" - - " • "........T rut frrrnnnnnnnnnanoDooiii UNITY Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday and Friday. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. LETO (Vol.) X STE V. (No.) 29. Shod kat. Slovencev v West Allis ~ Milwaukee. CHICAGO, ILL., SREDA, 20. FEBRUARJA — WENDESDAY, FEBRUARY, 20, 1924. RAZNE VESTI. (Nadaljevanje.) Sneg- je pobelil vso okolico s svežim belim snegom, zgle-dalo je, da se je celo zemlja oblekla v novo obleko za ta velik dan, za 17. februarja, ko se je imel vršiti katoliški shod v naselbini. V cerkveni dvorani se je zbralo večje število mož, nekateri izmed teh že stari preizkušeni vojaki društva Najsvetejšega Imena, drugi zopet mlajši in večje število novih rekrutov je pristopilo v vrste tega krasnega društva. Lepa skupina mož je odkorakala v cerkev z društvenimi regalijami na prsih, zasedla prve sedeže v ospredju in med osmo sv. mašo so skupno pristopili h mizi Gospodovi. Veličasten prizor je bil to, akoravno ta Kristusova četa še ni polnoštevilna, kakor bi morala biti. Bo pa v kratkem, ker duh je oživljen in med rojaki vlada veliko zanimanje ^a to društvo. Slovesno sv. mašo je daroval Rev. Venceslav Šolar O. S. B. ob azistenci dveh angleških duhovnikov. Pevci so peli latinsko mašo in to dokaj mojstrsko pod spretnim vodstvom tamkajšnega organista Mr. John Kovačiča. Slavnostni pridigar je bil Rev. Father Šolar, ki je v vznesenih besedah povdarjal možem in fantom o pomenu društva Najsvetejšega Imena. Njegove jedrnate besede so segale globoko v srca vseh navzočih. ------—____ Druga sv. maša se je pričela ob pol 11. uri dopoldne. Tudi to je daroval Rev. Father Šolar in pri isti pridigo-val. Pri tej pridigi je pridigar zlasti povdarjal na važnost katoliške šole. Rekel je med drugimi tudi to le: "Poglej ti mati in oče semkaj naprej, na te tvoje otročiče, ki sede tu spredaj. To so biseri, ki jih je vam podaril Bog. Te nedolžne duše je Bog vam izročil, da jih čuvate, krščansko vzgojite in da jih njemu zopet nazaj vrnete. Te nedolžne duše bo Bog enkrat zahteval od vas nazaj. In če mu jih zapravite, strašan bo vaš račun. Zato je katoliška šola za katoliške otroke neobhodno potrebna. Javne šole so dobre, zakar so, toda za katoliške otroke niso. Katoliška mladina mora imeti katoliško vzgojo. In kjer mladine pod nobenim pogojem ni mogoče dati te vzgoje, tedaj skrbite, da vi sta-riši vzgajate v katoliškem duhu svoje otroke." Dalje je pridigar povedal zanimiv dogodek, ki se je dogodil v nekem kraju, ki je mala deklica z gorečo molitvijo spreobrnila svojega očeta. Marsikatero oko je bilo rosno ob resni goreči pridigi preč. g. Fathra Šolarja. Po masi se je ljudstvo razšlo. Popoldne že ob eni uri, pa so začeli prihajati skupaj. Društvo Najsv. Imena se je zbralo v cerkveni dvorani ter je skupno korporativno odkorakalo v cerkev, kjer se je pričela točno ob 2. uri popoldanska cerkvena slavnost. Najprvo je bil slovesen sprejem novih članov za društvo Najsvetejšega Imena. Cela vrsta mož in fantov je bilo sprejetih v društvo po predpisanih cerkvenih obredih, katere je izvršil tudi Rev. Father Šolar. Takoj po slovesnem sprejemu so sledile pete litanije, katere sta popevala Rev. Father Šolar in domači g. župnik Rev. Father Pakiž. po sv. blagoslovu z Najsvetejšim pa se je ljudstvo odpravilo v dvorano, kjer so čakale udeležence bogato obložene mize. Ljudje so se lepo razvrstili okoli omizja. Kmalu zatem je prišel v dvorano domači g. župnik, katerega je občinstvo »prejelo z navdušenim ploskanjem. Za njim je prišel kmalu Rev. Father Šolar, katerega je občinstvo istotako navdušeno pozdravilo. Mr. John Kovačič, predsednik in ustanovitelj društva Holy Name je nato naznanil, da se bo banket otvorilo z mo-litvij o> katero je opravil Rev. Father Šolar. Nato se je začelo pridno segati po izborno pripravljenih jestvinah, katere so bile tako okusno pripravljene, da West Alliške slovenske kuharice zaslužijo najlepšo pohvalo in priznanje. Ne^i zunanji gost je dejal: "Ni čuda, da so West Alliški ^nozje tako okrogli in polnih lic, ker imajo tako izborne kuharice!" In jaz se v tem slučaju z njim popolnoma strinjam. Da se pa komu ni grlo zasušilo, so pa pridno skrbeli West Alliški Dolenjci s svojo pristno robo. Ko smo tako zadovoljili svoje želodce, smo začeli po-a-jati zgovornejši. Zabrenčalo je in vsi smo se ozrli v smer, odkoder je prihajal glas. (Dalje sledi.) — Mornariški tajnik Edvin Denby je podal včeraj rezi-gnacijo, da na ta način reši prezidenta Coolidga velikih težav, ker senatska zbornica je odločno zahtevala od Coolidga, da zahteva rezignacijo. — Prohibicijski komisar Haynes je včeraj izjavil v Chi-cagi, da je prohibiciji v Združenih državah zagotovljena trajnost, in da je nobena politična sila ne bo omejila. — Na Filipinih se čezdalje širijo upori med domačini. V Augusan provinciii je v boju med domačini in konštablerii padlo 8 konštablerjev in 35 domačinov. — Iz Berlina poročajo, da je rezigniral bavarski diktator Von Kahr in istotako Von Lessow. Velik razpor med Berlinom in Muenichom je na vidiku, pravi poročilo. — V Lincoln, Nebr. je včeraj ustrelil okrajnega sodnika na sodniji neki Wallace) G. Wallick s samokresom. Ustrelil je na njega med procesom. Sodnik je umrl v par minutah. — V Erith na Angleškem je včeraj eksplodirala večja zaloga vojaških patron. Pri nesreči je zgubilo življenje 11 delavk žensk, ki so bile zaposlene v izdelovalnici. — V Londonu je prišlo med policijo in pristaniškimi delavci do spopada, ko so stav-karji hoteli zabraniti nekaterim opravljati gotova dela. — V Herrinu vlada še vedno vojaštvo. Civilno prebivalstvo je bilo te dni sklicano parkrat na shode, kjer se jim je po posebnih govornikih povdarjal o, da se mora čuvati pravice in spoštovati svojega bližnjega. V kratkem bodo vojaki odšli. — Iz Egipta se poroča, da je vlada prepovedala ameriškemu raziskovalcu Carteju vstop v Tutenkamenovo grobnico. — V Salt Lake City je bil v nedeljo v dvoboju z roparjem ustrelj en tamkajšni mestni policaj. — Iz Norveškega se poroča, da je vlada podpisala z Rusijo pogodbo, s katero priznava uradno sovjetsko vlado v Rusiji. — Iz Lipskega poročajo, da narašča pomanjkanje živeža med delavskimi družinami. Najbolj prizadeti so otroci. — V Bridgeportu, Conn, je izpovedal Hary Israel, da je on umoril Rev. H. F. Dahne, katoliškega duhovna, ki bil umorjen predkratkim. — Iz Londona poročajo, da se angleški državniki pečajo z agrarnim vprašanjem. Na Angleškem je zadnja leta a-grarstvo zelo zaostalo. — Iz Dunaja se poroča, da je te dni umrl v Jagubici v Jugoslaviji najstarejši Jugoslovan, Juzuf Maca macedo-rec, ki je dosegel redko starost 120 let. — V ^ Georgiji so začeli kampanjo za senatorja Wal-sha za predsedniškega kandidata za na demokratsko listo. -o- ^ ŠIRITE LIST EDI NOSI , f ......' YELEPOMEMBEN DAN Y SO. CHICAGI. Zvečer nekako ob sedmih začela se je polniti prostorna Ewing Ave Halla, ki je bila lepo okrašena z amerikanskimi in slovenskimi zastavicami. Vse jnize so bile bogato okrašene s cvetlicami. Vse je kazalo, da so tu pridno