lurška Mati božja - Lazar, škof tekališču tekajo, sicer vsi 12 P Sedem ustanoviteljev servitov - Marina, devica tečejo, pa le eden dobi nagra- 13 t Katarina de Ricci, devica do? Tako tecite,da jo dosežete. H S Valentin (Zdravko), muč. - Jana Valois, vd, Vsak pa, kateri tekmuje, se 15 Č Favstin in Jovita, muč. zdržuje vsega; oni, da prejmejo 16 P Julijana Antiohijska, muč. minljiv venec, mi pa neminlji- 17 s Silvin, škof -«?••• ^ ^or Ig N 2. predpostna - Simeon, škof in mučenec Radi prenašate nespametne, 19 P Konrad> spoznavaiec _ ker ste sami pametni Prena- 20 T SilVan, škof in rauč> šate namreč, če vas kdo usuž- 21 S Severijan, škof in muč. - Irena (Miroslava), dev. nJuJe» če vas kdo ujeda, če 22 q gtcd SVi petra . Marjeta Kortonska (Biserka) se kdo povišuje, še vas kdo v 23 P PeterDamijan, škof in cer. učitelj obraz bije... 2 Kor 11, 19... 24 S Matija, apostol-Sergij, mučenec Ko bi človeške in angelske 25 N 3. predpostna - Matija, apostol jezike govoril, ljubezni pa bi 26 P Nestor, škof in muč. - Matilda, devica ne imel, sem brneč bron ali 27 T Gabrijel od Žalostne Matere božje, spozn. zveneče cimbale... Ljubezen 28 S Pepelnica - Hilarij, papež - Roman, opat je potrpljiva, je dobrotljiva...; 29 C vse prenese, vse veruje, vse upa, vse pretrpi... 1 Kor 13,1... Februar 1 Č Ignacij Antiohijski, škof in muč - Brigita, dev. 2 P Svečnica, Očiščevanje prebl. Dev. Marije 3 S Blaž, škof in muč. - Oskar (Anzgar), škof 4 N 5. po Razlagašenju Gospodovem- Andrej Korzini.š. 5 P Agata, dev. in muč. - Peter in tovariši, japonski muč. 6 T Tit, škof - Doroteja (Rotija), dev. in muč. 7 S Romuald, opat - Rihard, spozn. 8 C Janez od Mathe, spozn. - Pavel in Lucij, muč. 9 P Ciril Aleksandrijski, škof in cer. uč. - Apolonija, d.,1"' MOLITVENI NAMENI: Splošni: SPOŠTOVANJE IN OBRAMBA OSNOVNIH ČLOVEŠKIH PRAVIC: Da bi vsi priznali, spoštovali in pravilno branili osnovne pravice človeka. Misijonski: ZDRUŽEN NAPOR ZA EKONOMSKI IN SOCIALNI NAPREDEK: Da bi „vemiki delali in sodelovali z vsemi drugimi v pravilnem urejevanju zadev ekonomskega in socialnega življenja" Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve, čl. 12. Marec 1 P Albin , škof - Feliks II., papež 2 S Neža Praška, dev. - Milena, vdova 3 N 1. postna - Kunegunda, vdova - Marin, mučenec 4 P Kazimir, spoznavalec - Lucij I., papež in muč. 5 T Janez Jožef od Križa, spozn. - Hadrijan, muč. 6 S kvatrna - Perpetua, Felicita in t. m.- Fridolin 7 C Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj 8 P kvatrni - Janez od Boga, spoznavalec - Senan, š. 9 S kvatrna - Frančiška Rimska, vdova 10 N 2. postna - Makarij Jeruzalemski, š. - 40mučencev 11 P Terezija Marjeta Redi, devica - Sofronij, škof 12 T Gregorij I. Veliki, papež in c. uč. - Serafina, dev. 13 S Nicefor iz Konstatinopola, škof 14 C Matilda, vdova 15 P Klemen Marija Dvorak, spozn. - Ludovika de Marillac 16 S Gregorij Makar, škof - Hilarij in Tacijan, ogl. muč. 17 N 3. postna - Patricij, škof 18 P Ciril Jeruzalemski, š. in cer. uč. - Salvator iz Horte 19 T Jožef, ženin prebl. Device Marije 20 S Mučenci iz Mar Saba 21 Č Benedikt, opat - Serapijon, škof 22 P Benvenut iz Osimo, spoznavalec 23 S Katarina iz Genove, vdova 24 N 4. (Laetare) postna - Gabrijel, nadangel 25 P Oznanjenje prebl. Devici Mariji- Dizma, desni razb. 26 T Tekla, mučenka - Feliks iz Trier-a, škof 27 S Janez Damaščan, cer. uč. -Rupert, škof 28 Č Janez Kapistran, spoznavalec 29 P Ciril, mučenec - Bertold, spoznavalec 30 S Janez Klimak, opat - Ozburga, devica 31 N Prva nedelja trpljenja (tiha nedelja) - Modest Krški Opominjamo vas, da milosti božje nepridoma ne prejemajte. Pravi namreč: „0b času milosti sem te uslišal in na dan rešitve sem ti pomagal." - Glejte, zdaj je čas milosti, zdaj je dan rešitve. Nikomur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba ne bi grajala, marveč se v vsem skazujmo kot božje služabnike, v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v trudih... 2 Kor 6, 1... Prosimo in opominjamo vas v Gospodu Jezusu: tako, kakor ste od nas prejeli, kako vam je treba živeti in Bogu ugajati, tudi živite, da boste bolj napredovali. Saj veste, katere zapovedi smo vam dali po Gospodu Jezusu. 1 Tes 4, 7... Posnemajte Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj. Ef 5, 1... Tedaj je Jezus vzel hlebe, se Očetu zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, je rekel svojim učencem: »Poberite kosce, da se ne končajo." Iz evangelija: jan 6, 1 - 15 MOLITVENI NAMENI: Splošni: IZVAJANJE POKORE IN MOLITVE V VSAKEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU: Da bi pokoro in ascetizem priznali in izvajali kot celosten del krščanskega življenja. Misijonski: SPOŠTOVANJE AFRIŠKE MLADINE DO POSVEČENEGA DEVIŠTVA: Da bi v mladini afriške Cerkve spoštovanje do posvečenega devištva pognalo globoke korenine. Kristus je prišel kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin skozi večji ter popolnejši šotor, ki ni z roko narejen, to je, ni od tega sveta... Hebr 9, 11... Isto mišljenje bodi v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu. Daši je bil namreč v božji podobi, ni imel za plen, da je enak Bogu, ampak je sam sebe izničil, podobo hlapca vzel nase, postal podoben ljudem in po zunanjosti bil kakor človek. Ponižal se je in je bil pokoren do smrti, smrti na križu. Fil2,5... Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste opresni; zakaj naše velikonočno jagnje, Kristus, je darovano. 7 Kor 5, 7... Vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Sin Božji? 1 Jan 5, 4... Kristus je za nas trpel in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah. On ni storil greha in tudi zvijače ni bilo v njegovih ustih; ko je April 1 P Valerij, opat - Hugo, škof 2 T Frančišek Pavelski, spozn. 3 S Rihard, škof - Sikst I., papež in mučenec 4 Č Izidor Sevilski, škof in cer. učr Benedikt Moor, sp. 5 P Vincencij Ferreri,, spozn. - Albert, škof 6 S Perzijski mučenci - Evtihij, š. - Viljem, opat 7 N Druga nedelja trpljenja (cvetna) - Celz, škof 8 P Dionizij iz Korinta, škof 9 T Marija Kleofova 10 S Makarij, škof 11 Č veliki četrtek 12 P veliki p je tek 13 S velika sobota 14 N Velika noč 15 P velikonočni ponedeljek- Bazilisa in Anastazija, m. 16 T velikonočni torek - Benedikt J. Labr£ - Bernardka S. 17 S Anicet, škof in muč. - Robert, opat , 18 Č Apolonij (apologet), mučenec 19 P Leo IX., papež - Ema , vdova 20 S Konrad Parzham, spoznavalec - Hildegunda, dev. 21 N velikonočna osmina (bela n.) - Anzelm, škof in c. u. 22 P Soter in Gaj, papeža in muč - Leonid, mučenec 23 T Adalbert Praški, škof in mučenec - Helena, vdova 24 S Fidel, mučenec * Jurij, mučenec 25 Č Mark, evangelist(prošnji dan - litanije vseh svet.) 26 P Klet in Marcelin, papeža in muč. 27 S Peter Kanizij, cer. učitelj - Hozana Kotorska, dev. 28 N 2. pov.elikonočna - Pavel od Križa, spozn. 29 P Peter iz Verone, muč. - Jožef Cottolengo, spozn. 30 T Katarina Sienska, devica - Maksim, mučenec MOLITVENI NAMENI: Splošni: SEMENIŠKA VZGOJA PO KONCILSKIH SMERNICAH: Da bi bila vzgoja mladeničev za duhovništvo primemo prilagojena smernicam II. vatikanskega koncila. Misijonski: PRAVILNO MESTO DIAKONOV V MISIJONIH: Za primemo ustanovo in razvoj diakonata v misijonskih področjih. Maj 1 S Jožef, delavec - Amator, škof 2 C Atanazij, škof in cer. učitelj 3 P Aleksander (Saša), papež, in tov. mučenci 4 S Monika, vdova - Pelagija iz Tarza, dev in muč. 5 N 3. povelikonočna - Pij V., papež 6 P Evodij, škof 7 T Stanislav, škof in spozn. - Gizela, redovnica 8 S Viktor, mučenec 9 C Gregor Nacianški, škof in sp. - Pahomij, opat 10 P Antonin, škof - Gordian in Epimah, mučenca 11 S Filip in Jakob, apostola 12 N 4. povelikonočna -Materinski dan-Ignacij iz Lak. 13 P Robert Bellarmin, škof in cer. uč. 14 T Bonifacij iz Tarza, mučenec 15 S Janez de la Salle, spozn. - Izaija iz Rostova, š. 16 C Ubald, škof - Peregrin, škof in mučenec 17 P Pashal Bajlonski, spoznavalec -Bruno, škof 18 S Venancij, mučenec ; Erik Švedski, mučenec 19 N 5. povelikonočna - Peter Celestin, papež 20 P Bernardin Sienski, spozn. - prošnji dan 21 T Andrej Bobola, mučenecjj- prošnji dan 22 S bdenji dan - prošnji dan - Julija, d. in m. 23 Č Vnebohod Gospodov - Deziderij, škof 24 P Marija Pomagaj,- Donacian in Rogacian, muč. 25 S Gregor VI., papež - Urban I., papež in muč. 26 N nedelja po Vnebohodu - Filip Nerri, spozn. 27 P Beda Častitljivi, sp. in cer. uč. - Janez I., p. inm. 28 T Avguštin iz Canterbury, škof 29 S Marija Magdalena Pazzi, devica- Teodozija, d. inm, 30 Č Feliks I., papež in muč. - Ivana Orleanska, d. in m. 31 P Marija Kraljica - Petronila, dev. in muč je bil zasramovan, ni sramotil; ko je trpel, ni pretil, temveč je prepuščal njemu, ki ga je krivično sodil; sam je naše grehe na svojem telesu nesel na križ, da bi mi grehom odmrli in živeli pravičnosti: z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni... 7 Petr 2, 21... Opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržujte mesenega poželenja, ki se vojskuje zoper dušo. Lepo živite med neverniki, da vas bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kot hudodelce, iz dobrih del spoznali in slavili Boga... 1 Petr 2, 11... Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave. Radovoljno nas je rodil, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari... Jak 1, 17... Bodite vršitelji besede in ne le poslušalci, ki bi sami sebe varali. Jak 1, 22... Bodite pametni in čujte v molitvah! Predvsem imejte stanovitno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije množico grehov. 1 Petr 4, t... MOLITVENI NAMENI: Splošni: RESNO PRIZADEVANJE IN MOLITEV ZA MIR NA SVETU: Da bi razpravljanje in prizadevanje za upostavitev miru na svetu napredovalo z iskrenim naporom in bi ga vsi podpirali z resno molitvijo. Misijonski: REŠITEV RASNIH VPRAŠANJ PO EVANGELJSKIH NAUKIH: Da hi nauki evangelijev premagali socialne in politične razlike med ljudmi raznih ras. „Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala. Kdor me ne ljubi, mojih besed ne spolnjuje. In besede, | v katero smo bili preustvarjeni v krstu- Nekdaj so birmali takoj po krstu. Želj3 je, da prejme otrok birmo vsaj pred sv. obhajilom. A iz raznih razlogov in ovir modernega življenja obnova še ni toliko napredovala, da bi vsaj skušali na splošno vpeljali to prakso. Za osebno obnovo in za apostolat pa je potrebno, da smo o učinkih in sadovih birme poučeni. Ti ostanejo v nas za vedno. Poznati jih moramo, da lahko z njimi sodelujemo. Birma poveča v nas podobnost Kristusu. Okrasi krstno milost v nas na različne načine. Predvsem jo okrepi. Po birmi Postanemo Kristusu, ki je naša Glava, bolj podobni in zato Bogu bolj dopadljivi. Usposobi nas za pričevalec Kristusa in naše svete vere. Krstna milost jo namenjena zaosebno življenje poedineev, tl u h ovna zrel o st, ki jo dosežemo v birmi, nas usposobi za krščansko življenje udov vidne družbe (Cerkve - skrivnostnega Kristusovega telesa), da lahko z Zgledom izpričujemo drugim podobo Kristusovo, ki jo imamo v sebi. Zato nam birma zagotavlja božjo pomoč, ki Jo potrebujemo za pokristjanjenje sveta, v v katerem živimo. Glavni obred podelitve tega zakramenta: Delivec zakramenta sv. birme pomoči konec desnega palca v krizmo, položi desnico birmancu na glavo; pri tem izgovarja »Zaznamujem te z znamenjem križa“ (z desnim palcem mu naredi križ na čelo, Potem nadaljuje:) „in te potrdim s krizmo zveličanja. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha." - „Amen.“ (Krizma je oljčno olje, kateremu je primešan balzam; škof jo posveti na veliki četrtek; olje pomeni milost - moč zoper sovražnike zveličanja; balzam pomeni milost ' moč pred grehom in sposobnost za krepostno življenje.) * * * Po birmi je v nas povečana podobnost Kristusu. To je nova stopnja milosti; nov korak do »mere polne starosti Kristusove, da ne bomo več nedoletni otroci, omahljivi, da nas ne bo vsak veter nauka zanašal, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v Zmoto, marveč bomo ostali v resnici in bomo v ljubezni v vsem rasli k njemu, ki je glava, Kristus; iz njega prejema vse telo rast" (Ef 4, 13 - 15). Nadnaravna zrelost v nas mora biti vidna. Po svojih delih kažemo svetu podobo Kristusovo, ki je v nas. Takoj uvidimo, da v verskem življenju posvečamo premalo pozornosti zakramentu sv. birme; ta ugotovitev velja za osebno versko življenje in za versko vzgojo in pouk; velja pa tudi za apostolat in za krščanska dela usmiljenja. Npr. h delom usmiljenja smo navajali ljudi, da si bodo pridobili zaslug; to sicer ni napačen nagib, a prevelika je nevednost o sposobnosti in in obveznost! pričevanja podobnosti Kristusu z dobrimi deli. A tudi tu obstoja danes neka nevarnost: da dobrih del ne iztrgamo iz območja milosti. Z njimi moramo razodevati podobo Kristusovo, ki je vtisnjena v nas. Dobra dela morajo biti sad in izraz te podobnosti. Govorimo o življenjskem materializmu. Biti moramo na jasnem, da je na tem svetu duhovno vedno povezano z materialnim; to je uresničeno v nas samih: duša in telo sestavljata mojo osebo. Telesnega In materialnega ne morem in ne smem prezirati. Tudi naravno in nadnaravno je v medsebojnem odnosu. Milost, ki deluje v nas, ni ločena od naše človeške narave; je v nas, nas prepaja s Kristusom, z njegovo odrešilno močjo, da lahko vsa področja svojega udejstvovanja in delovanja pritegnemo pod vpliv nadnaravnega življenja v Kristusu. Pri sedanji obnovi obstoji nevarnost, ki je precej občutna in vidna. Obnova mora biti notranja in zunanja. Obnavljamo se lahko samo s Kristusovo pomočjo, zakaj brez njegane moremo ničesar storiti. Obnova mora biti pa tudi vidna. Sedaj se vrši obnova zgradbe Cerkve, zunanje ali organizacijske zgradbe; obnavljajo se razne cerkvene institucije, ki so nastale v okviru Cerkve, posebno v njeni upravi in zunanjih apostolatih. Pri tej zunanji obnovi lahko zapademo isti napaki, ki smo jo navajeni označevati z življenjskim materializmom. To bi se zgodilo, ako bi bili dejavni le v zunanji obnovi, notranjo bi pa zanemarjali. Ako bi Cerkev obnavljala samo svoje ustanove in svojo organizacijsko zgradbo brez prave obnove škofov, duhovnikov in vernikov, bi bil to znak, da smo zapadli življenjskemu materializmu. Vemo, da se to v celotni Cerkvi ne more zgoditi, kahko se pa zgodi pri posameznikih, pri posameznih skupinah vernikov in tudi v posameznih deželah ali krajih. Materializmu zapademo, če nimamo smisla za duhovno in nadnaravno, marveč samo za zunanje in za materialne dobrine. Ako bi obnavljali le zunanje stvari v Cerkvi brez obnove našega življenja v podobnosti Kristusu, bi bilo to znamenje zablode, ki ji pravimo življenjski materializem. Zdi se, da te nevarnosti nismo popolnoma prosti. Bolj smo nagnjeni k zunanjostim kot k resničnemu notranjemu obnavljanju, po katerem rastemo k polnosti „mere starosti Kristusove". Vse moramo znova upostaviti v Kristusu. (prim. Ef 1, 10) Pokora - Molil sem h Gospodu svojemu Bogu, prizna! sem in rekel: „0 Gospod, veliki in strašni Bog, ki hraniš zavezo in naklonje-nost tem, ki te ljubijo in spolnjujejo tvoje zapovedi. Grešili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in smo odstopili od tvojih zapovedi in pravic. Nismo poslušali tvojih služabnikov, prerokov, ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu naše dežele... Nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, da bi se ravnali po njegovih postavah... O Gospod, po vsej tvoji dobroti naj se odvrne, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in tvoje svete gore; kajti zaradi naših grehov in zaradi hudobij naših očetov je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki prebivajo okoli nas. - Dan 9, 4 - /d - Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pr* zaklenjenih durih (tja), kjer so bili učenci iz strahu pred J udi, stopil v sredo mednje in jim rekel: „Mir vam bodi!" In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: „Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem." In po teh besedah je vanje dihnil in jim rekel: ..Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim zadržani." - jan 20, 19 - 23 „Ubogi grešnik", ki prejme zakrament sv. pokore, ne stoji pred Cerkvijo, ki je sama po sebi pravična in stroga v svoji sodbi. Spove se duhovniku, ki se tudi ponižno spoveduje drugemu pooblaščenemu duhovniku Cerkve, kar je storil napačnega. Poleg tega je Jezus učil Cerkev moliti vsak dan: „0dpusti nam naše dolge!" Nič ni bolj tuje Cerkvi kot farizejeva molitev: „Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje..." (Lk 18, 11). Cerkev se zaveda, da je izvoljena in posvečena po obilnih milostih. A prav obilne milosti in ljubezen, katere je deležna, jo delajo zelo rahločutno ob zavesti krivde grehov, ki so v njej vkljub njenemu vzvišenemu poklicu. „Sodba se začne pri hiši božji" (1 Pet 4, 17), pri kristjanih, je zapisal sv. Peter. Nevesta Kristusova - Cerkev - se prav dobro zaveda, da je njen božji Ženin, »služabnik Boga", sam molil zanjo k Očetu s krvavimi solzami. Cerkev, ki potuje proti poveličanju, je vedno potrebna obnove. »Kristus je Cerkev ljubil in sam sebe zanjo dal, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil *n jo posvetil; da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki ne bi imela madeža in gube" (Ef 5, 26 in 27), a Cerkev se zaveda, da te svetosti še ni dosegla. Po milosti in zavesti svojega poklica je Cerkev ponižna, ker ve, da še ni „brez madeža in gube". Cerkev je sveta po svojem poklicu, po svojih naukih in po zakramentih; sveta je, ker je obvezana k češčenju Boga. A v Cerkvi obstoja neka nevarnost prav zaradi njene svetosti. Pogosto so se pojavljale »rešilne" skupine, ki so predpostavljale in želele, da mora majhen in neomadeževan Preostanek ločiti sebe od velike mase grešnikov in jih prezirati ali vsaj odklanjati m se jih izogibati. To je pojav, ki ga lahko Zasledimo še danes. Tu je razlog, da se nekateri umaknejo od skupnosti in žiivijo sami zase. To je samonikla „pravičnost“, ki skriva odpor do težav ljubezni do vseh |n do vsakega pod plašč sebičnega in m napačnega pojmovanja svetosti; sebičnost se rada skriva pod videzom svetosti. Resnično dobri in sveti udi Cerkve pa ponižno obžalujejo svoje napake, nedostatke in Prestopke. „Ne, kakor da bi že dosegel ali da bi bil že popoln, toda trudim se, da bi tudi dosegel, ker me je dosegel Jezus Kristus" (Fil 3, 12). Cerkev za Kristusom ponavlja grožnje, ki jih je Kristus obračal na ošabne učitelje postave, ki so se imeli za pravične. Cela Cerkev vzdihuje in dela pokoro za za vsak greh, ki ga naredijo njeni udje. Kaj je greh, kakšne so njegove posledice v grešniku in kako greh rani Cerkev ter ovira njeno delo začenjamo razumeti šele, ko imamo po veri pred seboj delo Boga za naše odrešenje - odrešenje po učlovečenju božjega Sina. On kot »prvorojenec vsega stvarstva" (Kol 1, 15) pride s svetostjo svojega božanstva na svet in postane pravi človek. »Kajti Bog je sklenil, da naj v njem prebiva vsa polnost in da s krvjo njegovega križa ostvari mir in tako po njem s seboj spravi vse, kar je na zemlji in kar je v nebesih" (Kol 1, 20). Krvava daritvena smrt Kristusova je v vsem stvarstvu upostavila red in v dušah ustvarila mir z Bogom. Zato je bilo potrebno, da smo bili »krščeni v njegovo smrt. Pokopani smo bili torej z njim v krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje" (Rim 6, 4-5). Novo življenje v Kristusu se vdržuje, krepi, raste in razvija po zakramentih, ki so vidna znamenja Kristusovega odrešujočega in posvečujočega božjega človečanstva. Zakrament sv. pokore ali spoved je znamenje božje usmiljene ljubezni. Jezus je pojasnjeval božje usmiljenje s prilikami: o dobrem pastirju, o izgubljenem sinu, o izgubljeni drahmi (glej Lk 15. pogl.). V človeku je nagnjenje, da hoče nekatera področja svojega življenja ohraniti popolnoma zase. Iztrga jih iz božjega območja. To lahko izvrši, ker je svoboden. Bog mu je dal svobodo, da je sposoben ljubiti. Kadar človek zlorabi svobodo za sebično ljubezen do sebe, greši. Ta svoboda je tako velika, da človek lahko uniči v sebi bogupodobnost, življenje v Kristusu, v katerega je bil krščen. To je bistvo smrtnega greha. Kadar ovira napredek v bogupodobnosti ali v rasti svojega včlanjenja v Kristusa, prepreči polnost Odrešenikove ga delovanja v sebi; to je takozvani mali greh. Božje ljubezni ne zavrže in je tudi ne želi zavreči, a je tudi velikodušno ne sprejme. Za oba primera je postavil Jezus zakrament božjega usmiljenja - sv. pokoro ali spoved. Tudi ta zakrament ima za cilj edinost posameznega vernika s celotno Cerkvijo. Bogupodobnost smo prejeli po Cerkvi z zakramentom sv. krsta. Ako jo izgubimo, prelomimo edinost s Cerkvijo; zadobimo jo zopet po zakramentu sv. pokore. To je zakrament sprave z Bogom in s Cerkvijo - skrivnostnim Kristusovim telesom. Ta zakrament so prej imenovali POKORA, ker so morali kristjani delati pokoro, važen in težak del tega zakramenta, preden so se spravili s Cerkvijo in po njej z Bogom. Danes ga imenujemo SPOVED, ker je zakramentalna pokora zelo zmanjšana in je večji povdarek na spoved ali obtožbo grehov. V rednih okoliščinah je tudi sedaj pokora, čeprav zelo omiljena, potrebna za prejem tega zakramenta; zdi se se pa, da ne spada k bistvu zakramenta, ker drugače ne hi mogli dati odveze človeku, ki je v nezavesti in morda pokore več ne bo imel prilike opraviti. Ta zakrament spravi grešnika z Bogom. Zunanje, vidno znamenje (obtožba grehov, odveza) je zelo primerno iz dveh razlogov: Pojasni nam, kako Bog upošteva dvojnost naše narave - duša-telo. Še bolj važno pa je, da jasno kaže socialni značaj krščanstva. Grešnik ni osamljen posameznik, ki je žalil Boga. Je tudi ud Kristusov po moči krsta in evhari-čne hrane. Ranil je tudi skrivnostno telo Kristusovo. Ker to telo sestavljamo mi, pravimo, da je z grehom ranil svoje brate. To pa ne pomeni, da so bratje brez greha. Vsi smo grešniki. „Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Ako rečemo, da nismo grešili, ga (Boga) postavljamo na laž in njegove besede ni v nas“ (1 Jan 1, 8 in 10). Z grehom pa ranimo tudi sebe, zakaj greh ni le osamljeno dejanje, vsak greh je vedno v odnosu do Kristusovega odrešilnega dela. Kristus to delo izvršuje po Cerkvi; zato je z grehom prizadeta tudi Cerkev v posamezniku. Zakramentalno dejanje, po katerem se spravimo s Cerkvijo in po njej z Bogom, je javno dejanje, čeprav je obtožba tajna. Spovednik je uradni zastopnik Cerkve; s tem je tudi povedano, da je zastopnik Kristusov. Občestven značaj spovedi ima važne posledice za naše osebno krščansko življenje. Povdarek občestva razširi edinost s Kristusom in v Kristusu na razmerje do bližnjega, kar nam je v veliko pomoč za uspešno spraševanje vesti. Pokaže nam, da se ne smemo zadovoljiti s vprašanjem, v čem smo se pregrešili direktno proti Bogu.