Adriatic* zavarovalna družba d.d. S NEZN I K ll< Banka Koper TISKOVINA V Kuteževem bodo prešli na enoizmenski pouk ^a dokončanje drugega dela izgradnje Osnovne šole Podgora Kuteževo oziroma ureditev # ?rizidka in prenovo obstoječe stavbe, je občina v skladu s sklepom občinskega sveta pri 'dajalcu del - SC P Primorje Ajdovščina - sredi junija najela kratkoročni kredit v višini 40 ; jjdlijonov tolarjev. Prizidek je bil tedaj pokrit, imel je okna, vrata, zunanji omet in pločni-e' tako da je izvajalec lahko začel pospešeno urejevati notranjost. Vsa dela (ometi, tlaki, 'n$talacije itd.) so bila končana v drugi polovici avgusta, ko je bil prenovljen tudi del stare stavbe oziroma splošna učilnica, garderobe, večnamenski prostor, knjižnica ter dve pisarni. I avnatelj Milan Dekleva ne vidi več nobene ovire za to, da se pouk v novem prizidku, ki l^i okoli 850 m2, ne bi začel že 1. septembra 1997, ko bo kuteževska osnovna šola 'Or,čno prešla na dolgo pričakovan enoizmenski pouk, ^ Prizidku, ki so ga zadnji teden v avgustu > ■ i\i ju ga /.auiiji ivvivi i v polagali opremljati tudi pedagoški delavci » • . . i V • _ v. I aa slijo in fiz i ko, dokončan je del novograd-J6' ki spada k telovadnici (povezovalni ho-1 n'k/ garderobe, kabinet za učitelja, shram- ba za telovadno orodje, prostor za hišnika, sanitarije), v glavnem pa je urejena tudi okolica. Približno 105 učencev, od tega sedem prvošolcev in nekaj tistih, ki so zaradi dvoizmenskega pouka obiskovali obe osnovni šoli v Ilirski Bistrici, kolikor naj bi jih, vklju- i Si, Knjiga o športnem balinanju |,j .8a Stanka Česnika "Balinanje skozi čas/Aktivnost kot igra in šport v svetu in v naši občini", , bila konpr inliin nmHctavImna v ilircknhktriškem Domu imokoiencev. orinaša vnopleri v š '-Ja konec julija predstavljena v ilirskobistriškem Domu upokojencev, prinaša vpogled v 'lrtn° zvrst s kratkim orisom zgodovine in pravil ter osrednjim delom, športnim balinanjem v>°bčini. Pisanja se je lotil zato, da ljudi in dogodkov ne bi prekrila pozaba, v knjigo pa je k ,učil vse tisto, do česar se je lahko dokopal (spomini, pričevanja, fotografije, dokumenti). ^danes, ko ima ilirskobistriška občina kar dva kluba v najmočnejši slovenski ligi in ko se zdi, SlaT0’^' ie na našem prostoru znana in uveljavljena že skoraj dve stoletji, marsikdo pozna, Po h Cesn‘k opisuje tako, da jo je mogoče videti precej drugače. Njen čar, to sta na predstavitvi preUdarila Tomo Šajn, predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo, ter Mitja Škerlavaj, do ,$ednil< Športne zveze Ilirska Bistrica, ki je knjigo tudi izdala, izhaja iz avtorjeve ljubezni Vend, 8re/ s katero je povezan že dolga desetletja. rne , ar 1° ni edina posebnost te knjige. Po-obfj i j10 ie t|Jdi to, da je njen avtor prvi, ki je ^rfh 6n0 'zrnecl najbolj priljubljenih in mno-ter0 's Prostočasnih aktivnosti v občini, s ka-koie s™rai povsod ukvarjajo mladi in upo-vSg ' na celovit, simpatičen, zanimiv in t ojen^Zurn^'v način, tako da bo mogoče tudi stJVa PQrn°čjo izginila zakoreninjena pred-Pak D° *erT1' da balinanje ni gostilniška, am-S(arava športna disciplina. Že v J?, ° ^esn'k se je z balinanjem seznanil vne ad'h letih, ko je živel v Italiji (Sestriere), Pa p0jSredn' Nižini meje s Francijo oziroma prav ■ °clu/ °d koder ta športna zvrst pravza-Pars^Z aia- Kot dolgoletni predsednik Bali-astan ga.^uba 'Snežnik' Ilirska Bistrica, priča \ |nV IJto3 in nehanja balinarskih kolekti-ba|jn e en izmed utemeljiteljev športnega čpej^an,avv °bčini, je vneto zbiral najrazli-s krajši^eVania'po upokojitvi, vzpodbujen tasopj -l ZaP's' 0 športnem udejstvovanju v tja |e(Sl. ^ z množico publikacij, ki so zad-lzšle v Ilirski Bistrici, pa seje nabralo toliko gradiva, da ga je bilo naposled dovolj za celo knjigo. Kljub prizadevanjem vsega, kar si je želel, ni mogel dobiti. Žal mu je predvsem tega, da veliko število nekdanjih in sedanjih balinarskih klubov v občini ni ali pa še vedno posveča premalo pozornosti vodenju dokumentacije, na podlagi katere bi knjiga lahko dobila še večjo vrednost, saj bi vključila tudi dogajanja v zadnjem času, ki jih ni bilo tako malo. Stanko Česnik je dejal, da bo zelo vesel, če se bo našel kdo, ki bo njegovo delo dopolnil z manjkajočimi rezultati. Kvaliteta domačega tekmovalnega balinanja seje namreč dvignila tako visoko, da se ga ne da več prezreti, saj se ilirskobistriški občini verjetno še dolgo ne bo zgodilo, da bi imela v kateremkoli drugem športu kar dve ekipi v najmočnejši slovenski ligi. Knjiga “Balinanje skozi čas/Aktivnost kot igra in šport v svetu in v naši občini" stane 600 tolarjev, dobite pa jo v prostorih športne zveze, v Papirnici LineaArt, v Knjižnici Makse Samsa in v Papirnici Primorskega tiska. Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica čno z vrstniki iz Bosne in Hercegovine, ki se niso mogli vrniti domov, po predvidevanjih vpisalo v šolsko leto 1997/1998, bo imelo od septembra veliko boljše možnosti za delo. Mnogi izmed njih se veselijo zlasti računalniške učilnice, čeprav bo s sredstvi ministrstva za šolstvo in šport, ki je šoli obljubilo osem novih računalnikov, popolnoma zaživela šele novembra ali decembra. Trenutno je v kuteževski šoli in vrtcu zaposlenih 17 ljudi; večina bo tudi letos poučevala osem oddelkov, pri čemer je treba omeniti, da bo imela razredna stopnja za vzgojne predmete organiziran pouk v dveh kombiniranih oddelkih. Dvoizmenski pouk bo torej učencem, učiteljem in staršem ostal le še spomin, saj osnovna šola v Kuteževem že zdaj, razen telovadnice seveda, ki naj bi bila končana v prihodnjem letu, izpolnjuje vse prostorske pogoje za uvedbo bodoče devetletke. In kaj je z načrtovanim samoprispevkom za dokončanje telovadnice? Milan Dekleva je povedal, da samoprispevek še ni bil razpisan, vendar še zmeraj upa, da se bo to čim-prej zgodilo, sicer v naslednjem letu ne bo mogoče dokončati telovadnice, delno preurediti šolske kuhinje, zamenjati kritine na stari stavbi, plinificirati objekta in s tem zaključiti naložbo v celoti. Predstavniki krajevnih skupnosti Zabiče in Kuteževo so se o razpisu samoprispevka načelno dogovorili, saj so že določili višino (2 odstotka kosmatih plač vseh zaposlenih) in delež od tako zbranega denarja za ureditev lokalne infrastrukture, določen pa je bil tudi čas trajanja samoprispevka, ki naj bi ga plačevali štiri leta. Pred počitnicami oziroma letnimi dopusti, ko bi morali krajevni skupnosti sklicati zbore krajanov, je dejal Milan Dekleva, pa se je vse skupaj zaustavilo, čeprav so ljudje pokazali nemalo razumevanja za samoprispevek. Zavedajo se namreč, da šolo in telovadnico potrebujejo in da bodo morali zanju tudi sami kaj storiti. : .iktUHDM mM km*, m imm > s-,ri ts '. Mfsuv 90 let planinskega društva Svečano, kot se za tak jubilej spodobi, so domači planinci v torek, 12. avgusta 1997, na isti dan in na istem mestu (v gostilni Lovec) kot pred devetdesetimi leti, pripravili sejo upravnega odbora Planinskega društva 'Snežnik' Ilirska Bistrica. Prisotni so bili številni ljubitelji planinstva, predstavniki občine in planinskih organizacij. Predsednik Planinskega društva 'Snežnik' Ilirska Bistrica Ivan Žibert je po pozdravnih besedah prisotne zaprosil, da z minuto molka počastijo spomin na vse člane društva, ki so umrli v preteklih devetdesetih letih. V nadaljevanju je poudaril, da je bila svečana seja sklicana natanko ob 90. obletnici, saj so tedanje avstro-ogrske oblasti ravno 12. avgusta 1907 potrdile društvena pravila ilirskobistriške podružnice planinskega društva v Ljubljani. To je bila takrat šestnajsta podružnica v Sloveniji in druga na Primorskem, takoj za planinskim