delale marljive roke So. Chicaških žena in deklet, da bi kolikor mogoče priredile lep banket, vreden velikega dogodka, katerega naj proslavi. In to se jim je v polni meri posrečilo. Banketa so se udeležili kot posebni gostje g. župnika Rev. B. Winklerja: Chicaški župnik sv. Štefana, Mr. in Mrs. Gosar, katerima na čast je bil ta banket največ prirejen, Mr. Jos. Zalar glavni tajnik K. S. K. J. in njegova gospa soproga, alderman okraja, kjer stoji slovenska cerkev, Mr. Gross, urednik lokalnega časopisa Calumet Star, ves cerkveni odbor, cela delegacija društva "Marije Pomagaj" in veliko najvplivnejših faranov in Tžfrank. Na odru je igrala godba pod vodstvom Mr. L. Trillerja razne komade. Ko smo z okusno pripravljenimi jedrni pokrepčali svoje lačne želodce, začel se je drugi del banketa, govori. Ot-voril ga je cerkveni odbornik Mr. William Kompare kot stoloravnatelj, ki je pozdravil navzoče, se jim zahvalil za tako lepo udeležbo, posebno se pa zahvalil pridnim So. Chicaškim kuharicam, ki so pripravile tako okusno večerjo. Na to je mala Mimi Sm-rekarjeva pozdravila umetnika Mr. Gosarja in njegovo soprogo in mu izročila s primernim nagovorom krasen šopek cvetlic v znamenje hvaležnosti So. Chicaške naselbine za njegov trud in tako krasno delo. Deklica je govorila krasno slovenščino in žela burno pohvalo. Mr. Gosar, vidno gi-njen, se je zahvalil naselbini za to priznanje, kakor tudi za vso gostoljubnost, katero mu je naselbina skazovala celi čas, od kar je bil v So. Chicago. — G. stoloravnatelj je nato poklical k besedi župnika, cerkve sv. Štefana, ki se je odzval in še enkrat častital naselbini k tako lepemu napredku kakoršnega je naselbina dosegla zadnje leto pod modrim vodstvom njih skrbnega g. župnika Rev. B. Winklerja. Povedal je tudi, da je imel danes čast, da je že pri četrti enaki priliki imel cerkveni govor, ko je Mr. Gosar končal slikarijo v cerkvi sv. Družine, drugič v Bridgeportu v cerkvi sv. Cirila in Metoda, tretjič pri sv. Štefanu in sedaj v So. Chicago. — Za njim je bil pozvan k besedi Alderman okrožja Mr. Gross. Govoril je angleško. Povedal je, kako se čuti počaščenega, da je bil povabljen na banket, ker je vsikdar rad med ljudmi, ki so tako dobri, kakor so So. Chicaški Slovenci, med katerimi živi že dolga leta. O sedanjem župniku je rekel, da je poznal vse dosedanje župnike, ki so bili pri cerkvi (Dalje na 3. strani.) Iz Jugoslavije. -o- POSL. SUŠNIK PROTI RIMSKEMU SPORAZUMU. FRANCOSKO POSOJILO SPREJETO. Belgrad, 28. jan. — Na današnji seji parlamenta je najprej odgovarjal minister za trgovino Kojič, zaradi podpore domače industrije, zlasti čip-karstva v Sloveniji. Poslanec Škuli je naglašal v svoji utemeljitvi, da bi morali zlasti danes, ko se sklepajo z vsemi državami pogodbe, paziti na zaščito domače industrije. Minister dr. Kojič je odgovarjal, da bo postavil v prihodnjem proračunu svoto 500.000 Din. za podporo domače industrije, zlasti za čipkarstvo. — Poslanec Škulj je nato zahteval, na i se ta svota nakaže osrednji zadrugi za čipkarsko obrt v Ljubljani. Nato preide zbornica na dnevni red: specialna razprava o francoskem posojilu. Poslanec Sušnik je naglašal, da ima naša država s posopili v inozemstvu zelo slabe izkušnje, n. pr. z znanim Bleero-vim posoiilom in s 7-odstot-nim investicijskim posojilom. Pogoji za to posojilo so taki, kakor da naša država ni suverena. Stranka, kateri pripada govornik, je krščanska stranka in je že v svoji osnovi protivna vsaki imperialistični oboroževalni politiki. Naš i deal mora biti društvo narodov. Mi smo za sporazum z vsemi narodi, smo tudi za spo-lazum z Italijo, vendar se takih sporazumov ne sme sklepati za vsako ceno, ampak le na podlagi obstoječih pravic. To, kar smo danes podpisali z Italijo, ni mir, ampak je diktat zmagovalca premagancu. Po tem sporazumu dobi Italija Reko. S tem sporazumom ni Italija samo zunanjepolitično mnogo pridobila, ampak še več na gospodarskem polju. Reka je bila doslej mrtvo mesto, poslej pa bo oživela. Mi pa nismo dobili ničesar. S sporazumom je naša vlada znatno okrepila fašistovski režim v Italiji in Mussolini bo mogel pokazati pri prihodnjih volitvah na lep uspeh. S podpisom smo mi na narodnem polju mnogo zgubili, od Italije pa smo prejeli le kopico lepih toda praznih besed. Koliko smemo Italiji vr-jeti, to dokazuje zgodovina in kažejo tudi najnovejši dogodki. V trenutku, ko naši državniki podpisujejo pogodbo z I-talijo, so Italijani vzeli Slovencem in Hrvatom še njihove zadnje pravice. Slovenski in hrvatski jezik so vrgli iz javnih uradov v trenutku, ko si Pašič in Mussolini podajata roke. Vlada je zagrešila velik narodni greh, ki ga mi vladi nikdar ne bomo pozabili, ker nam je naša narodna čast in naša ljubezen do zatiranih bratov nad vse. Z ozirom na naše zatirane brate izjavljam, da mi ne bomo nikdar poza-] bili, da živi na oni strani rod, teptan in zaničevan kakor noben drug rod v Evropi. Mi ne bomo nikdar pozabili, da živi onstran meje cvet našega naroda, priden in delaven kot mravlja in trd kot kremen. Mussolini naj ve in Italija naj ve, da takega rodu ni mogoče uničiti. Mi smatramo tak sporazum, kakor ga nodpisujejo danes, za ničev. Čeprav smo zato, da se sklene z Italijo-pogodba, bomo vendar napeli vse svoje moči, da se današnji sporazum nadomesti z drugim, ki bo našim bratom za-jamčil njihov življenski ob* stoj. Vlada pravi sicer, da je ta sporazum dober in da je z: njim odstranjena vsaka zunanja nevarnost. Če vlada to trdi, potem res ne vemo, zakaj potrebuje vlada nove kredite za oboroževanje. Za nas je vsako novo oboroževanje preveč in zato bomo glasovali proti predlogu. Po pogovorih raznih opozi-eionalnih govornikov, ki so o-stro kritikovali razne nečedne, v zvezi s francoskim no-sojilom stoječe afere, je izjavil finančni minister v imeniii vlade, da je vlada pripravljena uristati na parlamentarno kontrolo nad uporabo tega posojila, ako opozicija glasuje za posojilo. Izvolil naj bi se odbor devetih članov, ki bi obstojal iz pet zastopnikov večine in štirih zastopnikov manjšine. S tem predlogom pa opozicija ni bila zadovoljna. Vojni minister je izjavil, da on za znane afere ni odgovoren, ker so se začele še takrat, ko so vladali demokratje skupno s samostojneži. Pri glasovanju je glasovalo 112 poslancev za in 71 poslancev proti. S tem je francosko posojilo sprejeto. — Jutri pride na dnevni red proračun. Smrtna nesreča. Pri nakladanju drv na postaji Bistrica se je smrtno ponesrečil kaznjenec mariborske kaznilnice, Viktor Richter: (Dalje na 4. strani. > DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO itd. Niš« bank« i mm svoje lastne sveže s it* ia zanesljivimi bankami v starem kraju in naie poiiljatve so dostavljene prejemnika na dom ali na zadnjo poito točno in bres. vsakega odbitka. Nai« cene za pošiljke v dinarjih in lirah bile včeraj sledeče: S kopno s poštnino: 500 — Din.........$ 7.10 1,000 — Din.........$ 13.85 2,500 — Din.........$ 34.50 5,000 — Din.........$ 68.50 10,000 — Din.........$136.00 100 — Lir.........$ 5.10 200 — Lir.........