-ali še manj jasno, proti božjim zapovedim. Spraševanje vesti naj nas torej vodi do večjega čuta odgovornosti do bližnjega. Gre predvsem za spoznanje v čem, kje in in kako smo z grehom ovirali ali preprečili izvrševanje dela odrešenja, ki ga Kristus prinaša nam in drugim po Cerkvi. Takoj vidimo, da je z našimi grehi prizadet oni delež, ki bi ga mi morali doprinesti k božjemu delu za rešitev naših bratov in sestra. Vsak greh, naj bo še tako skrit, ima socialen značaj: z grehom se je moje razmerje do bratov in sester, ki so že v Cerkvi ali pa so še zunaj nje, spremenilo. Z grehom se nisem samo oddaljil od Kristusa (mali greh) ali z nj im pretrgal življenjsko zvezo (smrtni greh), marveč sem tudi oviral Kristusovo pot do bratov in sestra. Spoved grehov, malih ali smrtnih, presojana s tega stališča, dobi kot sprava z Bogom po Cerkvi jasnejši in važnejši Pomen. Ne gre le zato, da si zagotovim zveličanje (spoved smrtnih grehov), ali da začnem hoditi po varnejši poti do zveličanja (spoved malih grehov), marveč hočem tudi sebe znova vključiti v Kristusovo odrešilno delo ali pa utrdili svoje sodelovanje pri tem delu. Zakrament sv. pokore ali spoved ne Potrebuje tako zelo obnove ali spremembe v obredu kot v našem pojmovanju. Kratko povedano: Pri spovedi ne gre le za moje osebno očiščenje, da bom zveličan ali da si na varnejši način zagotovim zveličanje, čeprav je tudi ta vidik važen in večkrat odločilen pri prejemanju tega zakramenta; gre tudi za spravo, po kateri bom postal zopet živ in delaven ud Kristusovega skrivnostnega telesa ali pa utrdil in povečal svojo sposobnost za sodelovanje pri poslanstvu Cerkve. Molitev - Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Doslej niste nič prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno... Tisti čas baste prosili v mojem imenu in vam ne rečem, da bom jaz prosil Očeta za vas; zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi mene ljubite in verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; Le človek, ki moli, lahko prodira v Sloboke skrivnosti božjega dela za našo rcšitev. To delo se vrši za posameznike po Zakramentih; skrito bogastvo, ki je v njih, nJihova slava in radost sta nam dostopni 'e v kolikor molimo. In še bolj je res nasprotno: Kaj je krščanska molitev in kako Moramo moliti se učimo predvsem od zakramentov. Po njih smo deležni Kristusovega življenja in zakramenti nam pokažejo, kaj P°ineni, da smemo moliti v Kristusovem imenu. Kardinal Faulhaber, mož molitve in učitelj liturgične pobožnosti, nam je dal zlato pravilo za molitev: „Moliti pomeni !|i k Bogu; usmeriti boječe korake otroka k Bogu, ozirati se k Bogu v omagovanju pod skrbi, hiteti proti Bogu z zaupno domačnostjo prijatelja, leteti k Bogu na Perutih popolne ljubezni." Ako presodimo te besede v luči zakramentov, pomenijo: V zakramentih Bog prihaja k nam v zopet zapuščam svet in grem k Očetu... - /ati 16, 23... Kristusu Jezusu - med molitvijo gremo mi mi s Kristusom in v Kristusu k Bogu Očetu. V zakramentih nam daje Bog gotovost, da „nas je v ljubezni naprej odločil, naj bomo po sklepu njegove volje zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu" (Ef 1, 5) - med molitvijo govorimo Bogu kot njegovi otroci v „imcnu Kristusa", njegovega Sina. V zakramentih nas objema ljubeča milosrčnost in usmiljenje Boga „v Kristusu Jezusu" - med molitvijo prinašamo svoja bremena in svojo krivdo pred usmiljenega Boga, zaupajoč v našega Odrešenika, Kristusa Jezusa. V zakramentih nam Bog daje zagotovilo in gotovost blagoslovov svoje ljubezni -molitev je začetek nenehanega razgovora ljubezni z Bogom „v Kristusu Jezusu". Moliti pomeni: iti k Bogu. Ali lahko gremo k Bogu? Pridigar stare zaveze (5, 1) nas svari: - Ne bodi prenagel s svojimi usti, in tvoje srce naj prehitro ne govori pred Bogom, zakaj Bog je v nebesih, ti si pa na zemlji. - Bog je v nebesih v nedosegljivi svetosti. On je popolnoma nekaj drugega kot stvarstvo. Pred njim smo nič, brez moči in ubogi, ljudje z »nečistimi ustnicami1* (Iz 6, 5). Kako more grešni človek stati pred božjim obličjem, pred prestolom njegove svetosti in govoriti z njim. Res je, „da v njem živimo in se gibljemo in smo“ (Apd 27, 28); to so vedeli že pogani. Bog je naš Stvarnik, ki nas je poklical k bivanju in življenju, on nas ohranja in vzdržuje. • Vsemogočna Beseda Boga imenuje vsakega človeka, ki pride na ta svet, po svojem imenu. »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal“ (Jer 1, 5) govori »Gospod11 preroku Jeremiju. Ustvarjeni smo bili po Besedi Očetovi - »vse je po njej nastalo11 (Jan 1, 3). Bog nas je ustvaril v svoji ljubezni, da mu mi, ki smo bili ustvarjeni »po njegovi podobi in sličnosti11 (1 Moz 1, 26), lahko odgovorimo z ljubeznijo. Kot razumna bitja imamo edinstveni položaj v stvarstvu, ki ga druga ustvarjena bitja nimajo: Bog nas kliče, nam govori tako, da ga lahko razumemo in mu lahko odgovorimo. Bog nas ni postavil v stvarstvo samo kot razumna bitja; ustvaril nas je tako, da lahko z njim govorimo. Bog je ustvaril človeka v prvi vrsti za molitev. V raju je Bog govoril z Adamom (prim. 1 Moz 2, 8) in on mu je lahko odgovarjal. A ko sta prva človeka skušala svoje bivanje spraviti iz območja Boga pod svojo oblast, je bilo konec zaupnega in neposrednega razgovora z Bogom. Ko je »Beseda meso postala"(Jan 1, 14), je Bog poklical človeka k molitvi še na bolj čudovit način. V Jezusa Kristusa, v katerega smo bili krščeni (prim. Rim 6, 3), smo poklicani k molitvi v »njegovem imenu11. Ne le v hladnih nočeh na gori, tudi v temni noči na vrtu Getzemani in sredi dnevne vročine na Kalvariji dobi Bog odgovor brezhibne in popolne molitve v imenu vsega človeštva, zakaj Kristus je Glava človeštva. Se več: vsi, ki so v ljubezni včlanjeni v Kristusa so sposobni z Njim in v Njem govoriti z Bogom. Molitev je razgovor ljubezni, »zakaj Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojencga Sina, da ... bi v njem imeli večno življenje11 (Jan 3, 16). Večno življenje pa je poznanje Boga in njega, ki ga je Bog poslal - Jezusa Kristusa (prim. Jan 17, 3). Po veri poznamo Kristusa, po včlanjenju v njega je njegovo življenje v nas; in v Jezusu Kristusu poznamo Očeta. Sveti Duh, ki ga je Kristus poslal od Očeta, nas vodi k popolni resnici (prim. Jan 16, 13). Poznanje popolne resnice po veri, v kateri smo potrjeni po Sv. Duhu, nas vodi k molitvi in v molitvi. Molimo v Jezusovem imenu. Jezus Kristus je izviren zakrament. On je veliko znamenje Očetove ljubezni. Oče nam je dal in nam daje vse v nejm. V njem nam je dal svojo ljubezen. Po njem nam daje Svojega Duha, ki je Duh ljubezni. V njem smo njegovi izvoljeni otroci. Kristus je edina Očetova BESEDA do nas, Kristus je pa tudi ZAKRAMENT, v katerem odgovarjamo Bogu kot svojemu Očetu. V Kristusu je podeljena Očetova ljubezen vsemu svetu in Kristus prinaša našlodgovoc pred prestol Očeta. Sedmeri zakramenti pa vključujejo vsakega posameznika v isto skrivnost. „Beseda je meso postala in se je naselila med nami" (Jan 1, 14). Beseda je razodetje Očetove ljubezni. V učlovečeni Besedi odgovarjamo Očetovi ljubezni, ker smo prejeli in sprejeli Besedo v svoje življenje. V krstu nas je Bog naredil za svoje otroke; božjega otroštva ne more popolno razumeti nihče drugi kot Sin božji •n Sv. Duh. V Sv. Duhu, katerega polnosti smo postali deležni v zakramentu potrjenja, birmi, razumemo učinkovito Besedo ljubezni, ki nam Jo daje Oče, ki nas je postavil na isto mesto kot svojega edinorojenega Sina. V Sv. Duhu radostno kličemo: Oče! Po posameznih zakramentih napredujemo m rastemo v popolnejše in napredujoče udeleženje tega velikega poslanstva in življenja Kristusovega; po zakramentih rastemo „do mere polne starosti Kristusove" (Ef 4, 13) do take stopnje, da moremo posnemati Kristusa in sprejeti v vse svoje udejstvovanje namen njegovega učlovečenja. Ta namen, ki ga navadno označujemo z odrešenjem, je, da smo v Kristusu pritegnjeni v razgovor-dialog življenja troedinega Boga in da v tem razgovoru napredujemo. Molitev je zato v širšem, a pravem pomenu besede, sleherna naša misel, sleherno čustvo, sleherna beseda in dejanje, s katerim odgovorimo na ljubezen Očeta, ki nam je dana v Kristusu Jezusu. - Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem. - (1 Jan 4, 16) Kristus je znamenje naše vere. V tem znamenju se naša vera začne, vzdržuje in raste. Zato imamo po veri nezmotljivo gotovost, da nam Bog govori, da je navzoč med nami in da mu lahko odgovarjamo. To je usmiljeni Bog, pred katerim več ne stojimo v strahu in trepetu; ni nam več treba zakrivati obraza pred njegovim obličjem, zakaj v Kristusu Jezusu smo poklicani k isti svetosti, ki je v njem: - Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš Oče nebeški. - (Mt 5, 48) V zakramentih imamo nebesa med nami; skrita so našim telesnim očem, a po veri je ta resnica čudovita. Do največje mere je to uresničeno v presveti Evharistiji, ki je središče in višek zakramentov. Vir in sredstvo krščanske molitve je v zakramentih. Ne molimo z dvomom, ali nas Bog sliši, ali nas bo uslišal. Smemo moliti, še celo več, u s t v a r j e n i in posvečeni smo za molitev. Molitev je naš poklic, ako smo zvesti svojemu krščanskemu poklicu. Krščanski poklic ne pomeni samo, da smo po odrešenju poklicani k večni blaženosti v večnosti. Začetek večne sreče se začne z udeleženjem razgovora v ljubezni med Očetom in Sinom in Sv. Duhom. To je molitev, ki jo opravljamo v Kristusovem imenu. Krščansko upanje - Če ste torej vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji. Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji. Zakaj umrli ste in vaše življenje je s Kristusom skrito v Bogu. Ko se prikaže Kristus, vaše življenje, takrat se boste tudi vi z njim prikazali v slavi. - Kolikokrat doživite dneve, ko se vain zdi vse okoli vas temno; dvomi vstajajo nad položajem v svetu, dvomi nad ljudmi, dvomi nad vsem, v kar ste stavili svoje upanje. Poznanje človeka, njegovega čustvenega doživljanja in dojemanja sveta, njegov razvoj, ki je pod raznimi vplivi, posebno pod vplivom osebnih odmevov na dogodke in pojave okoli njega, ... je toliko napredovalo, da se lažje pripravimo na bodoče dneve. Nekatere težave človeka tako tlačijo, da se mu zdi, da ne bo imel več prijetnega trenutka v življenju. Posebno smo danes nagnjeni, da dvomimo nad položajem v svetu; zdi se nam, da drvi v pogubo. Večkrat bi morali premišljevati, da je svet v rokah Previdnosti. Bog ohranja svet. Nič se ne zgodi brez božje volje. Božja yolja pa je, to moramo večkrat premišljevati, da sprejemamo vse božje darove in milosti, naravne in nadnaravne, jih ohranjamo, z njimi sodelujemo in prinašamo sadove. Bog je navzoč tudi v današnjem svetu. Vem, kaj odgovarjate v svojih srcih. Lahko je misliti na božjo navzočnost med pridigo, med božjo službo; lahko jo doživ- Kol 3, 1 - J ljamo v prosti naravi, v mirnih večerih iij nočeh, ko zvezdnato nebo vodi naše misli v prostrani vesoljni prostor, v katerem je vse urejeno po volji Zakonodajalca. Toda ob pogledu na sedanji položaj v svetu, v človeški družbi, posebno v velikih mestih in industrijskih krajih, težko mislimo, da je Bog med nami, da je Bog na naših ulicah, V tovarnah, v velikih stanovanjskih zgrad' bali, v uradih, v gledališčih... Da bi bil tu Bog navzoč!? Ljudje lahko delajo, se veselijo in uživajo življenje brez misli °a Boga. In v taki družbi moramo živeti dan za dnevom. Te razmere moramo sprejeti, ak° hočemo ali nočemo, in sc jim prilagoditi; Ne prilagoditi tako, da bi utonili v verski brezbrižnosti; biti moramo čuječi in se vzgajati k samostojnosti, ki jo vzdržuje krščansko oblikovana vest. Sami se moram0 truditi, da svoje misli in dejanja obračam0 k Bogu, ker pogosto ne moremo živeti v božji navzočnosti. Od sveta ne moremo bežati. Vse, kar je v sedanji družbi, ki - tako se zdi - lahk° živi brez Boga, nosimo v kali v svojem srcu. "Kaj ste boječi, maloverni?" Tedaj vstane in ukori vetrove in morje. Mt 8, 26 V svojem razmerju do sveta, do materialnih dobrin, do soljudi lahko delamo napake, hi močno vplivajo na način našega krščanskega življenja, na doživljanje nadnaravnega sveta, na razumevanje evangeljskih naukov. Morda pozabljamo, da naše razmerje do sveta vpliva lahko tudi na naše razmerje do Cerkve. 1. Krščansko živeti se ne pravi preprečiti ali potlačiti v sebi veselje do tega sveta, okus za materialne dobrine, za denar...Tega dejansko ne moremo uresničiti, lu je eden izmed vzrokov, da ljudje omejijo svoje krščanstvo samo na verske predmete, ta verske zadeve - nedeljsko mašo, zakramente, molitev. V drugih zadevah in na drugih področjih se pa ravnajo kot ljudje hrez vere ali versko brezbrižni. 2. Nekateri rešijo vprašanje razmerja do materialnih dobrin bolj enostavno. Pozabijo ta Boga, na Cerkev, na evangelij in žive samo človeško življenje. Krščanska morala jrh je toliko prevzela, da se je držijo, kadar jii lahko, koristno, če pa nastanejo kake težave, če bi bilo potrebno premagovanje, enostavno ravnajo kot je bolj ugodno. Prepričani so, da drugače ne morejo in si hočejo dopovedati, da Bog od njih tudi drugače ne pričakuje. 3. Zdi se, da je precej katoličanov, ki se nikoli ne potrudijo, da bi kot Kristusovi učenci spoznali svojo nalogo v svetu, ki živi brez Boga ali je brezbrižen do Boga. h so v sebi razdvojeni, a tega ne spoznajo; vzrok notranjega nezadovoljstva iščejo, ozi-r°nia ugotavljajo izven sebe, običajno v drugih ljudeh. Morda spolnjujejo verske dolžnosti, a hitro najdejo ..zadosten razlog", da jih opustijo. To so ljudje, ki niso nikomur in ničemur posvečeni. Niso predani ne Pogu in ne ljudem. Življenje si uredijo, kot da so zavzeli do vsega popolnoma svojsko stališče. Postavili so si svoj „ideal“, ki je dosegljiv, ker ni treba zanj nič žrtvovati. Ko govorimo o razmerju do sveta, moramo imeti pred seboj dejstvo, da je svet v nas. Kaj to pomeni? 1. Da je naše telo, ki je važen del naše osebe, ustvarjeno in sestavljeno iz prvin, ki sestavljajo svet in vesoljstvo. V pojasnilo tega ni potrebna znastvena razlaga. Dovolj je, da smo učljivi in opazujemo življenje. Npr. odkod dobimo hrano? Iz narave. Odkod zdravila? Iz narave. Jezusovo zgodovinsko telo je bilo tako oblikovano in sestavljeno kot je telo vsakega človeka. To je tako preprosto dejstvo, da nanj ne mislimo, a upoštevati ga moramo v razmerju do sveta. Poznanje človeka je zelo napredovalo. H temu so pripomogle razne vede. Tudi človekove naravne sposobnosti so od Boga. Napredek in razvoj znanosti, tehrtologije... je v božjem načrtu. Večje poznanje človekovega telesnega in naravnega duhovnega življenja, vplivov, pod katerimi se to življenje razvija, je prineslo nove poglede na vaje krščanske popolnosti. Zato so potrebne spremembe v načinu premagovanja, vaj evangeljskih svetov in kreposti. To ne pomeni, da spreminjamo evangelij, potrebni so le drugi načini in druge oblike, da damo evangeliju sodobni izraz. Tu nastanejo za vsakega obveznosti obnove ne le v bogoslužju, marveč tudi na drugih področjih; npr. skrb za zdravje, za zdravje bližnjega (higiena!), način izvrševanja dobrih del, vaj krščanskih kreposti...; zabava, družabnost... 2. Naša narava, telo in duša, je ranjena; v sebi nosimo posledice izvirnega in osebnih grehov. S tem pa ni rečeno, da je naša Podoba Marije Pomagaj v kapeli našega Doma duhovnih vaj narava popolnoma pokvarjena; je pa neurejena. Zaradi izvirnega greha ni bilo v nas pred prstom, kar je Bog dal prvemu človeku: nadnaravnega življenja - božjega plemstva. Prvi človek ni mogel zapustiti svojim potomcem, kar je zgubil, kot oče ne more zapustiti otrokom premoženja, ki ga je zapravil. Krst nam je vrnil nadnaravno življenje - božje plemstvo, a ni uničil naše ranjene narave. Zato nam je dal Jezus Kristus - Odrešenik - še druga sredstva, predvsem zakramente, po katerih odmiramo grešnemu človeku in napredujemo v bogu-podobnosti. Vse, kar imenujemo „duh tega sveta", „otroci tega sveta"..., je v kali v nas. Zato Kristus kliče v začetku svojega javnega delovanja, kar je ponavljal že njegov predhodnik Janez Krstnik: »Spreobrnite se, delajte pokoro!" Kristus je še dodal: „In verujte evangeliju!" (prim. Mt 3, 2; Mr 1, 15; Lk 3, 3) Skušamo prodreti v največjo skrivnost sebe od vseh strani. Skušamo dojeti ocean sil, ki urejujejo naše življenje. Vede, ki raziskujejo človeško telo in življenjske sile v njem, še niso odgovorile na vsa vprašanja. Ko odgovore na eno vprašanje, odprejo pot novim. In prav po teh naravnih silah poteka in se urejuje naše telesno življenje - dihanje, utripanje srca, krvni obtok... - Vse to je delo Stvarnika. Kako malo evangeljsko je naše gledanje na te pojave v nas in okoli nas. Tudi atomska energija je delo Stvarnika. Mi zasledimo v njej prej zlo kot božjo vsemogočnost in modrost, ker je bila ta energija najprej uporabljena za uničevanje-Upamo, da bomo doživeli čas, ko bo atomsko orožje uničeno, a nikoli ne bo atomska energija pozabljena in zavržena, zakaj napredek je v načrtih Stvarnika. Čim večji je napredek, tem večja jc odgovornost, da njegove sadove uporabimo po božjih načrtih. V svojem govoru v Fatimi 13. maja 1967 je papež Pavel VI. dejal, da je mir na svetu ogorožen, ker svet n1 napredoval moralno tako kot v znanosti in tehnologiji. Naj bo človekovo delo še tako povezano s svetom, ako ga vršimo skladno s Stvarnikovimi nameni, posvečujemo svet. In prav to je naloga Kristusovih učencev, da posvečujemo vse: delo, mrtvo naravo in vsa področja človekovega udejstvovanja. V delo in skrbi, pa naj bo delo kakršnokoli, moramo vnesti evangeljskega duha. Vse moramo prepojiti z božjim Duhom. To nalogo smo navadno vršili z dobrim namenom. Dober namen posvečuje naše delo. A dober namen ni dovolj. Dober namen je notranji dej. Povezati ga moramo s svojo vero, božjo krepostjo, ki nam je bila dana Pn krstu in nas usposablja za vsa nadnaravna dejanja, ki so potrebna, da v veri napredujemo in premagujemo vse nevarnosti m ovire za stanovitni napredek v njej. V Pavlovih pismih zasledimo veliko hrepenenje prvih kristjanov po Kristusovem drugem prihodu. Isto hrepenenje je pogosto •zraženo v svetem bogoslužju. Modernemu kristjanu je to hrepenenje skoro nerazumljivo; a moramo ga tudi mi doživeti, zakaj hrez njega ne moremo razumeti krščanskega Poklica, ki je: sebe in vse obračati k Bogu po Kristusu in v Kristusu. Jezus Kristus je Odrešenik celega člo- veka, duše in telesa. On je s svojim poveličanim telesom že v nebeški slavi in moči - „na desnici Očetovi". „0n je prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse... In on je pred vsem in vse ima v njem svoj obstoj in on je glava telesu, Cerkvi; on je začetek, prvorojenec (vstalih) od mrtvih, da med vsemi zavzame prvo mesto. Kajti (Bog) je sklenil, da naj v njem vsa polnost in da s krvjo njegovega križa oslvari mir in tako po njem s seboj spravi mir in tako po njem s seboj spravi vse, kar je na zemlji in kar je v nebesih." (Kol 1, 15... - 22) Del vesoljstva je v Kristusovem telesu že poveličan. V tem je poroštvo poveličanja vsega stvarstva in vstajenja naših teles. Ob vstajenju mesa bo v vsej polnosti dovršeno odrešenje v nas. To je naše krščansko upanje, ki ga moramo gojiti. V to upanje moramo usmeriti vse naše teženje po sreči. Na svetu smo zato, da po Kristusu in v Kristusu vse obračamo in vodimo k Bogu. Vera nam zagotavlja, da bomo v edinosti z zmagoslavnim Kristusom ta namen tudi dosegli v celoti ob vstajenju naših teles. VERUJEM V VSTAJENJE MESA IN VEČNO ŽIVLJENJE Evharistija - In ko je prišla ura, je sedel k mizi in dvanajsteri apostoli z njim. In rekel jim je: „Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel. Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu." In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo." Potem je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: „To je moje telo, ki se za vas daje; to delajte v moj spomin." Prav tako tudi kelih po večerji govoreč: „Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva." - L k 22, 14 - 20 Nova zaveza je sklenjena v Kristusovi krvi. S Kristusovo daritvijo na križu je človeštvu odprt vir življenja božjih otrok. „Z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega brezmadežnega Jagnjeta" (1 Pet 1, 19) smo bili očiščeni vsakega greha (prim.l Jan 1, 7 in Raz 19, 13). Po veri v to neskončno ljubezen zmagujemo nad svetom: „To je zmaga, ki premaga svet: naša vera. Kdo pa premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Sin božji? Ta je, ki je prišel z vodo in krvjo, Jezus Kristus; ne le z vodo, marveč z vodo in krvjo" (1 Jan 5, 6...) . Liturgična obnova, ki je prvi sad koncila, je takoj ob začetku obrnila vso pozornost 'vernikov k velikonočni skrivnosti. V njej je izvršil Jezus Kristus delo našega odrešenja. „Delo odrešenja človeškega rodu in popolnega božjega češčenja, katerega predpodobe so bila čudovita božja dejanja nad ljudstvom stare zaveze, je izvršil Kristus Gospod predvsem s svojim blaženim trpljenjem, vstajenjem od mrtvih in slavnim vnebohodom. S to velikonočno skriv- nostjo je‘s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje’(prošnja nad darovi 9. pobin. n.), saj iz strani na križu zaspalega Kristusa izvira čudežna moč Cerkve." (Lit. konst.: člen 5) Tako smo bili ob začetku obnove opozorjeni na središče vere - na delo odrešenja. Prej smo ob misli na odrešenje imeli pred seboj Kristusovo daritev na križu. Skrivnost daritve na križu smo imeli za samostojno skrivnost. Liturgična konstitucija pa govori o velikonočni skrivnosti kot odrešila1 skrivnosti, zakaj Kristusovo trpljenje, njegova daritvena smrt, vstajenje in slavni vnebohod so ena skrivnost. Vsaka daritev sv. maše je obnavljanje velikonočne skrivnosti. Po spremenjenju kruha v Telo Gospodovo in vina v Kri Gospodovo moli mašnik molitev, ki nam to potrdi: - Zato se tudi spominjamo, Gospod, mi, tvoji služabniki in tvoje sveto ljudstvo, zveličavnega trpljenja, vstajenja od mrtvih in častitljivega vnebohoda tvojega Sina, našega Gospoda in darujemo tvojemu veličastvu od tvojih darov in daril čisti dar, sveti dar, brezmadežni dar, sveti Kruli večnega življenja in kelih večnega zveličanja. - Odrešenje je dopolnil Kristus. V Kristusu - učlovečenem Bogu - je človeštvo spravljeno z Bogom. Ta odrešilni dogodek vedno odmeva v Cerkvi. Isti Kristus, ki nas je odrešil z velikonočno skrivnostjo, sedaj izvršuje delo našega odrešenja po zakramentih, ki so vsi usmirjeni k presveti Evharistiji, v kateri je dosežen višek našega udeleženja in vključenja v odrešujočo velikonočno skrivnost. Bogoslužje nas ne le spominja na skrivnost odrešenja, marveč obnavlja to skrivnost v zakramentih m v naj svetejši daritvi tako resnično, da postane dogodek Cerkve. Božja beseda, ki jo Cerkev proglaša v bogoslužju, ni le nagovor na vernike. Božja beseda nam prinaša Boga v dosegljivo bližino. To nalaga odgovornosti onim. ki jo oznanjajo med bogoslužjem, in onim, ki jo poslušajo. »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem" (Jan 20, 21). Te besede je Gospod spregovoril, ko je podelil apostolom oblast odpuščati grehe - „katerim boste odpustili grehe, so jim odpuščeni". Greh lahko odpusti samo Bog. Pooblaščeni jih odpuščajo v božjem imenu. Ko je greh človeku odpuščen, zadobi grešnik milost - nadnaravno življenje, bogupodobnost, ker je znova deležen življenja Boga v Jezusu Kristusu. (Pri spovedi malih grehov se bogupodobnost poveča.) Božja beseda ima med bogoslužjem zakramentalno moč. Združena je z obhajanjem zakramentov. Vera nam pravi, da nam govori Gospod; tako nas božja beseda pripravlja za prejemanje zakramentov. Med učlovečenjem in proglašanjem božje besede je neka sličnost. Marija z vero sprejme božjo besedo angela, ki je poslan od Boga. In Beseda je meso postala. Duhovnik ima tudi božje poslanstvo za oznanjanje božje besede. Poslan je k vernikom, ki božjo besedo poslušajo in z vero sprejmejo. Z božjo besedo sprejmejo Kristusa v svoje življenje. Evangeliji niso samo knjiga, ki jo beremo; evangelij je Kristus, ki ga sprejmemo v življenje - sprejmemo ga, ker je on POT, ki vodi k Očetu (prim. Jan 14, 6). - V bogoslužju, posebno pri sv. maši, se zgodi to še na popolnejši način. Proglašali j e božje besede v prvem delu sv. maše je v notranji zvezi s sveto daritvijo. Božja beseda nam je približala Boga in nas poučila, kako mu bomo služili; obenem pa nas je nadnaravno okrepila, ker smo jo poslušali z vero (kot Marija ob oznanjenju). Pri darovanju darujemo kruh in vino, ki predstavljata naše darove, ki jih prinašamo Bogu. Darovanje vedno izraža predanost Bogu. Vse smo prejeli od Boga, vse mu hvaležno vračamo, da pokažemo svoj namen vse uporabljati po njegovi volji. Bog naših darov ne ohrani zase. Kruh se po posvetilnih besedah duhovnika, ki je po zakramentu svetega reda vključen v Jezusovo duhovništvo, spremeni v Jezusovo Telo in vino v njegovo Kri. V tem trenutku je skrivnost učlovečenja podaljšana in uresničena z Jezusovo resnično navzočnostjo pod podobo kruha in vina, da obnovi velikonočno skrivnost med nami in za nas. Tako smo mi vključeni v velikonočno skrivnost in deležni njenih odrešilnih sadov. Učinek obnavljanja velikonočne skrivnosti je dvojen: Na oltarju je Jezus Kristus; ločeni podobi kruha in vina predstavljata Jezusovo daritveno smrt. Kristus je na oltarju v daritvenem stanju, da mi kot „božji služabniki" in „sveto ljudstvo" darujemo božjemu veličastvu „čisti dar, sveti dar, brezmadežni dar, sveti Kruh večnega življenja in Kelih večnega zveličanja". Jezus na oltarju je,.sveti Kruh"; - „porošt-vo naše prihodnje slave"; uživamo ga pri sv. obhajilu. Ob oznanjenju je Marija poslušala angela Gabrijela, ki je bil k njej poslan od Boga; verovala je njegovim besedam in Beseda je meso postala (glej Lk 1, 26...; Jan 1, 14). V prvem delu maše z vero poslušamo božjo besedo. Pri posvetilnih besedah sc izvrši spremenjenje. Jezus jena oltarju v evharist-čnih podobah kruha in vina resnično in dejansko navzoč. V sv. obhajilu ga zaužijemo kot hrano večnega življenja. Marija je sprejela Jezusa zase in za ves človeški rod; zato je ona naša duhovna mati. Pri sv. maši smo v Kristusu združeni v božjo družino. Tu je dosežena edinost v Kristusu, za katero je Gospod molil. V Kristusu smo eno; v sv. obhajilu nismo združeni samo s Kristusom, marveč v Kristusu tudi drug z drugim. To je največji dogodek v Cerkvi in v človeškem rodu. Kristusa ne sprejmemo samo zase in v njem nismo združeni samo za Cerkev, marveč za vse ljudi. Zato moramo biti priče Kristusove navzočnosti v Cerkvi. To pričevanje vršimo predvsem z dobrimi deli in s krepostmi, s katerimi posnemamo Kristusa. Za to pričevanje smo bili potrjeni v zakramentu sv. birme. Ta zakrament prejmemo enkrat v življenju, a z njim sprejmemo nadnaravno sposobnost in obveznost pričevanja za Kristusa za vse dni svojega zemeljskega romanja. Z velikonočno skrivnostjo, ki je v vsaki evharistični daritvi dogodek med nami, dajemo Bogu popolno češčenje. Namen odrešenja je popolno češčenje Boga. Za ta namen smo bili ustvarjeni in po odrešenju zopet usposobljeni. Tretja molitev po spremenjenju nas spominja na ta namen: - Ponižno te prosimo, vsemogočni Bog, veli, naj te darove tvoj sveti angel prinese na tvoj vzvišeni oltar, pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, ki od tega oltarja prejmemo presveto Telo in Kri tvojega Sina, polni vsega nebeškega blagoslova in milosti. - V tej molitvi je omenjen oltar v nebesih, o katerem piše sv. Janez v Razodetju: - In prišel je drug angel ter se k oltarju ustopil z zlato kadilnico; in dano mu je bilo mnogo vonjav, da bi jih dal k molitvam vseh svetih na zlat oltar, ki je pred prestolom. In dvignil se je z molitvami svetih dim vonjav iz angelove roke pred Boga. - (Raz 8, 3 -5) * * * Liturgična obnova je osnova celotne obnove Cerkve. Vera nam odpira pot k napredujočemu razumevanju velikonočne skrivnosti. Velikonočna skrivnost je v vsaki evharistični daritvi odrešilni dogodek za vse božje ljudstvo, za posameznega vernika in v zveličanje ljudi. Bog prihaja v njej med nas in v nas; mi stopimo pred veličastvo Boga in mu skazujemo popolno češčenje. "Veliko znamenje' - In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajsterih zvezd. - Raz 12, 1 Preden je papež Pavel VI. 13. maja 1967 romal v Fatimo ob priliki zlatega jubileja prvega Marijinega prikazanja trem pastirčkom, je izdal pismo naslovljeno na škofe vsega sveta. Pismo se imenuje po začetnih besedah „Veliko Znamenje". Besedi sta vzeti iz Razodetja sv. Janeza. „Zcna obdana s soncem" pomeni najprej Kristusovo Cerkev, ki se v vseh časih trudi, da bi se rodil in vladal Kristus v dušah ljudi. „Zena obdana s soncem" je tudi Marija, Mati Kristusova, Mati Od rešeni kova. Devica Marija je rodila Kristusa - Cerkev je po besedah cerkvenih očetov tudi mati in devica. Mati, ker s proglašanjem božje besede duhovno rodi vernike za Boga; devica, ker pod vodstvom Sv. Duha ohranja neoskrunjeno vero. Tako Cerkev posnema nazareško Devico, ki je poslušala besedo božjega poslanca in jo sprejela v svoje srce. Po njeni pokorščini je Beseda meso postala; božji Sin je stopil v človeški rod po Devici Mariji. Zato imenujemo po pravici tudi Marijo VELIKO ZNAMENJE. V tem pismu sveti oče opozarja otroke Cerkve na trajno zvezo med Marijinim duhovnim materinstvom in dolžnostmi odre- šenih do nje, po kateri je ves svet prejel Odrešenika. Marija je mati Cerkve ne le zato, ker je Kristusova najbližja „družica“, ker je Sin božji od nje prevzel človeško naravo, marveč tudi zato, ker ona sveti celotnemu občestvu izvoljenih kot vzor kreposti. Marija tudi v nebesih vrši svojo materinsko vlogo in posreduje za nas kot sodelavka v rojstvu in razvoju posameznih duš. Ona je naša PRIPROŠNJICA, POMOČNICA, BESEDNICA, SREDNICA. Ti njeni naslovi so navedeni tudi v osmem poglavju konstitucije o Cerkvi (člen 61). Papež se v svojih govorih in pismih pogosto sklicuje na koncil in opozarja na nauke iz tradicije, ki so navedeni v koncilskih listinah. Tako nas opominja, naj bolje spoznamo, kaj je koncil povedal in sklenil, da bomo šli v sedanji zmedi po varni poti. Marija pa vpliva na odrešene tudi s svojim zgledom. To je druga misel, ki je važna za obnovo krščanskega življenja. Pouk staršev je učinkovitejši, ako ga podpirajo z zgledom, ki je skladen s človeško in krščansko razumnostjo. Podobno tudi dopadljivost in očarljivost, ki žarita iz vzvišenih kreposti brezmadežne Matere božje, vabita duše k posnemanju božjega vzora Jezusa Kristusa, saj je Marija najbolj verna podoba učlovečenega Boga. Marijin zgled nam je potreben. Ako mu sledimo, bodimo po kraljevi poti, po kateri bomo dosegli, vsak po svojih zmožnostih, popolnost nebeškega Očeta, h kateri nas kliče Kristus (glej Mt 5, 48). Sveti oče pravi, da posnemanje Marije ne odvrača duš od hoje za Kristusom. S tem odgovarja onim, ki se bojijo, da bi češčenje Marije odvzelo sijaj Kristusu. Ako je sv. Pavel lahko rekel, „bodite moji posnemalci, kakor sem jaz Kristusov11 (1 Kor 11, 1), koliko bolj upravičeno obrnemo te besede na Marijo. Marija, Mati božja, je rodove preteklih stoletij vzpodbujala k posnemanju Kristusa. Pismo omenja, da je Pij XII. pred 25 leti posvetil človeštvo Mariji in da je Pavel VI. to posvetitev obnovil leta 1%4 (21. novembra, ob sklepu tretjega zasedanja koneila, ko je tudi proglasil Marijo za mater Cerkve). Nato sveti oče vzpodbuja vse otroke Cerkve, „naj osebno obnovijo svojo posvetitev brezmadežnemu Srcu matere Cerkve in z življenjem, ki bo vedno vdano v božjo voljo in v duhu otroške predanosti in vdanega posnemanja nebeške Kraljice spremenijo ta dej češčenja v življenje11. Po objavi tega pisma je sveti oče romal v Fatimo. V govoru med mašo na trgu pred svetiščem Fatimske Gospe je označil dva namena svojega romanja: molitev za notranji mir v Cerkvi in molitev za mir na svetu. ..Ekumenski koncil je znova poživil srce Cerkve, odprl nove poglede na področju nauka, povabil svoje otroke k večji zavesti in iskrenejšemu sodelovanju in bolj gorečem apostolatu. Želimo, da bi bilo to ohranjeno in razširjeno.11 A ogorožen je notranji mir Cerkve zaradi pretiravanj. Hudo škodo povzročajo samovoljne razlage, neskladne z nauki učiteljske oblasti, ki so nasprotne s tradicijo. „Kako prevaro bi trpeli naši napori za splošno edinost, ako bi ne nudili našim bratom, ki so sedaj ločeni od nas, in ostalemu človeštvu, ki nima naše vere, s svojo jasno pristnostjo in svojo izvirno lepoto, dediščine resnice in ljubezni, katero Cerkev čuva in deli.11 Sveti oče je molil, da bi božja ljubezen zdaj in vedno vodila svet in da bi božji zakoni vodili vest in navade modernega človeka. „Vera v Boga je najvišja luč človeštva in ni dovolj, da ta luč ne ugasne v srcih ljudi, marveč mora sama obnavljati pod silo znanosti in napredka.11 Vkljub čudovitemu napredku „svet ni srečen, ni miren11. Vzrok je, ker ni moralno tako napredoval kot v znanosti in tehnologiji. „Zato pravimo, da je svet v nevarnosti. Prišli smo k nogam Kraljice miru, da prosimo za dar, ki ga da lahko samo Bog, za dar miru.11 Čeprav je mir božji dar, vendar „rii vedno čudežni dar, ki dela svoje čudeže v srcih ljudi, je torej dar, ki ga j e treba svobodno sprejeti in z njim sodelovati11- „Zato se obračamo tudi na ljudi vsega sveta: ... trudite se, da boste vredni božjega daru miru. Bodite odkriti do sebe, bodite dobri, modri, odprti za skupno blaginjo sveta. Bodite velikodušni. Skušajte videti svoje dostojanstvo in svoje koristi ne kot nasprotne, pač pa skladne z dostojanstvom in koristmi dragih. Ne snujte načrtov za uničenje in smrt, za revolucijo in nasilje, pač pa raje mislite na načrte za skupno utrjevanje in sodelovanje. Mislite na težo in veličino te ure, ki je lahko odločilna za zgodovino sedanjih in bodočih rodov in se približujte drug drugemu z mislimi graditve novega sveta, da, sveta pravih ljudi, sveta, ki nikoli ne more biti brez božje luči na obzorju.11 Ob pogledu na razmere na svetu je vzpodbujal, naj sledimo vabilu naše Gospe: molitev in pokora! fJT> §Js KlSf Bele lilije Kakor v pravljici O^ka je odšel v “Toplice” preganjat svojo revmo, mamica pa je obsedela v Parku pred “Zdraviliškim domom”, da Počaka zdraviliško godbo, ki je vsak dan proti večeru v okroglem paviljonu izvajala svoj koncertni program, zakaj Piamica je bila močno muzikalična dama. Marjan, ki je sedel poleg nje, se zdolgočasen dvigne in se ji oprosti, Češ da bi se rad nekoliko izprehodil po stezicah okoli jezera. Vzame s klopi svojo palčko s srebrnim ročajem, se Prikloni materi, ki se je že zatopila v “Modno revijo”, in odhiti po belih stezicah, ki so se zgubljale v ljubeznivem gozdiču, polnem svetlih listavcev in temnih iglavcev in prehajale v prelepo pot okrog blejskega jezera. Sonce se je bližalo zatonu. Marjan je krenil od jezera v gozd. Stezice so bile posute z vlažnim bukovim listjem, ki se je blestelo tam, kjer je kak posamezen žarek podrl skozi gosto vejevje. Hodil je tiho kakor po blazinah. Tišina se mu tako prilega in mu vliva v srce tolikšno veselje, da nehote zavihti svojo paličico in vzklikne: “To je raj!” Ob tem vzkliku pa skoči izza bližnjega grmiča vitka srnica in odskaklja v smeri bistrega potočka, odhiti čez ozko brv in izgine v grmovju - toda le za kratek čas. Kmalu se zopet prikaže v družbi prelepe deklice. Deklica zagleda tujca in se prestraši; vsa plaha je, lica ji rdijo. Nežno položi roko srnici na vrat in se spusti ix> stezici v nasprotno smer in izgine v gostem drevju. Marjan stoji tam kot prikovan. Saj to ni resnica, to je pravljica. Tako ljubkega prizora še ni videl. Nežni dekliški obraz in njena prožna hoja, njena ljubka postava in okusno prilegajoča se ji obleka - vse to je za devetnajstletnega študenta pravi čar - čudovite sanje. Dolgi dve uri ali še dalje blodi Marjan ob jezerski obali in je ves zamišljen. Nežni prizor v gozdiču se mu je vsesal v dušo in ne more se iznebiti misli nanj. Oče in mati sta ga v hotelski sobi, dolgo čakala. Naredila sta načrt, da se bodo ta večer vsi trije udeležili lovske zabave v “Zdraviliškem domu”. Tudi večerjati so nameravali tam. Marjan tega načrta ni bil posebno vesel, ker mu je pravljični prizor vzel smisel za šumno zabavo. Najraje bi se vsedel kje v parku na klop in sanjal. Toda staršev ni hotel žaliti in se je vdal. Pred “Zdraviliškim domom” je na terasi stalo vse polno belopregrnjenih miz za goste. V hotelskem salonu pa je bil ples. Komaj stopi Marjan na teraso, opazi pri eni izmed miz svojo pravljico. Bil je malone razočaran, ko je zagledal to prelepo deklico v družbi vsakdanjih starejših ljudi. Imela je pred seboj čašico rožno rdečega vina in poslušala je z raztresenim smehljajem veselega in ljubkega fantiča v lepi lovski obleki. Ves čas večerje jo je od svoje mize opazoval, med tem ko se je pogovarjal s starši. Kako je vendar očarljiva! Nad njeno prelepo glavico se ziblje cela veriga lampijonov, ki božajo njen obraz z raznobarvnimi svetlobnimi prameni. Dolgo si ni bil na jasnem, ali je zares to njegova čudovita pravljica. Vstal je in stopil k njeni mizi. Resnično - prava je! Ko ga je zagledala, je močno zardela. Marjan pa se ji je vljudno priklonil in jo prosil za ples. Sledila mu je v salon. “Kje pa ste pustili srnico ?” “Doma. Srnica ne zna plesati valčka.” “Morda ga pa zna, toda ne tako dobro, kot vi. ” Po plesu sta se sprehajala po stezicah; v temne drevesne utice, kamor jo je vabil, mu ni hotela slediti. Zaskrbljeni in nevoljni očetovi pogledi so jo klicali po vsakem plesu k mizi, toda ni se hotela ukloniti. Kakor hitro se je godba znova oglasila, je zopet zaplesala in vedno edinole Z njim. Opolnoči pa se je oče dvignil. “Oditi moram!” “Nikar še! Lepo prosim, ostanite še kako urico.” “Oče želi domov. Dvignil se je že. - Lahko noč!” “Ne lahko noč! temveč na svidenje!” Deklici je izginil z obraza smehljaj: “Kje pa na svidenje? Kje naj bi se zopet sešla ? Sezona gre h kraju. Ne bova se videla več. ” “Ne! Ne! Naj mine sezona - jaz ostanem tu. ” “Če je pa tako, vas vabim na svojo poroko.” “Ne norčujte se iz mene! Na vašo poroko bi prišel kot duh s krogljo v srcu. ” Deklica pa je ponovno zašepetala “lahko noč” in zbežala k očetu. Marjan je stal tam kot kip in opazoval očeta, kako je svojo hčerko zlovoljno sprejel. Deklica je z brezizraznim obrazom stala pred njim. Ogrnila si je temen šal, sledila svojcem, ne da bi se o krenila. Naglo je stopila v lovsko kočijo in izginila v temi... Kam je odšla ? Zakaj se ji nisem predstavil? Kako nespameten sem bil! Nisem je prosil,naj mi pove svoje ime. Neumne so se mi zdele vse formalnosti za to deklico z dežele, ki sem jo imel pred seboj v birmanski obleki in s srebrnim križcem na vratu. Na povratku ga vpraša mama: “Kdo pa je bila ljubka deklica, s katero si ves čas plesal?” “Sam ne vem. Doma mora biti tu nekje v okolici. Odpeljala se je s starši, še preden sva se prav spoznala. ” Naslednje jutro je zvedel mnogo Podrobnosti o brhkem dekletu, s katerim je plesal. Njen oče je višji gozdar Janko Soklič v službi graščaka Mura, čigar last so gozdovi v okolici. Zelo dobro je vzgojena.Sole je dovršila v uršulinskem samostanu v Gradcu. Sele lani se je vrnila domov. V Kranju se je udeležila nekaterih plesnih venčkov in se spoznala z mladim premožnim trgovcem, ki jo je zaprosil za roko. Poroka bo že čez nekaj tednov. Njene sovrstnice jo zavidajo, zakaj njen ženin je ugleden meščan, odliCen trgovec in kaj petičen mož, zraven pa ima nadvse dobrodušen značaj. Olga ji je ime. Kar škoda jo je, da postane žena tako prozaičnemu možu. Ne! Za tega neokretnega človeka je vse preveč ljubka. Zares je ljubka in naravnost lepa. Bolj privlačna kot njen obraz je njena vitka visokorasla, plemenita postava. S svojim vedenjem kot dobro vzgojena ponižna deklica te naravnost očara. Kako mu je simpatična. Čimprej jo mora videti! Povedali so mu, kje deklica stanuje. Tja bo šel! Kak izgovor mu bo prišel mimogrede na misel, če bi naletel na koga izmed staršev. Dopoldne je moral spremljati svojo mater ob jezerski obali. Po kosilu, ko sta šla oče in mati počivat, je neopazno odšel. Krenil je za gradom proti grajski pristavi, kjer je med košatim drevjem ljubka logarska hišica. Komaj pa stopi skozi vrata vrtne ograje, se vrže lovski pes z laježem proti njemu. Ves besen se zaganja proti prišlecu, hoteč se strgati z verige in popasti neznanca. Toda gospa logarjeva ga kmalu umiri. Sedela je namreč v bezgovi senčnici, kjer je trebila salato za večerjo, in zdaj stopila proti Marjanu, ki se ji pokloni in jo vpraša, kam vodi stezica, ki se vije za hišo. Med tem ko mu gospa na dolgo in široko razlaga, vzklikne Marjan: “Oprostite, gospa, zdi se mi, da se midva že poznava.” • “Tudi meni se zdi, da sem vas že videla. Toda - kdaj?” “Sinoči na lovski zabavi. Tudi vi ste bili tam s svojo hčerko. ” “Glejte, glejte, saj ste res vi oni gospod, s katerim se je naša Olgica sinoči tako imenitno zabavala. Vesela bo, ko vas bo tu zagledala. Takoj jo pokličem. ” Počasi se je povzpela po stopnicah in odšla v hišo. Tri dolge minute je stal sam pri ograji in jo čakal. Ko se je Olga končno prikazala na pragu, ni bila vesela. “Zakaj ste prišli?” ga je zavrnila s tihim ubitim glasom, ko je prihitel k njej in jo hotel prijeti za roke. “Zakaj ? Ali naj odgovorim ?” “Ne! Ne! Prosim, ne pridite nikdar več!” “Ne bom več prišel, če tako želite - toda vsako popoldne vas bom čakal v bližini tistega mostička, čez katerega je odbrzela vaša srnica tisto popoldne, ko sem vas prvič zagledal. Lepo prosim, ne pustite me čakati zaman. ” Odkimala je, ne v dekliški trmi, temveč z obrazom, iz katerega je sijala trpka žalost. Nato se je umaknila v hišo, še preden je pridrsala njena mati mimo nje do Marjana. Z nezaupnim očesom ga je ošinila in rekla: “Naša Olga je včasih nevljudna, posebno pa še zdaj, ko se pripravlja na poroko. To so hude skrbi.” “Lepota sme imeti svoje muhe”, vzklikne Marjan in se poslovi. V srcu začuti pekočo bolečino. * * * Dnevi bežijo z mrzlično hitrostjo. Vsako popoldne leži Marjan na skriti tratici blizu mostička in jo čaka in čaka - zaman. Tako sam je in tako otožen; njegove misli so pri Olgi, ki jo čaka. Redko poči suhljad pod nogo gozdnega popotnika. Vsakokrat se zgrozi kot lovec, ki čaka na svoj plen. Kakšno razočaranje, ko se mu prikaže le kaka nabiralka jagod ali kak potepuški deček. Tu in tam pride po stezici “Riklijanec”, ki išče po nasvetu svojega zdravnika Riklija zdravje v tišini, samoti in smrekovem gozdu. Nekoč je spoznal v mimo ido čem krepkem možu Olginega očeta - le deklice, le Olge ni. Na tratici ležeč razmišlja, s čim ga je Olga začarala. Morda s svojo sveto nedota len j eno s tj o, morda s svojo mladostno svežostjo, morda s svojo dekliško nedolžnostjo ? Morda ga vleče k njej odlična plesavka ali pa celo resna krhkost, ko mu je rekla: “Zakaj ste prišli?” Kakor trepetajoča breza je stala na pragu. V travo šepeče njeno ime in preklinja dan, ki je minil brez nje. Mrak se plazi okrog njega, slavček poje nekje v bližini. Oditi mora. In vendar ni čakal zaman! Bilo je poznega popoldneva, ko se je že odpravljal domov. Ob potočku med drevjem se svetlika bela obleka. Kot iskra plane Marjan za njo. V senci z mahom porasle skale jo dohiti: “Olga! ” Deklica položi nakupovalno košaro v mah. Sunkovito diha, kot bi prihitela v strahovitem diru do sem. “Olga, zakaj hodite domov v takem ovinku. Mnogo popoldnevov vas že čakam pri mostičku. Zakaj niste prišli tam mimo?” “Nisem hotela. Bojim se vas...” “Olga, ali nisi čutila, kako sem neprestano hrepenel po tebi?” Deklica zapre oči in zašepeče: “Ni prav, da mi govorite take stvari. To je greh. Čez nekaj dni boste odšli in - kaj bo z menoj ?” “Ne morem drugače, Olga, zares ne morem. Povej mi... ” “Nimam vam kaj povedati. Pustite, da odidem! ” “Nikoli, Olga, nikoli!” Planil je k njej in jo objel. Ko jo je pritisnil na srce, je globoko vzdihnila in zbodlo jo je v prsih, kot da ji je počilo srce. Pahnila ga je od sebe in zbežala... * * * Naslednji večer pride Olga na tratico ob mostičku. Boječa je in nemirna. Marjan objema njena ramena, prižema svoj obraz v njene mehke in Polne lase. Cepetaje se pogovarjata. Ob slovesu jo poljubi na usta. Le z največjim premagovanjem jo pusti iz svojega objema. V njenem smehljaju, v njenih temnih očeh gorijo nebesa naj lepše ljubezni. Edina tolažba mu je misel: jutri zopet pride. V soboto popoldne po prijetnem razgovoru ji pravi: “Pridi jutri Popoldne k meni. Naročil bom kočijo in Peljala se bova, kamorkoli boš želela. Boš videla, kako se bova zabavala!” “Marjan, kako si vendar naiven. Vse si predstavljaš tako silno enostavno. Ali naj stopim pred svojega očeta in naj mu povem...” Tedaj umolkne in pogleda fanta z Žalostnimi očmi. Marjan pa pobesi Pogled in jo zavrne: “Sama ne veš, kaj hočeš. Neprestano mi zatrjuješ, da me ljubiš, in vendar nočeš svojega