društvom iz Trsta. Član upravnega odbora Vojko Čeligoj je prisotne seznanil z 90-letno dejavnostjo društva (v tej številki Snežnika lahko preberete že njegov osmi izčrpen zapis), tako visok jubilej pa je bil tudi prava priložnost zato, da so zaslužni člani društva, predstavniki šolskih planinskih skupin in sosednjih planinskih društev prejeli spominske znamke. Društvu so priložnostna spominska darila izročili tudi vsi vabljeni gostje, domača športna zveza pa je PD 'Snežnik' Ilirska Bistrica podelila še najvišje občinsko športno priznanje - Priznanje Športne zveze Ilirska Bistrica-za izjemen prispevek k razvoju planinstva. Ivan Žibert je v nadaljevanju svečane seje podal smernice in sklepe upravnega odbora za nadaljnje delo, na koncu pa je vse prisotne pozval, da si na vrtu gostišča ogledajo televizijski dokumentarni film o Snežniku, ki ga nacionalna televizija na žalost še ni uvrstila v svoj program kljub temu, da je bil nagrajen na filmskem festivalu v italijanskem Trentu. Tekst in fotografija: Z. Debevc Ivan Žibert in Vojko Čeligoj na svečani seji ob 90. obletnici ustanovitve PD 'Snežnik' Ilirska Bistrica. Policija svetuje Za varno pot v šolo V ponedeljek, 1. septembra 1997, se bodo ponovno odprla vrata vseh sedmih osnovnih šol v Občini Ilirska Bistrica. Da ne bi brezskrbnost šoloobveznih otrok, pešcev, kolesarjev in mopedistov, ki v teh dneh še preživljajo šolske počitnice, dobila nezaželjene posledice, bodo policisti Policijske postaje Ilirska Bistrica izvajali poostren nadzor cestnega prometa in opozarjali voznike, da povečajo pazljivost in dosledno upoštevajo prometne predpise. Policisti bodo prve šolske dni obiskali vse osnovne šole in se pogovorili z učitelji in starši o varnosti njihovih otrok na poti v šolo in domov. Namen pogovora bo predvsem opozorilo staršem, da so tudi sami dolžni po svojih močeh prispevati za večjo varnost njihovih otrok, predvsem prvošolčkov. Če je le mogoče, jih vsaj prvih nekaj dni peš pospremite do šolskih vrat in jim pokažite najbolj varno pot od doma do šole. S tem boste za varnost otrok storili več> kot če bi jih prvi teden vozili v šolo z avtomobili, potem pa bi se morali znajti sami. Za neposredno varovanje šolskih otrok bomo policisti prve dni pouka nadzirali vse prehode za pešce v bližini šol in po mestu, opravljali pa bomo tudi poostrene kontrole hitrosti in zoper voznike, ki v bližini šol ne bodo upoštevali omejitev hitrosti, dosledno ukrepali. V preteklih letih, pa tudi letos, se je na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica pripetilo več prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci in šoloobvezna mladina, bo- disi kot pešci ali pa vozniki koles in koles z motorji, v več primerih tudi s telesnimi poškodbami. Za voznike koles z motorji velja posebno opozorilo, naj zaradi lastne varnosti uporabljajo varnostne čelade, kajti ravno prometne nezgode brez uporabljenih varnostnih čelad imajo za posledico najhujše telesne poškodbe. Policisti bomo v ugotovljenih primerih vožnje koles z motorji opozarjali in obveščali tudi starše mladoletnikov oziroma šoloobveznih otrok, ki se bodo vozili brez varnostnih čelad ali kakorkoli kršili cestno prometne predpise. Odveč je poudarjati, da je varnostnačelada priporočljiva tudi za vožnjo s kolesi, čeprav za kolesarje njena uporaba ni obvezna. Da ne bi prihajalo do prometnih nesreč, predvsem pa v prvih šolskih dneh, ko je na cesti še precej počitniško razpoloženih šolarjev, opozarjamo vse občane, posebno starše in druge udeležence v prometu, da posvetijo otrokom in šolarjem čimveč pozornosti! POLICIJA Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) in 3. ter 15. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 11/95) je Občinski svet Občine II. Bistrica na 32. seji dne 31.07.1997 sprejel ODLOK o organiziranosti in izvajanju lokalne javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka na območju Občine Ilirska Bistrica 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa dejavnost, območje, pogoji, javna pooblastila, začetek in čas trajanja koncesije, način financiranja, nadzor in drugi elementi, pomembni za izvajanje obvezne lokalne javne službe s področja varstva okolja In požarnega varstva. 2. člen (predmet in obseg koncesije) Opravljanje dimnikarske dejavnosti, ki je predmet podelitve koncesije po tem odloku, se izvaja kot obvezna lokalna javna služba na celotnem območju Občine Ilirska Bistrica. Koncesionar bo v zvezi s pravico do izvajanja dimnikarske dejavnosti opravljal pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih, prezračevalnih naprav in dimnih vodov zaradi varstva, preprečevanja pretiranega onesnaževanja ter protipožarne in zdravstvene zaščite v rokih, ki jih določajo zakonski predpisi in standardi na naslednjih napravah: - male in srednje kurilne naprave na vsa goriva, ki jih določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, - pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem kurilnih naprav (npr. naprave za pripravo goriva, naprave za odvod ostankov zgorevanja), - naprave za prezračevanje prostorov. Koncesionar bo v zvezi s pravico do izvajanja dimnikarske dejavnosti opravljal: - preglede (prve, občasne in letne) ter izdelal strokovna mnenja o skladnosti izvedbe s projektom in predpisi iz drugega odstavka tega člena, - vodenje evidenc (kataster) o teh napravah, - meritve (prve, občasne, letne) emisij škodljivih snovi iz naprav, navedenih v drugem odstavku tega člena, - vodenje evidenc (kataster) virov onesnaževanja zraka, -izdajanje soglasij k uporabi novih in rekonstruiranih obstoječih kurilnih, prezračevalnih naprav in dimnih vodov, - čiščenje in antikorozijsko zaščito na kurilnih napravah in izžiganje katranskih oblog v odvodniku odpadlih plinov in veznih elementov. Za celotno območje Občine Ilirska Bistrica se podeli ena koncesija. 3. člen (pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar) Koncesionar mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje: -daje pravna oseba, vpisana v sodni register, ali samostojni podjetnik, prijavljen pri pristojni davčni upravi, - da je registriran in ustrezno usposobljen za izvajanje dimnikarskih storitev, opredeljenih v tem odloku in v koncesijski pogodbi, - da je ustrezno tehnično opremljen in da razpolaga z zadostnim številom usposobljenih delavcev za opravljanje koncesionarske dejavnosti, - da zagotavlja uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev, -da pripravi in predloži program izvajanja dimnikarske službe za območje občine. 4. člen (stroški koncesionarja) Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi tega odloka. Koncesionar ima kot izključni izvajalec dimnikarskih storitev na območju občine pravico za-ačunavanja vseh opravljenih dimnikarskih storitev neposredno uporabnikom, po ceniku, ki ga odobri občinski svet. Koncesionarje dolžan mesečno plačati koncedentu za izvajanje javne službe znesek v višini 3% od fakturirane vrednosti storitev dimnikarske službe v preteklem mesecu, zmanjšane za vrednost uporabljenih čistilnih sredstev. Pridobljena sredstva so prihodek proračuna in se uporabljajo za razvoj gospodarskih javnih služb v občini. 5. člen (začetek in čas trajanja koncesije) Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Koncesija se podeli za dobo 2 let, z možnostjo podaljšanja. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi. 6. člen (pravice koncesionarja) Koncesionar ima: - izključno pravico do opravljanja dimnikarskih storitev na območju občine, - pravico do plačila za vse opravljene dimnikarske storitve, ki jih zaračunava neposredno uporabnikom storitev, - druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s tem odlokom. 