Elektroinstalacije in strelovodi Kosmac Žiqa s.p Mengeôka cesta 34b, 1236 Trzin GSM: 041/774-834, Tel.: 061/713-834 A greva kej spit!? lovni cas: Vsem svojim stmnkam želimo vesele božične ik\ novoletne praznike te»4 stečen začetek Kovega tisočleljal Zavcšnik in ostali d. Vsern TrdnŘam in Trzincem želim prijetne in vesele božične praznike in uspesen korak v novo tisocletjel A/Ol// Perovo 26, Kamnik, telefon 813 959 kreditni pogoji T+3. Kredit na položnice! možnost poplačila vašega starega kredita! Erjavčeva 6, Dob při Domžalah, telefon in faks; 061 713 915, salon 720 730 zelimo vesele praznike na vozilo od 50.000 sit do 300.000 sit. Glej, kolk nova h avtov, jest pa f ura m to kripoj bogata i/.bira najboljših vrst piva i/. Velike Britanije in drugih držav CkTA) KUŠAR Za vsakega dobnega gospodaija! CENJENIM OBISKOVALCEM.IN VSE^BWÍOM TRŽ&A ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SRECW) N'OVO LEW Všem brakem Od se va in našim /ut-stirri stránkám selimo vesele bo/icne pra/nike iri sretno in uspesno novo leto 2000. — s ( gostišče J: 9— JAMARSKI DOM Vesele božične praznike in srečno v letu 2000! ËLEKTR0-06REVANJA - OGREVANJE ŽLEBOV m^m - TALNENJE SNEGA IN LEDU ^S* - OGREVANJE CEVOVODOV «M* - TALNO OGREVANJE ^SJ ELPAN -d.o.o. - ELEKTRO BERLIČ s.p. Mengeáka 66/A-1236 Trzin tel: 061-716-735; 722-993; fax; 061-714-47 http://www.elpan.si, e-mail: berlic@elpan.si Marko Ravnikar Corjuša, pošta Dob 1233, tel.: 061/721 577, mobitel 0609/646 363 Imamo prostor za: • zaključene družbe do 200 oseb • ohceti • seminarje Priporoćamo ogled železne jame in jamarskega muzeja Vsak petek in sobolo v domu glasba v živo. Obiskovalcem in brakem Odseva želimo vesele praznike in srečno novo leto. trgovsko podjetje d.o.o. ASTRA YOUNG Novoletni popust 222.000 SIT K0PALNIŠKA OPREMA 1236 Tizln, Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL/FAX: »386 (0) 61 716-385 TRGOVINA: TEL /FAX: «386 (0) 61 716-385 PRODAJA: - KERAMIĆNE PLOŠĆICE, •GRANITOGRES SANITARNA KERAMIKA SANITARNE ARMATURE KOPALNIŠKO POHIŠTVO ASTRA, KOPALNIŠKI DODATKI Marija Vehovec Mlakarjeva 7 Trzin 1236 tel.: 061/ 716-734 Vesele božične pravnike in srečno vožnjo v novem letu vam želi Blagoslovljene božične praznike in srečno 1er zdravo novo leto Vam želi avtotehna WOt in Kosec Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092 servis tel.: 715-333 Delovni čas od 9.00 do I9. ure, ob sobota li od 8.00 do I3. ure. DEKORA! (FLOCKJj fiadjetfe TfťTMSS/éd.a.a, £WWe 6 IOC Trzin, tel.: 162-12-83. 'ëaftètt* t*t nauoíetna frtt^uuKutpi t*6>uwe! Posebna novoletna ponudba: Kraški pršut s kostjo. Kras Sežana Suhi vrat, Meso Kamnik Srebrna penina - polsuha Vino Haložan, KK Ptuj Pivo Union Pivo Union 0,5 I Pivo Laško 0,51 Olje Zvezda - rastlinsko Majoneza Tina Orehi Kumarice ETA Kumarice - uvoz buteljka pločevinka zaboj 20/1 zaboj 25/1 stekl. 11 1. lí bo-216 lil m>> iW'/O i* S 85.680,00 SIT ZA GOTOVINO 24.633,00 SIT ZA GOTOVINO 107.100,00 SIT ZA GOTOVINO .-^»»4Sa,Trzm (star: del) - 14 337, faks. 714 536 "~cas:oď7. Do 17. ure- -9. Do 13. Ure. 214.200,00 SIT ZA GOTOVINO ovama blazuijcnogo ohrStva Tapetništvo - seđežnih elementov s kombinacijo ležišč - iz naravnega in umelnega usnja ter dekorativnih tkanin . možnost dostave na dom H saóežne i garni Blatnica 1. p.p. 128, 1236 Trzin (Piramida) telJfax: 061/162 18 00 GSMÍNMT) 041(0609) 635 933 FAMe DRUŽBA ZA TRGOVINO IN SVETOVANJE OPTIKA I Martina Škofic Naj vam bo božično-novoletni čas kar najbolj prijeten In lep, korak v novo tisočletje pa vesel in s rečen! S interm Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, tel./fax: 061/719-980, 719-985, GSM 041/614-649. Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 O Rajko TESTEM s.p. Gostilna Pr' Jakov Met vam nudi: • jedi po naročilu • domaće specialitete • riedeljska Kosila Želimo vam vesele božične praznike in zdravo in srečno novo leto! GOSTILNA Trzin, Jemevačeva 19, Odprto: 10.00 - 22.00 ure 1236 Trzin, Petek in sobota: 10.00 - 24.00 ure tel.: 061/722 960 Četrtek zaprto. CJf^ Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980 Vsem stránkám in Trzincem želimo prijeten božič in obilo zadovoljstva v novem tisočletju! Delovni čas: vsak dan od 5.30 do 1.00, ob nedeljah zaprto. Blatnica 1 (piramida), tel.: 162 13 90. Specializirana trgovina za lasno kozmetiko Fa Leone vas vabi na obisk tudi v novem tisočletju! Opravijo brezplačne preglede lasišča z mikro kamero ter svetujejo pri negi las in lasišča. Že v kratkem bo Fa Leone odprl tudi frizerski salon. Tudi vaši lasje naj praznujejo ob vstopu v novo tisočletje! Vsem svojim stránkám in Trzincem želimo lep prestop v leto 2000 ter veliko zdravja, uspehov in zadovoljstva v novem tisočletju) NOVOLETNE ŽELJE ragi Miklavž, dedek Mraz, boži-ček ali kdorkoli že je dežuren v tem času, ko boste dobili to pisanje! V imenu uredništva vas prosim, da bi v naslednjem tisočletju Odsev začel redno izhajati ob točno določenih rokih. Dragi dežurni belobradi možiček, veš, v letu, ki se izteka, je Odsev izšel točno po napo-vedih le enkrat samkrat in še takrat je šio za izredno številko, ki je že sama po sebi izstopala iz vrste običajnih, rednih Od-sevov. Bila je pač izredna. To člane uredništva silno moti, saj v očeh drugih Trzincev prav gotovo izpademo neresni, pa če smo krivi ali ne. Ne bom se skrival za izgovori in ti pisal, da so krive tehnične motnje, tiskarski škratje in kaj vem kaj še vse, čeprav pri tem sploh ne bi lagal. Priznam, v veliki meri smo krivi tudi sami. Saj veš, naš časopis "delamo" ob tem, ko hodimo v šo-le, službe, se ukvarjamo z našimi družinami ... V naše opravičilo ti moram vse- ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: loie Štih Tehnični urednik: Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Rućigaj Trženje: Ione Ipavec Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, Urša Mandeljc, Nu&a Matan. Viktorija Pečnikar - Oblak. Tanja Preloviek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak, Tanja Turk, Jožica Valenčak Tisk: Bavant Trading d.o.o., Ljubljana Naklada: 1300 izvodov Glasilo Odsev izhaja enkrat mesećno in ga dobijo b'ezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzlnu. ISSN 1408-4902 Pd mnenju Mtnistrstva za kulturo Republike Slovenije 4IE - 395/97 krajevni časopis Odsev spada med Povode informativnoga značaja iz 13. točke tarifne "evilke 3, za kafere se plačuje 6% devek od prometa proizvodov. eno zapisati - kar bi rad kar podčrtal še z rdečo barvo, če ne bi podražilo tiskanja -da se kljub všemu kar precej trudimo. Zaradi Odseva se res pogosto živciramo za najrazličnejše malenkosti, ki nekaterim po-menijo veliko, drugim pa nič. Nekateri pred izidom nove številke kar pogosto ne moremo spati in včasih najbrž upravičeno celo preklinjamo, češ da nam Odsev krajša življenje. Veš, takoj ko je skupaj večje število ljudi, ki nekaj delajo v svojem prostém času, potem ko so poskrbeli za svoje obveznosti, zmerom kje kaj za-škriplje. Pri prejšnji, novem-brski številki, je na primer šlo vse narobe. Lektorica je ne-katere stvari popravljala po trikrat, nazadnje pa smo objavili nelektorirane tekste. Dobro, da je Marija vajena vsega hudega že iz šole, saj bi jo, ko je dobila v roke "nelektorirano" številko z njenim podpisom, prav gotovo kap. Emil, ki je nedvomno eden najboljših stro-kovnjakov za računalnike v Trzinu, je v novembru prav těžko spal, saj mu računalnik nekaterih disket sploh ni hotel "odpreti", pa če ga je še tako žgečkal in prepričeval. Uporabil je vse svoje znanje, le s pestjo ni udaril po "škatli", pa se računalnik ni dal. Emil je iz same jeze kar nekaj dni bojkotira! predavanja v šoli. Lahko bi pisal še o celi vrsti zapletov, od tistega, kako so se zamešale reklame, do tistega, ko je morala Mojca še enkrat razvijati fotografije, ker so originali nekam iz-ginili, ali pa kako je bil papir v tiskarni na-elektren, da časopisa ni bilo mogoče vezati. Zamud in tieizpolnjenih obljub sploh ne omenjam. Priprava Odseva je včasih res razburljiva, še Hitchcock bi se pri nas kaj naučil o grozljivkah! Zame pravijo, da sem flegmatik, pa ti povem, da sem včasih to mogoče bil, pri časopisu pa enostavno ne morem ostati hlađen, včasih mi pomaga le še to, da