nerodnega ženina pustiti in se mene okleniti. Praviš, da se ga bojiš - pa nisi toliko srčna, da bi si upala eno samo popoldne preživeti z menoj in onega pustiti samega. Iz vsega tega je Popolnoma jasno, da me niti od daleč he ljubiš tako kot jaz tebe. ” Po njegovih besedah globoko Presunjena, ga je objela in ga pritisnila ha svoja lica. Začutil je njene solze in tolažil jo je s tisočerimi nežnostmi, dokler ni slepa sreča potopila ves strah In vso skrb. * * * Nedeljskega popoldneva ni bilo ne konca ne kraja. V lovski hišici sedi Olga s svojim nemogočim ženinom. Ta Ženin je gospod Jesen Metod, veletrgovec v Kranju, zelo soliden in stvaren mož, pobožen in dostojen človek. Od časa do časa položi med razgovorom svojo težko roko Olgi na nežna ramena in čaka na trenutek, ko ji bo smel poljubiti belo ročico. In Olga - ali bo vse to dopustila? Ali se mu bo drznila povedati, da ljubi nekoga drugega ? Preveč je boječa, preveč odvisna od svojih staršev, vzgojena v samostanu. ----Ne bo si upala! V take neprijetne misli zatopljen stopi Marjan pred svojo mamo, ki je sedela na hotelskem vrtu in srkala popoldansko kakao. Mati ga začudeno pogleda: “Kako pa to ? Ali danes ne boš Sel na svoj običajni sprehod v gozd?” “Pozneje, mama, ” odvrne sin in se zlekne na zložljivi stol. “Zdi še mi, da bo postal iz tvoje pravljice roman. ” “Lahko, da bo postal roman, čisto možno je to. ” “Deklica je nad vse ljubka, ti si pa mlad. Vendar, sinko, ne veži se premočno. Majčkena idila more pomeniti veliko srečo, ponesrečena poroka pa je zločin nad družbo.” “Govoriš, kot da sem imeniten nadvojvoda, Olga pa dekla. Tako je izobražena, kot vsa meščanska dekleta, ali še veliko bolj.” “Želim si zate vse kaj drugega, kot pa meščanska dekleta. ” “Toda, mama, saj na poroko sploh ne mislim, ker vem, da bi tudi očeta hudo razžalil, ker ima z menoj tako visoke načrte. ” “Oprosti, Marjan, kar sem ti povedala. Ti veš, da ti midva z očetom želiva samo dobro. Za poroko si mnogo premlad. ” Marjan svojo mater dobro razume. Jasno je, da na poroko niti misliti ne more. Za seboj ima šele dvoje semestrov na univerzi in od očeta je popolnoma odvisen. Niti si ne more predstavljati, da bi zakopal svojo svobodo. Mama naj bo le brez skrbi. Seveda ona misli takoj na večno zvezo, kakor hitro zasliši besedo o ljubezni. - Vse se mu zdi tako enostavno:Marjan ljubi Olgo - Olga ljubi Marjana. Blažena sta. Ne vprašujeta, kaj bo jutri, kaj bo pojutrišnjem, temveč gresta brez misli in brez skrbi svojo pot ljubezni. Ljubezen je bežeča ptica. Morda jo jutri zopet vidimo ali pa jo bo vzela temna noč. Seveda je misel na konec gozdne pravljice silno bridek. Morda se je to popoldne Olgino srce oklenilo onega drugega in njega ne bo nikdar več poiskala. Olga je tako religiozna. Kaj če jo prične grizti vest in me bo zarada Boga zapustila. Saj bi ji človek povedal v tolažbo, da Boga sploh ni - pa kaj, ko mi ne bo verjela. Greha pa se zelo boji. Saj mi je sama povedala, da mi vrača ljubezen z ljubeznijo s krvavečim srcem ob ,misli, da žali dobrega Boga. * * * Močno se je že stemnilo, ko se je Marjan tiho priplazil do logarjeve hišice in se skril tik pred ograjo v grmovje. Da je ženin Metod Jesen še vedno v hiši, je spoznal po hrupnem smehu dveh moških, po žvenketanju kozarcev, pribora in krožnikov, pa tudi po hrzanju ženinovega konjiča, ki je stal že vprežen za hišo. Čez nekaj minut se hišna vrata odpro na stežaj. Prameni svetilke, ki jo prižgo na vozu, razsvetle dvorišče. Marjan zagleda oba zaročenca, ko stopata proti vozičku, držeč se za roke. Ženin živahno, a šepetaj e nekaj dopoveduje svoji nevesti, česar pa Marjan ne more razumeti. Tudi Olgini starši stopijo k poslavljajočemu se ženinu. Voziček se premakne in dvorišče zagrne tema. Oče in mati se takoj vrneta v hišo, Olga pa stopa za njima počasi. “Ne prestraši se! Še nocoj te moram videti. Ali imaš vsaj nekaj minut časa tudi zame?” “Ne, Marjan! Pozno je že. Mati me klice k večerji in večerni molitvi, nato pa spat. ” “Olga, moram, na vsak način moram s teboj govoriti. Zvedeti moram, kako si se odločila.” “Odločila ? Marjan, ti vendar veš, da te ljubim. ” “O preljuba! Če me ljubiš, mi moraš vzeti moj težki dvom. Ali res ne moreš priti za kratko urico k meni?” “Nemogoče!” “Čakal te bom. ” “Ne! Ne!” “Čakal te bom vso noč. ”------- Prišla je k njemu v pozni noči. Bila je noč brez meseca, le zvezde so visele na visokem nebu vse nemirne in svetle. Nočne ptice so se oglašale ia visoko v drevesnih kronah je šumljalo kot velika skrivnost. Ta noč je prinesla Olgini duši pogubo in smrt. * * * Dnevi so brzeli kot blisk. Zaljubljenca sta se shajala sleherni dan v molčečem gozdiču ob šumečem potočku, kjer je pozno sonce poljubljalo zlatice. Nekoč sta preživela celo ves dan skupaj v Ljubljani, kjer bi bila morala Olga obiskati svojo teto Melanijo. Priznati je treba, da je bila Olga izredno hrabra. Koliko bojev je morala prestati s svojo vestjo, ki jo je neprestano svarila pred grehom« kakšen hud napor je bil zanjo, ko je morala neprestano varati starše in svoje privzgojene predsodke. Nič ni Čudnega, če je pogosto stopila pred Marjana vsa bleda in z modro Podplutimi očmi. Modro pa se je vsakokrat trudila, da bi ga pripravila k pameti. Za nekaj hipov se je res zatajil, toda ko jo je objel in poljubil in ji zatrdil, kako srečen je postal zaradi njene ljubezni - je zaprla oči in zdrknila v blaženo uro prav do globine. Nekoč pa se je brez moči zjokala. Kdo bi mogel vedeti, kaj vse ji je tedaj obljubil, da bi jo utolažil. Silno se je prestrašil, zakaj izbruh bolečine je bil tako silen, divji in obupen, da je mejil na blaznost. Olgini lasje, ki so ji sicer stali na glavi kot krona, so viseli v mokrih šopih čez obraz. . . * * * Marjanov oče Edi Rajner je bil vnet “Riklijanec”. Zvesto se je ravnal po navodilih Švicarja Riklija, čigar zdravstveno načelo je bilo: zrak, sonce in voda. Poleg zračnih, sončnih in Vodnih kopeli je predpisoval Rikli svojim pacientom najstrožji post. Ni se zadovoljil z zdržkom mesnih jedi in alkoholnih pijač, temveč je omejeval tudi uživanje sočivja, mleka, jajc, surovega masla in grahamovega kruha - kruha iz nepresejane pšenične moke. Njegovi pacienti so včasih od lakote kar medleli, toda bil je kljub temu neusmiljen in imel je krasne uspehe. Svojim gojencem je Rikli predpisal natančen dnevni red, seveda vsakemu primernega njegovi bolezni. Pacienti So spali v zračnih lesenih utah, ki so imele le tri stene; spredaj je hadomestoval sten j zastor. Vstajali so zgodaj. Po pičlem zajtrku (mleko in prepečenec) so šli v kopeli: zračne, sončne, toplice ali jezersko vodo, kakor jim je predpisal. Po šibkem kosilu (zelenjadna juha, neslan riž, sočivje in podobno) so dve uri počivali v svojih utah, nato pa šli na predpisani sprehod okrog jezera. Večerja (prepečenec, sadje, surovo maslo) je zaključila dnevni red. Marjanov oče, ki se je v svojem bogastvu vseh dobrin prenasitil, je na Dunaju tako nevarno zbolel, da so zdravniki obupali nad njim in mu nasvetovali zdravilišče Bled. Tu pa je v Rikliju našel svojega rešitelja. Do potankosti je spolnjeval njegova navodila in popolnoma ozdravel že v dobrih dveh mesecih. Bil je presrečen. Tako dobro se je počutil, da je poln naj lepših načrtov sklenil takoj se vrniti domov in z mladostnim ognjem izpopolniti razne naprave v svoji tovarni. Svojo namero je povedal soprogi Rozi in sinu Marjanu. Slednjemu ta odločitev ni šla posebno k srcu. Za datum odhoda je bil določen 5. september. S pripravami za odhod je bilo treba pohiteti. Na predvečer svojega odhoda je Marjan šele Olgi povedal, da naslednji dan odpotuje. Starši tako zahtevajo. Olgo prosi, naj mu piše vsak dan. Tudi on ji bo sleherni dan pisal. Svoja pisma bo pošiljal vratarju hotela “Toplice”; z njim se je že dogovoril. Sicer pa odhaja le za kratek čas; kmalu se bosta zopet videla. Olga posluša, strmi in trepeta kot v ledeni mrzlici. Le kratko mu odgovarja s tujim zlomljenim prizvokom v glasu. Slovesa mu ni hotela greniti. Njegovo darilo - zlat medaljon v liCni Škatlici - vtakne v žep; Škatlice sploh ni odprla. Končno ga poljubi z mrzlimi ustnicami, kot da ne bi bilo življenja v njej. Odhitel je. Še enkrat se je okrenil proti njej. Stala je ob mostičku z rokami na ustnicah in bleda kot smrt.------ * * * Nikdar več se ni vrnil k njej. Pravljica postane resnica Na postajo v Kranju je privozil brzec. Le nekaj hipov je vse mirno, nakar nastane veliko razburjenje. Lokomotiva ekspresnega vlaka začne obupno tuliti, potniki brzijo sem in tja. Nosači skačejo v pulmane in prinaSajo iz njih težke kovčke. Kriki se razlegajo po peronu. Elegantno oblečen gospod odpre okno svojega kupeja prvega razreda in vpraša mimohitečega železničarja, kaj pomeni to razburjenje na postaji. “PotniSki vlak se je iztiril in nam zaprl pot. Tu bomo ostali! ” in že odbrzi s svojo zastavico proti lokomotivi. Potnik stopi iz vagona, pokliče postrežčka, mu izroči kovček in ga vpraša: “Kaj menite, ali bo vlak dolgo stal na tej postaji?” “Postajenačelnik mi je pravkar rekel, da najmanj tri ure. ” “Ali čaka pred postajo kak izvoSček, da me odpelje v mesto?” “Čaka, čaka - kar izvolite!” Tujec ukaže kočijažu, naj ga pelje v najboljši hotel ali restavracijo, kjer bi mu mogli nuditi udobno prenočišče, zakaj pot bo nadaljeval šele naslednji dan. V restavraciji pri “Jelenu” se je potnik po dolgi poti kar dobro počutil- Namestili so ga v naj lepši tujski sobi in mu postregli z najbolj Sim Prigrizkom, ki so ga imeli v zalogi. Po okrepčilu se je napotil tujec na ogled niesta Kranj. Čudno prazno se mu je zdelo na ulici - nikjer nobenega Človeka - ko zagleda, kako prihaja po Mestnem trgu proti njemu pogrebni sprevod. Nerodno mu je, da bi stal sam na ulici in opazoval mimoidoče. Zato stopi v veZo lepe meščanske hiše, odkoder je mogel gledati mimoidoče ne da bi zbujal pozornost. Na čelu sprevoda stopa visokorasel fant v ministrantovskem oblačilu s srebrnim križem na visokem nastavku. Za njim se vrstijo nosači vencev - brez konca jih je - nato. pa prikoraka v počasnem taktu žalna godba. Boben tožno udarja, flavte jokajo, pozavna toži... Za godbo stopa skupina črno oblečenih pevcev z notnimi knjižicami v rokah - nato duhovščina: ministrant s kropilom, ministrant z vihtečo kadilnico, sivi, nekoliko sključeni župnik v črnem pluvialu med dvema čvrstima mladima kaplanoma v belih koretih. Šest krepkih fantov nosi krsto - srebrno, vso okrašeno z zlatimi angelskimi glavicami. Srebro na krsti se pošastno bliska v žarkih zahajajočega sonca. Za krsto stopajo žalujoCi. Tujec v veži ostrmi in krikne: “Olga!” Pograbi se za Celo. Ali sanja ? Čudovita slika iz davne mladosti: za krsto stopa strti oCe med dvema otrokoma. Na desni ima sina, na levi pa hCerko - verno podobo deklice, ki jo je pred dvajsetimi leti na Bledu tako silno oboževal in iz srca ljubil. • Toda, to vendar ni ona - ne! - to je pa C deklica, ki ji je popolnoma sliCna. Olga mora biti zdaj dozorela žena - gotovo silno lepa. Jedka boleCina ga zaskeli v srcu, težka vest mu stisne dušo. “Sleherni dan ti bom pisal! V kratkem se vidiva! ” Gorje! Marjan se je Olgi popolnoma izneveril. Nikdar ji ni pisal. Nikoli je ni obiskal. Ni se zavedel, kdaj je odšel zadnji pogrebec mimo. Zvonovi so tožili še vedno, ko je planil iz veže na prazno cesto in pohitel na vso moC v restavracijo. V restavracijski posebni sobi ni bilo nikogar, razen gostilničarja, ki je prav za novega gosta pogrinjal mizo s svežim prtom. Ko je zagledal elegantnega tujca, se mu je globoko priklonil in ga z vso vljudnostjo vprašal, s Cim naj mu postreže. Tujec - Marjan Rajner - je naroCil skodelico Črne kave. Ko se je gostilniCar z naroCeno kavo na srebrnem pladnju vrnil, je natanCneje pogledal gostov obraz in se na vso moC zaCudil njegovemu nemirnemu izrazu na ustnicah in v oCeh. “Oprostite, ” je zaCel Marjan Rajner, “rad bi zvedel, koga so danes v vašem mestu s tolikimi Častmi pokopavali. Ogledati sem si namreC hotel po kosilu Kranj, pa mi je pogreb pot prekrižal.” “Pokopali so zelo ugledno gospo. Tudi vsi moji ljudje so se pogreba udeležili in se še niso vrnili; to urico sem ostal sam za postrežbo. Vesel sem, da ni mnogo posla, ker je vse na pokopališču. Pokojnica je Jesenova gospa Olga.” “O - ali je mogoCe-------” je ušlo Marjanu iz ust. “Ali ste jo morda tudi vi poznali?” se za Čudi gostilniCar. “Ne - nisem je poznal - le Čudim se eleganci njenih najbližjih sorodnikov, ki so stopali tik za krsto. ” “Videli ste njenega moža in njena dva otroka. Bogdan je pravi lepotec - prav niC podoben oCetu, temveC samo pokojnici po prekrasnem obrazu in elegantni postavi. Dekleta kar norijo za njim, toda fant je izredno resen, pameten, vedno otožen - tak, kakor pokojna mati. HCerka Olgica je sicer po znaCaju bolj oCetova, vedno veselo nasmejana - toda po obrazu in postavi podoba pokojne matere.” “Gospa Jesenova potemtakem ni mogla biti stara?” “Kaj stara! Niti štirideset ni dopolnila. ReCem vam, neizreCeno jo je škoda za družino, pa tudi za mesto, posebno še za siromake. Kolikim je ljubeCe obrisala solze in pomagala dejansko tako izdatno, da je premnoge rešila iz najveCje stiske. Njen mož v tem pogledu ni niti senca, Čeprav je zelo dober Človek.” “Kako pa, da jo je smrt tako zgodaj pokosila ?” “To je pa skrivnost, zelo velika skrivnost. Njena smrt je zagonetka. Gospod Jesen je svojo ženo izredno ljubil, otroka sta dobra, da boljših ne najdeš - pa kljub temu je bila gospa Olga doma vedno otožna. Svojega moža ni ljubila. Pravijo, da jo je oče v ta zakon prisilil in da je poznala nekoga, ki je njeno ljubezen zavrgel. Njena smrt ostane zagonetka. Ljudje pripovedujejo z zanesljivostjo, da se je sama zastrupila, drugi pa jo opravičujejo češ da se je pri*šivanju zbodla. Moža vsi pomilujejo, ker je pokojnico naravnost oboževal. Brez gospodinje bi ostal, če bi ne imel pri sebi svoje pobožne sestre Gizele, ki je odlična gospodinja... ” Zabrnel je električni zvonček. “Oprostite, kličejo me.” Gostilničar je odšel, Marjan pa se je zgrabil za prsi. Strašna zavest krivde ga je tako težila, da se je zgrudil na stol. Zgovorni mož pa se je kmalu vrnil, češ da iščejo natakarico in ne njega. “Oprostite, gospod, ali bi smel vedeti, kje je pokojna gospa doma?” “Blejka je, Sokličeva z Bleda. Njen pokojni oče je bil gozdar.” “Tako? Zdi se mi, da sem njene starše poznal. Bil sem tedaj še študent, ko sem preživel prav prijetno poletja na Bledu s svojimi domačimi. Slučajno sem se nekoč srečal z gospodom gozdarjem in njegovo soprogo. Obeh se Se dobro spominjam. ” Zopet je zabrnel zvonček in gostilničar je zapustil sobo. Marjan Rajner si je pokril obraz z obema rokama in se globoko zamislil: Olga Sokličeva, gozdarjeva hčerka - to je posebno poglavje njegove mladosti - kratke in nežne poletne sanje na Bledu. Gleda jo pred seboj s svežo jasnostjo kot ideal mladosti, rosne ljubkosti. Kako je mogel ta najnežnejši in najganljivejši doživljaj poriniti v senco pozabe? Podobnost med Olgico in njeno materjo je bila tako prepričljiva, da ga je zapekla v dno duše. Grenko sladka bolečina je žgala njegovo srce, kot bi Olgo šele ta trenutek zgubil. Vendar... Morda je bilo le pra^, da je ni našel žive. Spomina nanjo ne more uničiti. Olga je zaslužila, da zdaj žaluje za njo. —Ne! Ne! Zdaj je vendar že skoro štirideset let star, poročen s trezno ženo brez nežne ljubezni. Kaj vse je drvelo skozi njegovo dušo v dvajsetih letih. Kolikim deklicam je dvoril - toda nobena mu ni •prebodla srca - edino Olga. Njegova • žena Rozi bi se njegovi sentimentalnosti na ves glas smejala. Toda njemu ni do smeha. Olgin pogreb mu je zdrobil srce. Ostal bo še nekaj časa v Kranju, vsaj do jutri popoldne. Za Olgo mora kupiti lep šopek rdečih nageljnov in jih položiti na njen grob. Po skromni večerji je Marjan legel k počitku. Bil je zelo utrujen, toda razburjeni živci so mu vso noč odganjali spanec. Naslednji dan malo pred poldnevom stopi Marjan v cvetličarno in prosi prodajalko, naj mu splete šopek rdečih vrtnic. Prodajalka - mlado dekle zardi inv zadregi pojasni da nima rdečih rož, pač pa so mu na razpolago rumeni nageljni in bele lilije. Rajner si izbere najlepše izmed rumenih nageljnov in prosi prodajalko, naj jih položi zavite v vlažen mah v škatlo, ki naj jo odpošlje na naslov njegove žene Rozi Rajner na Dunaj. Z bankovcem položi na mizo ženino vizitko. Nato začne ogledovati prelepe bele lilije. Rdeče nageljne je hotel kupiti za Olgin grob - pa jih ni. Kakor bi ga mrzla roka bele smrti pograbila za srce, se mu izvije iz prsi kriku podobna prošnja: “Lepo prosim, zvežite mi še deset teh lepih lilij in z belim širokim trakom jih povežite in dobite nekoga, da jih Se danes položi na grob gospe Olge Jesen. Tu je denar in napitnina za uslugo. ” Tedaj pa se zgane v ozadju zavesa in začudeni Marjan zagleda pred seboj Jesenovo Olgico, črno oblečeno. Bled je njen obrazek in solzne oči vpraSujoče gledajo tujca. Marjan jev veliki zadregi in ne ve, kako bi se opravičil. Olgičine oči pa zahtevajo razlago. Nastal je mučen molk. Prodajalka pa se je z na Sla in vzkliknila: “Oprostite! To je namreč hčerka pokojne gospe Jesenove, moja prijateljica Olgica. ” “O”, je vzdihnil gospod Rajner in v ta vzdih položil toliko začudenja, sočutja in ljubkosti, da je postala Olgica srčnejSa in se je nekaj korakov približala. “Oprostite mi, vse je le slučajno. Zaradi železniške nezgode sem bil prisiljen obiskati vaše mesto - pa sem ravno naletel na pogreb vaše pokojne gospe mame. V gostilni sem se informiral in dognal, da sem osebno poznal njo in njene starše, ko sem pred dvajsetimi leti preživljal svoje počitnice na Bledu. Pridružujem se sočustvovanju celega mesta. Moje ime je Rajner Marjan, tovarnar na Dunaju. ” “Lepa hvala”, zašepeče Olgica in poda Marjanu roko. “Povedala bom papanu.” “Nikar, gospodična. Ni mu treba pripovedovati takih malenkosti. Iz sočutja sem naročil lilije - ni vredno besede.” Olgica je hotela odgovoriti, pa ni mogla. Povesila je svojo ljubko glavico, iz oči pa sta ji zdrknili preko lic dve solzi - dva kristala. Tako je nekoč videl jokati njeno mamo. Kdaj je bilo to? “Prosim, gospod, izberite si lilije”, je rekla prodajalka in pokazala na bele cvetove. Nervozno je začel Rajner zbirati lilije in jih polagati na mizo. Ni si upal nič več pogledati jokajoče deklice. Ves je bil vznemirjen. Sam ni vedel, ali zaradi solz hčerke ali zaradi nekdanjih solz njene matere... V trgovino je stopila ženska. Ni sc ozrla na Rajnerja, pokimala je v pozdrav prodajalki, nato pa stopila naravnost k Olgici in ji rekla: “Olgica, pridi na kosilo! Papa že čaka.” “Saj si mi dovolila, da smem iti s Tončko kosit na njen dom, ko je doma tako žalostno. ” “Res je to, toda pomisli, da je papa čisto sam doma. Tebe ima najrajši pri sebi, ti ga boš znala najbolje tolažiti. Dopoldne si že pri Tončki in popoldne boš smela zopet priti, če ti bo doma prehudo.” “Kje pa je Bogdan?” “Bogdan tiči v svoji podstrešni sobici...” in se nehote o kr ene proti Rajnerju, ki je ravno končal z izbiranjem lilij. “Poglej, Gizela, kako krasne lilij6 je kupil gospod za našo mamico. Poznal jo je že, ko je živela še na Bledu. ” “Kako ste plemeniti, spoštovani gospod. Ali ostanete v Kranju dalj6 časa ?” “Ne. Ne. Še danes odpotujem. ” “Škoda. V veliko čast bi si šteli, Ce bi vas smeli povabiti nocoj na skromno večerjo.” “Ko bi bile drugačne okoliščine, bi vaše povabilo hvaležno sprejel - toda danes nikakor nočem motiti vaše tih6 žalosti. ” “Mojemu bratu bi bil vaš obisk gotovo v veliko tolažbo. Raztresel bi se... Toda vi odpotujete. Želim vam srečno pot!” je vzkliknila z jasnim glasom in mu dala roko. Marjan se vsem trem pokloni in odide. Zunaj je bila huda vročina. S počasnim korakom stopa proti hotelu. Stopi v svojo sobo in zloži svoje stvari v kovCek. Pogleda na uro in se zelo začudi, kako gredo minute počasi naprej. Še pol ure ima časa do odhoda brzovlaka. Naročil bo postreščka, da mu odpelje kovček na kolodvor, sam bo Sel tja kar peš. Ko pa hoče poravnati račun, mu lastnik hotela odgovori: “Oprostite, gospod Rajner, vlak ste zamudili. Brzec je pravkar odpeljal, saj je ura že tričetrt na eno”, in mu pokaže svojo uro. Začuden pogleda Marjan uro, ki resnično kaže pet minut čez tričetrt na eno. Iz žepa potegne svojo in jo nese k ušesu - ura stoji. Ves besen sede na hotelski vrt in si naroči kosilo. Njegov načrt je šel po vodi. Kriva je seveda njegova sentimentalnost. Kaka bedastoča, naročiti lilije za neko pokojno, s katero je imel pred dvajsetimi leti bežne stike. Zdaj seveda mora ostati v Kranju še jutri ves dan. Nima smisla odpotovati ponoči, ko je jutri nedelja in ne more v Ljubljani prav ničesar opraviti. Kako nespameten jel Kaj bo počel vso nedeljo v Kranju ? Ali naj se odpelje na Bled v objem davnim spominom? Da, da, ko bi bili ti spomini sladki - pa niso - prav neprijetni so. Z veseljem se spominja premnogih zmag na polju ljubezni - a spomin na to prvo zmago mu reže srce. Zdi se mu, kot da ga gleda Olga skozi objokane oči svojega otroka. Nel Nel Na Bled ne pojde. Res bi se tam lepo sprehajal okrog jezera, zavil bi v gozdiček, se vlegel v travo - kar prijetno bi bilo, saj celo leto ne pride do tega. ^.li ni to čudno - od poletja pred dvajsetimi leti pa do danes ni nikdar tako sproSčeno hodil po kakem gozdu, kot tedaj, ko so na Bledu še hodili Riklijanci v svojih ohlapnih oblekah, širokih slamnikih in pravih meniških sandalih. Samo tako svoboden je mogel najti svojo pravljico - Olgo. * * * Sodnik se je dvignil in je sodil “Bogdani Bogdani Odpri mil” Tišina. “Bogdan, jaz sem-Olgica. Prinesla sem ti grozdje. Gotovo si laCen. Odpri mil” Deklica zajoka. NiC se ne gane. Ali ga ni v sobici? “Moj Bogi Bogdan, ali slišis. Veš, ne smem kriCati. Če me kdo sliši, bo prihrumel sem gor. Bogdan, lepo, lepo prosim, odpriI” Morda je umrl? Zgodi se, da tudi najdražji in naj ljubši ljudje izginejo - umrjejo - in ni jih veC: “Bogdani” Tedaj zahrešCi zapah in vrata se na steZaj odpro - toda ne tista, ki vodijo v Bogdanovo kamrico, temveC vrata v mamino šivalnico. “Kaj pa delaš tu?” se za Čudi Olgica. “Pusti mel” jo surovo zavrne. Deklici pa ni mar njegovega trdega žaljivega glasu - ampak vsa sreCna je, da je na njeno klicanje odprl vrata in stoji Ziv pred njo. Vsa sreCna ga objame: “Veš, bala sem se zate, ker tiCiš ves božji dan tu gpri, meni je pa tako dolgCas po tebi... ” Z njim vred stopi v kamrico, kjer stoje druga ob drugi omare za perilo. Ena od teh je na stežaj odprta. Bogdan jo mrzliCno hitro zapre in potegne kljuC iz kljuCavnice. “Pojdiva