7. člen (nadzor nad izvajanjem koncesije) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi in pristojna občinska služba v občinski upravi. 8. člen (razlogi in način prenehanja koncesije) Koncesija preneha: - s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom, - z odvzemom koncesije, - z odkupom koncesije v skladu z zakonom, - v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. 9. člen (koncesijska pogodba) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom. Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan občine. 10. člen (javni razpis) Koncesija za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na območju občine se podeli na podlagi javnega razpisa. Javni razpis izvede pristojni upravni organ občine. Po končanem razpisu pristojni upravni organ oblikuje predlog za izbor in ga posreduje občinskemu svetu. O izbiri koncesionarja odloči občinski svet z upravno odločbo. Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik. 11. člen (objava in vsebina razpisa) Javni razpis se objavi v Uradnih objavah. Javni razpis obvezno vsebuje: - predmet koncesije, - pogoje koncesije, - pogoje, ki jih mora vsebovati koncesionar, - elemente, ki jih mora vsebovati prijava na rapis, - pričetek in trajanje koncesije, - navedbo zahtevanih strokovnih podlag, ki jih zagotovi prijavitelj, - rok za predložitev prijave, - rok za izbor koncesionarja, - merila in postopek za izbor koncesionarja, - rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru, - odgovorno osebo za dajanje informacij med razpisom. 12. člen (trajanje razpisa) Javni razpis traja od dneva objave do poteka razpisnega roka, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena prijava. Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin. Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. 13. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesionirane javne službe, povzročijo pri njem zaposleni delavci uporabnikom storitev ali drugim osebam. 14. člen (pravice in dolžnosti uporabnikov) Uporabniki dimnikarskih storitev imajo naslednje pravice in obveznosti: - redno plačevati dimnikarske storitve, - dovoliti prost vstop do kurilnih in prezračevalnih naprav, - obvestiti koncesionarja o vsaki spremembi na napravah in uporabi vrste goriva, ki ima za posledico spremembo emisij v zrak, - pravica do pismene prijave na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov (inšpekcijske službe, svet uporabnikov). 15. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 012-10/97-10 Predsednik občinskega sveta: Ilirska Bistrica, 11.08.1997 Zorko Šajn, dipl. ing., I.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93,57/94,14/ 95) in 3. ter 25. Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91,13/93) ter 10. in 81. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 32. seji dne 31.07.1997 sprejel ODLOK o neprometnih znakih in plakatiranju v Občini Ilirska Bistrica I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji za postavitev, oblika in vsebina ter vzdrževanje oziroma odstranjevanje neprometnih znakov, stalnih in začasnih plakatnih mest ter stalnih in premičnih reklamnih objektov. S tem odlokom se ureja tudi upravljanje z neprometnimi znaki, reklamnimi objekti in plakatnimi mesti. 2. člen Plakatiranje in obveščanje obsega vse oblike posredovanja obvestil in sporočil s plakati, letaki, napisi in drugimi izraznimi oblikami za vizualno sporočanje širši javnosti. Reklamiranje obsega posredovanje tržnih obvestil in sporočil s plakati, napisi in drugimi izraznimi oblikami za vizualno sporočanje širši javnosti. Plakate in obvestila je dovoljeno lepiti le na za to pripravljenih plakatnih (obvestilnih) mestih po predhodnem dovoljenju pooblaščenega izvajalca. 3. člen Za postavljanje, vzdrževanje oziroma odstranjevanje neprometnih znakov in reklamnih objektyov se podeli koncesija za dobo 15 let, na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi. Za postavljanje, vzdrževanje oziroma odstranjevanje plakatnih mest se pooblasti Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: pooblaščeni izvajalec). 4. člen Določbe tega odloka se ne nanašajo na uradne napise in označbe sedežev firm in njihovih poslovnih prostorov oziroma društev, ki so nameščene na zgradbah ali na funkcionalnem zemljišču zgradb, kjer je sedež firme oziroma društva in na običajna oglaševalna mesta v krajevnih skupnostih. II. Postavitev neprometnih znakov in plakatnih mest 5. člen Neprometni znaki po tem odloku so znaki, ki opozarjajo na kulturni spomenik, zgodovinsko ali naravno znamenitost; znaki, s katerimi se udeleženec v prometu usmerja k podjetjem oziroma ustanovam, katerih dejavnost je vezana na večji obisk udeležencev v prometu; znaki, ki obveščajo o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi z prometno-vzgojnimi akcijami ter drugimi aktivnostmi, povezanimi s prometom. 6. člen Za postavitev neprometnih znakov, reklamnih objektov, je pristojen koncesionar, za postavitev stalnih plakatnih mest pa pooblaščeni izvajalec, po predhodni pridobitvi dovoljenja po predpisih, ki urejajo posege v prostor (lokacijsko dovoljenje). Pridobitev dovoljenja za začasna plakatna mesta ni potrebna, če gre za postavitev začasnih (premičnih) reklamnih panojev ob trgovinah in gostiščih ter na njihovih funkcionalnih zemljiščih. 7. člen Neprometne znake, reklamne objekte in plakatna mesta je dovoljeno postavljati tako, da ne ovirajo ali ogrožajo prometa, da ne poškodujejo ceste in da ne kvarijo naravnega in obstoječega urbanega okolja. Postavljeni morajo biti tako, da vplivi okolice (svetlobe, sence, druge ovire) ne motijo zaznavnosti in razpoznavnosti neprometnega znaka ali plakatnega mesta. Neprometni znaki, reklamne objekte in plakatna mesta se postavljajo v tolikšni razdalji pred odcepi oziroma priključki cest, prostorom za prireditev ali pred objektom, da lahko udeleženci v prometu znak pravočasno razpoznajo in se odločijo glede nadaljnje vožnje, ne da bi pri tem ovirali ali ogrožali promet na cesti. 8. člen Postavitev neprometnega znaka v varovalnem pasu ceste izven naselja se izvaja v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Neprometni znaki, reklamni objekti in plakatna mesta morajo biti zasnovani tako, da upoštevajo pomen in značilnost prostora, kjer bodo postavljeni. Celostno podobo neprometnega znaka ali plakatnega mesta določi koncesionar oziroma pooblaščeni izvajalec, s predhodnim soglasjem pristojnega občinskega organa. Velikost neprometnega znaka ali skupine znakov, reklamnih objektov in plakatnih mest mora biti okolici primerna in ne sme zmanjševati preglednosti prometnih znakov, preglednosti v križišču oziroma preglednosti ceste ali kako drugače vplivati na varnost cestnega prometa. 9. člen Neprometni znak mora biti oblikovan tako, daje opazen ter da se jasno loči od prometnih znakov. Imeti mora samo najnujnejšo obvestilno in usmerjevalno vsebino. Napisi na neprometnih znakih morajo biti v slovenskem jeziku. Na neprometnih znakih, ki so sporočilno namenjeni tujcem, so lahko, poleg napisa v slovenščini, tudi v tujih jezikih. III. Plakatiranje 11. člen Plakatna mesta so stalna ali premična. Stalna plakatna mesta so samostojno stoječe ali na stene pritrjene table, vitrine, oglasni stebri, drogovi za nameščanje reklamnih zastav, nameščeni na javnih površinah in površinah v zasebni lasti neposredno ob cesti ali na drugih javnih in zasebnih površinah v naseljih, panoji in elektronske table. Premična oglasna mesta so panoji, transparenti, napisi ter napisi najavnih in drugih vozilih ali podobno. Lokacijo plakatnih mest določi pooblaščeni izvajalec po predhodni pridobitvi soglasja pristojnega občinskega organa. Pooblaščeni izvajalec izdela kataster neprometnih znakov, reklamnih objektov in stalnih plakatnih mest v občini, ki ga mora redno dopolnjevati. 