se ne sekiram več. Vse to nekako jemljemo v zakup in se tola-žimo s tištim: "Bu že kuk, še zmer je bio kuk, če ne tuk, pa tuk!". Tišti, ki so bolj napredni, pa pravijo: "Take it easy!" Am- "Koga moram še obdarovati?" (foto: Mojca) pak potem je težko županu pogledati v oči, saj hoče, da Uradni vestnik s svojimi odloki med občane pride v kar najkraj-šem zakonskem roku. Razumemo županovo željo, da bi ljudi obvestil o novih za-konih, ki veljajo v naši občini, saj bi tudi mi radi, da bi časopis med ljudi přišel še prej. Včasih nam kdo sicer pravi, da lahko svojim bralcem vsaj za kak dan priza-nesemo, globoko v sebi smo pa še vedno prepričani, da to ni prav. Se huje pa je pri tistih, ki dajejo oglase. Oglaševalci bi nam včasih radi kar zaračunali zamudo, saj če časopis iziđe, ko je pri njih akcija, na katero va-bijo, že končana, z objavljeno reklamo nimajo kaj početi, da bi jo plaćali, je pa še bolj vprašljivo. Zato, dragi dobrotljivi starček, če je v tvoji moči, stori kaj, da borno redno izha-jali! Mogoče ti bo leto 2.000 dalo nove moči?! Mi pa ti obljubljatno, da se borno še bolj potrudili, saj nam gre neprestano opravičevanje že malo na jetra. Saj res, skoraj bi pozabil! Veš, s to številko praznujemo pravzaprav tretji rojstni dan novega Odseva. Prva številka na novo oživljenega Odseva je bila namreč napisana prav decembra 1996. Ker gre za jubilej, ki sicer ni ne vem kako velik, vse-eno pa takšen jubilej pri časopisih pome-ni nekaj več, saj se leta pri njih štejejo skoraj drugače kot pri Ijudeh, bi bilo prav, če bi nam prinese! ludi tri svečke za našo praznično torto. Upam, da moje želje, za katere vem, da so tudi želje celega urednišlva, niso pre-več. Pa naj se zgodi čudež! Dajmo se presenetiti! Za konec pa bi tebi in tvojim belobradim kolegom zaželel, da bi se v novem tisočletju kar največkrat razveselili, ko boste zagledali srečo v očeh tistih, ki jim prina-šale vesela presenečenja. Veliko sreće, zdravja in uspehov pa želim tudi vsem našim bralcem in sploh občanom naše občine! Urednik $ Jl^ Brez vina ni praznika. (Vietnamski) ŽUPANOV KOTIČEK ODSEV ODSEV STRATEGIJA RAZVO PRVI ROJSTNI DAN Pred letom dni, natančno I. januarja 1999, je začela poslovati in tako tudi dejansko de-lovati Občina Trzin. Novo leto, ki je pred nami, je potemtakem tudi priložnost za prvi premislek o tem, ali je bila odloči-tev za samostojno občino pravilna ali ne. Kot župan sem kajpak ob tem premis-leku nujno do neke mere pristranski in zato tega pisanja ne bom izkoriščal za to, da bi popisoval dosežke prvega leta delovanja občine. Že zato ne, ker bodo temu namenjeni nekateri drugi prispevki v Odsevu. Rad pa bi vseeno izpostavil nekatera vprašanja, ki so na prvi pogled manj opazna in tudi manj povezana z občinsko politiko. Ore v prvi vrsti za vprašanje, ali je občina zaživela tudi kot resnična skupnost ljudi, ki v njej živijo. Občina, kot že ime pove, naj bi namreč bila ne Ie politična ali upravna tvorba, temveč predvsem neke vrste občestvo ljudi, ki jih povezujejo skupni in vsakdanji problemi, potrebe in interesi. Ravno zato občine po eni strani morajo biti zaokrožene v tako rekoč organsko celoto (naselje ali več naselij z enim in nedvoumnim središ-čem), morajo biti sposobne zadovoljiti vse bistvene (življenjske) potrebe na tem zao-kroženem območju in ne smejo biti prevelike (obvladljivost); čeprav je ob načelu, da naselij ne kaže deliti v več občin, ravno sl-ednji kriterij v vse večjih mestih zelo težko spoštovati. Če s tega vidika pogledamo občino Trzin, bi si upal trdili, da je v prvem letu obstoja občine prišlo do temeljitih pre-mikov. Dejavnost društev in tudi splošno družabno življenje v Trzinu se po mojem prepričanju zelo dobro razvijata. Še zlasti glede na to, da je bila ob zelo hitrem razvoju Trzina v zadnjih dvajsetih letih iz različnih razlogov ta plat življenja nekoliko zane-marjena. Nastali so trije ločeni deli Trzina s tremi dokaj različnimi skupinami prebivalstva, med katerimi ni bilo pravega sodelovanja in razumevanja. Prej nasprotno, včasih je bilo čutiti celo nekaj nestrpnosti. V tem letu pa je predvsem po zaslugi prizadevnih posamez-nikov in skupin znotraj društev bilo utrtih kar nekaj poti in vezi med tremi deli Trzina in v skladu s tem obujenih nekaj krajevnih običa-jev, uvedenih nekaj novih prireditev in srečanj, kar vse bistveno prispeva k spodbujanju pripadnosti kraju in občini, k občutju povezanosti in enotnosti. In to je, po mojem prepričanju, eden temeljnih pogojev za prihodnjo úspěšnost občine. Za to so, kot rečeno, zaslužna zlasti društva in to tako tista, ki že dolgo delujejo (PGD, KUD, SD, PD Onger), kakor tudi tista, ki so začela delovati v zadnjih letih ali prav v tem letu (ŠD, Žerjavčki, TD idr.). Zato si kot župan želim, da bi društveno življenje tudi v prihodnje bilo tako živahno in da poglavitni nosići dejavnosti ne bi izgubili volje do delà. Občina jih bo v tem vsekakor tudi v prihodnje podpírala. POZITIVNO VZDUŠJE V OBČINSKEM SVETU IN OBČINSKI UPRAVI Rad bi tudi posebej izpostavil pozitivno in uslvarjalno vzdušje, ki prevladuje v občinskem svetu. Trzinci imamo redko srečo, da v občinskem svetu pravzaprav ni čutiti političnih delitev in nestrpnosti, ki tako rade otežu-jejo delovanje občin po vsej Sloveniji. Četudi so občinski svetniki kandidirali na volitvah kot kandidati političnih strank, razen enega, in četudi občinske organizacije političnih strank budno spremljajo delo občinskega sveta, si upam trditi, da na sejah prevladuje predvsem skupni interes, kako priti do od-ločitev, ki bodo v korist in dobrobit občine kot celote in vseh občanov. Seveda se vsi skupaj še učimo. Tudi zato, ker je treba nekaj časa, da dojamemo razliko med krajevno skupnostjo in občino, ki je vendarle nepri- merrio bolj zapleten sistem z veliko več pristojnostmi in tudi z ncprimerno večjo odgovornostjo, politično, moralno in ne nazadnje tudi materialno. To je morda včasih tudi težko razumeti in se težko sprijaz-niti s tem, da je za odločanje v občini že potrebna tudi večja mera previdnsti in, lahko bi rekli, neke vrste politične strokov-nosti (odgovornosti). Zavedati se je treba, da odločitve, ki so bile sprejete, zavezujejo vse; tudi tište, ki so morda glasovali proti, pa so bili v manjšini. Vse to je zelo pomembno zšlo, ker ob dějstvu, da je naša občinska uprava dokaj maloštevilna, nalog pa je v tako dinamično razvijajoči se občini, kot je Trzin, zelo veliko, morajo tudi občinski svetniki, podžupan in delovna telesa občinskega sveta prevzeti del nalog, ki jih v drugih občinah opravljajo strokovne službe občinske uprave. In, kol rečeno, to je v tem prvem letu zelo dobro potěkalo. Ker smo tudi pri izbiri delavcev občinske uprave imeli srečno roko, lahko z zadovoljstvom trdim, da občina, kljub obilici delà, deluje brez nepotrebnih pretresov. PRIČAKOVANJE NOVEGA LETA Zdaj je pred nami novo leto in potem drugo leto delovanja Občine Trzin. Želim, da bi se vsi Trzinci in Trzinke veselo in lepo poslovili od leta 1999. Tudi občina bo nekaj prispevala k temu, da bi v tem veseleni mesecu vsakdo imel priložnost za kakšno veselo urico. Predvsem pa se bomo vsi skupaj potrudili, da bi občina tudi v naslednjem letu delovala v zadovoljstvo čim večjega števila občanov. S to ZAVCZO želiw vsem občanem ím občanom veliko sreće, veselja ob slovesu ot> IctA 1999 in še posebej veliko uspehov in boseženih ciljev ter z&rAvjA ím sreće v letu 2000. Trzin, december 1999 Župan Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin so: 726 - 1 DO in 726 - 1 1 O. Elektronska poâta: info@obcina-trzin.si a bčinski svet Občine Trzin je na svoji 12. redni seji 13. decembra sprejel strategijo razvoja naše občine. Gre za zelo pomemben dokument, o katerem so več mesecev temeljito razpravljali na sejah občinskih odborov, na koordinaciji političnih strank, na sestanku predstavnikov trzinskih društev ter tudi na ožjem zboru občanov, na katerega so povabili predvsem strokov-njake za posamezna področja, predstavnike posameznih skupin občanov in vidnejše Trzince. Strategija določa prednostne naloge razvoja občine v prihodnjih petih letih in daje smernice za naprej. Okvirno so predvideni izvajalci oz. pristojni za posa-mezne naloge, roki