raje v mojo kamrico”, ji zašepeCe skoro brez sape, strašno razburjen, in jo s silo potisne skozi vrata. Bogdanova kamrica je manjša in temnejša. Na mizi je nametanih vse polno knjig, staro orožje, steklenice z raznobarvnimi tekoCinami, zbirke denarja, metuljev, znamk... Bogdan si prižge cigareto. “Nikar ne kadil Papa ti je vendar prepovedal. ” Bogdan pa gleda zgubljeno nekam v daljavo, kakor da nima sestrice poleg sebe. Strahotno je bled. OCi se mu pošastno blestijo. Ni dobro da sedi ves dan v mamiCini šivalnici, kjer je tako mrtvaško tiho. “Bogdan, kaj meniš, ali naju mamica zdaj vidi ?” “Ne! Nel” zakašlja nenadoma in stisne pesti. “Zdaj vse razumem; zdaj sem šele jasno spoznal, zakaj je sirotica morala umreti. Gorje mul” Olgica je vsa trda od groze. Preplašeno ga gleda. Namesto tolažbe je našla žalost, strah in grozo za svoje ubogo srce. Glasno zaihti in zbeži iz sobe navzdol. * * * V nedeljo se je Marjan Rajner pozno zbudil, a vstal je takoj, se obril, umil, oblekel in odšel v obednico ter si narodi zajtrk. Med Čakanjem se je zatopil v Časopis in ni opazil, kdaj je vstopil v sobo elegantno obleCen mlad fant. Spoštljivo se je Marjanu poklonil in prosil oprošCenja, med tem ko mti je izroCil pismo. Rajner je pretrgal ovojnico in bral! “Spoštovani gospod Marjan Rajner I Moja sestra Gizela mi je pravkar povedala, da še niste odpotovali in da nameravate ostati danes še ves dan v Kranju. Globoko sem presunjen zaradi Vaše dobrote, ko ste poslali na grob moje pokojne žene toliko prekrasnih lilij; celo mesto govori o njih. V Čast bi si štel osebno Vas poznati in VaS zato vabim danes ob eni popoldne na skromno kosilo. Isto žele vsi moji dragi. Lepo Vas pozdravlja vdani Metod Jesen P.S.: Prosim ustni odgovor po prinašalcu pisma. ” * * * Da bi mogel premagati svoje veliko začudenje, je začel Rajner znova brati, nato pa je mirno dejal: “Izredno ljubezniv je gospod Jesen, da me vabi na kosilo. Toda bojim se prav resno, da bi bila zanj velika nadlega imeti danes tujega gosta pri mizi. Zato Prosim, da me opravičite. ” Fant pa ni prav nič odlašal, temveč je prosil s trdno gotovostjo: “Dovolite, da vam povem: mojemu gospodu šefu boste s svojim prihodom naredili veliko veselje. Gospodična Olgica in gospodična Gizela sta mu natančno popisali doživljaj v cvetličarni in zelo bi bili razočarani, če bi vas ne bilo pri kosilu. Trdno vas pričakujejo. ” Negotovo zgane Marjan pismo in pripomni: “Mnenja sem, da potrebujeta dami mir in nič drugega. ” “Ne, ne, gospodična Gizela je že sprejela danes nekaj obiskov. Tudi gospodična Olgica. . ." “Čez pol ure bom sporočil, ali Pridem. ” “Gospod Rajner, prosim, pridite zanesljivo!” “Vi ste pa prav gotovo član družine Jesen, ko se tako potegujete za njen prid”, vpraša Rajner začuden nad tako nujno poudarjeno prošnjo. “Ne, ” odvrne mladenič in zardi. Pri gospodu Jesenu sem se izučil obrti in sem trenutno trgovski pomočnik, Uslužben v tej ugledni trgovini.” “Če je pa stvar ta, vas lepo prosim, da poveste gospodu šefu, da se mu iskreno zahvaljujem za povabilo in da pridem. ” Rajner vstane in poda fantu roko v slovo. Čemu bi se jezil nad žalostno pojedino, ki ga čaka. Sam si je s svojo sentimentalnostjo skuhal to juho, ki jo bo pač treba posrkati. Čas do večernega vlaka mora na kakršenkoli način zabiti - sam pa je tudi dovolj iznajdljiv, da se bo že kako izvlekel iz tega neljubega položaja. Vrnil se je v sobo, odprl prenapolnjeni kovček in potegnil iz njega novo temno obleko. Skrbno se je umil in obril, si izbral temno modro kravato in ko se je pogledal v zrcalo, je sam sebi moral priznati, da je lep, eleganten - kljub svojim štiridesetim - še vedno mladosten mož. Zakaj mora zdaj čepeti v tem zakotnem mestu, ko tega ni hotel? O da bi bil že doma! Kdo me sili k nečemu, kar nočem ? Morda je Olgina duša dobila moč nad njim? Kaj, če je to reš, da ga močno drži ta duša, ki je bila nekoč njegova. Morda ji bo v kraljestvu senc v veliko veselje, če zopet tako živo misli nanjo, ko jo je v življenju tako popolnoma pozabil? Bedastoča! Ko bi človek verjel v posmrtno življenje, bi si pač lahko privoščil tako in podobno razmišljanje. Zelo malo je vredno razmišljati o negotovih stvareh. To razmišljanje samo otežkoča in otemnjuje naše življenje. Kravata je v redu, vsa obleka neoporečna - pojdimo na banket! * * * “Olgica, pohiti vendar”, spodbuja služkinja Ana in dvigne s postelje črno obleko, da bi deklici pomagala pri oblačenju. “Stopi sem, da ti jo zapnem." Olgica pa se nasloni na rob postelje in bridko zaihti. “Olgica, Olgica! Če nameravaš solze pretakati, bo najbolje, da ostaneS tu. Vlezi se in zaspi 1” “Ne. Ne. Moram se pokazati gostu. Če Bogdan noče priti,'moram priti vsaj jaz. Kaj si bo sicer mislil naš ljubeznivi gost. Vabimo ga v hišo in ko pride, se vsi razbežimo. Uh, ta Bogdan! Čimdalje bolj je čudaški. Nič več noče govoriti, celo ne joka več. Najbolj čudno pa je, da me gleda in me ne vidi. ” “Kako hudo nas Bog prijemlje!” zastoka Ana in sede na zofo. Komaj je Olgica pripravljena za obisk, že zabrni hišni zvonček. Ana plane kvišku in odhiti odpirat gostu. Ko stopi Olgica v obednico, zasliši glas svojega očeta, ki se kar vidno trudi, da bi v tonu in izrazu zabrisal svojo žalost in potrtost. Tujčev glas pa zveni naravno in prijetno, kljub izbranim besedam, ki jih izgovarja. Teta Gizela stoji že pripravljena ob oknu, da pozdravi gosta. Olgica je niti ne opazi. Z razprtimi očmi strmi v naslonjač, v katerem je njena mamica tolikokrat počivala. Iz razmišljanja jo vzdrami šele oče, ki stopi z gospodom Bajerjem v obednico. “Gospod Rajner, dovolite, da vam predstavim svojo sestro Gizelo in svojo hčerko Olgico. ” “Lepa hvala 1 Imel sem že včeraj čast spoznati obe gospodični, ko smo se sešli v cvetličarni. ” Za gospodično .Qizelo poda tudi Olgica polna vdanega zaupanja svojo drobno ročico elegantnemu gospodu. Preden so sedli, so po lepi krščanski navadi opravili kratko molitev, ki jo je z zvonkim glasom vodila Olgica. Tudi Rajner je po zgledu ostalih treh sklenil roke. Na koncu molitve bi se bil rad pokrižal, pa se je le čela rahlo dotaknil. Koliko let že ni molil! Razgovor je potekal dosti živahno. Govorili so o Kranju, o njegovih znamenitostih, davni njegovi zgodovini, o prekrasni legi tega prijaznega mesteca, kakor ga je večkrat imenoval spoštljivi gost. Govorili so o razvoju trgovine v Kranju in nehote se je Rajner obrnil do Olgice in jo vprašal: “Gospodična, ali se boste tudi vi posvetili trgovskemu poklicu ?” Že je Olgica odprla usta, da bi odgovorila, pa jo je oče prehitel in razložil gostu, da se mora deklica izučiti predvsem gospodinjstva. Pomladi jo namerava poslati v Ljubljano v priznano gospodinjsko šolo. Olgica prebledi. Nikoli še ni bilo o tem govora. Ali se zares podira svet? “Papa, nikar! Raje bi se učila pri teti Gizeli, ki je odlična gospodinja in kuharica in...” Tedaj ji je pa Rajner dobrovoljno segel v besedo: “Gospodična, strmeli boste, kako prijetno je v takem zavodu, čim se boste tam naselili. Moja mama mi je večkrat zatrjevala, da ni bilo nikjer bolj zabavno kot v gospodinjski šoli, kjer je prebila celi dve leti. ” Ana je postavila na mizo juho v lepi baročni skledi. “Kje pa je Bogdan?” vpraša oče. “Obljubil mi je, da pride takoj. Zdi se mi, da ga ni vredno čakati. ” Vera je svobodna v deju, ki jo izrazi, ni pa svobodna v oblikovanju nauka, ki ga izpoveduje. Pavel VI. “Res je; ne bomo ga čakali. Začnimo brez njega! Izvolite, prosim” in ponudi gostu juho. Olgici pa se zazre v oči s strahotnim bliskom. Gorje, če Bogdan ne pride. Kako nespametna je bila, da je pregovorila očeta, naj Povabi Rajnerja na kosilo. Kakšna sramota, če se Bogdan kosila ne bo udeležil! Kosilo pa je potekalo kljub Bogdanovi odsotnosti v prijetnem vzdušju. Rajner pohvali odlično juho: “Juha z jetrnimi cmoki mi je nadvse draga. Kadarkoli se mi hoče žena prav Posebno prikupiti, mi postavi na mizo juho z jetrnimi cmoki in me tako omehča, da sem dostopen za vsako njeno proSnjo. ” Pri vsaki jedi ima svoje sladokusne pripombe. “Odlično kuharico imate!” Z neverjetno zgovornostjo začne na dolgo in široko pripovedovati o najrazličnejših kuhinjah v širokem svetu. Teta in Olgica sta strmeli v gosta in ga poslušali z odprtimi usti. “V Benetkah na primer sem našel v neki brezpomembni gostilni najizbornejšo postrežbo, to se pravi tako okusno pripravljene jedi, kot nikjer drugje. Človek mora imeti dober nos, da najde tak zaklad. ” Nenadoma stopi v obednico Bogdan. Gospod Jesen prekine s prijazno gesto Rajnerjevo pripovedovanje in pokaže na sina. Bogdan se rahlo in mrzlo pokloni kot tujec, ki še ni prestopil praga te hiše. Tuj je njegov korak, tuj njegov pogled, tuja njegova nervozna usta, ki so odločena za trmasto molčanje. Komaj se dotakne s svojo mrzlo roko Rajner j e ve tople in prisrčno čvrste roke, že sede na svoj prostor. “Premisli, Bogdan, kaj vse nam je gospod Rajner lepega in zanimivega povedal. V Benetkah je našel neznaten hotel z najodličnejšo postrežbo. Ali si ti tudi kaj podobnega doživel tam?” vpraša Olgica. “Nel” odvrne Bogdan in se zagleda skozi okno v praznino. “Ali ste bili, gospod Bogdan, dalje Časa v Benetkah?” ga vpraSa Rajner. “Ne. V Trstu sem bil dalje. ” “Poznam dobro obe mesti. Pa sam ne vem, kateremu bi dal prednost. Trst s svojo živahno trgovino je sedanjost, Benetke pa so sanjava preteklost. Trst pomeni denar, Benetke pa ljubezen. ” Bogdan gleda gostu v obraz - toda iz tega pogleda ni jasno, ali je siromak razumel njegovo razlago. Nima smisla, da bi ga mogel razvedriti. Materina smrt ga je duševno strla. Zapletel se je znova v živahen razgovor z gostiteljem, a je obenem opazoval Bogdana - mladega moža, ki mu sedi nasproti, ki ga gleda - pa je vendar popolnoma odsoten. Zdi se, da je na tisti mladostni stopnji, ko se razcveto vsi darovi duha in srca, ne da bi se ga dotaknilo želo pogube.Njegov prefinjeni in skoro asketski obraz jasno izraža, da ta mladi Človek koprni po visokih idealih. Kmalu pa zapazi gospod Rajner, da je med oCetom in sinom zelo napeto razmerje. Nasprotje med obema se kaže pri vsaki besedi in pri vsaki kretnji. Zato pa odseva iz očetovih besedi velika skrb. Tukaj je torej živela Olga, v teh lepih starodavnih prostorih, združena s tem treznim, nekoliko težkim možem, ki je dobrovoljen, ponižen in praviCen, pa tudi godrnjav in jezljiv. Njegov obraz ne razodeva niC posebnega. Ali je bila ž njim sreCna? Ni mogla biti. Toda dobro se ji je godilo in zadovoljna bi bila morala biti z usodo te hiše. Rajner jo je naenkrat zagledal, kako se giblje kot gospodinja po teh prostorih, kako govori z otroki, možem in svakinjo. Toda to ni resniCna, prava Olga, kakršno je gledal v gozdni pravljici. Škoda, da je morala tako zgodaj umreti! Misli na Olgo so se mu zopet razblinile, ko je prešel pogovor na velike spremembe ob koncu devetnajstega stoletja. Rajner omeni, koliko težavnejše je življenje zdaj, kakor pa je bilo ob Času njegovega očeta. Delavci v tovarnah so nezadovoljni in prihajajo na dan z vedno novimi zahtevami. “O tem pri nas ne vemo mnogo, ” meni gospod Jesen. “V svoji trgovini imam pomočnika Henrika, ki drži z menoj, kot bi bil Član družine, imam dva vajenca, ki sta v Henrikovi odliCni Soli in še blagajničarko. Zadovoljen sem s svojimi uslužbenci in tudi ti so zadovoljni z menoj. Le za bodoCnost in nasledstvo me skrbi... ” Tedaj pa se je vmešala v pogovor teta Gizela: “Gospod Rajner, pri nas rešujemo socialno vprašanje s srcem. Toda srce je majhna stvarca in se zelo lahko utrudi.” ZaCuden se obrne Rajner k njej: “Kaj mislite s tem povedati, gospodična?” Gizela malce zardi in odvrne: “Mislila sem samo v splošnem, naj bi ne bili siromaki navezani samo na blaga srca poedincev, ampak naj bi se tudi državni zakoni ozirali na olajšanje trpljenja siromakov. ” “Lepo te prosim, draga Gizela, pusti vendar stvari, ki niso zate. Povabi nas raje na verando in nam tam serviraj slaščice in kavo!” Vsi so se takoj dvignili in odšli na verando, kjer je bila na mizi že pripravljena lepa torta in skodelice za kavo. Oba gospoda sta se spustila v naslanjače in si izbrala fine cigare, jih Prižgala in se zapletla v živahen Pogovor. Teta in Olgica sta odšli po slaščice in kavo, Bogdan pa je sedel k oknu in si pokril obraz z obema rokama. “Pridi, Bogdan! Usedi se k nam!” Pokliče Olgica svojega zamišljenega brata. “Gospod Rajner nam bo povedal veliko lepega o širnem svetu, saj je prepopotoval v zadnjih mesecih skoro vso Evropo. ” Bogdan se je zganil, planil kvišku in s hitrimi koraki stopil pred gosta: “Oprostite, vašega imena prej nisem dobro razumel. ” “Bogdan, tako vprašanje vendar ni taktno! Govori vendar olikano! ” ga Pokara oče. Gost pa odgovori: “Jaz sem Rajner - Marjan Rajner. ” “Marjan Rajner... "ponovi začudeni Bogdan. Strašna groza razširi njegove oči. Kakor omotičen poišče naslonjalo svojega stola in sede nanj. Nastal je za trenutek mučen molk. “Fant je vedno bolj neroden”, zamrmra gospod Jesen in se obrne k svojemu gostu. Ta pa smehljaje se vzklikne: “Ne smete pozabiti, dragi gospod Jesen, da ima mladina svoje prednosti in da jo je treba v stremljenju Podpirati. ” Nadaljevala sta razgovor o poklicih, o nagnjenju moderne mladine, o svobodi, o šolah in izobrazbi, o umetnosti in znanosti - o vsem hiogočem in nemogočem - le o Olgi ni ves čas padla niti ena beseda. Vsi so se delali, kakor da ni ona tista, na katero ves čas mislijo. Vsak se boji spregovoriti njeno ime, kot da bi iz tega imena vzniknila pekoča bolečina.. Ob oknu pa sloni Bogdan in se venomer ozira v smeri proti gostu, kot bi mu hotel nekaj važnega povedati. Tudi Rajner pogleda na skrivaj tu in tam njegov lepi profil z rahlo vzbočenim nosom in drgetajoč ustnice, ki žele spregovoriti odločno besedo . Rajner se dvigne in stopi k Bogdanu, ki gleda skozi okno in zre proti Šmarjetni gori: “Gospod Rajner, poglejte proti zapadu. Tam se dviga Triglav. Pod Triglavom pa je krasno zdravilišče in letovišče Bled. Ali ste bili že kdaj tam ?” “Bil sem. Davno je že - pred dvajsetimi leti. ” “Kdaj pa odpotujete?” Bogdanov glas se trese od razburjenja.. “Nocoj ponoči z brzcem.” “Gospod, z vami moram govoriti. ” “Prosim, prosim! Govorite danes, ker jutri me ne bo tu. ” “Zdaj precej hočem govoriti z vami, ” vzklikne /Bogdan in se obrne k očetu: “Oče, gospodu Rajnerju želim pokazati svoje zbirke. ” “Ne, Bogdan, ne bodi vsiljiv in nadležen!” “Oče, ti veš, da pride k nam le redko kdo, ki bi razumel moje zbirke. Imam lepe zbirke znamk, denarja, metuljev, hroščev... ” “Pa tudi lepo knjižnico ima, ” se vmeša v pogovor teta Gizela. “Že, že, toda nikakor ne smemo mučiti gosta po strmih stopnicah v nadstropje. In vprašanje je tudi, ali se gospod zanima za te zbirke. ” “Pač, gospod Jesen, zelo sem radoveden, kakšne izredne vrednote bom našel v teh zbirkah, ” odgovori Rajner in se ljubeznivo nasmehne. “Pojdiva!” vzklikne Bogdan ves nepočakan in odpre vrata na hodnik. “Iti bova morala v drugo nadstropje! ” In pokaže strme stopnice, ki vodijo navzgor. Stopnice so zelo temne; razsvetljuje jih le drobna lučka, ki trepeče v dolbinici pred Lajerjevo podobo Marije Pomočnice. Oba sta zasopi j ena, ko do speta na hodnik gornjega nadstropja. Marjanu se vse to zdi, kakor bi sanjal. Kaj mu bo ta nervozni fant povedal ? Kaj naj mu odgovori, če bi ga spomnil mladostnih dogodkov na Bledu z njegovo materjo ? Ali naj potem prizna, da je on tisti mož, ki ga je Olga ljubila, preden je postala Jesenova žena ? Toda saj nikogar ne briga, kaj vse je Olga doživela, dokler je Se nosila dekliški priimek Soklič. Bogdan se je obrnil k Rajnerju in mu dejal: “Sem gor se je moja mama zatekala, kadar je hotela biti sama. Tedaj nisem razumel, zakaj je toliko jokala. Zdaj pa razumem vse. ” “Ni lahko razumeti nam moškim solz žena.” Bogdan odpre vrata v svojo izbo, povabi vanjo Rajnerja in vrata skrbno zapre. Nato se obrne k Marjanu in mu tiho, skoro šepetaj e govori: “Ali se zavedate, da ste vi zakrivili strahotno nesrečo moje uboge mame?” “Nič ne razumem, ” odvrne Rajner. “Kaj naj bi imel opraviti z vašo materjo?” Tedaj zasije iz Bogdanovih oči blisk blaznega sovraštva: “Vem, vi nočete imeti ž njo prav nič skupnega. Zapustili ste jo! Ukradli ste ji iz srca mir, veselje in ljubezen. Odšli ste svojo pot, ne da bi se obrnili. Podlež! ” “Bogdan, če bi imeli samo iskrico razsodnosti in skušnje...” “Tiho! Več izkušnje imam, kot vi mislite!” zakriči Bogdan. “Že od svojih najnežnejših otroških let sem opazoval svojo mamo, kako je postajala iz leta v leto bolj otožna in koliko je ubogi oče zaradi tega trpel. Midva z Olgico pa sva stala sredi očeta in matere kot dva pretepena psa. Želel bi vam, da bi vi imeli tako iskušnjo namesto vašega gnusnega razmerja. ” “Bogdan, vi ne žalite samo mene, temveč tudi...” “TihoINe izgovorite njenega imena. Vaša usta tega niso vredna. Moja mama vas je ljubila s sveto ljubeznijo, ker je bila angel - za vas pa igračka in nič drugega. ” “Bogdan, vi ste si po krivici prisvojili vlogo sodnika. Kako morete biti moj sodnik za dejanje, ki se je z vršilo, ko vi niti rojeni niste bili, ko niti ne morete slutiti, kaj sem doživel jaz.” “Morda vem več, kot vi. Vi ste vse pozabili! ” “Nisem si mislil, da bi mi mogel kdo ta moj doživljaj na tako prenapet način priklicati v spomin. Zdaj pa, Bogdan, končaj! ” “Nikoli ne bova nehala. Nikoli ne bova končala.” “Vsake stvari je enkrat konec. Vse mine. ” “Prav imate! Vse mine. Mama leži na pokopališču. Tudi vi boste kmalu tam------” Bliskovito seže Bogdan v zbirko starega orožja in naperi samokres proti Rajnerju. “Nehajte s to blazno burko!” vzklikne Rajner in skoči proti blazno razburjenemu fantu. Prepozno je bilo. Zabliskalo se je in strahotno odjeknilo. Rajner je planil proti vratom, jih odprl in se zgrudil. Ob ranjencu je klečala teta Gizela vsa v solzah in ponavljala: “Kako se je moglo to zgoditi! Kako se je moglo to zgoditi!” V meddurju svoje sobice pa je stal Bogdan smrtno bled. Iz njegovih Široko razprtih oči je sijala obupna groza. Rajner je fanta Se enkrat pogledal - tako mladega in usmiljenja vrednega - in je zahropel: “Ta neumni, stari, zarjaveli samokres je bil nabit - pa sem...” in glava mu je trdo padla v Gizelino naročje. V Jesenovi hiši “Kaj je delal gospod Rajner v gornjem nadstropju ?”vpra5a stražmoj-ster. “Bogdanova domislica je bila to, ” odvrne gospodična Gizela s slabotnim in trepetajočim glasom. “Na vsak način je hotel naSemu gostu pokazati svoje zbirke. Mojemu bratu to ni bilo vSeč, jaz pa sem si mislila, da bo to dobro za Bogdana in da mu bo v razvedrilo. Neprestano misli samo na svojo pokojno mamo. ” “Koliko časa pa sta bila v gornjem nadstropju?” “Morda kakih deset minut. Olgica je že stala na stopnicah, ki vodijo v gornje nadstropje, ker je hotela iti za njima - tedaj je počilo. ” “Gospodična Olgica, povejte, kako se je to zgodilo. ° Olgica vstane, kakor v Soli, kadar je vpraSana, in pravi: “Hotela sem pogledati, kaj dela Bogdan. ” “Zakaj ?” “Sama ne vem. Moja navada je, da velikokrat obiSčem Bogdana v njegovi sobici, ker me ima Bogdan rad. Večkrat mu tudi pomagam urejevati njegove zbirke. Tako sem tudi tokrat hotela k njemu, pa sem zasliSala precej glasno govorjenje. Nisem vedela, ali bi Sla dalje ali ne - zato sem obstala na stopnicah. ” “Ali ste kaj sliSali, o čem sta onadva govorila?” “Razločno sem slišala besedo ‘igrača’ nato je gospod Rajner izrekel zelo resno besedo, Bogdan pa se mu je smejal. Nato je odjeknil strel.” “Usedi se Olgica!” jo opomni teta, ko stopita v sobo Se dva orožnika in sedeta k mizi. Stražmojster ponovi točno vse, kar je do zdaj zvedel. Eden izmed obeh si vse zapisuje. “Nadaljujmo! Kaj ste pa storili, ko ste zaslišali strel?” “Stekla sem po stopnicah navzgor in zagledala Bogdana, kako sloni na podboju vrat smrtno bled in pada. Ujela sem ga in ga obdržala v naročju, misleča, da umira. Izgovoril je eno samo besedico ‘mama’. ” Stražmojster se je obrnil h Gizeli in ji dejal: “Oprostite, gospodična Jesen, da vse tako natančno izprašujem. Silno važno je namreč, da dokažemo izvor te velike nesreče, da tu namreč ne gre za kak zlohoten umor, temveč edinole za nehoteno naključje. Izpovedi gospodične Olgice, ki se lepo vjemajo z vašimi izpovedmi, nam to zelo jasno potrjujejo. Odločal seveda ne bom sam, temveč na podlagi mojega protokola bodo odločali moji predstojniki. ” Tedaj pa je s pretresljivim krikom padla Olgica svoji teti v naročje. Nastala je pravcata zmeda. Vsi so se zgrnili okrog nezavestne deklice. V sobo je pritekel ves preplašen mladi pomočnik Henrik Savnik. Komaj ga teta zagleda, zakliče: “Henrik, lepo prosim, pomagajte mi prenesti Olgico v njeno sobico. Sama ne zmorem. ” Henriku so se vlile solze po licih, ko je dvignil Olgico v naročje in jo sam odnesel v spremstvu tete Gizele v njeno spalnico. Ko jo je teta slekla in položila v posteljo, je prosila: “Henrik, bodite tako dobri in poiščite zdravnika, ki je ali pri gospodu Rajnerju ali pa pri Bogdanu in ga opozorite, da je tudi Olgica potrebna njegove pomoči. PoiSčite Se Ano, da bo Cula pri bolnici. Mene čakajo orožniki za na daljne zasliSevanje. ” Bliskovito je Henrik vse te želje izpolnil. Ana je takoj prihitela k Olgici, teta pa je odSla k orožnikom. “Gospod stražmojster, preveč je bilo za tega rahločutnega otroka. Takoj po mamini smrti pa take nesreče 1” “Zares, mnogo preveč. - Gospodična, zdaj bi vas pa prosil, da mi poveste podrobno ves potek tega žalostnega dogodka. ” “Pospravljala sem skodelice in odprla kredenco, da postavim na mizo steklenico likerja s kozarčki, da bi bilo vse pripravljeno za gosta, ko se vrne v salon. Tedaj zasliSim strel. Moj brat, ki je sedel poleg mene in prebiral časopis, plane kvišku in oba odhitiva na balkon, misleča, da je kdo ustrelil na ulici blizu hiSe. Šele na Olgičine klice sem odhitela v gornje nadstropje in dospela na vrh, ravno ko se je gospod Rajne? lovil in bil na tem, da se zruši. A ko bi ga ne bila prestregla, bi bil padel po stopnicah. Takoj za menoj je prihitel moj brat Metod in pomagal Olgici, ki je držala v rokah Bogdana, kateremu je iz ust tekla kri. ” “Gospod Jesen mi je omenil, da je ranjenec iz pregovoril Se par besedi preden je omedlel. ” “Tudi jaz sem sliSala te besede. Dejal je: ‘Ta neumni, stari zarjaveli samokres je bil nabit... ’ ” “Ali je morda Se kdo drugi sliSai te besede ?” “Tega bi vam pa ne mogla točno povedati. Resnično je priteklo na kraj nesreče nekaj naših ljudi, ki imajo v zgornjem nadstropju svoje sobe - bila pa sem preveč razburjena, da bi mogla na to paziti. Edino