$ 9.85 500 — Lir.........$ 23.75 1,000 — Lir.........$ 46.25 Pri pošiljatvah nad 14,000 Din. in n*d 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja Čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovane, je absolute nemogoče določiti cene vnaprej. Zato • poiiljatve nakažejo po cenah onega dne, t mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JI GOSLAVTJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse poiiljatve naslovite na — SLOVEN SKO BANKO ZAKRAJSEK & CESARK 79 -» Hh AVENUE, NEW YORK C1T T. EDINOST (UNITY) Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in. soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, I1L _Telephone: Canal 0098._ _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo oravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. , Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicaeo. 111., under the act of March *rd 1870. Reklama potom oglasov v časopisju. V modernem gospodarskem življenju se noben boj ne vrši s toliko ljutostjo in s tolikimi razlikami, kakor ravno na polju reklame. V koliko je ta boj opravičen, je drugo vprašanje, resnica pa je, da ima večina podjetij, trgovcev in obrtnikov se zahvaliti ravno vspešni reklami časopisja, ki ga je vršilo za nje. če pogledamo dandanes v velikomestno časopisje, ne najdemo v njih mnogo berila, vse strani še celo prva je zamašena s samimi oglasi, čitatelji so odkraja, ko se je ta navada oglaševanja upeljala godrnjali, češ, nimamo toliko berila. Toda kmalu so pronašli, da je čita-nje oglasa prav tako koristno, kakor čitanje kakega dobrega podučnega članka. Po raznih trgovinah se vrše razprodaje. Blago se prodaja mnogo ceneje kakor navadno. Človek, ki čita tak oglas, hiti tja in si kupi raznovrstnega blaga za mnogo ceneje, kakor v navadnem času. Torej kdo ima korist, ali ne tisti, ki oglase pridno čitajo. Da, čitanje oglasov je prav tako koristno kakor čitanje kakih člankov. Pri marsikateri stvari kupec prihrani, če dobro po časopisju preišče po oglasih, kar si želi kupiti. Zlasti v takih časih, ko se vrše razprodaje. Trgovci in obrtniki, ki pogosto oglašajo ponavadi, imajo tudi velik promet. Pameten strokovnjak ve, da je vspeh njegov zagotovljen samo v čimvečji produkciji ali pa trgovini. V tem pogledu nam priča, da je res tako obširna Ameriška industrija. Boljši je n. pr. prodati deset komadov pa pri vsakemu imeti mali del dobička, kakor pa prodati samo en komad pa pri enemu imeti malo več dobička. Če pa je način pripraven za tujce, recimo n. pr. za Žide, da oglašajo in delajo potom reklame velikanski business in dobičke, je potem to samo dokaz, da nekateri trgovci, ki se oglaševanja ne poslužujejo ne razumejo dobro svojega businessa, če bi ga, bi morali imeti pri njemu isti uspeh, kakor tuji trgovci. Za vsakega trgovca je prva neobhodna potreba, da najde za svoje blago odjemalce. Da pa si podjetnik pridobi odjemalcev mora seznaniti svet s svojim blagom, kar je pa edino mogoče doseči potom reklame. Kdaj je reklama vspešna! Reklama more biti vs-pešna samo tedaj, če je nenavadna privlačna, da jo vsak opazi in da je čimbolj razširjena in stalna. V tem oziru se moramo Slovenci še mnogo učiti na tujih zgledih. Pri nas smo glede reklame še precej1 zadaj. Večina slovenskih trgovcev sploh ne veruje v reklamo v oglase. Pride pa tujec z oglasom pa naredi 2 istim sredstvom in pri istih ljudeh, s katerim bi lahko domači trgovec velikanski business. Najvspešnejša reklama je danes v časopisju. Časopis pride v roke čitatelju sleherni dan, tam vidi, tam čita oglase, kaj kdo prodaja in kaj kdo ima. Časopis čita danes vsakdo, ki zno čitati. In to zna danes že vsak. In čimvečkrat vidi v listu inserat ene in iste tvrdke, tembolj se mu nehote zbuja želja in potreba po predmetu, ki se mu priporoča. Vspeh reklame je tem večji, čim bolj spretno je napravljena. Jasno pa je, da v današnjih konkurenčnih časih obrtni in trgovski svet brez spretne reklame ne more prospevati. -o-- LENIN VELIKI MOŽ. ranstva absolutističnega cariz-Nekateri, tudi katoliški li- ma, se je izjavila te dni: sti, 60 se tako spozabili, da so "Lenin ni bil velik mož, imenovali Lenina velikega mo-temveč je bil skrajno sebičen ža. Ako je Lenin velik, potem!samosilnik, tiran. Res, da ni je vsak morilec velik. Milijo- maral za denar, kakor so mane nedolžnih človeških živ-rali njegovi tovariši. Toda bil ljenj ima na svoji kosmati je lačen moči in vpljiva in v vesti, da, v tem je bil velik, sedmih letih, ko je imel vso Katarina Breskovskaja, tako- moč v Rusiji, prinesel je nesrečnemu svojemu narodu samo morijo, lakoto, uničenje. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Socialna Razmotrivanja Rothbury, Mich. in se še vsak dobro spominja-Mnogo naših g. dopisni- va svojega kraja in mladih kov v svojih dopisih najprvo let, ko sva bila še mlada fan-opiše delavske razmere in po- ta imela sva dobro spucane tem druge novice. Da pa ne škornje s svetlikajočimi gu-boste mislili, da jaz v tem mr- maši, lep zelen klobuk, za zlem času vedno sedim na gu- klobukom pa dolge zakrivlje-galnem stolu in se gugljem pri ne krivce, seveda te uniforme dobro zakurjeni peči nanaša-1 sve se posluževala samo ob joč se na Mr. Hainza in na'nedeljah in tako obrnila nase njegove procente priboljšanja pozornost zalih hribovskih na zelene kumarice, češ, da cvetk. Ej, pa kaj bi o tem več mi bo za vse to bogato popla-i govoril, ki je že vse minulo, čal! Ne kaj takega jaz ne mi-j Naj rajše povem, da je Mr. slim in tudi nočem, pa tudi, Rupar marljiv in napreden ako bi on na to hotel prista- farmar, ima lepo urejeno 100 ti, da mi vrže par stotakov, j a krov obsega jočo farmo. Lan-kot za nagrado, ker sem na- sko leto si je pa nabavil nov redil z njim podpisano pogod- tovorni avtomobil Fordovega bo. da bom za leto 1924. po- izdelka, ki bo svoje produkte sadil za njega cela dva akra' prevažal na trg po modernem zemlje za njegove pri tem se- načinu. Naredil je pogodbo tu-veda tudi moje kumarce. Jaz di z J. H. Hainz Co. za to le-bi kaj takega tukaj odklonil to, da bo v času, ko se trgajo in to pa zato, ker vem, da Mr. Hainz potrebuje za ta produkt precej velik kapital in zraven tega mu še kaj tisočakov manjka, da zadosti njegov nenasitni žep. Edino kar bom jaz zahteval od njega, kadar bom začel produci-rati to robo, da mi brez obotavljanje plačuje po $3.50 za sto funtov pa bo mirna bosna. Prav sedaj sem pa zelo busy z borovimi štormi, katere sem ruval lansko jesen, vlačim jih v ravno Črto, ki se vije proti severu vzhodu od moje hiše in daljava teh štorov, kumare prevažal iz tamošnje okolice ta produkt v 6 milj oddaljeno mesto Fremont. Prihodnjo spomlad bo pa na novo zasadil več akrov obsežen vrt z vsakovrstnim sadnem drevjem, ki bo tudi gotovo spominjal njegove naslednike, to je otroke, da sta bila njih oče in mati neutrudljiva delavca in skrbna za njih bodočnost. Da sta pa Mr. in Mrs. Rupar lahko ponosna na svoje otroke in da lahko z gotovostjo pričakujeta od svojih otrok, da njima bodo v pomoč in uteho na nju stara in one- ki so tik eden