12. člen Plakatna mesta služijo za obveščanje o javnih prireditvah, zborovanjih, manifestacijah, dejavnostih političnih strank, reklamiranju proizvodov ter drugih storitev različnih interesentov. 13. člen Lepljenje in nameščanje plakatov in drugih obvestilnih sredstev je dovoljeno samo n* plakatnih mestih. Na izložbena okna poslovnih prostorov je dovoljeno lepljenje plakate* samo z dovoljenjem upravljalca poslovnih prostorov. Za lepljenje in odstranjevanje plakati? je pristojen pooblaščeni izvajalec. 14. člen S plakatnimi mesti upravlja pooblaščeni izvajalec. Izvajalec mora skrbeti: - da so plakati, * jih lepi na plakatna mesta, opremljeni z žigom izvajalca in datumom, do katerega sff* plakat viseti na plakatnem mestu, - da poškodovane plakate odstrani v roku 2 dni,-da s® plakatna mesta vzdrževana in njihova okolica urejena, - da odstrani plakate, ki niso op & mljeni z žigom, - da so plakati pravočasno izobešeni in da so stari plakati pravočasno stranjeni, - da prijavlja pristojnim inšpekcijskim službam (komunalni redar) vsako nezakor* lepljenje plakatov in postavljanje reklam. 15. člen Za objavljanje oglasov in obvestil na plakatnih mestih je naročnik (uporabnik) dolžan plačah komunalno takso, ki je prihodek proračuna Občine Ilirska Bistrica in jo določa Občini svet Občine Ilirska Bistrica, odmerja in pobira pa Komunalno stanovanjsko podjetje llirs^ Bistrica. Ceno, ki jo za nameščanje in odstranitev plakatov in drugih obvestilnih sredst? naročnik plača pooblaščenemu izvajalcu, določi pooblaščeni izvajalec s soglasji občinskega sveta. Tako pridobljena sredstva so prihodek pooblaščenega izvajalca. PristoF občinski organ določi, katere organizacije in društva so oproščeni stroškov objavljani2 svojih obvestil in oglasov. 16. člen Podjetja in društva ter politične stranke lahko uporabljajo svoja plakatna mesta P6 predhodnem dovoljenju pooblaščenega izvajalca in občinskega upravnega organa. TakšP obvestilna mesta se uporabljajo izključno za lastne potrebe in so urejena skladi* določbami tega odloka ter se zanje plačuje komunalna taksa. 17. člen Za politično delovanje in za predvolilno kampanjo se, poleg obstoječih, postavijo še posetTj reklamna mesta in določi način uporabe z navodilom, ki ga predpiše župan v skladb zakonom o volilni kampanji in potrdi občinski svet. 18. člen Najpozneje v 10 dneh po volitvah morajo organizatorji volilnih kampanj odstraniti vse sv rušlvo za krajevno zgodovino in kulturo, je Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica v četrtek, : !?• avgusta 1997, natanko sto let od takrat, ko se je v nekdanji železniški čuvajnici v Trnovem, l5r je preživel prvih devet let življenja, rodil France Pavlovec, pripravila kratko svečanost, na a,eri je o slikarjevem življenju in delu spregovoril Franc Gombač, i France Pavlovec, obdarjen z * božico talentov, je na likovno pri-i |0rišče vstopil šele leta 1927, pc-i '1,1 ko je zarad i prve svetovne voj-i 6Prekinil šolanje na klasični gim-^ 1^% prestal rusko in solunsko fron- ler končal slikarski študij na za-f ’edški likovni akademiji. Povrnitvi J' i^bljano je v tridesetih in štiride-^ letih postal ena izmed "najplo- > °v'tejših in najmarkantnejših oseb-i sd sodobnega slovenskega slikar-f .J1 žlahtnega in že kar sanjsko raz- , Zne8a nadaljevalca tradicionalne-f jj si°venskega in evropskega kraj i-iv Jr%a". ' , ^ePrav je z ženo, igralko Marjo ■ j.**, in tremi sinovi, večji del živ-J; Jnia preživel v ljubljanskem pred-(■ stju ob Savi, se je s kolesom pogo-( a°dpravi| tudi drugam (Alpe, Dole- * ;l a' Primorska), da bi poiskal ču-i) ^v'ta polja in vodo, "najmočnejši in p'Pomembnejši element njegovega slikarstva", f ie spremljal v vseh življenjskih obdobjih. i an kot slikar izredno drznih, mehkih in ne-^ f|Va^n'b potez, ki si je po lastnih besedah že- I [L^ati kot Marc Chagall, predvsem pa kot f | Cezanne, čeprav velja v očeh likovne kri-l|: -JZa zelo uspešnega nadaljevalca slovenske- ,j ^Presionizma, je zapustil več kot sedemsto {( sbk, med katerimi so zlasti krajine (Ob * (i)jjianic'' Gameljne, Zimska krajina, Zima z II ^ e9em, Sava s Šmarno goro, Martuljkova skuti France Pavlovec (1897-1.959) pina) in tihožitja (Kruh, Krompir, Sončnice, Krizanteme, Trobentice). Ljubitelji slikarstva sojih nazadnje občudovali leta 1989 na retrospektivni razstavi v ljubljanski Moderni galeriji in želja vseh, ki so se udeležili spominske svečanosti pred železniško postajo, tudi slikarjevega sina Petra Pavlovca in nečaka dr. Rajka Pavlovca, je, da bi si razstavo, ki jo pripravlja ljubljanska galerija Commerce novembra lahko ogledali v Ilirski Bistrici. "Storimo nekaj, da ta želja postane stvarnost!" KRAJEVNI PRAZNIK Jelšane v praznični preobleki «Jet°šnji veliki šmaren, in obenem vaški shod, so se živahni jelšanci še posebej izkazali. Ob j,.j etn'ci ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva ter 10-letnici zgraditve lepega in tunino urejenega gasilskega doma so pripravili posebno svečanost. ji jajcih popoldanskih urah je navzoče kraji lj,| ^8°ste nagovoril predsednik društva Ivan f siw !c 'n se posebej zahvalil vsem, ki so pri-ij si, n 1 * Postavitvi kipca zavetnika gasilcev ,ii »o| °riana v lepo okrašeni vdolbini v zidu Ji hadj^^vdom. Nekaj besed je dodal doji ^Pnikjože Kovačič, sicer darovalec kip-,| i;jSj| 1 'kapelico", stavbo in prostor za ostalo ji 0 °Premo nato še blagoslovil (na sliki). j !iwn' trenutek je bil zaključen s podelitvijo I %v !nvs^ Poznanj najzaslužnejšim za posta-" liii|v 'Cnega in prijaznega obeležja. Prejeli so y Ovič, njegov sin Vilko Udovič, Jože 8 v Clc 'n Bojan Udovič. ® ^sg0206^6111' kulturnem - delu programa, 8 vQj0 Z Veseloigro Andreja Jelačina Piknik s " Vno20no Podstavili člani Slovenskega kul-'lj ^pe|j3r°SVetne§a društva 'Bazovica' z Reke. P ^etii^LeC*Stav' ie botroval znani režiser Alojz ^ ' 1 le poleg Loredane Jurkovič prispe- val tudi igralski del komedije, namenjene predvsem sprostitvi gledalcev. Naslednja dneva praznovanja sta potekala v znamenju športa in glasbe. Poudarek je bil na športnih igrah, na katerih so poleg domačih igralcev sodelovali tudi predstavniki iz bližnjih hrvaških krajev, Šapjan, Pasjaka in Rupe, ter ekipa carinikov iz Rupe, kar še posebej kaže na potrebo za ureditev odnosov med kraji z obeh strani meje, oziroma tako imenovanega maloobmejnega prometa. Praznovanje so Jelšanci zaključili v ponedeljek z zabavo za domačine. Zagotovo seje ob sproščenem vzdušju porodila marsikatera nova pobuda, ki bo trdožive in dinamične prebivalce majhnega kraja spet povezala pri skupni akciji, česar si na primer Bistričani zaradi svoje razdrobljenosti in "razvlečenosti" mesteca, pa tudi drugih vzrokov, marsikdaj ne moremo več privoščiti. D. B. KNJIGE Prvenec Antona Žnideršiča t^mi — M Ulil pllBiilUl y"t £s$>rr*irn. Mineva 50 let od smrti znamenitega Bistričana, Kraševca in Slovenca ANTONA ŽNIDERŠIČA (1874-1947). Bil je gospodarstvenik, poslovnež, velečebelar, predvsem pa izumitelj in preporoditelj čebelarstva na Slovenskem. Objavil je številne knjige, razprave in članke s strokovno vsebino, nekaj pa je bilo tudi leposlovnih tekstov. O njegovem življenju, delu in uspehih je bilo že mnogo napisanega, zato se bomo ob tej priložnosti zadržali pri njegovi prvi knjigi, ki jo danes red-kokdo pozna. Izdal jo je v samozaložbi leta 1906, torej pred več kot devetdesetimi leti. To je bila tudi ena prvih