in tudi cena posameznih posegov. Strategija že dokaj precizno določa naloge občine v prihodnjem letu, zato je predlog proračuna za leto 2.000 oblikovan v skladu z določili strategije razvoja občine. Na seji občinskega sveta so vodje posameznih občinskih odborov predlog strategije ocenili kot primeren za sprejem, predloge za dopolnila pa so dali še Valentin Kolene, Marija Hojnik in Romeo Največ predlogov je imel prav sleduji, saj je predlagal kar 19 amandmajev. Dopolnila so se nanašala predvsem na potrebo po čimprejšnji gradnji novega vrtca, na dru-gačno razporejanje sredstev in še zlasti na varovanje okolja. G. Podlogar se je z nekaterimi dopolnili zavzel za večjo varčnost, predvsem pa je opozarjal, da prostora ne smemo več dodatno obremenjevati. Čeprav je svetnikom pokazal celo otroško slikan-ico, ki govori o tem, kako so lep travnik spremenili v industrijsko mesto, svojih do-polnil ni znal pravilno predstaviti, saj so marsikdaj slonela na približnih ocenah, polresnicah in domnevah. Romeo Podlogar je s svojimi predlogi 19 amandmajev dokázal, da se je skušal poglobiti v predlog strategije razvoja občine, vendar presene-ča, da ni svojih pogledov in predlogov po-drobneje představil že prej v občinskih od-borih, v katerih je član. Verjetno bi s svojini pobudami bolje uspel, če bi žanje znal prepričati kolege, ko je bila strategija še v nastajanju. Tako pa so svetniki zavrnili večino njegovih amandmaev; sprejeli so le enega in en sklep. Med dokaj živahno razpravo pa so svetniki opozarjali, da je treba več pozornosti na-meniti reševanju problemov mirujočega prometa in športno-rekreacijskim površi-nam. Še zlasti na območju Mlak je potreb- no poskrbet končno treb. tudi na več I novem delu Prva pre občinski Pri prvi obr; računa za pi šak povedal predvsem v ki govori o c večji meri d< bo proračun ni strani višj za to kriva c enostavno n bo morala v Županov sve ko je svetnil na, omenil, stroški pres na, kar je z( veniji le mal usmerjene. Med naložb nje leto, je r novni šoli T ga izobraže\ tu porabili 2 odstotek m< rava, za ure denarja iz o izdatke pa I činskih sred dročje pred: viti dodatne varslvo, pro dejavnost in proračunski bi bil namer okolja, drot ter področji druga podři stotek sreds Med razpra živahno ob | SKD, ki so ju deleža za naj bi uredil sedanji ne v na devetletl-cev, pa se t jujejo, da b< ližno 47 mil ke skupine za župnišče na, povišali Drugi svetn POMEMBNO JE, KAKO SO OBČANI ZADOVOLJNI Z OBČINO Kot vsak mesec smo tudi tokrat župana Občine Trzin, Toneta Peršaka povabili na pogovor, vendar ga ob zaključku leta nismo spraševali o aktualnih dogajanjih v občini. Zanimalo nas je predvsem, kako ob zaključku prvega leta ocenjuje delo Občine in kako je zadovoljen z njo Kako sem z občino zadovoljen jaz, niti ni lako pomembno, precej bolj važno je, kako so z njo zadovoljni občani. Na to drugo vprašanje pravzaprav ne vem odgovora, vendar vseeno lahko rečem, da življenje v občini in letošnji dosežki le kažejo, da je bila odločitev za laslno, samostojno občino pravilna in upravičena. Kljub vsem dosežkom pa moram reči, da imamo zelo zahtevne občane, saj slišimo celo vrsto pripomb ter upravičenih in tudi manj upravičenih pritožb. Vsem nikakor ne moremo ustreči. Če vzamem povsem bana-len problem, na primer pluženje. V času prvega močnejšega sneženja smo slišali veliko pritožb in neučakanih pripomb. Koli-kor poznam razmere, je bilo pluženje pri nas hilrejše in bolje organizirano kot v nekaterih sosednjih občinah, pa vseeno je bilo precej negodovanja. V tislem kratkem času enostavno ni bilo mogoče pri vseh enako hitro počistiti snega in s čiščenjem prav gotovo ne bomo nikoli vsi zadovoljni. Mogoče sem izbral preveč obroben primer, vendar kaže, kako zahlevni so naši občani. Ponovno pa bi opozoril ludi na avto-mobile na pločnikih. Sicer pa se je v občini v izlekajočem letu marsikaj dogajalo in z nekaterimi dosežki smo lahko uprav-ičeno zadovoljni. Tako smo vendarle vzpostavili normalen odnos z investitorji posodabljanja ceste G 10 od Depale vasi do Črnuč, s katerimi smo se dogovorili o načinu plačevanja in o tem, kaj je še treba sto-riti. Zagotovili so nam, da bodo nedokon-čana delà v zvezi z obvoznico končana prihodnje lelo. Upamo, da se bo to zgodilo že do polelja. Med dolgove sodijo predvsem povezovalna cesla med OIC in Mlakami, ki jo bomo gradili sami, ureditev križišč, dovozi in protihrupne ograje, ki še manjkajo in še nekatere druge podrobnosti. Vem, da bi nekateri radi imeli le stvari že dokončane, vendar kot nam zagotavljajo investitorji, drugače ni šlo. S tem ko smo dosegli dogovor o načinu plačevanja omenjene ceste, pa so se lahko z mrtve točke premaknila tudi pogajanja o delitveni bilanci z občino Domžale. Kot drugo pomembno področje, ki smo ga začeli urejati, moram omeniti začetek del za dokončno ureditev industrijske cone. Letos smo že poskrbeli za sanacijo vodovoda in v glavnem dokončali dve od tamkajšnjih cest, prihodnje leto pa naj bi na vseh cestah položili končni asfalt, uredili pločnike in drugo, kar sodi k ureditvi ulic. Pričakujemo, da bomo prihodnje leto tam dokončali tudi kolesarsko stezo, čeprav smo zaradi nje že naleteli na negodovanje. Med drugim so se pritože-vali tudi šoferji tovornjakov, češ da zdaj ne morejo parkirati na pločnikih. Ob tem pa, kot kaže, sploh ne po-mislijo, da pločniki niso pri-merni za parkiranje tovornjakov in da lani po zakonu nimajo kaj početi. V novem delu Trzina ali v Mlakah smo začeli urejati dva delà ulice Rašiške čete, čeprav moram priznati, da nas je prehitela zima. V starem delu Trzina smo začeli s sanacijo Jem-čeve ceste, vendar nas tam glavnina delà čaka v prihodnjem letu. Kot sem v Odsevu že napovedal, smo se odločili za celovito sanacijo ulice in komunalnih vodov na njej. Letos smo na delu ulice poskrbeli za javno razsvetljavo in tudi pri tem smo naleteli na negodovanje in nasprotovanje. Med velika delà, ki smo jih začeli, moram uvrstiti še priprave za gradnjo prizidka k osnovni šoli Trzin. Zdaj smo se bolj posvetili načrtovanju in drugim pripravam, v prihodnjem letu pa naj bi začeli tudi s fizični-mi deli. Med večje občinske izdatke v tem letu sodi nakup stavbě nekdanje osnovne šole, kjer naj bi uredili dodatne prostore vrtca. Pričakovali smo, da bodo prostori za vrtec vseljivi že pred tremi meseci, vendar so de-la iz znanih razlogov zastala. Menim, da je le prav, da za sprejem olrok v tište prostore poskrbimo tako, kot je prav, in naredimo vse, kar je v naših močeh, moram pa reči, da stvari niso tako enostavne, kot je sprva izgledalo, saj so se pojavile najrazličnejše zahteve, celo orientacija prostorov je pomembna. Še enkral pa bi dejal, da se mi zdi nerazumljivo, da posa-mezniki še vedno ne razumejo, da novega prizidka k obsloje-čemu vrtcu nikakor, tudi če bi imeli zadosti denarja, ne bi mogli postaviti in urediti v tako kratkem času kot dodatne prostore potrebujemo. Med investicijami v izlekajočem se letu moram omeniti tudi posodobitev notranjosti občinske stavbě, ki je bila nujna, saj brez tega občina sploh ne bi mogla delovati, ker enostavno nismo imeli prostorov. Rad bi pa še povedal, da za prihodnje leto že na-črtujemo tudi ureditev zunanjosti občinske stavbě. Pa da ne bi kdo rekel, da je bog najprej sebi brado uslvaril! Nekatere stvari, predvsem ureditev izolacije te stavbě, ki je zelo požrešen potrošnik energije, so nujne. Obnoviti je treba tudi fasado in izolirati podstrešje. Omenil bi lahko še nekatere druge investicije, ki smo jih opravili, predvsem pa moram red, da nam ni uspelo narediti vsega, kar smo želeli. To enostavno ni bilo mogoče, saj do julija še niti nismo imeli lastne občinske uprave, tako da je bilo težko izvesti nekatere pos-topke, kot je na primer vođenje in-vesticij. Kasneje pa smo tudi ugotovili, da za številna področja dokumentacija ni bila urejena, ni bilo točnih podatkov, dokumentov in pravih podlag za začetek nekaterih del. Letos se pravzaprav ves čas v okviru pogajanj za delitveno bilanco ubadamo s lem, da bi ugotovili dejansko stanje, kaj je bilo na primer v OIC narejenega, kaj je bilo plaćano in kaj je še treba narediti. Manjka vrsta projektov, gradbenih dovoljenj, da ne govorim o zapisnikih o