to še vem, da sta pomočnik Henrik in naša služkinja Ana odnesla gospoda Rajnerja v sobo za goste, vajenec pa je tekel po duhovnika iz zdravnika. ” “Hvala vam za vaše izpovedi. Zdaj bi želel edinole še zvedeti vaše prejšnje odnose z gospodom Marjanom Rajnerjem. Ali ga že dolgo poznate ?” “Ne. Siromak je le'slučajno prišel v Kranj. Naletel je ravno na pogreb moje pokojne svakinje. Iz sočutja do pokojnice je kupil v cvetličarni bele lilije, ko sva bili tam navzoči midve z nečakinjo Olgico. Bil je ljubezniv in na najino priporočilo ga je moj brat povabil na kosilo, največ zato, da bi se malo raztresel in mogel počasi priti do drugih misli. ” “Hvala. Zdaj vas pa še prosim, da mi pokažete, kje leži mladenič. ” “Oprostite, Bogdan je v nezavesti; od njega ne boste mogli zvedeti prav nič - toda, če smatrate za potrebno - prosim, kar izvolite - pokažem vam, kje počiva. ” Ko vstopita v Bogdanovo sobo, opazita, da stoji ob postelji duhovnik. “Pravkar je bil tu zdravnik, ” pravi duhovnik, “in je meril Bogdanu temperaturo. Poglejte, kako vroč je. Seveda, temperatura je okrog 40 stopinj. Dvomim, da bo mogel v doglednem Času dati kako izjavo. Zdravnik pravi, da je njegova bolezen ŽivCna, izvor ima v možganih.” “To je pa velika Skoda. Za moj protokol bi bila njegova izpoved naj veC j e va žnosti. ” Teta Gizela se skloni nad bolnika: “Bogdan, ali me slišiS? Daj, povej, ali me razumeS ?” “Da, da - mama mi je pisala------- Kje je pismo? Beri ga!” “Blede se mu, ” pravi duhovnik. “Venomer govori o maminih pismih in nas spodbuja, naj jih beremo.” “Vidim, da tu ni mogoCe niCesar pozvedeti. Dovolite, da zasliSim Se vaSe uslužbence. ” Stražmojster se poslovi od duhovnika in gospodične Jesenove in se vrne v salon, kjer ga že pričakujejo vsi uslužbenci Jesenove hiSe. “Ubogi fantiC!” vzdihne teta. “Sam angel varuh ga je obvaroval, da tudi on ni ranjen. Zdravnik ni naSel nikjer nobene poškodbe. Le ta nenadni strel ga je popolnoma strl. Silno se je moral prestraSiti. ” “Molite, veliko molite, gospodična Gizela, zakaj tudi duševne bolezni je treba jemati zelo resno. ” Teta se je zamislila in prestraSila: Kaj je hotel duhovnik povedati s temi besedami? Da je tudi te vrste obolenje zelo nevarno? BojeCe je pripomnila: “Bogdan je Se mlad. Mladost zmore mnogo! ” Tudi duhovnik je Se mlad. V nekaj letih svoje kaplanske službe je skusil Že veliko, a veliko je tudi zdržal. “Res je tako, ” meni kaplan, “mladost zmore mnogo. Dobri Bog nam bo pokazal pravo pot iz temine do luCi.” “Bog nas ne bo zapustil!” vzklikne teta. “Velika je beseda, ki ste jo izrekli v tej težki uri. Bog nas ne bo zapustil. Ostal bom Se nekaj Časa pri bolniku. Morda se v kratkem zave in bo mogel opraviti sveto spoved. ” Duhovnik sede v fotelj ob postelji, gospodiCna Gizela pa odhiti v dekliSko sobo. Olgica spi: lica so ji bleda, toda dihanje je mirno in lahno. Prijazno pokima Ani, ki stoji ob postelji, in ji s tem pove, da jo bo zamenjala in ostala tu. Teta se skloni k deklici in jo poboža: Sirotica, pa vendar tudi ti ne boS tako ^rresreCna kot tvoja mama. Olgo sem dobro razumela. VeCkrat sem ji zrla v njene globoke od, polne hrepenenja in razoCaranja. PoroCila se je z mojim bratom - z možem, ki ga ni marala. Moj brat pa je neizprosno strog. Bogdana sili v trgovino, ki zanjo nima nobenega smisla in veselja. Olgico namerava poslati v gospodinjsko Solo in jo nato poroCiti z lahkomiSlje-nim bogatašem Ogrinom. Ubogi in poSteni Henrik pa zaman koprni po njeni roki. S pridnostjo in Stedljivostjo si je nabral že kar lepo premoženje in Olga ga ima zelo rada. Kakšen krasen par bi bil to! V tej hiSi bi se dalo kar prelepo živeti, Ce bi Henrik prevzel trgovino in imel ob strani mojo dobro Olgo. Bogdan bi Sel Študirat na Dunaj in postal profesor matematike in naravoslovja, za kar ves gori. Meni bi pa pustili seveda gospodinjstvo, zlasti kuhinjo, kjer bi vladala, kot zdaj. Vse bi se dalo tako krasno urediti, Ce bi moj brat ne bil tako grozno trmast. Ubogi Metod, tako dober je in vendar skrajno kriviCen. Kakšne misli! Kakšne blodnje! Iz sanjarjenja jo prebudi glasno govorjenje na hodniku. Gospodična Gizela prisluhne. Doktor Sajenko odgovarja gospodu Jesenu: “Vaša ponudba ‘je vsekakor zelo ugodna. S prevozom bi se mu namreč stanje poslabšalo. Opozoriti pa vas moram, da zdravljenje ne bo trajalo samo par dni, temveč se bo zavleklo v nedogled. In še to naj povem: prve tedne bo treba bolnika čuvati noč in dan. ” “Nesreča se je zgodila v moji hiši. Povzročitelj nesreče je bil moj gin. Samo ob sebi je umevno, da bomo v moji hiši ranjencu stregli. Moja sestra Gizela je v strežbi bolnikov prava strokovnakinja. ” Gospodična Gizela se ne more več premagati. Odpre vrata in stopi na hodnik: “Gospod doktor, ali smemo upati, da bo gospod Rajner ostal živ ?” “Upanje obstoja, ” odvrne zdravnik. ,“Ob strahotni rani je velika tolažba v tem, da sem mogel bolnika operirati. Vzel sem mu kroglo iz telesa. Tičala je prav blizu vretenc med prvim in drugim rebrom. Sreča, da poglavitne žile niso prizadete. Težava pa je, ker so pljuča raztrgana. Jutri pridem zgodaj zjutraj. Ves čas je treba čuti pri obeh bolnikih. Gospodu Jesenu sem dal točna navodila. ” * * * Temna noč. V bolniški sobi težko ranjenega tujca vlada globoka tišina. Svetilka je močno zasenčena. Ob postelji čemi teta Gizela; jagode rožnega venca ji drse med prsti. Nenehno pošilja svoje iskrene prošnje k prečisti Devici za zdravje bolnika. Od časa do časa se ozre v bolnikov bledi obraz in zdi se ji, kot da se je njegovo obličje v teh nočnih urah poplemenitilo: čelo je podaljšano, nos se je zožil, usta so izgubila veselo prešernost in drzno ošabnost, na ustnicah leži svečanost globokega spanca ali morda smrt. Gospod! Gospod! Ne daj, da bi moral naš ubogi Bogdan nositi skozi življenje breme strašne zavesti, da je kriv smrti nekega človeka. Ves dogodek se je pač takole odigral: Bogdan je hotel svojemu gostu pokazati starodavno silno zarjavelo orožje. Pregledovala sta ga - pa se je nenadoma sprožilo. O kakem zadolženju seveda ni niti govora. Toda gost je svaril Bogdana - Olga je slišala. Nespametni, lahkomišljeni in trmasti fantič se mu je smejal. O ta današnja mladina! Ali ga bodo zaslišali - obsodili - zaprli, ker je hranil pri sebi nevarno orožje ? Jesenova hiša se nikoli ni imela opravka s sodiščem. Kakšna sramota za vso hišo, če bo ta dogodek popisan v časopisu kot velika senzacija: “Nesreča ali zločin” - tak bo naslov na prednji strani z debelimi črkami. Ne! Kdor pozna količkaj Bogdana, tega nežnega fanta z dekliško naravo, ne bo mogel izreči kaj takega. Materina smrt ga je vrgla docela iz tečajev. Saj je bila ona edina duša, ki je plavala ž njim skozi vse višave in nižave - ona edina ga je razumela. Zdaj je na vsem svetu popolnoma sam, ves obupan in razdovjem. Kaj pa, če bi v svoji divji bolečini zares zagrešil zločin ? To bi bila blaznost. Kakšen smisel naj bi imel umor neznanega človeka? Molimo! Molimo! In ne vpelji nas v skušnjavo... Okleniti se moram z vso gorečnostjo dobrotne roke božje. Še tesneje je ovila okrog prstov rožni venec in nadaljevala molitev. Tako je sedela kot kip vso noč ob zasenčeni svetilki; ni se zganila - le skrivnostne jagode svetega rožnega venca so ji tiho drsele med prsti - najzanesljivcjši studenec božje milosti. Proti jutru je stopil v bolniško sobo čisto tiho gospod Jesen. Dobrohotno se je obrnil k rodni sestri in ji šepetajo pojasnil: “Gospod kaplan je šele zdaj odšel domov. Vso noč je Cul pri Bogdanu - tako rad ima tega fanta. Bogdan ima še vedno vročino, vendar nekoliko nižjo. Dr. Sajenko je obljubil, da bo prišel zelo zgodaj. - Draga sestra! Kakšna nesreča se je zgrnila nad našo hišo. Kako se bo vse to izteklo, kdo ve! Najhuje me pa tare to, ker nihče ne ve, kako se je vse to moglo zgoditi. Nihče od obeh prizadetih ne more govoriti. ” “Zdi se mi, dragi Metod, da je vse popolnoma razumljivo in čisto jasno. Zadnje dni je bil Bogdan strašno nervozen. Pri orožju je takoj nesreča - napačen prijem, nervozna kretnja zadostuje, da pride do katastrofe. Najbrže je tudi gospod Rajner menil, da samokres ni nabit in ga je s sigurnostjo, a neprevidno prijel. ” “Zelo verjetna je tvoja razlaga in sem ti zanjo hvaležen, draga Gizela. Nesreča pa me strašno teži. Obsojen bom. ” Kakor da je Gizela preslišala te zadnje besede, se je obrnila k bratu in mu rekla: “Metod, skrajni čas je, da ležeš. Komaj stojiš še na nogah.” “Rad bi počakal zdravnika. ” “Ni treba. Počakala ga bom sama. Če bo dr. Sajenko kaj izrednega odredil, te bom zbudila in ti vse točno obrazložila. Kaj bomo počeli, če nam še ti zboliš. Glede trgovine ti ni treba prav nič skrbeti - saj veš, kako zanesljiv je Henrik. Srečen si, da imaš takega namestnika. ” “Gorje, če ne bi imel Henrika. Kako bi bil srečen, če bi bil Bogdan tak - pa je brez vsakega smisla za trgovino. Tako so mi poslednji dnevi življenja hudo zagrenjeni." Gospod Jesen je globoko vzdihnil. Skozi zastrta o lena se je medlo vsipala motna luč na njegovo krhko postavo. Sestrino srce je zajokalo: Ne bomo ga več dolgo imeli! Kako je v svoji spretni vnemi dvignil trgovino! Pehal se je in delal dan in noč, da je zbral tako lepo premoženje - zdaj pa so se zgrnile nanj te strašne nesreče, ki jim ni konca - upognjen starček je postal v teh hudih dneh. Nastopil je sodnik z višave Preplašen skoči Henrik iz postelje. Nekdo je zaloputnil vrata. Kaj naj pomeni ta ropot sredi noči? On pa je kot najzvestejši Jesenov uslužbenec odgovoren za vse, kar se godi v hiši. Zdaj pa je še celo njegova posebna dolžnost čuvati hišo, ki jo je zadela tako strašna nesreča. Čez nekaj hipov je že za silo oblečen. Tedaj pa žalostno zacvilijo železna vrtna vrata. Henrik skoči bos po stopnicah navzdol in hiti skozi na stežaj odprta vežna vrata. Nekdo je moral pravkar oditi iz hiše. Vežna vrata, ki vodijo na vrt, so bila ponoči vedno skrbno zapahnjena. Groza mu preblisne telo. Kdo naj bi sredi noči na tako skrivnosten način zapuščal hišo ? Brez misli plane na vrt in po peščeni stezici proti izhodu. Tam prav ob vratih zagleda temno Človeško postavo. Neustrašeno skoči tja in ostrmi: “Gospod Bogdan, za božjo voljo, vi ste vendar bolni! Pojdite takoj nazaj v posteljo!” Henrik prime od mraza trepetajočega Bogdana za roko: “Lepo prosim, stopiva domov!” “Ne!” zazveni odločni odgovor. “Oditi moram od doma. Takoj moram oditi. ” “Toda - gospod Bogdan, bolni ste, zelo ste bolni. Nakopali si boste na tem mrazu smrt. Ali nič ne mislite na očeta in sestro.Kakšen grozovit udarec bi bil to, če bi izginili brez slovesa. - Vrata na vrt odprta - vas pa nikjer. Gospodična Olga bi od groze umrla. Ali niste opazili, kako vidno hira?” “Še slabše bi bilo ž njo, če me primejo in me zapro kot morilca.” Henrik se na glas zasmeje: “Ne bodite vendar nespametni! Slehernemu človeku se včasih kaka stvar skazi - pa ga zato ne bomo imeli za zločinca.” “Toda jaz sem to v resnici storil. Žločinec sem - morilec!” “Ne! Vi niste tega hote storili. Samo nesreča je bila. - Če bi pa zdaj na skrivaj izginili, bi zares storili nekaj tako hudega, česar bi nihče ne mogel popraviti. To bi bil zares umor. Vaša sestrica je tako tesno z vami povezana, da bi brez vas živeti ne mogla. Le pomislite, kako je mlada in nežna. Te izgube bi ne mogla preboleti. ” “S svojo mamo sem zgubil vse. Prav vsi me imate za delomrzneža. ” “Gospod Bogdan, ko bi pokazali vsaj trohico dobre volje - pa bi se izučili za izbornega trgovca in vaš oče bi imel z vami veliko veselje. Vi veste, da ste mu s svojim vedenjem le v žalost. ” “Dragi Henrik, ko bi vedeli, kako strašno sem se silil za ta poklic - pa je bilo vse brez haska. Moj poklic ni trgovec. Nihče me ne prisili, da bi se klanjal strankam in skakal po trgovini sem in tja, kot ptica v kletki. Ne! Moj poklic je drugje. Kako sem nesrečen!” “Pridi, Bogdan! Bodi pameten. Stopiva v hišo!” Sam ni vedel, kdaj je začel Bogdana tikati. Do zdaj ga je vedno vikal iz globokega spoštovanja do Jesenove hiše. “Pusti me! Kaj te briga? Zakaj prežiš name?” “Če me ne boš ubogal, bom začel kričati in s silo te bomo odgnali v hišo.” Prijel je Bogdana za roko in ga odvedel po vrtni stezici v njegovo spalnico. Pomagal mu je sleči obleko« Bogdan je legel in se takoj pogreznil v globok spanec. Ubogi Henrik pa se zruši v fotelj poleg postelje. Nočno doživetje ga je pretreslo do dna duše. Kaj naj stori? Tu je potreben hiter in odločen ukrep - sicer lahko pride nova nesreča, večja od dosedanjih. Nenadoma se oglase zvonovi, vabeči k zgodnji maši. To je božji opomin! Takoj švigne v svojo sobico, se obleče in odhiti proti cerkvi. Ob zakristijskih vratih naleti na kaplana. Vljudno ga pozdravi in prosi za besedo. Duhovnik posluša pozorno Henrikovo pripovedo' vanje o nočnem dogodku prav do konca. Nato pa vzklikne: “Pridem takoj P° maši. Vas pa prosim, da pazite na Bogdana!” * * * Ko je dobre pol ure kasneje stopi* kaplan v Bogdanovo sobo, se je bolnik zbudil. Duhovnik je dal Henriku znamenje, naj odide, sam pa je stopil z vso ljubeznivostjo k fantu, mu stisnil desnico, ga z levico pogladil po laseh in čelu, sedel nato k njemu in pričel razgovor s to trpečo in preplašeno dušo. Razgovor je trajal celo uro. Dobre volje in nasmejan stopi gospod kaplan iz Bogdanove sobe na hodnik, kjer naleti na gospodično Gizelo, jo pozdravi in vpraša, kako gre ranjenemu tujcu. Gizela je vsa zaskrbljena. Zdravnik je pred kratkim odšel zelo nezadovoljen zaradi visoke temperature. Boji se pljučnice in z njo naj hujšega. Duhovnik vpraša, a ko sme bolnika obiskati. Gizela ne ve, meni pa, da nima smisla. Bolnik je zelo razburjen, mrzličen in živčen - gotovo si v tem stanju ne želi duhovnika. Rajnerjeva vera stoji na šibkih nogah - kolikor more sklepati iz njegovega govorjenja. “Kljub temu prosim, če mi dovoli, da ga za par hipov obiščem. ” Minilo je nekaj minut, ko se vrne Gizela in molče povabi duhovnika v bolnikovo sobo. Ranjenec sedi na blazinah v fotelju; bled je in hudo upadel. Šepetaj e začne: “S kom imam čast govoriti ?” “Oprostite, gospod Rajner. Morda vam je moj obisk nadležen; sem namreč kranjski kaplan Jakob Novak, ” začne duhovnik, trdno odločen, da bo vsako ostrino od njegove strani prenesel voljno in blagohotno. “Nikakor, prečastiti, vendar vas že vnaprej opozorim, da o veri za zdaj molčiva. Preveč sem razdvojen. ” “Ne delajte si skrbi. Nisem prišel k vam kot dušni pastir, temveč zaradi Jesenove hiše. Dobro poznam to družino in v dolžnost si štejem, da ji stojim v teh urah nesreče ob strani. ” “Hudič naj vzame to hišo! Poglejte me, kakšna bedna kreatura sem! Prenapeti mladi norec me je ustrelil - in zdaj...” Mrzlična besnost se spremeni v bojazen. “Žal mi je - pojdite! - vsak obisk je prepovedan. ” “Le nekaj besedi bi vam rad povedal. Res je, da vas je hotel Bogdan ubiti - to vem. Vem pa tudi, zakaj.” Rajner se zdrzne, toda zaradi bolečin se noče razburjati: “Po dvajsetih letih! In končno, kaj to koga briga?!” “Morda bova o tem še kdaj govorila, toda zdaj vas nočem razburjati. Nujno pa vas prosim, da ostanete pri tem, kar ste izrekli tedaj, ko ste se zgrudili. ” “Kaj pa sem rekel?” vpraša Rajner začudeno. “Rekli ste: Ta neumni samokres je bil nabasan. Nihče zato ne misli na poskusni umor. ” “Ne zanima me. Trpim kot pes. Izkazal sem ljubeznivost - ta razbojnik pa------” “Gospod Rajner, ” mu prigovarja duhovnik šepetaje, “razumem vas, da niste naklonjeni Bogdanu, toda pomislite, da ste nekoč njegovo mater ljubili. Popravite na sinu, kar ste zagrešili na materi. Pomagajte mu, da se bo dvignil iz te strahotne nesreče. ” “To je moja zadeva! Brez vmešavanja... ” “Pomislite, da tudi vam ne bi bilo prijetno, če bi priplezala ta davna zgodba na beli dan. Pa bi vas rad opozoril še na nekaj: zdi se mi, da ste s to Jesenovo hišo nekoliko v sorodu. ” “Ven, podlež! ” zaječi bolnik in dvigne svojo shujšano roko proti vsiljivemu gostu. Na čelu se mu zasvetijo kapljice in lice mu smrtno pob ledi. Toda duhovnik se ne umakne. Rahlo položi svojo roko na bolnikovo pobeSeno in zašepeče: “Oprostite mi, gospod Rajner. Tudi jaz sem kriv vaše nesreče, ker se nisem bolj pobrigal za srčno bolečino pokojne Jesenove gospe. Dobro sem vedel, da silno trpi, pa sem si mislil: bogata je iz izobražena - našla bo pot iz teh notranjih konfliktov. V resnici pa je bila nad vse uboga zapuščena duša. Takih ubogih zapuščenih duš je vsepolno na svetu. Ena takih je tudi Bogdan - vaš... Nikar ga ne uničite. Skoda bi ga bilo in škoda bi bilo njegove sestre Olge. Če Bogdana pogubite, ste uničili Jesenovo hišo. Dovolj za njeno rešitev je ena sama vaša besedica. Prosim vas ponižno in z menoj prosita oba otroka pokojne gospe Olge, ki ste jo nekoč tako zelo ljubili. ” Bolnik je bil ganjen in le s težavo se je hotel pošaliti: “Duhovnik ste - pa se potegujete za laž!” “Ne za laž, temveč za sveto resnico, ki, ki je za lažjo skrita. Prepričan sem, da boste kmalu Boga hvalili, da te resnice niste zatajili.” “Če boste še eno minuto ostali tu, bom umrl. ” “Takoj grem, seveda grem. Obljubite mi, prosim, v božjem imenu. Obljubite, da ne boste obdolžili Bogdana smrti. ” “Obljubim! Vse obljubim - samo odstranite se... ” * * * “Tako je, dragi moj Bogdan, ” je govoril duhovnik, ki je bil že pol ure v živahnem razgovoru s preplašenim lantom. “Nič se ne boj, da bi gospod Rajner izpovedal zoper tebe karkoli. Kar si si pa naložil za pokoro, ti svetujem, da izpolniš, seveda če si sam trdno uverjcn, da boš mogel postati dober duhovnik, da boš mogel s pridom tolažiti žalostne, razdvojene in objokane. Z mojim priporočilom ti bo gospod dekan napisal lepo nravstveno spričevalo in ljubljanski škof te bo rad sprejel med semeniščnike. Prijatelj moj, danes se ne morem dalje časa pri tebi muditi. Če boš pa zašel zopet v nove težave, me kar pokliči - pa se popoldne vrnem in z božjo pomočjo ti bom rad pomagal--------. ” Krepko je stisnil mehko fantovo desnico in naglo odšel. * * * Večer je. Olga kleči pred Marijinim kipom. Turška Mati božja ozdravlja vsak dan bolnike. O ko bi hotela ozdraviti tudi gospoda Rajner ja! Lepo prosim, lepo prosim, ozdravi ga! Reši ga, ker sicer bo umrl brez svetih zakramentov! Reši ga - ker sicer bo Bogdan obupal! Reši ga, ker sicer bo tudi očka umrl! Olga sname mamino podobo s stene in si jo pritiska na lica in srce: “Pomagaj mi, da bom pravilno molila. Ne zapusti nas zaradi Bogdana, ki si ga tako prisrčno ljubila!” Dobre pol ure je že klečala pred belo Madono, v eni roki držeč rožni venec, v drugi pa mamino sliko, ko se rahlo odpro vrata in zadržan glas zašepeče: “Olga, ali spiš?” Deklica se dvigne in vzklikne: “Ne, Bogdan, ne spim. Le pridi!” Srce se ji bolestno skrči, ko se zagleda v njegov spačeni obraz: “Ne boj se, Bogdan, mama neprestano moli za naju. Poklekni in moli z menoj!” Bogdan se zruši k sestri na kolena in jo prosi: “Olga, ti moli namesto mene. Mene tišči v grlu in ne morem moliti. ” In takoj prisluhne Olgičinemu Pobožnemu šepetanju, opazuje njena upadla lica, njene zaupanja polne solzne oči in nežne bele ročice z rožnim vencem in mamičino fotografijo - to je sestrica, ki še vedno tako prišrčno ljubi svojega brata, čeprav je imel namen umoriti človeka. Kako moli zame 1 Saj ne ve za koga moli, ne ve, Itako temno je tam, kjer sem jaz. Niti sluti ne, s kakšno slastjo sem se vrgel satanu v naročje, da bi ubežal peklenski bolečini v lastnem srcu. Zdaj Sele sem se zbudil iz svoje blaznosti. Ves ogenj je nenadoma ugasnil in v srcu ni ostalo drugega, kot smrtna tišina - razvaline - kup pepela - strašno kesanje - groza nad samim seboj in bojazen, da se bo zločin končal s smrtjo ranjenca - strah pred odgovornostjo, pred razkrinkanjem in kaznijo. Že sem začel obupavati. Kako moram biti hvaležen svojemu dušnemu pastirju, ki je Rajnerja pregovoril k molčanju in da sem po njegovem prigovarjanju končno mogel iz srca odpustiti njemu, ki je povzročil pokojni mami toliko gorja. Bogu samemu sem se drznil vzeti iz roke sodno oblast. Postal sem strahoten sodnik žaljivca svoje blage matere. - Nenadoma pa je stopil predme SODNIK iz višav - Kristus v vsej svoji moči in svojem veličastvu. Ob tem razmišljanju je popadla Bogdana nenadoma želja, da bi govoril z gospodom Marjanom Rajnerjem. Toliko mu ima povedati in na vsak način ga mora prositi odpuščanja. Edino pogovor ž njim me bo privedel do Popolnega miru. - Medtem je Olga končala svojo molitev: “Zebe me.” “Hladno je. Pojdi v posteljo!” Olgica uboga. Svečo pred Marijinim kipom pusti goreti, rožni venec in mamino sliko pa vzame s seboj v posteljo. Zaspana je in hudo utrujena - pa ne sme zaspati, temveč čuti in moliti, ker stiska je velika... Tedaj pa, ko se Bogdan tiho plazi iz Olgičine sobe, stopi teta Gizela iz bolnikove sobe in vzklikne: “Premisli, Bogdan, Marija je naredila čudež! Gospod Rajner spi spanje zdravega človeka. Hvala Bogu, vse bo še prav in dobro!” * * * Marjar^Rajner se je zbudil. Zateglo vpraša gospodično Gizelo, ki je pripravljala zajtrk: “Kaj pa je rekel sinoči zdravnik?” “Bil je zelo zadovoljen, ” odvrne Gizela in zardi ob misli na slavospeve, ki jih je sinoči zapel zdravnik na čast njeni skrbnosti in spretnosti pri strežbi; bolnika. “Nevarnost je, da se me loti tuberkuloza, ” meni Rajner pesimistično. “Zato pa morate veliko jesti - veliko in dobro I Kako bo prijetno, ko boste čutili sleherni dan več moči in živahnosti. ” Pričela sta z zajtrkom. Napredek je bil v tem, da je nesel bolnik nekaj žlic že sam k ustom - seveda je kmalu omagal. Prevažno delo je vztrajno nadaljevala gospodična Gizela, dokler ni bil pladenj prazen. Ko je bolnik zadremal, je dobra strežnica odšla tiho iz sobe. Vsak večer, ko so zaprli trgovino, je prišel k bolniku na obisk hišni gospodar Metod Jesen. Marjan se ga je vsakokrat iz srca razveselil, ker je znal gospod Jesen tako prijetno kramljati o vsakodnevnih dogodkih v trgovini in v mestu sploh. Bolnik je govoril le malo, poslušal pa je silno rad, da mu ni bilo treba premlevati vedno enih in istih težkih misli o sedanjosti in bodočnosti. Vsakokrat je Jesen pred odhodom vprašal bolnika, ali nima morda kakih pritožb glede postrežbe. “Nikakor ne, gospod Jesen, gospodična Gizela se le vse preveč trudi in zame žrtvuje. Vašo hišo bom priporočil po svetu kot sijajen sanatorij, ” se je skušal gospod Rajner pošaliti. “Ne pretiravajte! Priznati pa moram, da moja sestra, to staro dobro dekle, stori z najbolj Sim srcem, kar pač zna. Razumeti pa morate tudi, da izgubi vsaka hiša kolikor toliko ravnotežje, če jo nenadoma gospodinja zapusti... ” Tu se mu beseda zatakne in