pri drugemu jejm0gla leta, sem videl s tem, ze dolga kake četrt milje. Ta-] ker so izučeni v pravem ka- k" n com nH ta cfvoni Tnvnvn,rnv. > . _ ... ko sem od te strani zavarovan proti morebitnemu napadu so- toliškem duhu. In se tudi ne sramujejo slovenskega jezika, vražnika kajti ta ograja mi kar dam jaz od svoje stranj ho turn S1117.1 la 7a r»aenilr L-ot- ____- ___;______• rr bo tudi služila za pašnik, ker je jako umetno narejena, tako, da ne more vsak preko nje. Korenine, ki štrlijo na vse strani teh starih dreves so ve- par marsikaj pogovorila z Mr. llLr o Aini«o rrn nvnVi J U." __. . ... lika ovira za prehod. Ko bi g. urednik videli to fronto, bi me gotovo pripoznali, da sem velik strokovnjak v tem poslu. Pa ne mislite, da sem te štore ruval po starokrajskem načinu, to je da bi najprvo vse korenine odkopal potem pa s kakim dolgim kolom na "kontropezo" ga ruval. Ne, najel sem Mr. Browna moje- svoie priznanje. Ker se nisva že dalj časa videla, sva na tem sestanku po okusni večerji/ katero je napravila Mrs. Ru- 1. Najprej zahtevajo krščanski socialci, kakor smo že dejali, mnogo reči, ki jih zahtevajo tudi socialisti. Zakaj to so zahteve pameti in pravičnost je izraz pameti. Taka je zahteva demokracije na političnem polju. Gospodarstvo se ne more prav urediti, dokler nima besede vse ljudstvo, predvsem delavsko ljudstvo. Streti je treba absolutizem nekaterih, ki mislijo lc- z glavo plutokratov in kapitalistov. Take so dalje zahteve delavskega varstva. Razmerje med delodajalci in delavci ne sme biti prepuščeno samovolji kapitalistov, ampak urejajo naj ga socialni zakoni (zakoni o delovnem času, delavni pogodbi, delavski plači, o nadzorstvu, o zdravstvenih razmerah, o socialnem zavarovanju itd.) Taka je tudi zahteva socialne kontrole. Demokratična država naj nadzoruje produkcijo blaga in cene, da ne bo mogel organizirani kapitalizem izkoriščati svojega monopolnega stališča, v kvar delavcev — producentov konsu-mentov. Taka je končno zahteva dobre socializacije. Vsa velika produkcija naj bo pod socialno kontrolo, tista podjetja pa, ki se tej kontroli ne< uklonijo, potem tista podjetja, ki imajo po vsem svojem ustroju in namenu socialen značaj, a se, če so privatna, le redko in s težka socialno-smo-trno vodijo, naj se socializira-jo; bodo naj ali državna, ali pokrajinska ali zadružna, k kor se to bolj strinja z n značajem in s socialno bla njo (železnice, banke, zavarovalnice, elektrarne, pre govniki, veliki gozdi itd (Prim, o socializaciji obši je Soc. 554—563; potem rek socialnega ekonoma jezuita Pescha, Soc. str. 390.) Socializira naj se vsaj deloma tudi kapital. Zlasti vojska je večini toliko vzela ij nekaterim posameznikom toliko nakopičila, da se ta soc* alna krivica da poravnati ft s socializacijo. Država naj t obliki davkov vzame čezmerne vojne dobičke in jih uporabi za skupne socialne namene. Tako bo ljudstvo vsaj deloma v drugi obliki dobilo, za kar je bilo oškodovano; oz. država mu ne bo vsaj tolikt nanovo z davki vzela, kakor bi mu sicer morala, če ne bi zasegla vojnih dobičkov. 12. Krščanski socialci poudarjajo nadalje organizacijo; najprej organizacijo kmetov v zadrugah, delavcev v strokovnih društvih, organizacijo pridukcije in konsu-ma, organizacijo kredita, potem pa tudi celotno stanovsko organizacijo. (Sos. 564 si). Iz te stanovske organizacije naj ) bi izšle kmetijske in delavske zbornice. Francoski sociologi mislijo, da bo v bodočnosti namesto političnega državnega zbora ali vsaj poleg njega osrednja socialna zbornica kot zastopnica socialnih interesov. (Dalje prih. sredo.) Ruparjem pri dobrem michi-ganskem soku, katerega oba prav rada srkava. Debatirala sva o marsičem in kajpada za zaprtimi vrati, kakor je to sedaj pri visokih diplomatih v modi, vsaj pri nas v Michiga-nu, ki ostra burja še čez steno brije. Moj namen je bil, da se v ga soseda, mu plačal primer- "e<)eli0 d™gi dan vrnem pro-nn svntA T.O Jnr* ti domu. Ali veliki sneženi vi- no svoto na dan in prišel je t ven« sneženi vi- pomagat s konji, kar sva PO-'hai% kl je nastal prav tedaj' tem s štirimi konji in mojim zvana "mati ruske revolucije osemdeset let stara ženica, ki tev ruskega naroda izpod ti- je toliko storila za osvobodi-1 Bil je največja nesreča rus- kega naroda. "stamps puller jem" šla od štora do štora in tako izruvala vse, kar nama je prišlo v na-potie, bilo je tudi nekaj takih orjakov, da se nisem upal stati preblizu njih, ko ga je ru-valec drl iz zemlje, kajti s štorom je šla tudi zemlja, kar je bila še večja teža in ako bi se primeril slučaj, da bi se veriga strgala ali kaj drugega odpovedalo, da bi padel nazaj ko bi stal preblizu, bi me na mestu pokopalo in izhod izpod njega bi bil po mojem mnenju zelo težaven. Tako sva ruval a štore teden dni z dobrim vspehom, kar pomeni, da imam nadaljnih deset akrov zemlje izčiščene. Da ima ruvalec štorov tako moč bi mi marsikateri morda ne verjel. Povem vam, da če bi me povabil siromašni Rockefeller, da mu dvignem njegovo zakladnico ali "Šac" mu to z mojim ruvalcem takoj napravim. Zadnji mesec sem obiskal nekaj tukajšnih rojakov in tako razdelil med nje stenske koledarje Edinosti in Ave Maria, ki so jih z veseljem sprejeli in ponosno obesili na stene svojih stanovanj, kar pomeni, da so še zvesti sinovi in hčere naše matere Slovenije. Ustavil sem se pri našemu ro-rojaku in mojemu prijatelju Frank Ruparju, kjer sem tudi prenočil. Ko sem prišel tja sem bil gostoljubno sprejet in čutil sem se, kot da bi bil doma, da vlada med nami prijateljstvo, pa gotovo pripomore tudi to, ker sva oba notranjca mi je prekrižal račune in tako sem moral hočeš nočeš ostati še tam, kar je seveda tudi Mr. Rupar brezpogojno zahteval. Jaz sem pa tudi rade volje nato pristal. Prvič že zato, ker se z Mr. Ruoarjem kot stara prijatelja dobro poznava, drugič pa, ker je Mrs. Rupar iz-boma kuharica. Tako sem prebil v veselih posetih do pondeljka jutra. Ko skozi okno takoj vidim, da sneg je še vedno padal in medel. Ker je bil že skrajni čas sem se odločil, da grem proti domu in se ustavim še pri Mr. Debelja-ku. Bil sem oddaljen od doma nekako 16 milj. Mr. Rupar mi je branil, da naj še tam ostanem, ali to mi ni bilo mogoče. Allright, pravi, če že greš, te bom do Debelakovih spremil in res takoj po zajtrku sva se vzdignila, pot je bila zelo slaba, kajti močan vihar s snegom je naju zelo oviral. Toda kranjska kri ne fa-Ii, in tako sva jo mahaja naprej kljub vsem oviram. Daljava, katero sva imela za prehoditi je bila dolga 5 milj. Ko sva prišla v bližino Mr. Debe-Ijaka sta oba Mr in Mrs. Debelak ravno čistila pred hišo nedolžnega zajčka. Poglej, sem rekel Franku, dober obed bova imela. Seveda niso naiu prej poznali, da sva prišla prav pred hišo. Kajti zgleda-la sva, kakor dve sneženi premikajoči figuri. Ko sem prišel v hišo me je vzelo cele dve ure, da sem se otresel snega in ledu, ki se je nabral pod nosom rrv>jih brk. Ker pri Debelakovih dobro vedo, da midva nisva še nikoli prelomi- la 18. zapovedi je Mrs. Debelak šla v neke podzemske prostore, kakoršne imajo vsi