teh-ničnih prevzemih ali o uporabnih dovoljen-jih. Ker je tako, nekaterih stvari enostavno nismo mogli delati. Prav zaradi tega smo pri delitveni bilanci že skoraj pol leta tik pred zaključkom, hkrati pa stopamo na městu, ker je problem OIC še vedno odprt. Urejeni paniso tudi nekateri drugi dokumenti. Še zlasti slabo je stanje na področju zemljiških zadev. Vrsta stvari v zvezi z zemljišči ni bila nikoli dokončana. Niso urejeni prepisi, ni dokumentacije ali so bila pridobljena zemljišča plaćana, odkupljena, odvzeta ali kaj drugega. Praktično pri vsaki stvari, ki se je lotiš, naletíš na neznanke, pa naj gre za pločnik ali pa le za drog javne razsvetljave. Zgodi se, da za košček zemlje en sosed Irdi tako, drugi pa lako, zapisano, kako naj bi bilo v resnici, pa ni nikjer. Ubadanje s takimi nesporazumi vza-me ogromno časa in energije. Potrebne so nove odmere, te pa so možné, če se z njimi strinjajo vsi sosedje. Če se eden ne strinja, potem stvar stoji. Kaže, da bomo v nasled-njih letih morali nameniti precej energije in časa, da bomo te stvari uredili. To pa tra-ja, saj zemljiška knjiga delà zelo počasi. Zaradi vsega tega nismo mogli storiti vse- ga, kar bi želeli, vendar se je nazadnje pokazalo, da je to po eni strani tudi dobro. Tudi država očitno dostikrat ne ve, kakšne odločitve sprejema. V lelošnjem proračunu smo imeli zato čez 50 milijonov SIT izpada pričakovanega dohodka. Vzrok je v tem, da se je država preprosto zmotila in je ta do-hodek namesto v Trzin, nakazovala v Domžale. Občina Domžale nam zdaj tega denarja ne more takoj vrniti, saj je bil porab-'jen, dobili pa ga bomo v prihodnjem letu. Na račun vsega tega je naš proračun za prihodnje lelo, ki ga zdaj obravnavamo, na videz veliko večji, kot je bil letošnji. Bo pa višji predvsem na račun dolga iz tega leta. Za konec pa bi rad rekel, da je občina začela dobro delovati ludi na vrsti drugih po-dročij in to po zaslugi članov občinskega sveta in ljudi jih zaposlili v upravi. Zdi s da nam je ve pelo ustvariti ugodno klim< nega življenjz družabnega. kar nekaj odi prireditev, ze razživela deje društev, bolj čelo razvijati življenje, ome smo tudi nek socialnega zn bi bilo. Pono: do dveh, treh poletni tabor sicer verjetno smo zadovolji prijateljev ml; da je tako us| društvo, ki s : ča. Mislim, d; vanja občine. za tište, ki gl< prav gotovo p za samo življe Kakšne pa Teh je zelo ve Strategiji razv je, ki naj seji 13. strategiji opredelji Zaključn glavju po ča, čemu rednjo pi tako že j; namenjei povezova mi. Upar bomo to zavo uspeli izv gotovostjo pa ga ne upam n; dati, saj je tan se je pokazalo letena situacij; zvezi z lastništ zemljišč. Drug náčrt je, kot st omenil, temelj: obnova Jemčev ceste, zelo por bna naložba p; gradnja prizidl leto naj bi priz gradbene faze. ka tudi pri urej zinu. Zaživel b ODSEV KAKSEN TRZIN SI ŽELIMO? Vprejšnjih številkah Odseva smo že nekajkrat pisali, da na občini pri-pravljajo slrategijo razvoja občine Trzin 2000 - 2004. 0 tej problematiki so raz-pravljali že večkrat v različnih ožjih stroko-vnih in drugih skupinah, Občinski svet pa je na zadnji, se pravi decembrski seji, opravil drugo, to je zadnjo, obravnavo omen-jene strategije. V sklopu priprav za določi-(ev prednostnih načrtov razvoja Trzina, ki bodo zajeti v dolgoročnem planu, so na Občini pripravili tudi studijsko delavnico, ki se je posvetila prostorskemu načrtovanju razvoja občine. Kot smo zapisali že v prejšnji številki Odseva, so učno delavnico sestavljale Iri, pravzaprav štiri delovne skupine, ki so se vsaka po svoje lotile možnih prihodnjih prostorskih ureditev naše občine. Urbanis-tično delavnico so tako sestavljale: skupina z Urbanističnega inštituta, skupina s Fakultete za arhitekturo, skupina urbanistov z našega območja, ki so se že prej ukvarjali z urbanizmom v Trzinu in v sklopu te skupine še skupina projektantov in gradbenikov iz Trzina. Vsi so izhajali iz istih izhodišč in čeprav je vsaka skupina delovala samostoj-no, so si rezultati njihovega delà v marsi-čem podobni in se večinoma ludi skladajo. Čeprav vse skupine poudarjajo, da se Trzin v prihodnje ne bi smel več prav dosti širili in da bi bilo treba predvsem poskrbeti za večjo urejenost naselja in dvig kakovosti življenja v njem, iz predstavljenega gradiva prikrito izhaja, da se bo Trzin v prihodnje še širil. Studije poudarjajo, da naj bi Trzin pozidaii predvsem na že obstoječih stavbnih zemljiščih. Da bi dobili bolj zaokrožen • in celovit videz pa ^ naj bi v Trzinu vseeno žrtvovali še nekaj kmetijskih in goz-dnih površin. Predlagane študije pa vsebu-jejo tudi za zdaj še ne izrečene možnosti nadaljnje po-zidave in širjenja Trzina. Na predstavitvi rezultatov Urbanistične delavnice, ki je bila v četrtek, 25. novembra, so posebej poudarjali, da gre pri študijah le za ocene, mnenja in vizije strokovnja-kov, ki niso nikakor obvezu-joče. Končno oceno o tem, kaj hoćemo, naj bi dali predvsem Trzinci. Ce je to res, bo treba, preden borno nacrte zapisali in zarisali v dol-goročni razvojni načrt, poskrbeti za zbore občanov, ki ne bodo omejevani na ozek krog povabljencev, hkrati pa bo treba občanom omogoči-ti, da bodo tudi drugačc lahko izražali svoja mnenja, želje in pričakovanja in da bodo tište želje, za katere se bo zavzemala većina, tudi upoštevane. Rezultate Urbanistične delavnice nameravamo v Od-sevu predstavljati tudi v prihodnjih številkah, tokrat pa V naj omenimo le nekaj sploš-nih poudarkov in ugotovitev. Vse skupine so se strinjale, da se stari del Trzina, z izjemo bodočega centra T3, ne bi smel več širiti in da je treba za gradnjo izkoristi le še nekatere »nepozidane žep-ke«. Ob tem pa so se zavzemali za to, da vsega le ni treba pozidati in da naj bo pozi-dava urbanistično usklajena. Pri tem delu naselja opozarjajo zlasti na problem prometnih tokov in za prihodnje obdobje pred-lagajo ureditev obvoznice, ki bi speljala promet mimo kraja. Kot najprimernejšo možnost predlagajo obvozno cesto, ki bi večinoma potěkala po že obstoječi poljski poti od Depale vasi proti Loki. Nekateri od udeležencev predstavitve rezultatov Urbanistične delavnice pa so se zavzemali, da bi obvoznico speljali bliže naselju. O tem bo v prihodnje prav gotovo tekla precej živahna razprava, zanimivo pa je, kako si urbanisti zamišljajo, da bi lahko uredili Mengeško cesto po tem, ko naj bi jo obvoznica razbremenila. Predlagajo, da bi na njej izrazito upočasnili promet, da bi jo tlakovali in spremenili v zgolj servisno pot, kjer bi se bilo mogoče varno sprehaja-ti in voziti s kolesi. Na nekaterih delih, kjer se ulica razširi, naj bi po njeni sredini posadili drevesa, postavili bi klopce in jo še drugače naredili privlačnejšo. ODSEV Možna ureditev Mengeške (pri gostilni Za del Ljubljanske ceste, ki jo je že raz- sko pol bremenila obvoznica, urbanisti predvide- pokopal vajo, da bi sčasoma postala ena pomemb- pa pravi nejših trzinskih ulic, ki bo dobila tudi dru- Dobrav; gačno vsebino. natančn Zanimiv je tudi predlog, da naj bi bodoči predlag dom za ostarele postavili v ali ob robu smo po območja bodočega centra Trzina - po eni teri ude inačici naj bi bil dom v bližini šole. gricka k Za novejši del Trzina ali Mlake urban- Mnenja isti predlagajo, da bi v njem poskrbeli za pokopal mirujoči promet, s tem da bi ob Mlakarjevi deljena. ulici omogočili parkiranje avtomobilov, ure- jprimeri dili pa naj bi tudi več otroških igrišč in podrobr rekreacijskih površin. Na koncu naselja, v išču na gozdu pod hribom, so zarisali možnosti za zoriti tu postavitev kar dveh stanovanjskih sos- razpravi esk. Vprašanje je, kako bodo Trzinci postavlji gledali na ta predlog, saj jih većina še dolgoro vedno v tem delu vidi možnosti za ureditev če ne tu šporlno-rekreacijskega območja, nekateri realen, : pa se zavzemajo tudi za zavaravanje načrtih : tamkajšnjih mokrišč in izvirov potokov. Ur- pa naj b banisti so kot bolj sprejemljivo možnost bile spn rekreacijsko območje umestili v industri- jem. Pri jsko cono, zarisali pa so tudi dva ozka precej b pasova ekološko varovanega ozemlja, ki se v bližini praktično zoži na nekaj desetmetrski pas gradirar mokrišč v neposredni bližini dveh potokov. Za indu V gozd med naselje Mlake in industrijsko