pogled se mu dvigne k bledi fotografiji v zlatem okviru, viseči na nasprotni steni. Tudi bolnik pogleda podobo in vpraša: “Ali je to ona?” “Da - to je bila ona - prva leta najinega zakona. Toda po pravici rečeno: bila je še mnogo lepša. V naročju ji počiva Bogdan, še čisto majhen. V kakšnega čudovito lepega fanta se je ta deček razvil! Če bi kdo površno gledal člane naše družine, bi si moral misliti: gosppd Jesen si je s polno zajemalko nanosil srečo v svojo hišo —. Pa - žal - ni bilo tako. Ves moj trud se je sprevrgel - vse se je obrnilo na bridkost. ” “Zares mora biti hudo, če človek nenadoma izgubi najdražje bitje v družini... ” “Grenko je to - resnično grenko, ” odvrne gospod Metod in se spusti v naslanjač. “Nekaj posebnega pa je, da je bil v meni vsa leta nenehan strah na kakšno katastrofo. V začetku sem mislil: neko jutro se bom zbudil - žena pa je brez sledu izginila. Take sreče, da bi človek obdržal za stalno bitje, ki ga zares ljubiš - take sreče ni na svetu. Pozneje so prišle druge nevšečnosti in skrbi zaradi njenega rahlega zdravja. ” “Ali je bila gospa pogosto bolna ?” “Bolna? Kako bi se izrazil - vse je bilo bolj na duševni podlagi. S svojim življenjem ni bila zadovoljna, zato je vplivalo nanjo vsako obolenje huje kot na druge ljudi. Pogosto jo je mučil glavobol. Mnogo je na skrivaj prejokala. Vsakega tujca se je prestrašila. Zares je bila nad vse siromašna! ” “Morda bi ji pa zdravniki pomagali. Imamo slovite Specialiste za duševne bolezni. ” “To je ravno tista velika škoda, da nismo jemali njenega stanja resno. Spočetka sem mislil, da je domotožje po Bledu, nosečnost, težek predčasni porod Bogdana. Tedaj več tednov ni vživala skoro nobene hrane in je telesno popolnoma shirala. Nekoliko bolje je bilo, ko je prišla na svet Olga. Ko pa je umrla njena mati na Bledu, je bilo vse končano. Tega udarca moja žena ni mogla več preboleti, zakaj silno je bila povezana s svojo mamo. Pozneje so nastopile težave z Bogdanom, ki se nikakor ni hotel posvetiti trgovini, ampak se je poglabljal le v narovoslovne vede in umetnost. Pokojna žena ga je ob vsaki priliki zagovarjala in mu stala ob strani. Tako se je senca med nama vedno bolj zgoščevala... Toda oprostite, predolgo vas mučim s tem žalostnim pripovedovanjem,. „ ” “Ne, ne!” vzklikne bolnik. “Vaša zgodba me je silno zanimala, zakaj vse, kar zadeva vašo hišo, je zame zelo važno.” “Bog ve, da bi mi bilo tisočkrat ljubše, ko bi ležal v postelji jaz namesto vas - seveda, če bi vam s tem mogel odvzeti trpljenje.” “Ne delajte si skrbi! Niste vi krivi moje nesreče-------.” Gospod Jesen se je sunkovito dvignil, se priklonil bolniku in brez besede tiho odšel... Pa tudi jaz nisem kriv! - nisem kriv, da je imela Olga v sebi nagnjenje k melanholiji. Kaj se brigam za skrbi in težave tega poštenega trgovca ? Jesen je dobil ženo, po kateri je hrepenel. Če ni bila zanj vedno smehljajoč angel - je bila pač smola. Kolikim se tako zgodi. Nič popolnega ni na tem svetu. Potem pride polagoma spoznanje, da je ljubezen oboževane žene že davno nekdo drugi ukradel. V začetku je bil vse preveč pogreznjen v svoje trgovske opravke, da bi mogel kaj takega opaziti. Njegov cilj je bil dvigniti trgovino, pomnožiti imetje in po veličastni svatbi pripeljati na dom ljubko ženo. Medtem ko je delal ubogi ženin prelepe načrte, je ležala njegova izvoljenka v gozdiču ob blejskem gradu v naročju tujca... Zame je bilo to pač doživetje, lepo prijetno doživetje... In po dvajsetih letih? Nenadoma stopi predte blazen fant in te ustreli, češ da si ti glavni vzrok materine smrti in nesreče, ki se je s to smrtjo zgrnila nad Jesenovo hišo. Kaj zdaj? čimprej proč iz te hiše! Če je telesno tako plačal - ne sme pustiti, da pride še do duševne katastrofe. Vse življenje je bil ponosen na svojo svobodoljubnost in lahkomiselnost. Odkod te resne misli? Domov mora! Prej pa mora na vsak način govoriti z Bogdanom. Zvedeti mora, odkod pozna fant tako točno davno mladost svoje matere. Olga mu tega ni mogla povedati. Nemogoče! In zakaj hrani fant le zase to skrivnost? Pravzaprav bi ga moral sovražiti - pa ne! Fant mu je celo zelo simpatičen. Kar zaželi si, da bi imel pred seboj elegantnega vitkega mladeniča. * * * Rahlo trkanje - v sobo stopi Olga. “Dobro jutro, gospod Marjan! Vrnila sem se od jutranje božje službe. Teta je danes s pobožnostmi močno zaposlena in je pustila za nekaj časa postrežbo meni. ” “To je pa zelo dobro znamenje!” “Pa kako dobro znamenje! Poglejte, kakšne dobrote sem vam prinesla. Jetrno pašteto, mehko kuhano jajce, kompot, maslene kruhke, pecivo z marmelado, surovo maslo, kavo, mleko. Vse to sem sama pripravila.” Ko razklada pred bolnika posodice, se veselo smeji, kakor se je nekoč smejala njena mama. Rajner si jo natančno ogleduje. Prav taka je: žametno črne oči, dolge veke, mlečno svetla koža, muzikalični padec njenega glasu, njene prožne kretnje. Najraje bi ji zaklical: Otrok, kako si srčkan! - pa se je zatajil in dejal: “Gospodična, vi imate pa za vašo starost neverjetno prijeten nastop. ” “Se vam zares tako zdi?” “Vidim, da se vaš očka in vaša teta trudita, da bi iz vas izoblikovala naj čudovitejši dekliški ideal.” “Joj, kako lepo ste to povedali. Ob prvi priliki jima bom to razodela - toda ne bom se izdala, da imam to od vas, ” “Prav je tako. Ne smete me izdati, ker bi sicer s tem pri obeh dobrotnikih zapravil ugled in simpatijo.” “Tega se pa le nikar ne bojte. Vsi vas imamo zelo radi: midva z očkom, teta, tudi Henrik in Ančka. Zares, vsem ste močno všeč. ” “Hvala za toliko poklonov, - Kaj pa vaš brat Bogdan? Ali je mar bolan? Nič ne slišim o njem.” Olga preplašeno sklene roke: “Bolan? Ne, ni bolan. Jutri prične z delom v trgovini. Oče hoče, da postane odličen trgovec, toda...” “Toda tega ne mara...” “Res, tega ne mara. Toda pomisliti! Po končani maturi čepi neprestano v svoji sobici...” “To ni prav. Prakticirati bi moral čez počitnice, jeseni pa oditi v Trst ali na Dunaj na višjo trgovsko šolo.” “Zatrgovino nima nobenega smisla. Najraje bi venomer študiral fiziko, kemijo, matematiko, naravoslovje in ne vem, kaj še vse - pa zdaj tudi za te stvari nima veselja. Odkar je umrla mama, je popolnoma propadel. Ali ste zelo hudi nanj ?” “Zelo? Ne bi rekel. Sicer pa ne bi bilo nič posebnega...” “Seveda ne bi bilo. Toliko ste pretrpeli zaradi njega.” Olgi se vdero solze po licih in bridko se zjoka. “Ne jokaj, ljuba moja Olgica! Zadnje čase si že vse preveč prejokala. ” “Oprostite! Zares se nisem mogla zdržati.” Olga si obriše z robčkom solze in se ljubeznivo nasmehne. V sobo stopi gospodična Gizela v svoji svečani mašni obleki in z velikim molitvenikom v roki: “Dobro jutro, gospod Rajner. Nedelja je danes in z Bogom se moram temeljito pogovoriti. Obravnavati moram ž njim vse dogodke celega tedna in ga prositi podpore in pomoči. Prepričana pa sem, da vam je Olga dobro postregla.” “Zares, odlično! Tako ljubko je z menoj kramljala, da niti zapazil nisem, kdaj so izginile vse dobrote, ki mi jih je na pladnju prinesla. Le poglejte, vsi krožniki in vse skodelice so prazne.” “Kako sem vesela! Olga, ti si zares prava mojstrica!” Olga se bolniku ljubko nasmehne, vzame pladenj in odide. “Prinašam vam lepe pozdrave od gospoda kaplana Jakoba Novaka. Zaupal mi je, da vas sleherni dan vključuje v najsvetejšo daritev.” “Vključuje?” se veselo zasmeje bolnik. “Ali nisem že dovolj vključen? Nikdar si nisem predstavljal, da bom kdaj takole zvezan in vključen v tole strašno posteljo. ” “Ljudje me pogosto izprašujejo, kako je z vami - pa vsakemu odgovorim, da ste angel potrpežljivo' sti. ” “Kaj pa je zopet to? Za božjo voljo, vi celo lažete! Komaj pred dobro uro ste bili pri spovedi in svetem obhajilu - pa že lažete. To je strašno!” “In vendar, dragi gospod Rajner, vi ste zares angel - vsaj v enem pogledu.” “In to naj bi bilo?” “Zato, ker nočete škodovati našemu Bogdanu, čeprav bi bili upravičeni« Niste maščevalni. ” “Zakaj mi govorite o tem?” “Sama ne vem. Morda zato, ker sem tako vesela. Bila sem pri božji službi in prinašam vam najlepSi pozdrav od Gospoda Jezusa samega* Pogled z Vršiča prinaSam vam pozdrav od neskončno usmiljenega in neskončno dobrega Boga.” Kakšna čudna ideja! Ljubi Bog da me pusti pozdraviti? Do zdaj sem se prav premalo menil zanj - zdi pa se mi, kot da se je Bog začel zame zanimati. Celo življenje sem hlastal edinole za užitki in prijetnostmi - naenkrat pa me zadene prav v sredino srca najbolj nabrušen nož. Bog je Postal name pozoren. Božja pozornost pa prinaša s seboj velike nevšečnosti, kot recimo to prokleto dejstvo, da ležim tu brez moči in obravnavam tvarino, ki mi je bila vedno zoprna. Krščanstvo me ovija s svojo moralo. Strašno je dejstvo, . da ležim v hiši gospoda Jesena, ki sem mu ukradel ljubezen njegove žene in z njo vso njegovo srečo. Bogdan pa - morda moj otrok - je nesrečen, kot njegova pokojna mati. Razumljivo je, da je streljal name v slepem sovraštvu. Olga pa je mrtva in ne da se nič zboljšati, nič spremeniti. Tu ležim... Vsi so do mene tako dobri in ljubeznivi in še celo ganjeni zaradi moje plemenitosti. Siromaki ne vedo, koga imajo pod streho. Le dva sta, ki vse vesta: Bogdan in kaplan. To sta dva moja kruta sodnika. Tretji sodnik pa se mi je že začel javljati prav v globini mojega razdvojenega srca - božji Sodnik! Kaj je z menoj ? Če trezno pomislim, moram reči: to ni mogoče! - in vendar je res. Kristus je moj tretji sodnik. Kristus mi govori v srcu in mi ga muči. Ali sem se v teh nekaj tednih tako silno spremenil in pomehkužil ? Ali ni tega kriva gospodična Gizela, ki mi vsako popoldne bere sveto pismo in govori o čudovitih potih božje previdnosti? Dopoveduje mi, da me bo lurška Gospa popolnoma ozdravila. “Neštetim je izprosila dušno in telesno zdravje - tudi vi boste deležni njene dobrote in njenega usmiljenja-----. ” Saj ne vem, kaj se godi z menoj! Boga čutim v svojem srcu... Boga! Boga! - to pa je največja nesreča. Poražen sem! V mojem srcu živi najstrožji Sodnik - Kristus------ * * * Rahlo se odpro vrata. Neslišno stopi v sobo visoka postava. Temno je, le v kotu plapola drobna rdeča lučka pred kipom lurške Gospe. Iz globoke dremavice odpre bolnik oči in preplašeno gleda poznega gosta. Sele polagoma spozna v njem Bogdana. S slabotnim in hripavim glasom dihne: “Bogdan, stopite k meni! Lepo prosim, ne delajva drug drugemu življenje še bolj grenko kot je. Tu sem sedite, da se do kraja pomeniva. ” Lučka pred Marijinim kipom je tedaj močneje vzplamtela in obsijala dva bleda udrta in shujšana obraza z velikimi svetlimi očmi. Bogdan pogleda začudeno Marijin kip in vpraša: “Odkod imate lurško Gospo?” “Olga mi je kupila ta kipec. Pred njim mi prižiga lučko in trdi, da me bo Marija popolnoma ozdravila. ” “Tudi meni je kupila Olga podoben kipec. Zdi pa se mi, da me je lurška Gospa že pozdravila... ” “Poslušajte me, dragi prijatelj!” začne Marjan počasi. “Povedati vam moram, da vas dobro razumem. Vse sem razmislil temeljito v tej postelji - v dolgih nočeh brez spanja----------• Mnogokaj sem zagrešil in spoznal sem. kako smo vsi siromašni in zavrženi. Seveda vaša teta Gizela bi dejala: Čudovita so pota Gospodova - Bog nas ne bo zapustil...” “Rekli ste, da me razumete - pa kar verjeti vam ne morem, ker ne veste tega, kar vem jaz. ” “Bogdan, že davno sem vas hotel vprašati, kako ste mogli zvedeti preteklost svoje matere in kaj vam je vlilo poguma, da ste s smrtnim sovraštvom nastopili zoper mene. Kar verjeti ne morem, da bi vam vaša mama govorila o meni?” “Ne!” vzklikne Bogdan. “Sama ni nikdar izgovorila vašega imena. Našel sem njen dnevnik prav slučajno v omari za perilo. Tam sem namreč iskal pisma, ki sem jih ji pošiljal iz Benetk in Trsta. Vedel sem namreč, da je v omaro za perilo spravljala raznovrstne spomine. S silo sem odprl omaro, 3° preiskal in - našel njen dnevnik. ” “In si bral njen dnevnik?” “Da, v petek takoj po pogrebu sem ga prebral do konca. Nato ste se nenadoma pojavili vi in - zblaznel sem... ” Bogdan zdrkne na kolena, si zakrij6 obraz z dlanmi in se bridko zjoka: “Postal sem morilec - ubijalec. Strahotno sem grešil zoper Boga i11 I zoper vas. Prišel sem k vam, da vas prav ponižno prosim odpuščanja. Tako ne morem živeti dalje. Bogu sem sveto obljubil, da postanem duhovnik, ako mi vi odpustite in me rešite...” Marjan Rajner se dvigne s postelje. Ves ganjen pritisne Bogdana na srce in mu šepeče: “Ti meni odpusti, sin moj, ker sem ti uničil mamo. Rekli so mi, da je bil tvoj porod poldrugi mesec prezgoden - pa ni tako. Bogdan, ti si moj sin! Odpusti svojemu očetu!” Bogdan pa ni mogel govoriti; objemal je Rajnerja in jokal... “Ljubi sinko, iz srca sem ti hvaležen, da si mi do malega uničil moje življenje. Stal sem že na pragu smrti. Tam pa sem - sicer z odporom videl novo življenje, življenje v Bogu.. Po dolgih bojih na bolniški postelji sem začutil, da imam poleg sebe in v sebi Boga. Zdaj sem prvikrat v življenju zares srečen-------. ” Tako sta sedela na postelji oče in sin in se pogovarjala celo noč o Bogu in veri, o ljubezni in sovraštvu, o nedolžnosti in grehu, o najplemenitejši lepoti, ki raste iz trpljenja. Skovala pa sta tudi prelepe načrte za bodočnost Jesenove hiše. Poslovila sta se šele, ko je zazvonilo k jutranji maši - oba z najmočnejšo voljo, da bosta načrte točno izvedla. * * * Gospodična Gizela Jesen se tisto jutro vrne iz cerkve v svojo sobo, kjer najde presenečena Bogdana, ki jo že nestrpno pričakuje. Prime jo za roko in jo pelje k naslonjaču: “Teta, sedi in poslušaj! Tvoja molitev je rodila prelepe sadove -----. ” In z vnemo začne razkladati načrte, ki so zrasli tisto noč v Rajnerjevi sobi. Kakor zamaknjena je sedela dobra ženica v fotelju z molitvenikom in rožnim vencem v rokah in poslušala, kakšne čudovite načrte sta preteklo noč skovala dva moža, ki imata srce na pravem mestu. Vsaka potankost je bila jasno začrtana: Gospod Marjan Rajner se vrne čez nekaj dni domov na Dunaj, kjer bo zopet prevzel vodstvo svoje tovarne, ki pa tudi za čas njegove odsotnosti ni trpela škode, ker je imel izvrstnega namestnika; Bogdan odide jeseni v bogoslovje v Ljubljano; Olga bo šla v gospodinjsko šolo, kakor želi oče; Henriku bo preskrbel gospod Rajner mesto v eni izmed najuglednejših trgovin na Dunaju, kjer bo imel priložnost dve leti prakticirati in izpopolniti svoje trgovske izkušnje; po dveh letih bomo slavili poroko Henrika in Olge; oče in teta bosta vzdrževala trgovino in gospodinjstvo, gospod Rajner pa jima bo s svojo pomočjo vedno na razpolago. Tedaj sunkovito potrka in že stopi k njima nenadoma ves razigran gospod Marjan Rajner v jutranji halji in jima pove veselo vest, da je pravkar govoril z Metodom Jesenom, ki je v vse njune načrte po prav kratkem obotavljanju privolil. Vsa blažena vzklikne tedaj teta Gizela: “Pa pravijo, da se čudeži nič več na svetu ne gode! Ali ni naredila lurška Gospa dosti velik čudež, ko je priklicala iz smrti in krvi v Jesenovo hišo življenje in najlepšo pomlad, polno upanja in resničnega veselja! Zares so čudovita pota božje previdnosti!” KONEC Kaj nam y>a »uczejc. . . Vidiš ga svetohlinca, kako danes na sveto nedeljo slamo nosi, zjutraj je pobožno klečal v cerkvi, in poslušal, kako nam je oče govoril, da v nedeljo ne smemo delati, ampak moliti. Pobožno je šel za ofer pred oltar, in dal deset pa j s, ko jih je petkrat v roki obrnil. On, ki bi lahko dal sto rupij, pa se mu ne bi nič poznalo (sto pa j s je ena rupija, in sto rupij bi bilo nekako dvajset dolarjev). Seveda, ker je bogat, pa lahko vse to dela, in nikdo mu nič ne bo rekel. Bomo videli kaj bodo meni rekli drugo nedeljo. Jim bom nekaj zaigral. In Jotiš (Žotis) Midde se je tiho smehljal v svojo brado. Sosedje so mu prigovarjal: “Žotis, Prano Kanji je prosil za dovoljenje pri patru, ker je slamo pripeljal daleč iz polja včeraj zvečer, v soboto, in sedaj kaže za dež, in če se -slama zmoči, ne bo mogel hiše prekriti... v sili je bil in dobil zato od misijonarja dovoljenje, saj se v sili lahko dela. ” Drugo nedeljo je Žotis šel k zgodnji maši in ko so ljudje odhajali od kasne maše ob devetih, so ga videli, kako je upr ege 1 v plug dva močna volička in zaoral na njivi ravno pred cerkvijo. Kaj nam pa morejo, morejo... je zapel Žotis, ko so ga ljudje začudeno gledali in mu prigovarjali, da bi prenehal z oranjem, danes na Gospodov dan... pa jim je odbrusil: “Če Prano Kanji lahko slamo nosi v nedeljo, zakaj jaz ne bi smel orati na isti dan... potrebno, ali nepotrebno, kaj me briga. Oral bom, kaj nam pa morejo. Kaj mi more misijonar, kaj mi more Cerkev, naj pokažejo. ” Ljudje so žalostni odhajali mimo njega na svoje domove. Še nekaj tednov so govorili o predrznem Žotisu, pa pozabili vse. Toda vse dolgove je enkrat treba poplačati, tudi najmanjše. Preteklo je več let, nikdo ni več mislil na Žotisa in njegovo delo. Žotiseva hčerka se bo poročila v daljni vasi, in šel je njen oče s prijateljem, da vidi v kakšno hišo bo šla mlada nevesta. Bogat kmet je, ima lepo hišo in dosti polja, dve “gole” (okrogle shrambe za rižo) pa dva para volov j in deset suhih krav. Ne bo lačna in bo lepo oblečena, pa še zlatih in srebrnih okraskov in zapestnic bo dobila cel kilogram. Dobro sta bila pogoščena in se proti večeru vračala na veliko cesto, kjer bosta sedla v avtobus, ki jih bo pripeljal blizu doma. Avto je bil kasen, in ob cesti je gostilnica. Pa sta vesela junaka dobro pogledala v kozarec palminega vina, en kozarček ali pa dva, to še mal korajžo da. Objemala sta se od ginjen j a in s kor o prešlišala da se je avto bližal. Gostilničarjev mali sinček je priletel iz ceste in jim zaklical, da je avto že pred hišo. Pobrala sta svojo culico in hitela na cesto. Res, avto je že skoraj kraj hiše. Žotisev prijatelj Bhuto je prvi vstopil, in za njim se je kolovratil Žotis, stopil je na stopnico avtobusa, in zgrešil držalo ob vratih in padel na cesto. Ravno na desno roko je padel in v komolcu ga je hudo zabolelo. Priskoči kondukter iz avta in mu pomaga v voz. Ko je prišel domov, je videl da mu je roka kar vsa modra, in v komolcu ga je silno bolelo. Drugi dan Žotiš je zaoral pred cerkvijo v nedeljo zjutraj gre vaSkemu doktorju, ki mu da vsakgih zeligč in zdravil, ali roka se ni pozdravila. Čez tri mesece sem ga videl, kako je z roko v obvezi gel mimo misijonske hiše. “Žotis, kaj ti je,” sem ga pobaral... “Na nasipu pri higi sem padel, pa si nekaj roko pogkodoval” se mi je debelo zlagal. Ker ima veliko družino, ženo in gest otrok, gtiri deklice, ki hodijo v golo in dva majhna dečka, se mi je zasmilil, kdo bo hranil to veliko družino, če oče ne bo mogel delati. Poslal sem ga Materi Tereziji v Kalkutto, ki ga je spravila v bolnignico. Tri mesece je bil tam, operirali so ga, in mu roko uredili, toda nič več je ne bo mogel rabiti, trda je v komolcu, da jo ne more rabiti za delo in tako z levo roko je (kar je silno poniževalno za Bengalca, za katerega je leva roka nečista, kot večinoma povsod na Vzhodu). Z levo roko pige, kadar pige pismo svoji hčeri v daljni vasi in sam mi je priznal neke nedelje: “Oče, vidite to mojo trdo desno roko, s to roko sem oral v nedeljo pa me je Bog ‘pogtrafal’, prav mi je, zaslužil sem to”. Pa ni več rekel in ni zapel “Kaj nam pa morejo, morejo”. More vse Oni, tam gori nad zvezdami, ki se ne da sramotiti... “Oče, --moja Pavlina in sosedov Andrejček sta vsa zaljubljena čez ugesa, začnite oklice drugo nedeljo, pa bo vse dobro., naj se vzameta, in poročita, pa bo mir..tako je zjutraj prihitel k Patru Poderžaju kmetič iz daljne vasi, iz Žote, ime mu je bilo Nor en Haldar... pa je pater Stanko pogledal skozi svoje naočale naNorena, in mu rekel mirno in tehtno: “Noren, poglejmo, če sta dovolj stara za poroko, meni se zdi Pavlina Se majhna in Andrejček tudi ge ni 18 let star... ” “Nič zato, oče, ” je hitel Noren, “četudi ge nimata let, bosta pozneje dorastla in dopolnila starost, ki jo cerkveni zakon zahteva, žvežite jih čim prej, da bo držalo kot skala kost... ” Odprl je pater Poderžaj debelo krstno knjigo in začel računati... “Pavlina je stara trinajst let in gest mesecev, in Andrejček pa gestnajst let dopolnil.. Noren, nič ne bo, dekle mora čakati ge leto in pol, da bo petnajst, ne en dan manj, in Andrejček bo pa ge čakal dve leti, da bo izpolnil osemnajst let...” (Fantič sem star gele osemnajst let, pa hoče me Česar k Soldatom imet, kot smo v stari časih peli na vasi, v slovenski deželi)... Pa se je Nor en razhudil: “Ne bo nič, ne moreta čakat, sta preveč neučakana, in ljubezen je kot ogenj, ko te prime, ga nobena voda ne more pogasiti.. Vi nič ne veste o tem, ker sami niste poročeni, gospod misijonar. .. ”-je rentačil Noren.