Kranjci, Štajerci in Primorci po celi Ameriki pod svojimi hišami in prinesla je vtč rme-nega sladkega mošta in ga postavila pred naju. No, sem si mislil, pa se še dobe ljudje, ki kikajo in zabavljajo čez ameriško prohibicijo, češ, da jih je spravila ob vse. Jaz sem pa ravno nasprotnega mnenja, kajti prva leta ko sem se naselil na farmo nisem mogel najti drugega sredstva, proti žeji, kakor samo vodo, pa tudi če bi iskal o poldne s prižgano svečo bi ne dobil ničesar. No, se oglasijo Debelakov oče, ki sem bil v to zamišljen. Rudolf, ali ne boš pil ? "Sur!" da bom, sem dejal, priiel kozarec, ki je stal napolnjen pred menoj, nakar sem ga na zdravje g. Volsteada in na n jegov 18. amendment izpraznil prav do dna, tako je naredil tudi Mr. Rupar fr vsi drugi. Kmalu zatem pa so Mrs. Debelak naznanili drugo točko na programu, da bo obed in mesto zaička prineso polno skledo juhe z rezanci, od govejega mesa in drugih dobrih prikuh. Tako smo se pošteno okrepčali. Jaz sem se takoj po obedu odpravil, dasi so me ustavljali, da naj odložim odhod na prihodnji dan. Toda to prošnjo sem jim moral odkloniti. Nato so se mi Mr. Debelak ponudili, da me gredo par milj spremiti, kar sem bil seveda tudi popolnoma zadovoljen. Med tem časom je pa tudi vihar nekoliko ponehal. Ko sva začela korakati je šel Mr. Debelak pred mano in mi delal gaz. Ko dospeva do bele reke (White River) se je pri-godil mali prigodljaj, ko sva prišla do nekega prostora, kjer je še v jeseni stal mal mostiček, ki ga je pa vzela voda, ki je narastla, je bil led in sneg, ki pa ni bilo vidno, ko stopi na oni prostor se led udere in takoj je bil za par čevljev v vodi. Ker je bil o-but z čez kolena segajočimi gumnastimi čevljami, mu ni bilo nič. Ali za mene pa to ni bilo lahko in tako se mi ponudi, da me prenese čez reko. O sveta pomagavka, tega si pa že spet ne pustim in ljudje bi se mi smejali sem rekel. Ti sa- mo stoj, da mi boš za oporo sem rekel, jaz bom pa ob tejle strani, ki zgleda da leži p« dolgem kos lesa skušal preko in res šlo je brez vsake nezgode, ko še tako grem eno miljo, rečem dovolj bo, se mu lepo zahvalim in sva se ločila. Ostala pot je bila zelo težavna, ker moral sem v celo bresti velike žamete snega in bil sem zelo utrujen, ko sem dospel domov. Moja žena se ni nič nad menoj hudovala, ker sem bil toliko časa odsoten, kar sem se čudil. Marveč še veselila se je, ko me je zagledala in videti je bilo na njenih licih, da je hvaležna Bogu, da se ji je vrnil ljubi mož in da ni kje v snegu o-stal. Vas farmar. -o- Pueblo, Colo. Zopet smo zgubili dva v naši naselbini. Dne 6. februarja smo pokopali iz naše cerkve rojaka ^ Karola Stepaniča. Vsem njegovim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. — Dan pozneje dne 7. februarja pa se je vršil pogreb Helene Medonich tudi iz naše cerkve. Sorodnikom obeh izrekamo iskreno sožalje. Pokojnima pa sveti večna luč in počiva jta v miru! — Marijina dekliška družba je priredila v nedeljo dne 10. februarja prijetno zabavo in s tem doseglo lep moralni vspeh. Marijina družba je cvet naših deklet v župniji. Zato tiste, ki še niso pri tej družbi naj čimprej postanejo Marijine hčerke! — Preč. Father Innocent je odpotoval te dni v je odpotoval te dni v Chicago. Želimo mu srečnega pota in povrata med nas. — Z delom ne gre nič preveč dobro. Ljudje sicer delajo, a plače so male in ljudstvo si ne more nič preveč pomagati pri takih razmerah. Poročevalec. * SMRTNA KOSA. Včeraj je preminula v Chicago dobroznana rojakinj« Mrs. J. Kochevar, ki je bil precej časa na bolniški pos lji. Vsem, soprogu in celi d žini izražamo nase globo1 sožalje! ŠIRITE LIST EDIN ^ , ^p^p ■!,!.. PPJJI Gud morgn mistr editr! Dons sm pršu pa prov zacajt, pa vejo zakaj ? Zatu, k sm do-biv prif od sujga bratca Janeza Zgaga iz Nujorka. Vej-ste za tej ga bratca morde še vejdl nejste, de ga imam. Pa je prov fejst bojs. Tukejle sm jm prnesu prif pa ga nej pre-stederajo. Taku se glasi le: "Prelub muj brat Paule! Saj vajm, de se boš hdu za-čudu, ku dabiš ta muj prif, k vejš, kaku se jest tešku pr-pravm k pisanj. Ampk, k sm vablubu in častnu besedo dav mujmu brat Petrčk in atet, k sta me tku hudu prosila, de b tjab pisou, sm t pa useglih napisou ta prif. U pondelk ,>ma s Petrčkm glih špagco producirala od zdcdej pod malinam. Vejš Paule taka je tekla ku ole. K s ga je Petrček nasrebov m je začev pa pravt. Je djav: ljub muj brat Janez, kaku te jest štemam. Vejš Janez jest bom do smrt dej lov pr jadserjudu. I, kaku pa tu, sm ga uprašu. Pa m adgavari: Vajš Janez, pamt se mora nu-cat. Naš ata Zeksar imajo rad dve stvari. Prva je špagca, ta druga pa dobr lažnivci. Zatu sm, pa, ljub Janez jest kokr nalašč za njeh. Bel k se la-žem, bel me lajkajo. K sva se tku lepu pagavar-jala je pa prteku po štenjgah bone-dik. Petrčk, je zakriču. Brž gor! Ate pa mama sa prši. Petrček pa ves prestrašn rja-če, i kaku je pa tou magoče, saj sa vendar šli nage umivat u Mišign taplice. Bone-dik pa vs je z an zaupije: saj s tu d ti uržeh, de smo mogl pa njega telegrafirat, kar brž gor, pa bos vidu, kaku jeh boš fasu. Muj brat Petrček je precej trezu ratu, ki je tu zaslišu, kisi vabraz je naredu pa je djav, Janez le tukej pačak bom prec nazaj pršu. Jest sm en-cajt v prtličju merku na ka-tliček in sm zraven zadrej-mu. Kar naenkrat sm pa pa-skaču, kokr me kdo ustrelu. Taku je rapotal, kokr b vrag pršu pa ta suje na cortland. Taku se je treslu drag muj Pavle, de se je katlič prevrnu, kar na ankrat se pa vrata vad-pro in pride Petrček ves črn in razbit po štejngah. Janez — Janez ! Pomagaj ! pama-gaj lpu te prosm vs smo fer-tik. Brž gor naš ate te čjo vidt, de j m boš svetvov, samu še ti jm moreš pamagat. Tak dou-gu me je prosu, de sm šu v ci-mr, k sm pa not pršu b pa kmal akul padu in ti b tud, če b vidu kakšne čudne vabraze so meji. Ate sa bli vse črni, Francka vsa rdeča, bone-dik ves zjalen, Lojzek, k hermon-ke prdaja je sdu pad mizu, Pazdir je pa ane arcnije stisku. Ku sa me ate zagledal, sa kar zaupil: lubi muj Janez, lpu te prosim, pamagaj, rejš nas! I, kuga pa je, de ste vsi tku prepaden, sm jeh vprašu. Ate sa pa zajokal, lubi muj Janez sa zdihval, se bom kar teb spavedav, de ne bo trej-ba na osmo hodt. I kuga pa je za ana stvar, ali ste kterga u-bil, al koga pa je? No, paglej sa začel prpovdvat. Paglej Janez, kakšen je~ dandanes svejt. Tek mu Petrček lahku laže kokr če, pa je še živ, jest sm se pa samu mejhn zlegov, pa same prec prjel. Zakuga pa, sm djav. Kej neč ne veiš, al nej še nič brav, kaku je ta Zbašnik pisu in to še v mu-je cajtenge. Pa o m j an, k sm vender mislu, de sm kokr Buh. No, viš Paule zdej sm Še le vidu zakaj so vs bli tku prestrašn. Ja ate, al ste vi rej s tu akul gavurl (Kjednoti, sm jeh brž prašu. Ja, Janez jest sm samu bone-diku tu pavejdu, pa se je brž Pazdir vmes vagi asu: Papa, jest sm vas tud slišu, de ste vi reki. Mouč Pazdir, je zaupu lojzek s pad mize. Jest sm že mislu, de se bodo spet začel. Zatu sm pa brž na mizo skacu, pa zaupu: gmah! Ate vi ste gaspadar! Taku le bomo naredi! vi se boste z j avl v