njeno d( cono so urbanisti umestili bodoče trzin- tali njen Možna ureditev Menge|Jja, sedaj gre pa zares, moje drage dame in gospodje. In hudo bo! Zelo hudo! Leto, ki je pred nami, naj ne bi bilo čisto navadno leto. Tako nas vsaj prepričujejo tisti, ki si želijo, da bi se naši mošnjički od-prli - zelo na široko. Najprej od nas to pri-čakujejo doma, otroci. Miklavž, dedek Mraz in božiček si podajajo kljuke. Eden bi bil rad bogatejši, seveda z dařili, kot drugi. In nič ne razmišljamo, ali pa čisto malo, kakor kdo, da bo kmalu pred nami januar, mesec streznitve, bankrot. Trgovci pa medtem pridno preštevajo denarce, zidajo palače, se imajo zelo radi in se združujejo in sploh se imajo kar »fajn«. Anketa pa je medtem pokazala, da Američani ugotavlja-jo, kako to decembrsko novoletno zapravl-janje težko prisluženega denarja ne vodi ni-kamor, in da se bodo prav v letošnjem letu obnašali bolj racionalno. No, bomo videli! Ampak, ampak, moje drage dame in gospodje, pozor, leto 2000 je eno samo in samo enkrat v tem življenju. In zato bomo storili vse. V tolarje bomo pretopili zadnjo marko in če bo potrebno, najeli kredit v banki. Nič nas ne sme in ne bo ustavilo. Bog ne daj! Malo si bomo zatiskali oči in ušesa pred zoprneži, ki nam stalno težijo, da je na našem planetu več kot pol prebi-valstva čislo na robu eksistence. ln če nam po televiziji razno razni moralisti kažejo otroke, ki so jih sama kost in koža, to nepri-jetnost odpravimo z daljincem na drugi kanal. Medtem pa marsikateri pošteni trzinski podjetnik piha od jeze, puli lase ter prek-linja nemško továrno Mercedes, ker ne bo mogel kupiti njihovega novega avtomobila iz serije 500 ali 600, kajti v letu 2000 jih v Slovenijo pripeljejo samo desel. Ne bom komentirali Že tako je dovolj hudo. Vidite, moje drage dame in gospodje, medtem ko vi pošteno zapravljate svoje denarce znotraj in zunaj naših meja, smo mi (no, predvsem Urša) z vašimi za vaše otroke pripravili na Miklavžev večer igrico in kot sem že zapisal v prejšnjem Odsevu, so bila dařila, ki jih je nosil sam sv. Miklavž, letos tudi prvič zastonj. In še to! Miklavž se je letos prav pošteno nagaral. Kajti obdarje-nih je bilo čez stopetdeset (150) otrok. Marsikdo vam bo lahko povedal, da je bila dvorana nabito polna. Tako kot miklavževan-je je tudi otroški novoletni žur z Romano Kranjčan sponzorirala občina. In ko smo že pri sponzorstvu, naj omenim, da občina ni podpria, seveda denarno, samo otroških zabav, finančno je tudi v celoti pokrila stroške, ki so nastali ob prednovoletnim srečanju starejših občanov in invalidov. Lepo, kajne! In ker vem, da ste, v to sem sedaj že prepričan, z dušo in telesom predani za kulturo, pa naj bo ta v kakršnikoli obliki, smo samo za vas, tokrat, pripravili ob dnevu neodvisnosti fantastični večer, ki je seveda hkrati tudi občinska proslava. Ali vam lahko zaupam, kdo bodo gostje tega večera? (Ko preberete, tega, prosim, ne povejte naprej. Prav?) Goslje bodo: Andrej Župan, Aleš Drenik, Janez Benko in Oregor Kovačič, vsi uveljavljeni mladi klarinetisti-solisti iz simfo-ničnega orkestra, ki pa tudi že pet lei samostojno delujejo pod imenom SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV. Dovolite mi, da naštejem samo nekaj skiadb, ki jih bodo odigrali mojstri: Gershwin - Oh, lady be good, Scott Joplin - Portrait, Mozart - Romance itd ... Slovenski kvartet klarinetov bo torej prvič v Trzinu, in to 23.12.99 ob 20 uri. In ker je sedežev, moje drage in gospodje, samo okoli 180, upam, da boste prišli malo prej, da vam ne bo potrebno slati v dvorani. December, moje drage dame in gospodje, je en res naporen mesec - ubogi mi. Pa vendar si vzamemo še toliko časa, da nekako aktivno razmišljamo, kaj bomo dělali v naslednji sezoni, ki se za nas prične že lakoj po novem letu. Sem vam mogoče že omenil, da bomo delali ulično predstavo o Prešernu? Ne vem, mogoče! In povem vam, da glava ne bo bolela samo domžalsko Županjo (saj veste, delitvena bilanca), ampak tudi ljubljansko Ste presenećeni nad to izjavo. Zakaj! Če bi vedel, kdo je postavil v Ljubljani Prešernu spomenik, ne bi bili. Moje drage dame in gospodje, spomenik Prešernu smo postavili mi, Trzinci. In to je dějstvo! No sicer ne čisto mi sami, temveč je to naredil ljubljanski župan, ki pa je bil rojen v Trzinu. Ivan Hribar, seveda. V današnjem času bi bil zagotovo prava pop ikona. Torej, spomenik je naš, trzinski. No, če že ne cei, pa bi morala biti naša vsaj muza, ki ga krasi Tako je to! Preprosto, kaj ne? Pogajalci bodo imeli torej kar trd oreh. Vemo, da se v Ljubljani ne bodo dali odpraviti kar lako na hitro. Vsi člani te komisije pa so že pre-verjeni in prekaljeni igralci teatra CIZAWO. Upamo, da nas boste pri tem moralno podpírali, čeprav bi še rajši videli, da ludi finančno, vsi Trzinci. Hvala! Da pa seveda niti slučajno ne boste rekli, da v Trzinu ni-mamo muze. Imamo jo! Sicer res ne Pre-šernove, ampak je tudi ta kar precej moćna: Puškinova. V dokaz, da je res tako, do-dajam tudi fotografijo. Vlogo Puškinove Muze je Brigita odigrala v otroški predstavi - Na obisku pri Puškinu - ki je bila premi-erno uprizorjena v KUD-u France Preše-ren v Ljubljani, v režiji Ravila Sultanova. Risbice za gledališki list pa je po naročilu izdelal Anže Župane, in upam, da staršev ne bo preganjala Komisija proti izkoriščan-ju otrok. Kot vidite, moje drage dame in gospodje, morajo tudi naši igralci hoditi za kruhom v druga, v druge kraje - takšni so pač časi. Težki, kol sem že rekel na začetku. In kaj naj vam zaželim ob koncu leta, kar si že sami niste zaželeli? Naj se vam ob letu 2000 izpolnejo vse gledališke sanje. Saj te so še brez DDV-eja. In kot vedno za vse vas, ki ste se prebili do konca, en lep gledališki pozdrav. Jože Šlih Neumno je ljubiti staro samo zato, ker je staro, in sovražiti novo samo zato, ker je novo. Danski SLOVENSKI KV OB DNEVI OBČIIM OB DNEVU NEODVISNOSTI vas vabimo na občin; Trzin. Slavnostni govornik bo župan naše občine Ant umetniški prispevek na proslavi pa bo koncert kvarte Slovenski kvartet klarinetov je v svet bogate slov< sestav redko zasledimo celo na svetovnih odrih, v na; ansambla je klarinetist Andrej Župan, sestavljajo pa i in Gregor Kovačič. PROGRAM KONCERTA: Kurt Weill: OPERA ZA TRI GROŠE Ouverture and ballad of mack the knife Peachum s morning hymn The cannon song Polly s little song Ballad of immoral earnings Ballad of good living NE POZABITE: Proslava dneva n KDAJ: 23.12.99 ob 20 uri KJE: V dvorani KUD Franc Kotar Tr; ŠE NEKAJ PODATKOV 0 EDDIU HABÍ TRZINSKEM R0JAKU V ZDA, Kl JE DO LEPE USPEHE NA PODROČJU NAR0DN0ZABAVNE GLASBE Kdor plača na koncu, nikoli ne plača dvakrat. Angleški Eddie Habat se je rodil 6. septembra 1926 v Clevelandu v Njegov oče Janez, sin Franca Habata in Marije Dečman H; rodil v Trzinu leta 1898. Janez Habat je leta 1913 přišel v land, kjer se je leta 1919 poročil z Ano Urbanija iz Domž; sta pet olrok, dve deklici in tri fante. Eddie je bil najmlajši družini. Ko mu je bilo 18 mesecev, mu je mati tragično un prometni nesreći. Njegov oče se je vrnil v Slovenijo, kjer si novo poročil z Marijo Cerar iz Domžal, ki je nato vzgojila J otroke iz prvega zakona. Kot smo že zapisali, je Eddie s sedmimi leti začel igrati ha svojo prirojeno glasbeno nadarjenostjo je kljub relativno m glasbene vzgoje kaj hitro postal znan in uspešen glasbenik men občutek za kompozicijo in izvedbo, razvil pa je tudi s\ stil, ki je naletel na zelo dober sprejem v zelo širokém kro; Imeli so ga za enega najboljših v ZDA živečih slovenskih h šev. Eddie se je zdaj upokojil in živi v Wickliffu, v Ohiu, s Patricio. Je oče šestih otrok, ima pa že tudi enajst vnukov pravnuka. V prostem času se ukvarja z izdelovanjem modf 'esa in je enega od svojih ročno narejenih modelov létala E lonil muzeju Sv. Trojica. Habat Pavle, Katrcin, iz Trzina, pa nam je povedal, da z E vzdržujejo stike in da ima tudi kasete z Eddijevo glasbo. JL retepene ženske, trpinčeni otroci, fi-nančno šibkejše družine, posiljene ženske, zavrženi otroci, od lakotě sestradani otroci so del naše vsakdanjosti, ki pa je 'povpreč-ni" ljudje vse premalo poznamo. Mogoče jo tudi nočemo poznati in se soočiti z njo, saj je preveč boleča. Da je člověk