-* “dobro, če pa Vi nečete, bom pa Sel drugam, bom pa Sel k protestantom.in oni bodo blagoslovili poroko... ali pa Se kam drugam, a poročila se bosta, in Se letos, pa storite kar hočete. ..kaj nam pa morejo, morejo, morejo...” Žalosten je pogledal misijonar Nor ena. “Noren, Noren, dobro prej premisli, z Bogom se ni Šaliti... Cerkven zakon je tak, za bogatega in za revnega... saj veS, da je Šorol Bhuje, ki je bogat in ima denarja kot peska, vendar moral čakati s poroko, četudi je bilo vse pripravljeno, ker je bil njegov sin tri dni premlad, in vsa gostija je morala čakati, da je bil polnih osemnajst let star... ” “Bomo videli, če vi nečete, bodo pa drugi pripravljeni. ” In odSel je k protestantskemu pastorju. “Stvar je taka, katoliSki duhovnik neče blagosloviti poroke moje Pavline in sosedovega Andreja. Pravi, da nimata Se let, potrebnih za poroko. Pri Vas je lažje. Opravite delo, drugače se boda pod vrbo poročila... ” In dobri stari pastor mu je odkimal. “Noren, ti vero prodajaS za to poroko, da ugodiS svoji hčerki. Pri nas tudi rabimo določeno starost, petnajst za dekle, in osemnajst za fanta... Ne bo nič... Lahko prihajaS v naSo cerkev, ker sedaj ne boS več mogel v vaSo, toda s poroko ne bo nič, morata biti dovolj stara..,.” “Pa se bosta poročila pod vrbo, ali pod palmo”, je zakričal Noren. “Vsi lepi načrti so mu Sli po vodi.” Popeljal je oba mladenca v Kalkutto. Dobro plačani jezični doktor mu je ponaredil listine, da imata oba že po zakonu določeno starost za poroko in stopila sta pred sodnika na sodniji, ki ju je vpraSal, če sta prosta, in če se hočeta vzeti kot mož in žena; pa Se dve priči sta bili, dobro natrkani, da ja ne bi kaj krivega rekli. Podpisali so se. To se pravi, vsak je pritisnil svoj palec, ki ga je prej dobro namazal s črnilom, na papir, kjer je kričala velika packa, in pod njo je sodnik napisal imena Pavlina Haldar, Andrej Mondol... Šli so domov. Ljudje so bili Žalostni, ali Noren se je šopiril, kaj nam pa morejo, morejo, morejo. Vidite, ker jih misijonar in padri nista hotela poročiti, jih je pa sodnik na sodniji, ,pa kaj mi morejo... Nič se ni zgodilo, le ljudje so bili žalostni, ko so videli kako živita ta mladenca na pohujšanje cele vasi. Vsi so jih po strani gledali, muslimani in hindi, in katoličani in protestanti. V nobeno cerkev nista šla. Na kraju, ko je v nedeljo vsak Sel ali v katoliško ali v protestantsko cerkev, se je Noren odločil, da jih pošlje v protestantsko.. Tri leta so pretekla; živela sta kar tako. Sedaj bi bilo čas, da se enkrat uredi ta zadeva. Šel je Noren k protestantskemu pastorju in ga zaprosil da blagoslovi poroko, saj sedaj imata potrebna leta. In padri je res storil. Toda Noren ni mogel dolgo prenašati, vleklo ga je nazaj v pravo Cerkev. In nekega dne je počasi prestopil v Khariju k misijonarju. “Oče, grešil sem. Ali ni odpuščanja za moj in naš greh? Kar bo pokore, vse bom opravil, samo sprejmite nas nazaj v Cerkev. ” In čez par mesecev je Noren javno in glasno v cerkvi pred vsemi priznal: “Dragi sobrat je, odpustite mi kot mi Bog tudi odpušča moj greh, ker sem dal tako pohujšanje vam vsem in celi cerkvi. ” In zopet je lepo prihajal v cerkev, in njegova Pavlina tudi, in njen mož Andrej. Misijonar je krstil deklico ki je bila rojena že prej. In še par otrok je Bog poslal v to družino. Vsi so lepo v miru živeli, toda vsak dolg je treba poplačati do zadnjega vinarja, včasih že tukaj, ne šele na drugem svetu... Pred več meseci sem šel obiskat vasico, kjer živi Noren in njegova hčerka Pavlina poročena z Andrejčkom. Ni jih bilo v cerkev, pa sem poizvedoval zakaj nista prišla. “Oče, Andrej je hudo bolan, ne bo več živel, ” so mi povedali sosedje. In drugi dan v nedeljo po sveti maši, sem šel obiskat Andreja. Prinesel sem mu sveto obhajilo, saj bom zopet šele čez en mesec prišel v to vas. Kar streslo me je, pred seboj sem našel na verandi hiše ležati bolnika, kar prepoznal ga nisem. Suh kot trska, le kolena in komolci so mu bili o to Ceni. In suho je kašljal: “Oče, reši me, reši me, umiram. ” In žena Pavlina je objela moje noge, in prosila, da se mi je kar srce trgalo, ko so okrog nje klečali in jokali štirje nedorastli otroci. “Oče, reši mi moža, kdo bo za nas skrbel... oče reši ga.” Opravil je dobro spoved in prejel Zveličarja in se malo umiril. Cela vas se je zbrala okoli bolnikove postelje, pa to ni bila postelja, v našem pomenu, le slamnata preproga, na kateri je ležal na verandi. Pred vsemi je bolnik izjavil glasno in jasno: “Oče, ta bolezen je božja kazen. Nisem poslušal Cerkve, ko sem bil mlad in živel v divjem zakonu in Bog me sedaj kaznuje, petnajst let po tistem dogodku. Iz njegove roke vzemam to bolezen za Vasica, v kateri sta živela Andrej ček in Pavlina; njuna hčerka Šundori (*) pokoro. Naj bo Bog usmiljen z menoj in z mojo družino... naj se zgodi njegova sveta volja... ” Poljubil je križ, ki sem mu ga dal v roko, in oči so se mu orosile. Pavlina je jokala pri mojih nogah, otroci so začudeno gledali in jokali, ko so videli mater v solzah. Ljudje so se mirno in tiho razšli na svoje domove... Še enkrat sem ga blagoslovil in odšel... Nor en si je ruval lase iz glave, in rotil Boga, da mu ohrani zeta in družino... “Zakaj, zakaj vse to, in ravno na našo družino. ” Pa ga je Andrej pokaral: “Božja roka je težka, na kogar pade. Zakaj si se enkrat šalil in se norca delal iz Cerkve; kaj nam pa morejo, morejo, morejo... Bog vse premore, in kadar je njegov čas...” Čez en teden, v nedeljo še pred prvo mašo je prihitel Pav lin in mlajši brat Manik, pa mi povedal da je Andrej zgodaj zjutraj umrl... S križem v roki, še v zadnjem trenutku je prosil Boga za odpuščanje za pohujšanje, ki ga je dal vasi in Cerkvi. In še pred smrtjo je prosil, da se ga spomnite pri sveti maši, da bo Bog milostljiv njegovi duši. Med mašo v pridigi sem omenil ljudem, da je umrl Andrej oni tam v Žoti. In vsi so vedeli, kaj se je zgodilo, saj novica potuje hitro v naših bengalskih vasicah. In prosili Boga za pokoj njegove duše. Šundori, Andrejeva hčerka je sedaj v naši misijonski šoli. Kadarkoli jo srečam, se mi blaženo nasmehlja, saj je pri nas srečna in z vsem preskrbljena... Kaj nam pa morejo, morejo, morejo... Onim, ki verujejo v Boga, ni treba pojasnjevati; onim, ki ne verujejo, mi mogoče pojasniti. - John LaFarge Čudež ni dokaz za onega, ki je hote in načelno ateist. - Kard. Neivman Blagor pokornim, zakaj Bog ne bo nikoli dopustil, da bi zašli. - Sv. Frančišek Šaleški Hudič se ne boji strogosti, marveč svete pokorščine. - Sv. Frančišek Šaleški Nikoli ne smemo izraziti svoj ih mnenj tako, da se jim nismo pripravljeni odpovedati, ako je potrebno. - Sv. Frančišek Šaleški V Njegovi volji je s po polnjen naš mir. -D - Dante Kdor se izogiblje molitve, se izogiblje tudi vsega dobrega. - Sv. Janez od Križa Ne smemo tako vztrajati v zahtevah svojih pravic, kot v zanemarjanju svojih obveznosti. Benedikt XV. Vsi smo zelo preprosti; kadar to pozabino, napak ravnamo. - R.ILBenson V duhovnem življenju ni ravnin; ali gremo navzgor ali pa navzdol. Skoj Sheen SLOVENSKI DUHOVNIKI BAZNIK, Rt.Rev.Louis Baznik, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 BUTALA, Rt.Rev.Mathias Butala, 416 No.Chicago St., Joliet,lil. 60432 GNIDOVEC, Rt.Rev.Albin, 633 Bridger Ave., Rock Springs,Wyo. 82901 JERSHE, Rt.Rev.John, Box 107, Cook,Minn. 55723 KRALJIC, Rt.Rev.John, 390 Missouri, San Francisco,Calif. 94107 POPESH, Rt.Rev.Bernard, Collega & Kenwood Ave., Duluth,Minn. 55811 SCHERINGER, Rt.Rev.Frank, 330 Oak St., Manistique,Mich. 49854 TROBEC, Rt.Rev.Joseph, St.RaphaeTs Home, St.Cloud,Minn. 56301 ZAPLOTNIK, Rt.Rev.John,D.C.L., St.Catherine’s Hospital, 9th & Forest Ave. Omaha,Nebr. 68108 ADAMICH,Rev.Albert, 126 Grand Canyon St., Hoffman Estates, RoselIe,111. 60173 AMBROŽIČ,Rev.Aloysius, Kingston Rd. Stop lt, Scarborough,Ont., Canada AMBROŽIČ, Rev.Bernard,ofm, 66 Gordon, Paddington,Sydney,Australia ARCH, Rev.Joseph, 444 St.John St., Pittsburgh,Pa., 15235 BANDI, Rev.Bonaventure,osb, 1316 Mapleton St., Boulder,Colo. 80301 BARAGA,Rev.Francis, 3547. E.80th St., Cleveland,Ohio 44105 BARBIS,Rev.Rudolph, 29.20 Azle Ave., Fort Worth,Texas 76106 BERAN,Rev.lggy, St.Boniface Church, Koeltztown, Missouri 65048 BLATNIK,Rev.Francis,sdb, 202 Union Ave., Paterson,N.J., 07502 BLENKUSH,Rev.Mathias, 632 Julian St., Denver,Colo., 80208 BOGOLIN,Rev.Leonard,ofm, 386 Geneva Ave.,Highland Park, Detroit,Mich.,48203 BOH TE, Rev. Daniel, 2005 Moore, Denver,Colo., 80215 BOLJKA,Rev.Stanko,cm, 405 Marie Anne East, Montreal,Ouebec,Canada BORGOLA,Rev.Bonaventure,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa., 15906 BREZNIK,Rev.Aloysius, Box 97, Uniontown,Wash., 99179 BREZNIKAR,Rev.Victor, 722 W.AIder St., Walla Walla,Wash., 99362 BROOKER,Rev.Richard,mm, Las Condes Casilla 162v Santiago,Chile ČADONIČ,Rev.William, P.O.Box 700, Lake Arrowhead,Calif., 92352 CAGRAN,Rev.Joseph,ofm, St.Mary’s Seminary, LemontJIL, 60439 CANJAR,Rev.John, 4695 Pearl St., Denver,Colo., S0216 CAREK,Rev.Peter, 1500 Wauwa!osa Ave., Wauwatosa,Wis., 53213 CASL,Rev.Joseph,cm, 95 McDonald Ave., Winnipeg 2,Manitoba, Canada CEGLAR,Rev.Charles,Seminaire Salesien, Mont Don Bosco, Sherbrooke,Ouebec CEGLAR,Rev.Stan!ey,sdb, Sacred Heart Juniorate, lpswich,Mass., 01938 CELESNIK, Rev.Joseph, 840 E.222nd St., Euclid,Ohio 44123 ČEPON,Rev.Dr.Ludvvig, St.Vincent's College, Latrobe,Pa., 15650 ČEPON,Rev.Michael, 6005 So.Marshfield Ave., Chicago,III., 60636 CERPICH, Rev. Richard, 3600 So.Kinnickinnic Ave., Milwaukee,Wis., 53207 CHEMAZAR,Rev.Blase,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll., 60439 CIMPERMAN,Rev.Victor, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 CUK,Rev.Dr.Alphonse, St.Vincent’s College, Latrobe,Pa., 15650 CVELBAR,Rev.Joseph, 45 Prestley Rd., Bridgeville,Pa., 15017 DALEY,Rev.Neil,ofm, 1615 Vine St., Cincinnati,Ohio 45210 DEMSHER,Rev.Ferdinand, 223 - 57th St., Pittsburgh,Pa., 15201 DOBNIKAR,Rev.lvan,osb, P.O.Box 164, Cedarburg,Wis., 53012 DOL Sl N A, Rev. John, 326 2nd St., Nashwauk,Minn., 55769 DO L Sl N A, Rev. Stani ey, 610 - 99th Ave.W., Duluth,Minn., 55808 ERŽEN,Rev.Edward,odm, 1050 No.Clark Rd., El Paso,Texas 79905 FALE.Rev.Richard, 600 Maryhill Rd., Pineville,La., 71360 F AL E Z, Rev. Joseph, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 FERKU L J, Rev. Joseph, 1340 No.lOth St., Quincy,lll., 62301 FERYAN,Rev.Philip,ofm, Chaplain U.S.Army FLAC,Rev.Mirko,sds, 960 So.Šoto St.,Los Angeles,CaIif., 90023 FLAJNIK,Rev.Rudolph,o carm, 100 Harpersville Rd., Newport News, Virginia 23601 FURLAN,Rev.William, 590 John St., Little Falls,N.Y., 13365 FURLEY, Rev.Cyril, 259 Essex St., Brooklyn, N.Y., 11208 GABER, Rev.Francis, 535 - 8th St., Pine City,Minn., 55063 GABRENJA, Rev.Edward,ofm, St.Francis Village, Crowley,Texas 76036 GERMOVNIK, Rev.Francis,cm, Vincentian Fathers, Lemont,lll. 60439 GNIDICA, Rev.Daniel,osb, 217 Mesa Ave., Pueblo,Colo. 81004 GODINA, Rev.Joseph, 600 Altamont St., Marquette,Mich. 49855 GODINA, Rev.Mirko,ofm conv., 330 E.45th Ave., Gary,lnd., 46409 GOLE,Rev.Joseph, Sacred Heart Seminary, Hales Corners,Wis. 53130 GOLOB,Rev.Joseph,osb, St.Martin’s Abbey, Lacey,Wash. 98553 GOLOBIC,Rev.John, 56 Horn Blvd., Sil ver Bay,Minn. 55614 GRABRI AN,Rev.Joseph,osm,Ressester 4 Gelsenkirchenbuer, Westphalia,Germany GRABRIAN,Rev.Victor,osm, 10029 Prescott St.N.E., Portland,Oregon 97220 GRDINA,Rev.Francis,sj, 1911 W.30th St., Cleveland,Ohio 44113 GREGOR,Rev.Joseph,cm, 222 E.Mitchell St., San Antonio,Texas 78210 GREGORY,Rev.Edmund, 104 Cedarwood Dr., Bolingbrook,III. 60441 GROM,Rev.Lawrence,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. 15906 GYORKOS,Rev.Stefan, Calgary,Alberta,Canada HAJNŠEK,Rev.Odilo,ofm, 9546 Ewing Ave., Chicago,lil. 60617 HITI,Rev.Mathias, 520 W.10th St., Waukegan,lll. 60085 HLEBS,Rev.Milan, 1133 Washington Ave., $unnyvale,Calif. 94086 HOBART,Rev.Raymond, 15519 Holmes Ave., Cleveland,Ohio 44110 HOCH E V AR, Rev. Mark,ofm, St.Mary's Seminary, Lemont,lll. 60439 HODNIK,Rev.Emil, St.Bernard’s Church, Abbotsford,Wis. 54405 HOGE,Rev.Benedict,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 HOGE,Rev.Thomas,ofm, 1852 W.22nd Pl., Chicago,III. 60608 HORVAT,Rev.Stefan, 300 Warner St., Walbridge,Ohio 43465 HORVATH,Rev.Francis, 12704 Foothill Blvd., Etiwanda,Calif. 91739 HO RŽEN, Rev. Bernard,osb, St.Bede’s Col lege, Peru,III. 61354 HREN,Rev.lnnocent,op, 505 W.Washington Blvd., Oak Park,III. 60302 HRIBSEK,Rev.Aloysius,sdb, 469 North St., Greenwich,Conn. 06830 JAGER,Rev.Mathias, 15519 Holmes Ave., Cleveland,Ohio 44110 JAKLICH,Rev.Francis, 10100 W.BIuemound Rd., Milwaukee,Wis. 53226 J AN,Rev.Ivan,cm, 739 Brown Line, Toronto 14,Ont., Canada JAZBEC,Rev.Stanle/, 2858 Ninth St., Riverside,Calif. 92501 JENKO,Rev.Aloysius, 595 Minneford Ave., New York,N.Y. 10464 JENKO,Rev.Valerian,ofm, 66 Gordon, Paddington,Sydney,Australia JERASA,Rev.Francis, Box 247, Plains,Kansas 67869 KALCIC,Rev.Dismas,osb, St.Procopius College, Li sl e, 111. 60532 KAPUSHION,Rev.Marvin, 3123 Cascade Ave., Pueblo,Colo. 81003 KAUSEK,Rev.John, St.Joseph’s Church, GiIbert,Minn. 55741 KEBE,Rev.Matthew, 1714 Chislett St., Pittsburgh,Pa. 15206 KNIFIC,Rev.Francis, 2975 Independence Ave., New York,N.Y. 10063 KOLARIČ,Rev.Dr.Jacob,cm, St.Jakob im Rosental, Karnten, Austria KONČNIK,Rev.Innocent,ofm conv., P.O.Bok 501,New Cumberland,W. Va. 26047 KOPAČ,Rev.John ,cm, 739 Brown’s Line, Toronto 14,Ont., Canada KOPU SAR, Rev. Dr. Mi lan, R.F.D.l, Ashton,Nebraska 68817 KORBIC,Rev.Benno,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. 15906 KOREN,Rev.Louis, 5960 W.Loomis Rd., Greendale,Wis. 53129 KO RETI C, Rev. Franc, St.Francis Home, Breckenridge,Minn. 56520 KOS,Rev.Stanley, 4650 No.Shadeland Ave., Indianapolis, Ind. 46226 KOSTELZ,Rev.Richard, 905 So.Sth St., Kankakee,lll. 60901 KOTNIK,Rev.Bertrand,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 KOVAČIČ,Rev.Dr. Anthony, 416 No.2nd St., Albemarle,No.Carolina 28001 KOVAČIČ,Rev.Francis, Chaplain U.S.Army KOZINA,Rev.Vladimir, 322 St.James Dr., Piedmont,Calif. 94611 KRAJNIK,Rev.Dr.Paul, 2020 So.Muskego, Milwaukee,Wis. 53204 KRALJIC,Rev.Stephen, St.Agnes Church, Kenmare,No.Dakota 58746 KRISTANC,Rev.Leo, 11150 San Pablo Ave., El Cerrito,Calif. 94530 KUZMA,Rev.George, St.Rose’s Church, WiImington,111. 60481 LANGERHOLZ,Rev.Dr.Kalist,ofm, St.Joseph’s Seminary, Teutopolis,111. 62467 LAVRIH,Rev.John, 419 W.First St., Liberal,Kansas 67901 LEKAN,Rev.Joseph,srn, 1400 Troy Hill Rd., PittsbuLgh,Pa. 15212 LOCNI K AR, Rev. Jul ius,o sb, Assumption Abbey, Richardton,No.Dakota 58652 LOVRENČIČ,Rev.Athanasius,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 MAČEK,Rev.Rudolph, 1281 Troy Ave., Brooklyn,N.V. 11213 MADIC,Rev.Aloysius,ofm, 1852 W.22nd PL, Chicago,III. 60608 MAIERLE,Rev.John, 900 Woodward Ave., Pontiac,Mich. 48053 MAJHENIČ,Rev.Pelagij,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 MALAVAŠIČ,Rev.Roman, 416 No.Chicago St., Joliet,lll. 60432 MARTELANC,Rev.Jost, Rome, ltaly MAVSAR,Rev.Joseph, P.O.Box 367, Townsend,Mont. 59644 MAZOVEC,Rev.Robert,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. 15906 MEJAČ,Rev.Joseph,cm, 611 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada MEJAK,Rev.Heliodore, 274 Orchard Ave., Kansas City, Kansas 66105 MELOVASICH,Rev.Frank, 211 W.4th St., Duluth,Minn. 55806 MERVAR,Rev.John, 1640 Addison St., Berkeley,Calif. 94703 MIHELČIČ,Rev.Francis, 231 E.Čamp St., Ely,Minn. 55731 Ml H ELI CH, Rev. Franci s, R.R.5, Lindsay,Ont., Canada Ml H ELI CK, Rev. Leopold, 4695 Pearl St., Denver,Colo. 80216 MUZIC,Rev.Anthony, 4387 Claque Rd., No.Olmsted,Ohio 44070 NACHTIGAL,Rev.Frederick, 1611 Columbus Ave., Ashtabula,Ohio 44005 NADRACH,Rev.Adolph, 534 W.Kilgore, Kalamazoo,Mich. 49001 OHMANN,Rev.Daniel,mm, P.O.Shinyanga Box 47, Tanganyika, East Africa OKORN,Rev.Claude,ofm, 8500 W. ColdSpring Rd., Greenfield,Wis. 53228 OKORN,Rev.Dušan, St.Catherine’s Church, Big Fork,Montana 59912 OMAN,Rev.Edwin, R.F.D.l St.Stephen, St.Joseph,Minn. 56374 ORENDAC,Rev.Ciril,ofm conv., 405 Marie-Anne St.E.,Montreal,Ouebec,Canada OZIMEK,Rev.Joseph, 3434 George Ave., Cleveland,Ohio 44134 PAIK,Rev.Francis, 8537 Mentor Ave., Mentor,Ohio 44060 PAKIŽ,Rev.Rudolph, St.Agnes Church, Walker,Minn. 56484 PAPESH,Rev.Francis, P.O.Box 807, Paonia,Colo. 81428 PEČOVNIK,Rev.Karel, Urbank,Minh.,P.O'.Parkers Prarie,Minn. 56361 PERČIČ,Rev.Joseph, R.l Sebeka, P.O.BIuegrass,Minn. 56477 PERKOVICH,Rev.Frank, Box 176, Marble,Minn. 55764 PERME,Rev.Eugene, 525 Dover Rd., Bay Village,Ohio 44140 PETERNEL,Rev.Warren,ofm, 701 E.Pyron Rd., San Antonio,Texas 78214 PETRASIC,Rev.Martin, St.Patrick’s Church, Elkhorn,Nebraska 68022 PEVEC,Rev.Edward, 28700 Euclid Ave., Wickliffe,Ohio 44092 PIERCE,Rev.Justin,sds, Twin Cities Rd., Galt,Calif. 95632 PIRC,Rev.Joseph, 550 W.Estudillo Ave., San Leandro,Calif. 94577 PIZMOHT,Rev.Louis, 840 E.222nd St., Euclid,Ohio 44123 PLANINŠEK,Rev.Henry,cssp, 7085 Brockton Ave., Riverside,Calif. 92506 PLEVNIK,Rev.Joseph,sj, Loyola College, Montreal,Ouebec,Canada POTOCHNIK,Rev.Aloysius,osb, P.O.Box 351, Canon City,Colo. 81212 PRAH,Rev.John,ocd, 1810 Volney Rd., Youngstown,Ohio 44511 PRAZNIK,Rev.Rudolph, 264 - 15th St.N.W., Barberton,Ohio 44203 PREBIL,Rev.Andrej,cm, 611 Manning Ave., Toronto 4, Ont.,Canada PRIMOŽIČ,Rev.Robert,o carm, 6410 So.Damen Ave., Chicago,III. 60637 REBOL,Rev.Anthony, 3181 W.41 St., Cleveland,Ohio 44109 REBOL,Rev.Francis,mm, Miaoli Taiwan Kao Miao Ll 53-1, Formoza RELIC, Rev., 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 REPHENSHEK,Rev.Wayne, 5960 W.Loomis Rd., Greendale,Wis. 53129 RINK,Rev.Louis,esc, Box 176, Fort Portal, Uganda, East Africa ROBERTS,Rev.Edward,šss, Box 542, Masaka, Uganda, East Africa ROGAN,Rev.Richard,ofm, 62 St.Mark’s Pl., New York,N.Y. 10003 RUPAR,Rev.Aloysius, .1709 E.31 St., Lorain,Ohio 44051 RUS,Rev. Gabriel,srn, University of Dayton, Dayton,Ohio 45409 SAVINSHEK,Rev.Stepehen,ofm conv., Holy Rosary Church, Aurora,Minn. 55705 SCHWAB,Rev.Alan,osb, Box 351, Canon City,Colo. 81212 SCHWEIGER,Rev.Francis, 330 E.3rd St., Duluth,Minn. 55803 SEDEY, Rev.Francis, 2015 Fourth Ave.E., Hibbing,Minn. 55746 SEDL AK,Rev.Christopher,ofm, 8500 W.Cold Spri n g Rd., Greenfi eld, Wi s. 53228 SEDLAR,Rev.Daniel,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 SELIŠKAR,Rev.Donald,sj, Park & Miramar Blvds, Cleveland,Ohio 44118 SELLAK,Rev.Jerome,ofm, 9546 Ewing Ave., Chicago,lil. 60617 SENTA,Rev.Robert, 500 Christie Bldg., Duluth,Minn. 55802 SESEK,Rev.Raphael,ofm, Immaculata College, lmmaculata,Pa., 19345 SETNICAR,Rev.Dr.Matthew, 1210 So.61 St., Milwaukee,Wis.53214 SEVER,Rev.Edgar,ofm, 203 E.Washington St., Stockton,Calif. 95202 SHUBITZ,Rev.John, 2801 E.4th St., Duluth,Minn. 55812 SHUBITZ,Rev.Thomas, 1122 llth St.S.E., Brainerd,Minn. 56401 SIL VESTER,Rev.Mirko,ofm, 9546 Evving Ave., Chicago,III. 60617 SIMČIČ,Rev.Joseph,sdb, 2851 North Ave., Richmond,Calif. 94804 SKULLY,Rev.Gerald, 1905 Portage Trail, Cuyahoga Falls,Ohio 44221 SKUMAVC,Rev.Franc, 7 Awde St., Toronto 4, Ont., Canada SKUMAVC,Rev.Michael, 307 Adams St., Eveleth,Minn. 55734 SLAPSAK,Rev .Julius, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 SMERKE,Rev.Francis,ose, SS.Peter & Paul Church, Meyersville,Texas 77974 SMERKE,Rev.John,ose, St.Rita's Church, Hillman,Minn. 56338 SMERKE,Rev.Joseph,ose, Crosier Fathers, Hastings,Nebraska 68901 SNOJ,Rev.Joseph, Box 208, Bryn Mawr,Calif. 92318 SODJA,Rev.Max, on sick leave. SOKLIČ,Rev.Sebastian,tor, Chaplain U.S.Air Force SOKLICH,Rev.Dr.Anton,cm, 9745 Memorial Dr., Houston,Texas 77024 ŠPEH AR,Rev.George, 424 W.2nd St., Leadville.Colo. 80461 SPENDOV,Rev.Vendelin,ofm, 1852 W.22nd PL, Chicago,II I. 60608 SREBERNAK,Rev.Frank, 2221 Winchel! Dr., Ann Arbor,Mich. 48103 STARC,Rev.Martin, Box 463, San Andreas,Calif. 95249 STARESINIC,Rev.Edbert,o carm, 801 W.70th St., Los Angeles,Calif. 90044 STAREŠINIČ,Rev.Nicholas,o carm, 6428 Dante Ave., Chicago,III. 60637 STAUDOHAR,Rev.Walter,cp, 18th & Monastery Ave.S.S., Pittsburgh,Pa. 15203 STEFANICH,Rev.Edward, 353 E.Polmer, Addison,lll. 60101 STEPANICH,Rev.Dr.Martin,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 STERBENTZ, Rev.Ralph, 108 So.Marguette St., lronwood,Mich. 49938 STERK,Rev.Francis, 840 E.222nd St., Euclid,Ohio 44123 STERLE,Rev.Aloysius, 404 E.87th St., New York,N.Y. 10028 STONICH,Rev.Raymond, Rt.l, Box 112, Warrenville,lll. 60555 STOPAR,Rev.Dr.Anton, Box 177, Lovelock,Nevada, 89419 STRAGISHER,Rev.Henry, 407 So.Loudoun St., Winchester,Va. 22601 STRAGISHER,Rev.Raphael,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. 15906 STRANCAR,Rev.lgnatius, 584 5th St., San Bernardino,Calif. 92410 SURTZ,Rev.Edward,sj, 6525 Sheridan Rd., Chicago,III. 60626 ŠUŠTARŠIČ,Rev.John, Box 247, Pengilly,Minn. 55775 SUSTRICK,Rev.Stephen,osb, St.Theresa’s Church, Frederick,Colo. 80530 SVETE,Rev.Andrew,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 SVETE,Rev.Augustine,ofm, St.Mary’s Seminary, Lemont,lll. 60439 SVETE,Rev.Bartholomew, Box 6, Hartville,Wyo. 82215 TARMAN,Rev.Wi Miam, Church of St.John the Baptist, Bluffton,Minn. 56518 TKALEC,Rev John, 960 So. Šoto St., Los Angeles,Calif. 90023 TOMC,Rev. Victor, 15519 Holmes A ve., Cleveland,Ohio 44110 TOMTZ,Rev.Louis, Box 147 Postal Sta.C., Hamilton,Ont.,Canada TRINKO,Rev.John Vianney,ofm, St.Mary’s Seminary, LemontJIl., 60439 TRPIN,Rev.Thaddeus,ofm, 386 Geneva Ave., Highland Park, Detroit,Mich. 48203 TRUNK,Rev.George, 245 Linden St., San Francisco,Calif. 94102 TURK,Rev.Martin, 1081 Burrard St., Vancouver 1, B.C., Canada URBIČ,Rev.Rudolph, R.3, Stanley,Wis. 54768 VALENTIN,Rev.Basil,ofm, 19 A’Beckett St.,Kew,Melbourne,Vic.,Australia VARGA,Rev.Joseph, 11607 Honeydale Ave., Cleveland,Ohio 44120 VIRANT,Rev.Ludwig, Box 235, Peninsula,Ohio 44264 VODUŠEK, Rev. V ital, 245 Linden St., San Francisco,Calif. 94102 VOGRIN,Rev.Joseph, St.Wi11iam’s Church, Parkers Prarie,Minn. 56361 VOLK, Rev. Robert, o srn, 3549 Navaja St., Denver,Colo. 80211 VOVK,Rev.Joseph, St.Mary’s Church, Willow River,Minn. 55795 VUK Sl NI C, Rev. Anton, Box 74, Srn i th vi II e, On t., Canada WEBER,Rev.AIbin, St.Denis Church, East Douglas,Mass. 01516 WOL BAN G, Rev. Charles, cm, Box 351, Princeton,N.J. 08540 YAKES,Rev.William, 15089 Newburgh, Livonia,Mich. 48150 Z AGAR, Rev. Albert, tor, 24 Maryland Ave., Pittsburgh,Pa. 15209 ZAGORC,Rev.Francis,esc,Box 176,Fort Portal,Uganda,East Africa ŽANU Tl C, Rev. Arthur, 3547 E.80 St., Cleveland,Ohio 44105 ZAVBI,Rev.August, Box 93, Winnemucca,Nevada 89445 ZDOLŠEK,Rev.Aloysius, St.Gerard Hospital, Hankinson,No.Dakota 58041 ŽELEZNIKAR,Rev.Michael, 542 Crosat St., LaSalIe,II1. 61301 ŽITKO,Rev.Aloysius, Third & Parker, Rodeo,Calif. 94572 ZORE,Rev.Richard, 616 So.East St., Indianapolis,Ind. 42625 ZORMAN,Rev.Fortunat,ofm, St.Mary’s Seminary, LemontJIl. 60439 ZRNEC,Rev.Anton,cm, 611 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada ZUPAN,Rev.Peter,osb, St.Vincent’s Archabbey, Latrobe,Pa. 15650 Berite in širite mesečnik AVE MARIA VSEBINA - AVE MARIA KOLEDAR 1968 •Koledarski del •Svetopisemske nedeljske misli (ob robu) *0b stoletnici Baragove smrti - F. * C udov it si v svojih svetnikih - pesem - Marija Brenčič •Župnija sv. Vida v Clevelandu, Ohio obhaja svojo petinsedemdeseto obletnico: Zgodovinski oris župnije sv. Vida - Jože Falež Msgr. Jernej Ponikvar, drugi slovenski župnik župnije sv. Vida v Clevelandu - Prof. Janez Sever Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik, tretji župnik župnije sv. Vida v Clevelandu - Prof. Janez Sever •Maša za mladinski zbor - pesem - F. Blejski •Mladinska daritev svete maše - pesem - F. Blejski *Za Marijine praznike (darovanje - svet) - pesem - F. Blejski •Castelgandolfo - R. Rus •Marija v nebesa vzeta v Olimju - Slomškova božja pot - P. Odilo Hajnšek, ofm “Glej, dekla sem Gospodova!” - Sr. M. Kalista, fmm •“Oblecite si novega človeka!” - uvod - P. Fortunat, ofm Beseda je meso postala Novo stvarjenje Zrelost kristjana Pokora Molitev Krščansko upanje Evharistija “Veliko znamenje” •Bele lilije - povest - F. Blejski: Kakor v pravljici Pravljica postane resnica Sodnik se je dvignil z višave V Jesenovi hiši Nastopil je sodnik z višave *Kaj nam pa morejo... - P. Lojze Demšar, S.J. •Citati •Naslovi duhovnikov od 3 do 14 15 18 19 24 30 32/h 33 35 36 37 61 65 67 69 72 74 77 80 84 87 89 96 102 109 113 124 128 129 [5 lI"UJ>ai sr 1 Ker je med str. 32. in 33. VLOŽEK z osmimi stranmi, ima koledar 144 strani. AVE MARIA - LEMONT - ILLINOIS