knjig, ki je izšla v Ilirski Bistrici. Tiskana je bila v Postojni Namenjena je bila predvsem čebelarjem v tedanji Avstriji Nemčiji in Švici zato je bila napisana v nemščini Naslov knjige je 'Die Krainer Biene als leistungsfahigste Honig-Biene' (Kranjska čebela kot najboljša medarica). ga izdelali. Navzoč je bil tudi kovaški mojster Ludvik Kranjec, ki je izdelal kovinske dele na spomeniku, posebno skrb in zavzetost pa je posvetil šestkraki Davidovi zvezdi. V Trstu je nabavil zlato v štukaturnih folijah in jo mojstrsko pozlatil. Postavljena je bila na vrhu spomenika. Žal je zvezda kmalu po navedenem ogledu izginila neznano kam, tako da je Plečnikov spomenik na trnovskem pokopališču še danes brez vršnega, simboličnega in zaključnega elementa, ki bi gotovo še bolj potrjeval oblikovalno izjemnost arhitekta, pa tudi domačega kovaškega mojstra. Sedaj pa se vrnimo k omenjeni knjigi - prvencu, ki obsega 16 strani teksta in slik. Je žepnega formata. Čeprav je majhna po obsegu, je polna presenečenj. Danes je knjižica prava redkost. En izvod je bi! pred kratkim najden v knjižnici Zveze čebelarskih društev v Ljubljani. O njenem obstoju imamo dve poročili. 29. julija 1974 jo je v svojem govoru ob odkritju spomenika Antonu Žnideršiču v II. . Bistrici (počastitev 100-letnice : : ' rojstva in 25-letnice smrti) ome- nil dr. Jože Beniger, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Istega leta je izšel v 'Primorskem dnevniku' obširen članek o delu in pomenu Antona Žnideršiča za razvoj čebelarstva na Slovenskem. Gradivo za članek je prispeval čebelar Bernard Zuljan iz Ricmanj pri Trstu. V njem piše: "Žnideršič si je zelo prizadeval s propagando slovenskih čebel v nemškem čebelarskem svetu... Napisal je in v Postojni dal natisniti brošuro v nemščini o kranjski čebeli kot najboljši medarici, ki je nekaj let pozneje po vsej verjetnosti služila kot vir dunajskemu čebelarju Alfonsusu pri pisanju podobne propagandne brošure."Članek je bil leta 1974 objavljen tudi v časopisu 'Prosveta', glasilu slovenskih izseljencev v Ameriki, ki je izhajal v Chicagu (ZDA). >jgg£ Die Krainer Biene als — leistungsfahigste —: Honig-Biene von Anton Žnideršič, ViceprSsietetit d. Bienemvirtschaftikhert Ženini i-VereineS fičr Kram, Stciermark, KSrnten Hod KOstenland, EigentSmer det Muster- imd. HafidekMeneestandes and Fabrlksbesitzer Irt tiijrteti FelsMte. Naslovna stran knjige iz leta 1906 Z naslovne strani izvemo, da je bil avtor knjige podpredsednik osrednje čebelarske organizacije za Kranjsko, Koroško, Štajersko in obalno področje. Ko se je leta 1930 preselil v Ljubljano, je bil izvoljen za predsednika krovne čebelarske organizacije in ta položaj obdržal do smrti. Izvoljen je bil tudi za častnega člana te organizacije. Na naslovnici so navedena tudi odlikovanja, ki jih je do tedaj prejel za svoje izvrstne čebelarske izdelke: Jubilejna medalja na razstavi na Dunaju 1898, Zlata medalja Celovec 1904, Srebrna medalja Dunaj 1903, Medalja društva Dornbirn. Kot poroča časopis 'Notranjec', ki je izhajal v Postojni, je v letu 1906 prejel tudi srebrno medaljo za čebelarstvo v Londonu. V naslednjih desetletjih je dobil še okoli dvajset tovrstnih priznanj v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji in pri nas. Vse te medalje je, skrbno razvrščene, hranil pod steklom v okvirju, ki je visel nad njegovo delovno mizo v pisarni tovarne testenin 'Pekatete' v Ljubljani, saj je bil njen ravnatelj in solastnik. Po njegovi smrti se je navedena zbirka na žalost izgubila. Prejel pa je tudi številna druga priznanja. Navedli bomo samo nekatera: v stari avstrijski monarhiji je bil večkrat izvoljen za bistriškega župana; ob stoletnici rojstva somu Bistričani, predvsem čebelarji, leta 1974 postavili spomenik v parku na Vidmu, ki ga je izdelal akademski kipar Zdenko Kalin; šola na Kozleku je dobila ime 'Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica'; pred kratkim so bistrišli čebelarji po njem poimenovali svoje čebelarsko društvo. Sam pa je dal postaviti svoji rodbini grobnico ob Trnovski cerkvi, kjer je tudi pokopan. Nagrobnik je zgrajen po načrtih slavnega arhitekta Jožeta Plečnika. Ko je bila grobnica leta 1930 zgrajena, sta iz Ljubljane prišla Plečnik in Žnideršič ter si ogledala delo, ki ga je avtor nadvse ugodno ocenil in pohvalil mojstre, ki so Zdenko Kalim Spomenik Antonu Žnideršiču v Ilirski Bistrici, 1974 Niko Pirnat: Anton Žnideršič, 1934 Knjižica obsega tri poglavja in dodatek. Prvo poglavje predstavlja pravo hvalnico, slavospev in odo kranjski čebeli. Na začetku navaja njeno izredno nanapadalnost in jo primerja z nemško vrsto, ki je izrazito napadalna. Na podlagi podatkov o donosih medu na panj, ki jih je sam dosegel, jo razglasi za najučinkovitejšo čebelo medarico in zapiše: "Američani trdijo, da je čebela z največjim pridelkom medu najboljša čebela. To načelo naj bi veljalo tudi pri nas..." Avtor navaja še podatke o izredni lastnosti, ki jo predstavlja njena velika plodnost. Na osnovi tega je zapisal: "Torej vidimo, da je kranjska čebela najplodnejša čebela na svetu." Njena sposobnost razmnoževanja je čudovita, zato priporoča nemškim čebelarjem nakup kranjskih čebel. V drugem poglavju je na kratko, z besedo in slikami, prikazano avtorjevo čebelarstvo v Ilirski Bistrici in sosednjih vaseh (Topole in Bitnja), kjer so bili postavljeni njegovi čebelnjaki s 425 družinami čebel. Navaja podatke o izrednih pridelkih medu, ki jih je dosegel v svojih panjih s kranjsko čebelo, saj je stalno preizkušal vse pomembne novosti v čebelarskem svetu. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je začel hitro širiti dober glas o izrednih lastnostih kranjske čebele, kot so: hitro razmnoževanje, mirnost, prilagodljivost, delavnost, skromnost in odpornost. Vse bolj je naraščala trgovina in izvoz živih čebel iz naših krajev. Avtor navaja, da je bilo tedaj na Kranjskem že dvajset podjetij, ki so se ukvarjala z izvozom čebel. Način prevoza čebel do oddaljenih kupcev v panjih kranjičih je ocenjeval kot neprimeren in neprikladen. V tretjem poglavju opisuje svoj prvi izum: panj, ki ga je poimenoval eksportni. Uporabljal ga je za prevoz čebel v oddaljene dežele, saj se je tudi on uspešno pridružil trgovanju te vrste. Ker je navedeni panj uporaben tudi za druge namene, so ga čebelarji poimenovali po- lovičar. Navaja prednosti tega panja, dodatek pa vsebuje 18 izvlečkov iz zahvalnih pisem čebelarjev z različnih koncev sveta, ki so od Antona Žnideršiča prejeli kranjske čebele v ekspertnih panjih. Opisani knjižici sov naslednjih desetletjih sledile še 4 samostojne avtorjeve publikacije, številni članki in razprave, objavljeni doma in na tujem v uglednih čebelarskih časopisih in knjigah. Zlasti številni so bili njegovi tehtni prispevki v časopisu 'Slovenski čebelar1, saj so bili, eden ali več, natisnjeni skoraj v vseh letnikih. Anton Žnideršič je tudi s pisano besedo v veliki meri prispeval k utrjevanju ugleda in slave, ki jo danes uživa kranjska čebela doma in po svetu. Največ slave, priznanj in zaslug pa si je pridobil s svojim drugim izumom - AŽ panjem -, ki so ga čebelarji poimenovali po njem. Tako je odprl pot reformaciji čebelarstva pri nas in v sosednjih pokrajinah. dr. Ivan Ogorelec : ■ Snežnik ■ stran 6 2^ lil .......... ........ .............. Devet desetletij planinstva pod Snežnikom Po planinskih stezah na Snežnik Snežnik je v zadnjih tridesetih letih izredno obiskana gora • Če ne računamo masovnega obiska ob zimskih pohodih, ima Snežnik na leto vsaj deset tisoč obiskovalcev • Ta podatek ga uvršča med najbolj obiskane slovenske gore • Dostopov na vrh 1796 m visokega Velikega Snežnika je kar nekaj • Planinske steze, ki vodijo do temena naše gore in Koče na Snežniku, so shojene in dobro označene • V te stoletne steze se iztekajo tudi številne vezne ali transverzalne planinske poti, ki vodijo proti Snežniku z drugih planinskih področij POT IZ MAŠUNA ČEZ PEKLO, Mali in Srednji Snežnik do vrha Velikega Snežnika (3 ure); • POT IZ GRDE DRAGE mimo znamenja Marije Snežne prečka cesto proti Peklu in se pod Malim Snežnikom pridruži prej opisani poti (2 uri), • POT NA SNEŽNIK S SVIŠČAKOV od Planinskega doma se je uveljavila kot najpogostejša, Ena izmed osnovnih nalog planinskih društev je tudi ta, da na svojem področju nadelujejo in redno vzdržujejo planinske poti do svojih planinskih ciljev. Dobro označena planinska pot, natančni kažipoti, opisi planinske poti, na vrhu pa kontrolni žigi in vpisne knjige, so izkaznica vsakega skrbnega in delovnega planinskega društva. "KAR SE MLADI UROŠ NAUČI....'"Skrbno na risane planinske markacije na planinskih poteh in natančna kažipotna znamenja so ogledalo dejavnosti matičnega društva. (Foto: V. Čeligoj) Da so se tega zavedali že pobudniki domačega planinskega društva, potrjujejo tudi številna drobna obvestila in poročila v Planinskem vestniku: v letniku 1908 čitamo, da je uprava Južnih železnic dovolila domačemu planinskemu društvu namestitev posebne table na stavbi železniške postaje v Ilirski Bistrici, na kateri je bilo v slovenskem in nemškem jeziku zapisano, da je do Snežnika 8 ur planinske hoje; z občnega zbora društva (14. sušca 1910) zvemo, da so društvenemu odborniku Dragotinu Valu dali pisno priznanje za prizadevno markiranje planinskih poti na Snežnik in Planinec. Društvo je v kar nekaj akcijah popravilo planinske poti. Še posebej so se lotili dela po hudih snežnih zimah. Nenaklonjenost slovenski planinski dejavnosti in obiskom Snežnika s strani princa Hermana Schonburga, lastnika gozdov, se je kazala tudi v pisni prepovedi planinskemu obisku izven planinskih poti in prepovedi markiranja z rdečo barvo, kar je moral Planinski vestnik objaviti kot posebno sporočilo uprave snežniških gozdov v letniku 1911. V letu 1912 je društvo kljub prepovedi še zadnjič pred začetkom prve svetovne vojne označilo planinsko pot proti Snežniku: iz Bistrice do Črnega dola z rdečo barvo, od tam do vrha Snežnika pa z rumeno barvo. Natančen opazovalec bo na tej poti še vedno našel nekaj teh markacij, zaslediti pa se da tudi modre ravne črte, planinske oznake poti na Snežnik, ki so nastale v času ita- ------------—......... IZLETNA SNEŽNIK, 22. JULIJ 1976: skupina bistriških planincev na Obračališču ob izteku snežniške ceste, obložena z drvmi za kočo na vrhu. Najpogostejši dostop na Snežnik je po tej južni strani. (Foto: V. Čeligoj) V času do druge sv. vojne so se uveljavile planinske poti na vrh Snežnika, ki jih poznamo še danes. Sredi šestdesetih let so bistriškim planincem z označevanjem planinskih poti izdatno pomagali taborniki v okviru dejavnosti Gorske straže. pa tudi najlažja. Prečkamo dolino in takoj izza vodovodnega rezervoarja zavijemo mimo številnih počitniških hišic v bližnjico do Malih Svi-ščakov in se po nekaj minutah hoje zopet srečamo s cesto za Pekel. Na križišču za Padežnico POGLED NA SNEŽNIK IZ GRČEVCA, 1924. Fotografijo je posnel reški planinec G. Luchessich za italijanski geografski leksikon. Pa si oglejmo nekaj poti, ki vodijo na Snežnik: • POT IZ LESKOVE DOLINE: po Gašperjevi cesti, mimo ostankov prve snežniške planinske koče (Schneeberghutte, 1874) pod Novimi krajšinami, kjer se ji pridruži bližnjica iz Sežanj, ter dalje v strmino do vrha (3 ure); • POT IZ SEŽANJ se razcepi na jasi Grčovec: levo po Žlebini do sedanjega Obračališča in po znani stezi po južni strani do vrha (2 uri); desno čez dolino in po strmi lovski poti do prej opisane planinske poti iz Leskove doline pod vršnim delom Snežnika (1,5 ure); jVjCAZI/ AJVZlULnili x /,juvyr z, r ivijun jj uiv/i. v/uunui/mt ju w lin, Edo Seleš, Romeo Volk, Leon Belušič, akad. slikar Vlado Potočnjak in drugi. zavijemo levo in po nekaj sto metrih pri znamenju sv. Gabrijela krenemo s ceste v desno, na staro planinsko pot, ki dolgo vzporedno spremlja cesto, prečka cesto za Lom in se pri Kapetanovi bajti znova združi, tokrat s snežniško cesto, ki ji sledimo do Obračališča, kjer se konča na višini 1550 m. Od tu nas pot vodi po snežniški stezi skozi rušje do koče in vrha, ki ju imamo ves čas pred seboj. Za to pot potrebujemo okoli 1,5 ure, vešči planinci pa precej manj. Vse naštete poti na Snežnik so označene s splošno slovensko planinsko oznako, Knafelčevo markacijo: rdeči krog z belo piko. Na poti proti Snežniku pa srečamo tudi oznake, ki označujejo nekatere vezne planinske poti. O tem pa prihodnjič! Vojko Čeligoj NAGRADNO VPRAŠANJE Obiskovalci Snežnika si v svoje planinske knjižice radi odtisnejo snežniški žig, bodisi v koči na Snežniku ali na vršnem kamnu. Tokrat bomo nagradili bralca, ki nam bo pri-. nesel ali poslal najstarejši odtis (kopijo) planinskega žiga z vrha Snežnika. ODGOVOR Po podatkih v atlasih in drugi strokovni literaturi je MT. KOSCIUSKO, najvišja gora Avstralije, visok 2228 oziroma 2230 metrov. SNEŽNIK bo eno leto prejemala KRISTINA ŠTEFANČIČ iz Jablanice. O STARIH OBLAČILIH Obleka je del človeka Poleg drugih predmetov smo si na razstavi v trnovskem vrtcu ogledali tudi dolge sukaj' (,| nabrane v pasu, bluze z bogato nagubanimi rokavi, oprijeto krojene jope, široke predf' ^ snike, ročno izdelane naglaime rute, spodnje hlače, kombineže, steznike, spalne srajce, mo& gate, "pndeklc" za krst in še mnogo drugih oblačil ter posteljnine. Večina razstavljenef T| blaga je bila iz prejšnjega ali z začetka tega stoletja, iz časa, ko je začelo prevladovati ^ tovarnah izdelano blago, ki je izpodrinilo domače platno in sukno. Kot priča in spon'i'1 ^ mlajšim rodovom na to, kako so se nekoč izdelovala oblačila, so ostali le neuporabni leset .. in železni kolovrati ter preslice. V naših krajih je bila v prejšnjih stoletjih zelo razvita ovčereja. Ovce so strigli s posebnimi škarjami, navadno trikrat na leto (spomladi, jeseni in pozimi), ovčjo volno pa so predelovali v SUKNO in uporabljali za pletenje nogavic, rokavic, jopic, iz sukna so izdeloval i hlače in druga vrhnja oblačila. Dekleta in žene, ki so se večkrat zbrale v eni hiši, so predle v zimskih večerih pozno v noč. Med delom so pele domače pesmi in si pripovedovale zgodbe ali šale. Da jim ni bilo dolgčas, so se jim pogosto pridružili tudi fantje. O tem, daje bila preja volnene ali lanene niti v preteklosti zelo razširjena, poroča že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689): "Po sv. Treh kraljih gredo ljudje na prejo, pri tem pa plešejo in pripredejo tudi kakega otroka!" Iz njegovega zapisa je razvidno, da je bila domača preja predvsem družaben dogodek, pomemben za seznanjanje fantov in deklet na slovenskem podeželju. O razširjenosti tega opravila na Kranjskem poroča tudi Francoz Balthasar Hacquet (1739-1815), znameniti naravoslovec, rudniški kirurg v Idriji in učitelj anatomije na ljubljanskem liceju. preje). Vse statve imajo leseno ogrodje. Poznal’11 ^ tkalske in sitarske statve, na katerih so tkali ^ moški kot ženske, odvisno od krajev. Med najb°' ^ cenjenimi pri nas je bilo škofjeloško platno- ^ jaz imam doma izdelano platneno rjuho!' ”alt g je povedala gospa Eva Ražem iz Trnow p, "Izdelala sta jo moja stara starša Katarina in J^1' j, Valenčič (na sliki), po domače Beli nova, ki*1' j. stanovala pod trnovsko cerkvijo (sedaj Šajn, |(( p.). Platno sta tkala na statvah iz lanene pr6' j. Štrene lanu so jim priskrbeli okoliški kmetfi' ts Harij, Šembij