sposoben pogledati resnici v oči rabi moč, energijo in pogum. Pot prostovoljca ni niti slučajno lahka in mnogokrat naleti na čudne poglede ljudi, ko jim pove, da se ukvarja z Ijudmi, ki po-trebujejo takšno ali drugačno pomoč. Lju-dem se zdi to neumno in prevečkrat so mišljenja, da v tem času, ko pomagaš drugim, lahko sam zaslužiš kakšen tolar ali pa si vzameš čas samo zase. Sama sem nale-tela na takšne reakcije ljudi in prvi vtis, ki so ga pustili na meni, je bil žalost. Groza me je spreletela, ko sem viděla, kako malo pomeni člověk člověku. Vendar pa me taka situacija ne vrže več iz tira. Ravno obratno - da mi moč. Ta článek pišem v upanju, da se bo morda vsaj kdo odločil, da bo nekaj naredil za so-človeka, ki je nujen pomoči. To ne pomeni, da če se odločite za pot prostovoljca, da ste potem kompletno zasedeni s tem delom. Pomoč je lahko ponujena v tisočih oblikah in vsak najmanjši korak po poti dobrega delà je korak pomoči. Sama se ukvarjam s finančno šibkejšimi otroci ter otroci iz neurejenih družinskih raz-mer, kjer vlada nasilje in alkohol. Vsaka razglednica, pismo, srečanje, obisk s temi otroci mi da neverjetno moč. Ti otroci mi dajo sre-čo in veselje, kar je za moje razumevanje največ, kar lahko dobiš od sočloveka. Vso to Ijubezen, ki jo prejemam od njih je Ijubezen, ki mi je ne bi moglo dati nobeno drugo delo ali sedenje pred televizijo. Zato mi res ni škoda prostega časa, ki jim ga namenim. Vendar pa bi rada svoje delo razširila tudi na druga področja. Prav tako ne smemo pozabi-ti na ostarele, mladino, zasvojeno z drogo, otroke ločenih staršev, trpinčene ženske in otroke, ... Skratka, nima smisla naštevati, saj bi bil spisek predolg. Kar bi samo rada V prejšnji številki Odseva sem pisala o dru-gačnem preživljanju petkov zvečer ter o druženju mladih, ki poteka vsak petek ob 21h v prostorih KUD-a. Mladi se vrtimo v plesnih ritmih ter se smejimo in na ta način preživl-jamo petke na drugačen način. Naša mentor-ja Darinka in Janez pa skrbila za dobro voljo in plesne korake. Pomembno je poudariti še to, da smo poslali zelo dobra družba ter prijatelji. Velikokrat se skupaj usedemo in debatiramo o različnih stvareh (včasih tudi pozno v noč). Če pa nam to ne uspe, pa smo še vedno v stiku preko interneta in zelo popularnih E-mailov. Odkar smo postali neločljivi, smo se odločili, da skupaj preživimo tudi najdaljšo noč v letu. Skupaj bomo odšli na kmečki turizem na Cerkno in tam uživali v zasneženih poljanah kar tri dni. Za živo glasbo, lepe sobe, prijazno osebje je poskrbljeno. S sabo bomo vzeli le še veliko dobre volje ter v prijateljskih ob-jemih stopili v novo tisočletje. P.S. Kdor bi se nam rad přidružil v petkih zvečer, naj kar pokliče na tel. 041/ 283 -511. Veseli bomo vsakega novega člana. Tanja Turk T>, ecember je čas obdarovanja. Obišče nas Miklavž in njegovi parkelji, pa Božiček in za Novo leto še Dedek Mraz. To je obdobje, ki je prav narejeno za otroški svet, ki uživa v vsem blišču božičnih okraskov in silvesterskih lučk. Pa še vsa dařila, ki jih čakajo pod dreveščkom in razni sprevodi po ulicah, naredijo mladin-ski svet še lepši in zabavnejši. December pa je tudi čas pošiljanja voščil-nic in raznih druph razglednic in pišem. In tako smo v DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE TRZIN prišli na idejo, da bi pripravili za otroke 'Praznično delavnic1, kjer bi naši mali prijatelji sami ustvarjali čestitke oziroma voščilnice. Kot rečeno, je bilo tudi storjeno. V soboto 11.12.99 so starši pripeljali svoje korenjake v Osnovno šolo v Trzin ter jih zaupali 'oblikovalskim' mentorjem. In oblikovanje se je začelo. Male otroške rokice so risale in barvale in rezale različne kartone. Potem so vse skupaj lepo zalepili, še kaj lepega napisali in umetnina je bila narejena. Tisti, ki pa so čestitke izdelali že doma ali so ocenili, da to delo ni najbolj primerno za njih, so se lahko odločili za oblikovanje jaslic iz gline. Nastale so prekrasne figure, ki bodo prav gotovo polepšale marsikatere domače jaslice. Tretja možnost, ki smo jo ponudili mladim ustvarjalcem, pa je bilo izdelovanje novolet-nih okraskov iz Fimo-mase. Zvezdice, lun-ce, kvadratki, srčki in druge oblike bodo letos krasile novoletne jelke teh otrok. Delavnica je bila zelo obiskana, kar nas v DPM zelo veseli. Vedno smo veseli novih malih prijateljev, s katerimi lahko ustvar-jamo, se družimo in skupaj stopamo po poti prijateljstva. Tanja Turk V Tuja žetev je zmeraj najboljša žetev, lastni otroci so zmeraj najboljši otroci. Kitajski povedala je to, da bi bila zelo vesela vsake pomoči in vsake nove ideje, kako pripomoći k lepšemu jutri in k enakosti med Ijudmi. Za vsakršno vprašanje, nasvet, idejo,... sem vam vedno z največjim veseljem na voljo. Pišete lahko na: DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Mengeška 22 1236 Trzin (pripis: prostovoljno delo) ali na: tanja.turk@siol.net ali pa pokličete po telefonu na: 041/283 - 511 Zahvaljujem se vam že vnaprej in naj končam s stavkoma: Po tem življenju nam ne ostane to, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali. Kdor ne misli na druge, bo kmalu ugotovil, da tudi drugi ne mislijo nanj. Tanja Turk ^«»©Mi® ®m\D[ GASILCI TUDI KO NEPOČ Končuje se tudi zadnji mesec v lelošnjem letu in to je predvsem čas, ko naredimo obračun za iztekajoče se leto, hkrati pa si zastavimo cilje za prihodnje leto. Vendar se nekatere stvari kljub vsemu odvijajo naprej. Tako se naši mladi gasilci še vedno zbirajo in pridobivajo veščine in znanje, ki ga bodo s pridom uporabili spomladi. Letos so si srečali naš gostilni Na in je srečai dušju. Nakupili si opreme, ki cijami. Ob koncu raznosili si SMUCARSKO DRUS1 NAN neg! Smucali bomo! Veseli so bili predvsem olroci, ko je_pred kratkim fS sneg pobelil naš kraj. Člani smučar-skega društva pa so se odpravili na smučišče v Dolgi dolini, zavihali rokave in smučišče je bilo kaj hitro pripravljeno in tudi že odprto za vse ljubitelje smučanja. Še pred prvim snegom so člani smučarske-ga društva zelo lepo uredili okolico bruna- Če jim bo lahko smu mi, od 26 skimi poči nadaljevali pet dni. Z tekmovali so se nauč stvo Občir lahko udel Smučarsk rice, postavili so nov dimnik, ki jim ga je priskrbel Cvelo Breznik, naredili so 70 metrov dolgo progo za najmlajše otroke, ki se še ne znajo voziti z vlečnico, razširili so spodnji del smučišča ter opravili še nekate-ra delà, ki so bila potrebna. Da so se kar najbolje pripravili na smučarsko sezono, so porabiti 530 ur prostovoljnega delà. Za vso potrebno pomoč se člani smučarskega društva zahvaljujejo Franců Grmeku, To-ne,u Lagoji in Tomažu Kralju. ODSEV ODSEV VZHAJAJQČA ZVEZDA BELEGA CIRKUSA - JAKA MEDJA V v e erjelno vas še veliko v Trzinu ne ve, da živi tudi v našem kraju fant, ki zelo dobro smuča in bo morda čez nekaj let následník naših smučarskih asov kot so Jure Košir, Andrej Miklavc, Mitja Kunc in drugi. To je Jaka Medja, ki je star 19 let in je svoje življenje posvětil belim strminám. Po- leg smučarskih obveznosti obiskuje tudi srednjo ekonomsko šolo. Aktivno se je s smučanjem začel ukvarjati s šestimi leti v SK Novinar. Že kot ciciban je tekmova! na tekmovanjih Topolino in Co-ca-cola. Nato je za nekaj let prestopil k SD Domžale. Svojo smučarsko pot pa nadalju-je v SK Olimpija kot smučarski profesionalce v mladinski reprezentanci Slovenije, kjer ima tudi svojega trenerja. Koliko časa in močne volje predvsem pa razumevanje staršev potřebuješ, če hočeš uspeti v alpském smučanju, ve samo on. Kakšnih pravih počitnic kot jih imajo njegovi vrstniki, praktično nima. Zanj se sezona konča konec marca, sledi približno 14 dni počitka, nato pa se že začnejo priprave na novo smučarsko sezono. Pred leti je imel smolo, ker se je na enem od treningov poškodoval in praktično izgubil celo sezono. Po poškodbi pa se je zelo težko pobrati, če nisi dovolj vztrajen. A Jaku je lo uspelo in ponovno je začel pohod proti svojemu cilju - uvrstitvi v moško A reprezentanco. Do tja ga pa čaka še kar dolga pot. Njegov dan se začne zelo zgodaj. Zjutraj je na vrsti telovadba, saj se mora dodobra ogreti, preden se poda v bele strmine. Med tednom obiskuje najbližja smučišča, največkral je to Krvavec ali Kranjska