narod, de nejste nkol tga reki, in de kdor to trd se laže. Pazdir bo pa preklicu, če ne ga pa vn vržete. Rajms dacar bo pa padpisu, pa bomo Zbašnika na laž postavi in mi bomo vsi rejšen. Taku viš muj dragi Paule, sm mislu, de je ta zadeva že vsa urejena, pa se vaglas še kus s kota: kaj pa naš department? Ledje sa zmeraj nad nam, če bo šlu tku naprej, bomo še mi zajadral. Pamagaj, sa spet vsi zaupil na me, svaj-tvaj Janez, de se stvar uredi. Encajt sm premišlavav, pa m je hmal nekaj v glavo stapil. Aha papa, zakaj pa imate ta- ke lejpe bojske. Pa šapah jeh nažente. Saj rejs je djav bo-ne-dik. Petrčka bomo paslal, pa naj gre akul žensk pajas-nevat. — O, ne, ne, jest že ne, mjane b ženske še ubile če b me zagledale. In mogu sm spet jest nastopiti in svejtvat ate-tu. Reku sm: Vajste kuga naredite? Pašlite Lojzka s harmoniko, Jankec naj pa poje, pa bosta šla v fabriko. Lojzk ti boš najprvo gavaru k s bel čudn. Jankec ti pa merkaj, če bo kaj komi j pozabu, de boš pol ti nastopu. Ta glažavne-taga maža pa v brooklyn paš-ljite, de bo spet kej prnesu. No vidte preljub moji, saj sm vejdu, de bo nam Janez pa-magav iz zagate. Taku bomo naredi pa bo. Pa še tujmu brat Pauletu piš, de kaku smo sreČn uši, so me naprosil ate, pa ana cgarco so mi šenkal. Zdej te pa prov lejpu pozdravim, morem nehat. Se tu t naj pavem, dragi brat Paule, de jutr greva s Petrčkm po prvi amerikansk papir, bo amerikanc ratu, prav, de ga je sram, k ga še zdej nejma. T bom pa drug kejden pisu, kaku bova apravla. Tvoj brat Janez Zgaga. DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. 18. S- D. Z. V društvo se sprejmejo člani od 16. do 55- leta starosti. Zavarujete se lahko za $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. Za Bolniško podporo se lahko zavarujete za $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo lahko vpišete tudi svoje otroke od i. do 16. leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi mali dvorani« Predsednik Anton Strniša ioo- E. 72nd Pl. Podpredsednik, John Terček Tajnik, John Widervol 1153 E. 61 st St. Zapisnikar, Frank Merhar. Blagajnik, Josef Zakrajšek St. Nadzorniki: Josef Zakrajšek ml., Anton Widervol st., Josef Mateočič, Z.dravnik. Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša, John Jerman. Redar, John Peterlin. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira" Cleveland, Ohio. — Predsednik: An ton Grdina, 1053 E. 62nd St. — F* vovodja in podpredsednik: Mattj Holmar, 6211 Glass a v«. — Tajnik tg. Zupančič, 6708 Edna avenue, — Blagajnik: Frank Matjaiič lili Norwuud Rd. — Kolektor An t. Sma lič, 6411 Vari an ave. Pevske vaje so v torek, četrtek ia soboto ob pol & uri zvečer. Seje vsak prvi torek v meseca v stari šoli sv. Vida. * ■ VABILO — NA — MASKERADNO VESELICO << — katerega priredi — Slovenski Dramatični Klub" Waukegan in No. Chicago V nedeljo, dne 24, februarja t, 1, V MR. FRANK SVETETOVI DVORANI, na 10. cesti. Pričetek plesa ob 7:30 zvečer. Grand March 9:30 zvečer. Vstopnica 50c. Maska 75c. Uljudno Vabimo rojake iz Waukegana, No. Chicago in okolice, da se mnogo — številno udeleže. Cisti dobiček je namenjen za popravo in prebarva-nja odra. Na svidenji kliče, veseliCni odbor. 39 Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPEIXERJEM. Po trdnem dnevnem delu si nadrgnite roke, noge in hrbet. Človek, ki dela z mišicami. ne sme biti bolan. Urite se vedno. Poskušajte vdrgnenje s Pain. Expetlerjem. Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! 35 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. RICHTER & CQ 104-114 So. 4th St.. Brpoklyn.N.Y ŽELIM zvedeti za sedanje bivališče Jožefa Zupančiča iz Mrtvic fara Leskovec pri Krškem. Jaz sem njegova teta. Slišala sem, da je zahajal k prijatelju z imenom Zakrajšek v Chicago. Več mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je komu znan, naj mi to sporoči na moj naslov ali pa na u-pravništvo lista Ediinosti, za-kar se mu že v naprej zahvaljujem. Ako pa sam čit^š, prosim oglasi se točno, ker imam važne stvari za tebe l Amalija Zupančič, drugič o-možena Klavžar, 1136 — Her-rick ave, Racine, Wis. VELEPOMEMBEN DAN V SO. CHICAGI. (Nadaljevanje s prve strani.) sv. Jurija, vendar Fathru Winkler ju mora dati spričevalo, da se silno veliko trudi za napredek župnije. Za njim je bil pozvan k besedi Mr. Mergole, cerkveni odbornik, ki je z ginjenim glasom povedal, kako veliko veselje vlada danes v srcih vsih dobrih faranov, ko so dosegli tolik vspeh. Zahvalil se je g. župniku za njegov dosedanji trud, zahvalil se je g. umetniku Mr. Gosarju za tako krasno delo. Za njim je bila pozvana k besedi Mrs. J. Grego-rič predsednica društva Marije Pomagaj, ki je v imenu društva častitala naselbini in izrazila želj o, da bi društva delovala skupno. Na to je bil pozvan Mr. Jos. Zal ar, glavni tajnik K. S. K. J., ki je v lepih besedah povedal So. Chicaža-nom, da je to za nje najlepši dan v zgodovini, kajti pome-nja novo prihodnjost in nov napredek. Njegov lep govor je žel navdušeno pohvalo. Za njim se je vrstilo še več dru- KJE GA JE DOBIL? Robert Browning, veliki angleški pesnik, ki je sedaj pokopan v Westminsterski o-patiji med Chowley in Chaucer, je šel v jeseni leta 1889. obiskat svojega sina v Benetke. Ko se je nekega dne v decembru šel sprehajati kot po navadi, se je močno prehladil, kar je bilo zanj usodepolno. Umrl je prihodnji dan. Mnogo ljudij umrje na isti način vsako leto in preživeči se mučijo z vprašanjem: Kje se je prehladil? Veliko takih slučajev bi se zamoglo vbraniti ako bi se splošno zdravje zbolišalo o pravem času. Stanoviten prehlad pomeni, da se telo ne more zoperstavijati napadom bacilov. Vbranilne moči prehlajenega trupla so prešibke. Toda ako je v redu delovanje vaših prebavnih organov, se bo zamoglo vaše telo vbraniti škodljivih učinkov prehlada, namesto da bi jim podleglo. Zato je Trinerjevo Zdravilno Vino najboliše zdravilo za sedanji čas. Poglejte v vaše zdravilno shrambo, ako se nahaja notri steklenica Trinerjevega vina. Ako je ni, pojdite še nocoj k vašemu lekarnarju ali trgovcu z zdravili po steklenico istega ter jo nesite domov. Trinerjev lek zoper kašelj, kakor tudi Trinerjev Liniment sta tudi sedaj neobhodno potrebna. Pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111., ako teh zdravil ne bi mogli dobiti v vaši soseščini! gih govornikov in govornici ki so vsi dajali duška svojemu vesel j u nad tem vspehom naselbine. Slednjič je bil pozvan k besedi še domači župnik, ki se je ginjen zahvalil umetniku Mr. Gosarju za njegovo delo, potem pa vsem faranom za to darežljivo podporo in tako navdušeno sodelovanje pri tem velikem delu. Navdušeno ploskanje je pokazalo, kako ljubi ljudstvo svojega župnika, ki se trudi za nje. Po tem uradnem delu banketa se je razvila živahna prosta zabava. Naj tu še omenim imena o-nih, ki so darovali slike v cerkvi: Mr. Jožef Gradišar, društvo Vitezov sv. Florijana, dr. Marije Čistega Spočetja, družina Johna Kučič, Mr. George Kobilca, družina Kompare, Mr. John Tomical, Mr. Joe Strubelj, Pevski cerkveni zbor. Eva Span, Agnes Maho-lik. Poleg teh so nakolektali vsak za eno sliko: Mr. in Mrs. Mary Juvančič, Terezija Simc, Agnes MaholiČ, Agnes Maho-lič, Alojzija Mertič, Martin Shiffrer in Barbara Simčič. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, K- S. K. J. Preds. Anton Strniša iooi E. 72 Place. Pod Preds. Jos. Žulič. Tajnik, Anthony J. Fortuna 1093 E. 64 St. Zapisnikar, Jos. Ponikvar. Blagajnik, John Mele. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vi-dervol, Jos. Germ. Zastavonoša, Joe Baznik. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd. Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Assesment se pobira na seji samo • od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. ! V društvo se sprejmejo člani (ice) I od 16. do 55- leta. Zavarujete se lahko za 20-letno za- varovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000. $1500 in $2000 posmrtnine. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14 00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jednotinih pravilah stran 102 do 109. V društvo se sprejemajo tudi otroci od i. do 1. leta. Za več pojasnila se obrnite na dru- Tako se je končal v Chicaški naselbini prc.„ dan, ki bo ostal dolgo dolt v spominu vseh faranov.in H pomenja velik napredek naselbine. Naš list se ob sklepu tega poročila pridružuje vsem tem častitkam, izraženim naselbi* ni ta dan, in enako prisrčno častita naši sosedni napredni naselbini k tako lepemu napredku i njim želi, da bi tudi nadalje šli krepko za svoj* duhovščino, za svojim župnikom, složno med seboj, navdušeni za svojo župnijo im svojo katoliško vero. Ako bo to, potem je napredek zagotovljen, potem bo naselbina gotovo dosegla v najkrajšem Času to, kar si tako prisrčna želi: slovensko šolo in slovensko dvorano. Živeli So. Chicaški navdu« šeni rojaki! -o- SPOMENIK ZVELIČARJU. Parlament države Brazilija je sklenil enoglasno, da b# postavila država Brazilija na najvišji gori dežele blizu ust* j a reke Rio de Janejro veli« kansko soho božjega Zveličar* ja kot znamenje, da država Brazilija prizna njega kol svojega kralja in vladarja. Parlament je odglasoval v ta namen 450 tisoč lir. Soha bo stala blizu zaliva, tako da aa bo videla daleč na morje in daleč po deželi. DR. SV. MARIJE MAGDA« LENE, štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, OHIO. Predsednica, Helena Mali? 1105 E. 63. St. Podpredsednica, Johanna Pel an. Tajnica, Josephine Menart '277 Norwood Rd. Zapisnikarica, Rose Hrovat* Blagajničarka, Frances Df* bevec 60'2 Glass Ave. Zdravnika, Dr. J. Seliškar in dr. M. Oman. Seja se vrši vsaki prvi po n« deljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Asesment se tudi po« bira vsakega 18. in 19. v me* secu od 7. do 8. ure zvečer na domu. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom li sta Edinosti v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinj t prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški/ tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov. NAZNANILO! Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt. Rojakom se priporočam \ naklonjenost! FRANK MARLEY 2300 — So. Hoyne Ave. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115. KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. . NAŠA TISKARNA izdeluje tiskarska dela lično in točno. 2e na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se pripo- __ročamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo ccako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno -delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista I I EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen*. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, JSL 'mmMjmM/MmmjMfMMM ••EDINOST" Sledovi medvedjih krempljev. Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M. V zadnji noči pred odhodom ekspedicije je indijanski glavar oblečen v plašč iz medvedove kože sedel v svojem šotoru. Naenkrat skoči pokonci. Njegov sklep je bil gotov. Namazal se je z barvami, udaril je na bojni boben in zbral kopico svojih zvestih bojevnikov okrog sebe. Te je odvedel na grič, ki je bil posvečen "Velikemu Medvedu." Kakor on, tako so tudi njegovi zvesti častili medveda in pričakovali pomoči in varstva od njega. Vsak bojevnik je nosil suknjo iz medvedove kože in kameniti nož. Obred na čast "velikemu medvedu" je obstojal iz plesa okoli grička in iz napada na najbližnja drevesa, ki so predstavljala sovražnika. Le eno drevo je moralo ostati nedotaknjeno, zato so napravili okoli njega krog z medvedjimi kremplji. Ko je bil praznoverni obred dokončan, poklical je glavar dva naj hrabre jša bojevnika in jima zapovedal Francozom slediti in jih skalpirati. Po njihovem povratku pa, da namerava sam obiskati rodove stanujoče ob veliki reki in jih pregovoriti na splošen ustanek. VI. Peter se je med tem naveličal čakati. Ustane in zapusti kočo, da se ogleda, kje bi bil zabojček s gosli skrit. Gre k obrežju jezera in začne brskati med stvarmi, ki so jih zložili v čoln. Kakor je spoznal, hrane še niso prinesli iz shramb. Tu se je nahajalo samo kuhinjsko orodje, obleka in potrebščine za dva šotora. Tu zatiplje Peter zabojček. Bil je sicer nekoliko težak, a bil je popolnoma podoben onemu, v katerem je imel France spravljene svoje gosli. Peter poln svete jeze naveže kamen nanj in ga vrže v jezero, trdno prepričan, da je potopil peklenske gosli. "Tu imaš!" pravi škodoželjno. "Zdaj pa cvili na svoje gosli, če moreš! Le privabi nam zopet par ducetov vražjih Indijancev za vrat, da meni vbogemu revežu vzamejo lase s kožo vred! Peter je sicer krevlja. pa ne norec! Samo norec more vzeti na tako pot gosli s seboj. Zdaj naj pa išče svoje gosli, kolikor se mu poljubi in naj joka za njimi, da bo cvilil sam, kakor so poprej njegove gosli." "Hm, hm, kaj bo pa jutri? E, kaj — jutri Peter ne bo hotel ogosHh ničesar vedeti, ko bomo pa par stotin milj od tuk^o>ovem Francu, kje zopet lahko najde svoje gosli. Da, da, Petra nihče ne prevari, Petra ne bo nihče vlekel za nos m Peter se obrne in krevlja h koči. Nova misel mu šine v glavo Nič kaj zadovoljen sam s seboj, miga z glavo in zagodrnja: "Morda je bilo neumno, da sem vrgel zabojček v jezero. Mogel bi bil gosli vzeti ven in dati notri kaj drugega iste težine. Ali ne bo morda France pogrešal zabojček in si omislil druge gosli, ko je izgubil te?" Pohabljenec se ustavi in se ozre k vodi. Želel je imeti zaboj zopet v rokah, a ta je ležal globoko na dnu jezera in ne pride več na površje. Mora toraj najti drug, temu podoben zabojček. Odkrevlja toraj v misijonsko shrambo in res najde zabojček približno iste-veličine, kakor je bil oni z gosli. Hitro ga nekoliko obteži, nese ga v čoln in veselo smehljaje se odkrevlja h koči. Ko je bil zopet na ležišču, sam s seboj zadovoljen godrnja: "Da, da, Petra ne prevari nihče. Petra ne tx> nihče vlekel za nos!" AKO STE TUDI VJ med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na j|] pomlad; je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za [bj pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo [t§ za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere Sjl je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imej- Kj te to na umu! nil RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo ! — * Pošiljanje denarja. • • Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. Za obilna naroČila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA Zakrajsek & Cesark Na misijonski postaji sv. Ignacija je bilo vse tiho in mirno. Bojni boben je utihnil. "Strupena Puščica" in njegovi bojevniki so se vrnili v svoje šotore. Pavel je s težkim srcem zaspal; saj bo moral brez svojega prijatelja, "Rdečega Medveda" na dolgo, nevarno pot. Peter in Moussard sta v isti koči že smrčala na trdem ležišču in vsak je bil zadovoljen sam s seboj, češ, da je prevaril drugega. Le v kapelici je klečala pred oltarjem osmaljena osebo — P. Marquette. Le on je še čul in v goreči molitvi, ki se je dvigala proti nebu kakor oblaček dišečega kadila, priporočal sebe in svoje tovariše mogočnemu varstvu svoje nebeške Matere. Od najzgodnejše mladosti je gorelo v njegovem srcu nežno češčenje do neomadeževane Matere božje ; Njej na čast se je postil vsako soboto od kar se je začel zavedati. Svoje trdo misijonsko delo v Novem svetu je izročil v njeno posebno varstvo in ko je slišal o veliki reki tam daleč na zahodu, oziral se je iskaje pomoči k Njej, da bi rodovom, ki so stanovali na njenih bregovih prinesel blago vest o pravem Bogu. Njegova Kraljica in Mati ga ni zapustila. Na praznik Brezmadežnega spočetja mu je poslala onega, ki naj bi mu bil tovariš na tem nevarnem potovanju. 8. dec. je dospel Joliet na misijonsko postajo. Sedaj se je i-melo v kratkem času pričeti slavno podjetje. Marija, uzvi-šena Mati božja, brezmadežna Devica je bila izvoljena za zaščitnico celega podjetja. K Njej se je vzdigovala to noč pred majhnim oltarčkom njegova molitev polna ljubezni in najsladkejšega zaupanja. "Pozdravljena Ti Hčerka Boga Očeta," tako so šepetale njegove ustnice in lahka rdečica mu je zardela bledi lici, "pozdravljena Ti Mati Boga Sina; pozdravljena Nevesta sv. Duha; pozdravljen tempelj presv. Trojice! Po Tvojem devištvu in neomadeževanem spočetju, o najčistejša Devica, obvaruje mojo dušo čisto vsakega greha. Prestol Kralje, ki kraljuje nad Kerubini; vrata nebeška, skozi katere bomo prišli v nebesa; nevesta božja, po kateri smo dobili pomoč; neizčrpljivo morje milosti božje; neomade-ževana obleka Onega, kateremu je svetloba oblačilo; prava vinska trta, ki prinaša sad življenja; rešilna vodnica popotnikov: vejica Aronova, ki je po božji moči razcvetela; sedmororameni svetilnik, čigar svetloba presega solnce; sveta gora, na kateri si je Bog izvolil stanovanje, — moja rešitev, moja tolažba, moje veselje, moja moč, moja varhi-nja, moja pomočnica, neomadeževana Mati, ki mi je bila dana od Boga, vodi, blagoslovi, varuj nas na potu. IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) Padel je z vagona na tračnico ter si razbil lobanjo. Bil je na mestu mrtev. o Iz pred sodišča. Jaz ne maram krvL v hiši... Prišel je v vas z očetom svoje zaročenke, ki se je vračal vesel domov, zaročenec njegove hčerke. Všeč pa to ni bilo domaČim fantom, ker se vasovalec iz sosednje vasi ni z njimi porazgovoril preje o resnem namenu svojega pohoda v njihovo vas. Odkupiti bi se moral, pred no je pričel pohajati k svoji nevesti po fantovskih navadah z običajno fantovščino. Ker, še tako resni snubec, ni zadostil tej fantovski postavi, dasi morda tudi brez namena očitnega kršenja te navade, so domači fantje oblegli hišo neveste in zahtevali, da naj jim izroči oče neveste vasovalca, da se odkupi po fantovskih običajih. Ker tega ni hotel storiti so vdrli domači fantje deloma skozi okno, deloma skozi vrata v hišo, kjer so zahtevali, da naj jim izroee vasovalca. Če bo plačal domačim fantom primerno odkupnino za vasovanje — zahtevali so 3 Štefane vina — potem ga puste, da lahko mirno odide in da sme vasovati v domači vasi pri svoji nevesti. Vasovalec pa se je skril, očo pa že precej vinjen se ni zmenil a Pomagajte svojemu zdravju! DOBRO ZDRAVJE zavisi od dobrih zob. Zato nihče dovolj zgodaj ne prične skrbeti za svoje zobe. Ničesar človeka bolj ne zadovoljuje, kakor lep nastav lepih zob. Nič pa ni bolj neprijetnega kakor krivi, oskrbljeni in objeti zobje. Tudi od zob je odvisen človekov vspeh. Pa tudi veliko bolezni, revmatizem, paraliza, itd. izvira od slabega zobovja. Neprebava. nervoznost je vzrok zobovja. Mi specializiramo z izdelovanjem zobniho kapic, ustnega mostovja in vse kar spada v zobozdravniško delo. Izdiramo zobe brez bolečin. NASE CENE SO JAKO UGODNE! Naše cene so jako ugodne! New York Dental Parlors 1958 W. 22nd ST. (In Robey St. corner.) CHICAGO * MARY SLUGA IZUCENA BABICA [858 — West 22nd Street. Phone: Canal 5793 Se priporo ča Slovenkam zlasti Prek murskim Slovenkam za po moč pri porodih. za fantovske komedije, katere je že davno pozabil. To je^ povzročilo, da so domači fantje, ki so udrli skozi okno nastopili malo pre sirovo, dasi jih je stari mož opominjal, da jim ne odpre vežnih vrat, ker ne mara krvi v hiši. Zato prekoračenje obrambe domačih vaških običajev so bili obsojeni Javomik Jože in Jože Meh-le vsak na 1 mesec, France Javornik in Zakrajsek Jože, vsi dobri in ugledni sinovi posestnikov v Slivnici, na tri tedne zapora. Obenem bodo plačali obtoženci na zahtevo starega Duše 455 kron za vrata in šipo na oknu, njemu pa za "žlak," strah in prisego 400 kron. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog-— les — in vse kar spada v ^ prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, HI I Roiakom se priporočam prfi nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboljše delo. nainižie cene. Prevzamem barvanje hiš zunaf in znotrai. uokladatn stenski oaDir. DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone: Randolph 7416 Princeton 2402 R. 70 — 9th AVE., NEW YORK, N. Y.^ SPOMLAD JE TUKAJ! Lepi "COLUMBIA SIX" pa tudi! SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI! Naznanjamo, da smo otvorili prvovrstno trgovino z automobili. Predvsem vam povemo, da prodajamo najbolje automobile, ki jih je mogoče kupiti za denar. Ti so "COLUMBIA SIX" automobili. Prodajamo tudi že rabljene automobile najnovejših modelov vsake vrste, za katere damo isto jamstvo kot popolnoma nove. Mi umivamo, čistimo, poliramo automobile po najnižjih cenah. Naša garaža je odprta noč in dan! Naša prvovrstna popravljevalnica automobilov je vam na razpolago vsaki čas. Imejte nas v svojem spominu! Kot Slovenec se vsem najlepše priporočam za vse slučaje. CICERO AUTO LAUNDRY & SALES gBi B LEPA RAZSVETLJAVA nl^H ■ ■ ■ si B B B H NAREDI dom prijazen, udoben in človek se počuti srečnega r njem. — Zato ne imejte h Lie. ampak imejte dom t Električna razsvetljava je mala stvar, ki povrača ljudem blagostanje, zadovoljstvo in kjer sti te dve — tam je sreča doma I Napeljite ▼ svoja stanovanja električno razsvetljavo. Vprašajte nas za cene I Prodajam« tudi vsako vrstna "electrical fixtures". Kadar potreb uJ«