in Soz." Kmetje so zemljo za se* lanu pognojili in globoko preorali že je-seli Sejali so ga od septembra do marca. JesensW so imenovali "ozimec", pomladanskega pa i lan". Ko je dozorel, so ga iz zemlje ruvali, k* lan se ni smel žeti. V nadaljevanju postopka posebnimi glavniki (gradešami) ločili njegove8’ ^ vice od stebel, ki so jih namakali v vodi insU:. zato, da je odstopila zunanja skorja in da s* j, zmehčalo lepilo med vlakni. Lanena stebla ■ ^ sušili v sušilnicah ali sušilnih jamah. Medte”1 $| omlatili tudi glavice, da so dobili seme za n: V preteklem stoletju je imela vsaka kmetija KOLOVRAT ali PRESLICO NA VRETENO. To sta bila nepogrešljiva dela dote (bale), ki jo je nevesta prinesla na ženinov dom. Pripravi sta bili zelo preprosti in, odvisno od premožnosti, bolj ali manj okrašeni, čeprav je treba povedati, da je kolovrat, ki se je v Evropi pojavil sredi prve polovice 16. stoletja, v primerjavi s preslico naprednejša mehanična naprava. Na kolovratu je bilo predivo pritrjeno na rogovili ali koželju. Pri kolovratu na nožni pogon je bilo treba nenehno sedeti, preja na preslico z vretenom pa je omogočala predici, da je sukala predivo v nit med hojo, na paši. Ko je bilo vreteno polno niti, so jo navili v štreno, v katero je šlo dvajset vreten. Štrene so nato posipali s pepelom in prelivali z vročo vodo (4 do 5 dni), oprali, parili ali belili (7 do 8 dni) in sušili. Posušene štrene so zvili v klobčiče in tako so bile pripravljene za ročno pletenje ali tkanje na statvah. Dekleta in žene so svoja oblačila in posteljnino iz PLATNA ročno oblikovale ter okrasile s Stikanjem, "ažurjem", s križci in kvačkanjem "špic" (čipk). Platnene rjuhe, ponos vsake neveste, so kar vabile k ogledu. Olepšane s čipkami in nadvse imenitnimi rdečimi monogrami so skrivale zgodbe o pridnih rokah, o lanu in STATVAH. Statve so naprava za tkanje lanene (platno) ali volnene preje (sukno). Temeljno opravilo pri tkanju je nedvomno priprava osnove. Čimbolj vestno so to opravili, tem lepše je bilo platno stkano. Na statvah so tkali različne vrste platna (pisano, "cvilh" iz fine preje, "hodno" ter "špikovo" za krila in hlače) in sukna (bolj grobo "bukovino" iz volnene preje ter "raševino" iz volnene in slabše lanene slednje leto. Suh lan so žene trle na trlicah ' sebne naprave, s katerimi se dobi grobo p”e° u J tako da so ločile vlakna za predivo od 51 ^ Grobo predivo so izčesale na grebenih v ^ ^ kodeljo, ki sojo privezale na preslice ali P° čne palice na kolovratu. Od čistosti P”e°' ^ ^ bilo odvisno, kakšno vrsto platna bodo p0 ^ stkali. Pri Beli novi h so za tkanje uporabljal'; „ si/ vse do leta 1920. Platno je bilo navadno - ~ . 70 cm, uporabljali pa so ga za rjuhe, prte, b”, obleke in srajce. Če so hoteli izdelati fjUj, ( zakonsko posteljo, so morali najprej zelo ”^ ^ čno sešiti dve širini, šele nato so jo ok”3^ naštikanim monogramom. Prav takšno sta rjuho, izdelano v domači delavnici, hrani 8 Eva Ražem. J Na koncu si ne morem kaj, da ne bi 0,11 , ■ ................ • ■ - -ebej1'. dveh oblačil, ki sta na razstavi še posel pali. Zelo zanimiv je bil "patent" prvih sP°V, hlač, ki so segale do kolen, čeprav hlačnic' * bili prišiti skupaj. Še bolj je bila zanimiv3 «1 o potovanju bele rute v Ameriko in nazaj-nevesta, ki se v bali ročno izdelana oblačila in posteljni”10. r babica gospe Antonije Dekleva s Prem3 J ■ treh"' izjema. Ko se je njen sin odpravljal s t”e J za kruhom v Ameriko, mu je stisnila v ro' poročno ruto. Sin jev Ameriki umrl, nje8 | ,azaJ- na, sicer Angležinja, pa jo je prinesla n3Z J a f let staro in ročno izdelano ruto je na J prinesel malošolar Luka Furlan, ki mi ie 1, y da bo skrb zanjo prevzel sam. Njegov o j spoštovanje domače dediščine naj p”e še drugi otroci in njihovi starši. Vid3” ML HUj H JUt 3 8 KINOLOŠKI KOTIČEK Začela se bo "pasja mala šola" Netno še zadnji poletni pozdrav pasjeljubcem na Bistriškem v tem letu, saj se tudi jesen nezadržno *ža, s tem pa tudi pričetek šole, tako za osnovnošolce in srednješolce, kot tudi za lastnike psov, ki °ste želeli svoje ljubljence naučiti pravilnega obnašanja doma in v mestu. f ^udi pri Kinološkem društvu Ilirska Bistrica bo-I ^ vseptembru pričeli s tako imenovano “pasjo H ^ošolo". Gre za srečanja lastnikov mladih psov i 1,1 ksov na društvenem prostoru, kjer se nekajkrat ■]a ^esec pogovarjamo o tem, kako delati z mla-<| f” Psom, kaj ga je najprej potrebno naučiti, da i 0 v hiši red, kaj kuža sme in ne sme, kako ga j Ječimo primernega obnašanja do domačih in lCev, kako ga prevažamo v avtomobilu in kako (t ?3 naučimo najnujnejših ukazov, da bomo z njim ,j 'm lažje shajali. Pogovarjali se bomo o prehrani i JSa' o skrbi za njegovo zdravje in še o marsičem 1f , u8em. Seveda pa bo najpomembnejši del sre-if ,ani Pričetek vzgoje psa in učenje nekaterih vaj, f . sedi, pridi, prostor (to pomeni lezi), išči, f aN' Za čas srečanj se bomo dogovarjali sproti, f K° da bodo termini ustrezali večini, it i i Ponedeljek, 15. septembra 1997, se l’ gostilni Škoqrion (pri Rajotu v Re-C'CU ob 17. uri začelo prvo srečanje last-r"ci in lastnikov mladih psov, ki bi želeli °}iskovati "pasjo malo šolo". Priporo-starost psov je od 2 do 9 mesecev. 1 ^ srečanje pridite brez psa, a s kupom vpra- ■ 111 0 Problemih pri delu z vašim štirinožnim ■ , J^oljem, na katera morda ne veste odgovorov. usali vam bomo odgovoriti in svetovati. Sreča-. a°°do tudi letos potekala tako, da bomo lastni-'n lastniki, v naravi in pod vodstvom "vodje Vg3^š°le" Vojka Štembergarja, svoje kužke učili p Cln in znanj, potrebnih za normalno življenje ..^družini ter njegovo sožitje z okolico, v kateri nj' ^edite, da sploh ni pomembno, če ima pes Vsebnika^'ne- Seveda bo za vse potrebna pred-^1^ v°lja in veliko časa, ki pa naj nam ga ne bo 1 saj se bo obrestoval, ko bo kuža odraščal in stal pes. j kinološkem društvu organiziramo “pasjo i,0 0 š°lo" že tretje leto in ocenjujemo, da je nje- I jj, članstvo kar uspešno. Več kot trideset mla-lri starejših lastnikov, moškega in ženskega spola, delavcev in izobražencev je na dosedanjem šolanju spoznavalo, da pes ni zgolj žival, priklenjena na verigo, zaprta v pesjaku ali stanovanju, ampak inteligentno živo bitje, ki zna prisluhniti, ki nam zna ustreči, ki se zna skupaj z nami veseliti, ki občuti naše razpoloženje in nam bogati vsakdan. Zato si tudi v društvu želimo, da bi bilo udeležencev čimveč. Že nekaj časa poteka v svetu, pa tudi v Sloveniji, pomembna raziskava o odnosu ljudi do kakovosti življenja. Za to akcijo sta dala pobudo Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija za sožitje z živimi bitji. Na mednarodni konferenci "Živali, zdravje in kvaliteta življenja" v lanskem letu, je bila med drugim sprejeta tudi deklaracija, ki poziva vlade, parlamente, stranke in druge institucije držav sveta, da sprejmejo ukrepe, ki bodo urejali človekovo okolje tudi tako, da bodo upoštevane potrebe in značilnosti domačih živali in njihovih lastnikov. Še posebej naj bi spodbujali učitelje, da bodo sprejeli v šole in programe male živali; zagotovili naj bi dostop malih živali v bolnice, otroške vrtce, domove za ostarele in v druge ustanove, ki skrbijo za ljudi vseh starosti, ti pa potrebujejo stik z živalmi. V Sloveniji deklaracija žal ni doživela potrebne pozornosti, zato jo v zadnjem času s posebno raziskavo med raznimi institucijami v državi ponovno oživljata Inštitut za družbene vede Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in revija "Moj pes". Z rezultati vas bomo seznanili takrat, ko bodo le-ti analizirani. Med poletnimi meseci smo malce počivali, zato pa bralcem Snežnika ponovno zastavljamo nagradno