Gora, kjer dopoldne intenzivno trenira dve smučarski disciplini, in sicer veleslalom in slalom. Popoldne obiskuje šolo, zvečer pa hodí na fitnes. Ker je jaka član Športnega društva Trzin, smo mu omogo-čili, da se kondicijsko lahko pripravlja tudi v telovadnici OŠ Trzin. Med vikendi ter pred pomembn-imi tekmovanji se intenzivno pripravlja na smučiščih v Avstriji. Bil pa je tudi v Kanadi, kjer je treniral skupaj s člani Japonské reprezentance. Poleti smuča na avs-trijskih ledenikih, kondicijsko pa se pripravlja tako, da veliko teče in kole-sari. Udeležuje se FIS moško A reprezentanco Slovenije. FIS tekmovanj se udeležujejo tudi tekmoval-ci, ki so že v svetovnem vrhu belega cirkusa. Tako je Jaka spoznal poleg slovenskih smučarjev tudi Benjamina Raic-ha, Rainerja Schoenfeiderja in Thomasa Stangassingerja izAvstrije, Michaela Von Gruenigena iz Švice pa tekmovalce iz Italije Matteo Nana, Giorgio Rocca. Poleg alpskega smučanja se Jaka Iju-biteljsko ukvarja tudi s smučanjem na vodi in s taktičnim streljanjem s pištolo tekmovanj in ima na sezono od 35 do 40 tekem po Sloveniji, Avstriji, Švici itd., kjer pridno nabira točke, ki jih potřebuje za uvrstitev najprej v moško C reprezentanco, nato pa v B. Če bodo rezultati dobri, se lahko uvrsti v elitno velikega kalibra. Pred leti je odpotoval za tri tedne na Florido, kjer se je učil vseh veščin smučanja na vodi in zdaj se v poletnem času udeležuje tudi državnih prvenstev v tem športu, kjer dosega zelo dobre rezultate. Hkrati pa mu je to tudi neke vrste trening pred novo sezono v alpském smučanju. Vodno ----J smučanje trenira predvsem po jezerih. V Sloveniji nimamo jezera, ki bi bilo pri-merno za ta šport, zato se mora odpeljati na Hrvaško ali pa v Italijo. Ker pa je Jaka zelo predan smučanju in ostalim športom, ki ga navdušujejo, mu tudi dolge vožnje niso več ovira. Če hočeš uspeti v alpském smučanju, poleg volje in veselja potřebuješ tudi veliko denarnih sredstev. Brez smučarske opreme pač ne gre. Skoraj vsako sezono moraš menjati smuči za obe disciplini, tu so pa še vožnje na treninge in na tekmovanja. To pa ni kar tako. Jaka zaenkrat še nima spon-zorjev in je odvisen predvsem od staršev. Za konec mu želim še veliko uspehov na njegovi športni poti. Tanja Prelovšek Marolt SMUČANJE DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN vabi vse mlade (od 15 leta dalje) na enodnevno smuko, ki bo 22.1.2000 na smučišču Cerk- nA,/9«T-Mare ÍnÍTaCÍje in prijavo na izle(- pokllčite na telefon l a prek0 E~maila: tanja.turk@siol.net. Nujna je pred- hodna prijava - prijave pobiramo do vključno ! 4.1.2000. Tanja Turk É 9NGER PD TRZIN PLANIN REKORDN Mladinski odsek PD Onger Trzin je začel z rednimi mesečnimi predavanji vidnih alpinis-tov in drugih svetovnih popotnikov. Sredi novembra, natančneje v sredo, 17. II., sta nas Jezerčana Davo Karničar in njegova žena Carmen popeijala na polotok na skrajnem vzhc Člar vi m obis zago jih je prev I Mladinski odsek PD Ong« PERU IN 1 DEŽEU NAJLEPL je naslov predavanja, v ka slovenski alpin Tomaž Jak pripovedoval o svojem leto Perujskih gorj in odpravi na Gyachui Napovědí Uganíli st odpravi v predvajar viděli in 1 sreči. bos1 ttstih dne Predavan] formacijo 34 ODSEV * ODSEV NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN % -S*V ' RAZVEDRILO TLA «EŽttEJŠI #POL V okviru športnega društva Trzin smo v sezoni 1999/2000 pripravili dve zelo zanimivi rekreaciji za ženske in dekfeta, in sicer: ' - TELOVADBA ZA ŽENSKE - vsako sredo ob 19.30 v telovadnici OŠ Trzin - AEROBIKA - vsak torek in četrtek ob 19.30 v telovadnici OŠ Trzin Vabljene vse ženske in dekleta, ki želite kaj narediti za svoje telo. ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN ZELJE TURISTIČNEGA DRUŠTVA Za lepši Trzin Turistično društvo si želi večje povezave z občani, zato poziva vse, da se s svojimi predlogi, pobudami, kritikami in pohvalami obrnejo na društvo ali na uredništvo Odseva, saj borno zanimivejše prispevke tudi objavljali. Pri-čakujetno, da si boste le vzeli čas in predstavili svoje mnenje o urejanju našega kraja in sploh našega okolja, o urejanju okolice hiš, ulic, javnih objektov, spomenikov, igrišč ..., o odstranjevanju divjih odlagališč, čišćenju poti in pločnikov, posipavanju makadamskih cest in podobno. Turistično društvo namerava spomladi, še pred občinsko spomladansko čistil-no akcijo, sprožiti tekmovanje za večjo urejenost kraja in se tako tudi vključiti v tekmovanje TZS Moja dežela lepa, urejena in čista za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Kakšne so kulinarične posebnosti našega kraja Za turistično prepoznavnost vsakega kraja so zagotovo zelo pomembne tudi njegove kulinarične značilnosti in posebnosti. Vin, razen nekaj brajd-nih, v Trzinu ne pridelujemo, ker pa se namerava Turistično društvo vključiti tudi v projekt TZS Kulinarika in vino 1999/2000, s katero naj bi zagotovili večjo kakovost ponudbe domačih regijskih jedi in vin vseh vinskih območij Slovenije, v Turističnem društvu razmišljajo tudi o pred-stavitvi teh brajdnih vin. Ker vemo, da je kar nekaj občanov Trzina, ki na različnih koncih Slovenije obdeluje svoje vinograde, želimo zvedeti, ali je kaj možnosti za predstavitev teh vin v skupni trzinski turistični ponúdbi. Se več pa Trzin verjetno lahko predstavi na kulinaričnem področju, saj je prav gotovo dosti trzinskih gospodinj, ki obvladajo najrazličnejše kuharske spretnosti in znajo pripraviti zanimive jedi, ki bi jih lahko predstavili tudi drugim. Prepričani smo, da se bo marsikatero gospodinjstva, tudi kmečko, želelo vključiti v ponudbo zdrave hrane in pijače. Za naš kraj in okolico je značilna določena, predvsem zimska kulinarika. Domačini znamo pripravili mnogo dobrih jedi, vemo pa tudi, katera vina sodijo zraven. V društvu upamo, da boste napisali svoje predloge s tega področja, mogoče tudi recepte in kaj podobnega. Turistično društvo bo prihodnje leto pripravilo vsaj dve prireditvi na temo Kulinarika in vino v Trzinu. VSEM OBČANOM TRZINA ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN ZDRAVO, PRIJAZNO IN DOMAĆIH DOBROT POLNO LETO 2000!!!! Turistično društvo Trzin SODELUJETE PRI TURISTIČNEM RAZVOJU TRZINA V začetku novembra smo z izredno številko Odseva v dvomesečno javno razpravo poslali predlog Razvoj in organiziranost turizma v Trzinu. Zbrali in opisali smo kulturnozgodovinske zanimivosti, naravne danosti, športno- rekreacijske možnosti, gostin-sko, živilsko, trgovinsko in kulturno ponudbo našega kraja. Turistično društvo želi z javno razpravo preveriti predvsem naslednja vprašanja: Ali je Trzin lahko luristićen kraj? Ali opisane danosti in možnosti lahko privabijo obiskovalce v Trzin? Ćesa nam še manjka? Ali so naši predlogi za povečanje števila turistićnih prenočišč uprav-ičeni? Kako imamo kraj urejen za nas prebivalce in ali so predlogi za njegovo dodatno in še boljšo urejenost za-dostni, da se borno v njem dobro počutili in da ga borno imeli radi? Kaj menite o zaščiti starejših hiš, ki še ohran-jajo elemente nekdanje stavbne dediščine Trzina? Katere prireditve naj bi v Trzinu ostale oz. postale tradicionalne? Kaj menite o institucionalni organiziranosti Trzina, ki je kot predlog predstavljena v zadnjem poglavju izredne številke Odseva? Kaj menite o tem? Za boljšo turistično ponudbo načrtujemo pestro informacijsko de-javnost (izdelavo karte Trzina z vrisanimi ulicami, turistično karto z vrisanimi turističnimi objekti, splošni prospekt Trzina ter podjetniški katalog. Kaj pa mi sami, ali smo oziroma borno po vsem predlaganem dovolj seznan-jeni o svojem kraju, o aktivnostih društev, organizacij, ne-nazadnje občine ...? Vemo, da vsega ni mogoče uresničiti v nekaj mesecih, v letu dni, v več letih pa že. Predlagajte prioriteto! Sodelujte pri oblikovanju razvoja in organiziranosti turizma v občini Trzin! Predloge, pripombe, vprašanja in mnenja pošljite najkas-neje do 7. januarja 2.000 na naslov: Občina Trzin, ! 236 Trzin, Mengeška 9 - za projekt Razvoj in organiziranost turizma v občini Trzin. Za Turistično društvo Valenčak Jožica Trzinska druil PGD Tr^in# KUD Franc Ko1 Strelska družir Planinsko druš Športno drušft Društvo upokc Turistično dru* Smučarsko dri Zveza društev in drugi Voščijo ol desete boa u želijo srce zdrave 2 SENIOR KLUBI POČITNICE POTOVANJA NEVERJETNO N I Z K E RELAX OTROK Z Z—?ačetek življenja, rojstvo otroka, pomeni tako za otroka kot za starše učenje, spoznavanje, raziskovanje in sprejemanje novih informacij. Otrok z odraščanjem dobiva ustrezne podatke, ki mu pomagajo živeti in preživeti. V prvih letih življenja potřebuje varnost, zato raste in se razvija v ožjem krogu, kjer ga obdajajo le ožji dru-žinski člani. Večji je otrok, več znanja ima, več ga potřebuje, zato teži k raziskovanju in spoznavanju širše okolice. Del širše okolice je tudi šola. V predšolskem obdobju otroka obdaja družinsko okolje, kjer se počuti varno, je v središču pozornosti, seznanjen je z redom, ki vlada v družini, skratka vse je znano in naravno. Vstop v šolo pa kar naenkrat vse spremeni. Pojavi se stres, zmedenost ali celo travme. Zakaj? Otrok preide iz varnega okolja v okolje, ki ga ne pozna. Čeprav je v večji meri seznanjen in pripravljen, da bo obiskoval šolo, jo kljub temu doživlja kot nekaj tujega in nepoz-nanega, kar mu povzroča občutke tesnobe in strahu. Novi ljudje in okolje vzbudi občutke, ki jih do sedaj ni poznal. Tudi odnos do teh ljudi ni takšen kot do staršev. Učitelji niso starši, sošolci niso bratje in sestre, zato do njih ne goji takšnih nagnjen kot do ožjih družinskih članov. Otrok vstopa v nove nepoznane odnose, ki jih spremljajo neznani občutki. Velikokrat so prijetni. Spoznati občutke prijateljstva in občutke pripadnosti širši skupnosti je novo in prijetilo spoznanje. Lahko pa je tudi neprijetno, če otrok v to sredino ni sprejet ali se ne zna prilagoditi. Zajde se v situaciji, ko mora tudi dajati in ne samo jemati. Kako bo otrok réagirai, kako vse to sprejel, je odvisno od njegove prilagodljivosti, vedoželjnosti, sainozavcsti in karakterja, predvsem pa od čustvene inteligence. Nekateri bodo reagirali silovito, drugi pa ne bodo kazali nobenih znakov neprilagojenosti. V večini pa bodo otroci kazali željo po ponovni uveljavitvi, predvsem v krogu družine, kjer bodo iskali spet možnost za identifikacijo. Otrok se čuti ogoljufanega, ker je bil postavljen v okolje, ki je njegovo življenje postavilo na glavo. Predvsem če je v družini še en otrok, ki je še vedno deležen popolne pozornosti staršev. Težave in frustracije bodo še toliko večje, če ima otrok v šoli težave. Vendar nobena težava ni tako velika, da se jo ne bi dalo rešiti. Po-membneje je, da starši sprejinejo otrokové bojazni z razumevan-jem in veliko mero potrpežljivosti. Otroka je treba poslušati, mu povedati, da ga razumemo in da mu želimo pomagati. Naučimo ga sprejemati norme in vrednote, pustimo mu, da izraža čustva in mu nudimo ljubezen in podporo. Če se bo otrok čutil sprejetega, če bo rase I v družini, ki bo nudila varnost in toplino, bodo težave kmalu postale majhne ali se bodo celo razblinile. Ko se bo otrok privadil na novo okolje, bo užival v novih odnosih in ob novih izkušnjah. Eno pomembnih področij učenja je branje, ki povzroča marsikaie-remu otroku veliko težav.Če so starši svojemu otroku v predšolskem obdobju veliko brali, si je otrok že pridobii kar nekaj dispozi-cij, ki mu bodo lajšale težave pri spoznavanju črk in branja. Pri učenju branja so pomembni (rije elementi: zainteresiran otrok, ustrezna knjiga in potrpežljiv odrasel. Olrok bo zainteresiran, če ' mu bomo ponudili knjigo, pripravljeno za prve korake pri učenju IN ŠOLA branja. Knjiga mora biti kvalitetna. Otroku lahko knjigo najprej sami preberemo, nato pa ga spodbudimo, da poskusi tudi sam. Glasov ne sme črkovati, ampak jih mora vleči, tako da so glasovi povezani. Pri tem je treba otroka spodbujati, brez karanja in ra-zočaranosti. Ko otroku koncentracija popusti, je bolje odnehati. Če otroka še naprej silimo, naj bere, bo izgubil veselje do branja. Velika motivacija za branje so tudi ilustracije v knjigi. Z otrokom si jih skupaj ogledamo in ponovimo prebrano vsebino in se prepričamo, ali je otrok vsebino knjige razumel. Včasih odrasli pozabljamo, da so otroci ce-lovite, enkratne, neponovljive osebnosti, ne pa kopija nas samih. Zato je pomembno, da ot-roku pustimo, da se razvija po svojih mo-čeh, ne pa kot nam veleva naša ambicioznost. Otroci so tudi naši učitelji. Verjetno se bomo od njih naučili potrpežljivosti, sproščenega pogleda na svet in optimizma, če ga seveda ne bomo sami izkoreninili. Nancy Vake LITERETURA: David Fontana: Rasti z otrokom J V. NO .I9{_ - M. Podobni^ •Blatnica 12, tel: 162-11-03 Odprto: ponedeije£ - êetrtefç: 6.00 - 22.00 pětek - sobota: 6.00 - 24.00 ■Mjidimo: tople matice jedi po naročitu ■Vsáli pztek. živa gCasba in odojeíý %'abíjeni! ZeCimo vam veseCe božične praznike in srečno novo Ce to! tVTOSERVIS ( ivtoklçparstvo lvtolicarstvo lVTOPNEVMATIKA MATEVŽ ŠTEFE, TRZIN. tel. & fax: 061/ 711-964 NOVO ! VSE STORITVE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU! PIKAT d o o Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina ■ krovsko kleparska delà - AHIROOFING produkti - izolaterska delà - akustična izolacija stropov in sten - hidroizolacija ravnih sten - gerard - adaptacija streh - Knauf • stene, stropi 1236 Trzin tOC TRZIN Spruha 42. Tel.. +3X6 61 162 22 18. Fax: +386 61 162 22 10. GSM 0411662-815 Voščimo vam vesele praznike in želimo mnogo zdravja in sreče v novem letu! Za vie storitve vam nudimo 12- mesečno garancijo Vljudno vas vabimo, da se zgiasite pri nas. KOMO l'renk Moćnik s.p. Trzin, Mengeikp c. 69 in podružnica Harie, Kpmništa 24,1235 ■Jiadomije TEL. & JiVC: 061/710 - 439, ÇS'M: 041/708 - 069 • vodenle poslovnih knllg za samostalne podletnlke In vse vrste podletll • faklurtranle • IzraCun DDV In Izdelava DOV obrazcev • Izdelava vseh vrst zakJluCnlh bllanc • Izdelava napovědí za odměro dohodnlne • IzraCun amortlzaclle In revalorlzadle za osnovna sredstva • Izdelava IzplaCIlnlh list za delavce In zavezance • Izdelava vseh plaCIlnlh nalogov • prllave In odlave delavcev • davCno svetavanfe • flnanCno svetavanfe • zastapanle • priprava dokumentadle za prtdobltev kreditav • pomoC In svetavanle pri odplranlu podletla ali s.p. • pomoC pri organlzaclll poslovanja KNJIGOVODSKI SERVIS "KOMO" ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRRTNERJEM VESELE PRRZNIKE IN SREČNO NOVO LETO podj telefoni: h fax Drai Prihaja praznični čas obdarov in pote, Preteklo poslovno leto je bilo za nas pome in pomembno delo. Naše letošnje cilje sn mogli obrati. Smo podjetje s 25 letno tr območju sedanje občine Trzin od samega ? Vemo kaj hoćemo in kam gremo. Pogur vabimo, da nas pokličete na tel.: 162 10 lokacijskih dokumentacij do projektov, nac .4, DELA, KI JIH OPRAVLJAMO: • INVESTICIJSKE GRADNJE • PROJEKTIRANJE, LOKACIZEM. URB, • INŽENIRING • POSREDOVANJE PRI PROMETU Z NE • UPRAVLJANJE POSLOVNIH STAVB. Le še nekaj dni in ( zato vam ob tej priložnosti tu Spoštovani kupci, dragi prijatelji! imobežnosii življenja in miní/irosíi vsega se najbolj zauemo v pretomih irenutkih. V takih ćasih si ludi postavljamo nacrte, kako si bomo življenje uredili v prihodnje. Prelom tisočletja pa je nekaj posebnegœje priložnost za pogled nazaj, naše preteklo življenje in je hkrati tudi trenutek, ko si postavljamo nacrte za prihodnje. Tak je red in običaj ludi v poslounem svetu. Skupaj z nami, spoštorani kupci, dragi prijatelji tudi mi v Napredku pogledujemo na našo preteklost in si z rašo naklonjenostjo zarisujemo našo prihodnosi. Radi bi vam povedali, da se tudi v tem novoletnem trenutku preloma stoletij in tisočletij zavedamo, kako smo mogli use to. kar smo dosegli, uresničiti le z vašo pomočjo. Ponosni smo. da upravičujemo pot našega razvoja. V Napredku vam želimo doživetja lepote božičnih in novoletnih pray.nikov, u novem letu. prvem v tisočletju. mnogo svetlobe v vsem. kar vam prihaja naproti. Napredek bo skušal z vsemi svojimi poslovnimi ravnanji in tudi človeškimi zmogljivostmi storiti vse. da bi vam te vaše poti v življenju storili lepše in prijaznejše. Želimo vam zdravja in uspehov. Vaš Napredek ING • ; • • Vesele božične * praznike in srečno novo lěto 20001 *. Predpraznični dnevi prinašajo • da číovek priduhne besedi in najde • trenutek za mnoqo tepih \*rednot. • Novo tisočíetje naj predrami Ce dnftre