vprašanje. Tisti, ki bo prvi pravilno odgovoril, bo prejel praktično nagrado kinološkega društva. Pokličite v večernem času na tel. številko 41-310. Vprašanje se tokrat glasi: Koliko pasjih pasem priznava mednarodna kinološka organizacija? Želimo vam veliko uspeha pri sporočanju najtočnejše številke. vš KONJENISTVO Obisk turističnih kmetij in gradov i društvo "Snežnik" Ilirska Bistrica je 26. in 27. julija 1997 pripravilo drugi pohod "Sne- ' i^n e konjenice", tokrat po gradovih in turističnih kmetijah ilirskobistriške občine. Na konjeniškem ir|, "°nu Žabovica se je v soboto zbralo 19 konjenikov, nekaj članov društva pa se jim je pridružilo v .,e' lako da jih je na pohodu sodelovalo 25 i odpr°na k°ni in jezdecev se je iz Ilirske Bistrice i Pr°ti turistični kmetiji Bubec pri Za- tam Pa ie krenila proti Smrjam in na f $es Kl §rad (na sliki). Po kratkem odmoru so sL,Us^'v Spodnjo Bitnjo ter obiskali podkov-i Ha °Vača in turistično kmetijo Janezinovi ' ^tlerir?e|^evern Brdu. Pot jih je nato vodila na i ie ^ d orter grad Kaleč pri Knežaku, kjer jim 1 si^j nc Gombač v gostilni Zala povedal mar-1 liidj ^an‘rn‘vega ° gradovih na llirskobistriškem I So^ Po<%ajskem narečju. Prvi dan pohoda 1 >rijo ^enjk' zaključili na Mašunu pred tamkaj-f ^ °rasčino. jablani0 50 Pr'jezdili na Sviščake in se po 1 pot' rn'rno Kozleka spustili do Jabla-f " ~.. niče in starega gradu, na Žabovico pa so prispeli vsi jezdeci in konji nepoškodovani ob 18. uri zvečer. "Snežniški konjenici", ki namerava v prihodnjih letih obiskati še druge kraje v ilirskobistriški in sosednjih občinah, je poveljeval njen stotnik Jadran Dekleva, organizacijski odbor (Marjan Benigar, Vladimir Vinšek in Marjan Logar) je vodil predsednik društva Andrej Jelen. Pohoda so se udeležili tudi člani "Kumske konjenice" in Konjeniškega društva "Jezerina" iz Obrova ter zamejci iz Italije, na ciljnem prostoru pa sta Franc Martinčič in Sandi Gombač, predstavnika Združenja konjenic Slovenije, vsem skupaj zaželela še veliko medsebojnega sodelovanja. LJUDJE IN GORE Slovesno in veselo na Snežniku Tudi letošnje, že 29. srečanje na Snežniku (nedelja, 17. avgusta), je zvabilo na teme te naše gore množico domačih planincev, prijateljev Snežnika in domačega planinskega društva. Srečanje nad 500 zbranih je bilo tokrat v znamenju slavja ob 90-letnici domačega planinskega društva, zato so bili med prisotnimi tudi predstavniki domače občine, planinske zveze in planinskih društev iz Postojne, Sežane, Kopra in Ljubljane. Po pozdravu predsednika PD 'Snežnik' Ilirska Bistrica Janeza Žiberta, je društvu ob njegovi 90-letnici čestital tudi Zorko Šajn, predsednik občinskega sveta. Obilen aplavz je doživel tudi 90-letni Stane Pečar iz Ljubljane, najstarejši udeleženec srečanja in velik prijatelj Snežnika; bistriškim planincem se je zahvalil za pozornost, ki mu jo izkazujejo ob njegovih obiskih Snežnika, saj ga zvesto obiskuje že desetletja. Jubileju društva so vsi prisotni nazdravili s pri- delkom upokojenega novinarja Justa Ivanoviča iz Izole, rednega spremljevalca številnih planinskih prireditev, o katerih je poročal s Snežnika več kot dvajset let. Kot je že običaj, so bili nagrajeni tudi naj udeleženci: najštevilnejši družini Krašovec in Čeligoj iz Ilirske Bistrice, najtežji udeleženec z obilnim centom žive teže Igor Primc, pa zdomska družina, ki je prišla domov in na Snežnik iz Severne Amerike idr. Množico zbranih planincev in prijateljev Snežnika je pozdravil društveni predsednik Janez Žibert. Med udeleženci slovesnosti ob 90-letnici PD 'Snežnik' je bil tudi devetdesetletnik Stane Pečar iz Ljubljane. SLIKOVNA KRIŽANKA Posebej za to priložnost so bistriški planinci dokončali dela pri ureditvi zimske sobe s tremi ležišči in štedilnikom v stari drvarnici ob Koči na Snežniku, namestili nekaj novih kažipotov, ob jubileju izdali tri barvne razglednice snežniškega planinskega cvetja, z rdečo murko, planiko in travnolistno vrčico, dali izdelati jubilejne priponke in nalepke. Na dan slavja na Snežniku je v koči delovala prava pošta "6259 SNEŽNIK" z mnogimi poštnimi uslugami. Uporabljala je poseben priložnostni poštni žig z grafično podobo travnolistne snežniške vrčice, ki je bila na Slovenskem prvič odkrita prav na Snežniku pred 170 leti. Žig je oblikoval domačin Romeo Volk. Za prijetno počutje številnih obiskovalcev Snežnika in njegove planinske okolice so gostoljubno poskrbeli oskrbniki, družina Ferlež v Koči na Snežniku, družina Lopuh v Planinskem domu na Sviščakih in podgorski planinci v Koči na Kozleku. Pri letošnjih jubilejnih prireditvah je bistriške planince podprla Banka Koper. Tekst in fotografija: Vojko Čeligoj _______________________________________■_____________________ s"e,”,k •$,ra"8 nisi Aci ava ust 15 9 >97 /r~ \ r X Občina Ilirska Bistrica xr ^ ^P1RN/C4 JUsiea&tit 6250 II. Bistri^ °WSka 19, 067 Xr V _y $ AVTOSERVIS SMRDELJ VALTER RENAULT Bazoviška 44 - 6250 Ilirska Bistrica, Tel. 067/41-175 - Fax. 067/81-298 NA ZALOGI SO VSI MODELI VOZIL RENAULT. MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT T+5%. ZALOGA: MEGANE SCENIC RT 1.6e VTEM MESESi, ^PDSTI MOŽNOST STARO ZA NOVO cppiama-pur ■V Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 in k je kr $c $0 "V k COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, 1ax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19, tel/fax. 067/42-077 V_ —v K ProVITA* Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 XT ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 tj TOVUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81 -188 \ _y tZd transport terminal ilirska bistrica FIZIOTERAPIJA El TRGOVIM •V * V* * •••• X Rozmanova ul. 1 \*t* 6250 Ilirska Bistrica *J».**'" tel./fax: 067/41-156 • zelena zdravila • čaji in čajne mešanice • ortopedski pripomočki • ortopedski vzglavniki • maditinska kozmetika ■ preventivne in terapevtske kompresijske nogavice ■ obvezilni program • Chicco program za otroke in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). X Gozdno Gospodarstvo Postojna pij primorjepu nflajdovščinaM IX ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. IRBIS d.o.o. KOSEZE 32C 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +386 (0)67/41-082 ... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbe z artikli za osebno in splošno higieno nudimo usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog URNIK VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8-12 V2 d.o.o. Gradišče 51 6243 OBROV Telefon: 066/88-016 Telefax: 066/88-033 PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 OSCAR IX SERVIS GOSPODINJSKIH APAPARATOV OSKAR SAMSA s.p. Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101 SERVISIRAMO VSE VRSTE GOSPODINJSKIH APARATOV (GORENJE, CANDV, ZANUSSI ...) r DELOVNI ČAS VSAK DAN OD 8“ DO 14™ URE IN OD 16™ DO 18” SOBOTA OD 8™ DO 12” URE CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 NAROČILNICA ime priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: dne podpis: I k V dvanajstih dneh od Obale do Prekmurja Prehodila sva diagonalo Slovenije bralci lahko v javnih sredstvih obveščanja večkrat zasledite članke novice o premagovanju različnih zemljepisnih razdalj na vse mo-?'lle načine. Tudi premagovanje Slovenije poprek, počez in naokoli s l drugi nastop je opravil na 'Maratonu državnosti', 25. junija v 'Ti, v tretje pa je že prehodil Slovenijo. Brav to popotovanje vam predstavljamo tako, kot gaje s prija- vit Vi doživel Slavko Škoberne. Z. D. k; 6 d°lga leta me je spremljala želja, da j [>a .nkrat prehodil našo deželo - Slovenijo. L b'lo vedno nekaj, da nisem mogel na |L' ^pak lani, na nekem pohodu, sem