Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA J VEČ KOT HA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na Ust slovenskih delavcev v Amerik!« fTelephone: CHelaea 3-1242 ■fflircJ as Htrmud Class Mailer September 25th. 1910 at the Poti Office a* New Vork. X. Y., under Act of Congreaa of March 3rd. 1879. No. 91 — Stev. 91 NEW YORK, THURSDAY, MAY 8, 1941 — ČETRTEK, 8. MAJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. ODLOČILNI CASIZA AMERIKO Kako daleč bo šla Amerika a s svojo pomočjo Anglijii POSLANSKA ZBORNICA JE DALA PREDSEDNIKU PRAVICO ZASEČI ,TUJE LADJE Včeraj so jo v poslaniki ztairniei v Washingtonu vnela ostra doba 1 a glede govora vojnega tajnika Henry ja Stim-sotui, ki je prejšnji dan v sv o join govoru po radio zagovarjat potrebo, tla ameriške bojne ladje spremljajo ladje, ki vozijo vojni materjal iz Amerike v Anglijo. Vsi ugovori pa niso zalegli in Zbornica je s glasovi proti l*J0 sprejela predlogo, ki daje prwlswlnikn < »blast zaseči vse tuje ladje, ki m* nakijajo v ameriških vodah. Ako sprejme tudi senatna zj»oriiica to predlogo in vladni voditelji so overjeni. -J menta koufereirali zzastopni-IH-šijo produkcijo. Njegov t« Stalin — ministrski predsednik variš Sidney Ifillman je odpo-toval v New Yoi ki eniisvlvania (irevhound Lines in zastopniki unije, čije je zaštrajkalo. inje <|o vršili odgovorna dela v vojni industriji. William (Sreen jo v imenu Ameriške delavske federacije obljubil najtesnejše sodelovanje pri izvedbi narodnega «»-branibnega programa. fireen je govoril delegatom •lržavne Delavske federacije v Ilarrislnirgu, Pa., ter dejal, da je bil skoro prisiljen »lati tozadevno obljubo, kaj4i John Tj. T ..o wis, načelnik United Mine li jeni je zborniea z 220 glasovi j Workers in bivši predsednik proti 10n odklonila predlogo, CIO, je bil izjavil, da se vlada i kateri predsedniku ne bi'ne sme nadati od delavstva kjer hoil-UHi članov skušal dobiti sredstva za na-1 KontVrnca j«- l>ila odgodena, ne :lo izvežbanje delavcev, ki bo- da •»! I>il dosežen kakšen u 1" v J prevelikega sodelovanja, ker >dločilne bito dovoljeno vporabljati vojaško namene ali pa izročiti] nočo dati delavcem odločilne Angliji 26 italjanskih in dva besede v svojih važnih uradih. nemška parnika, katere je vlada sprejela "v svoje varstvo." Poslanec Short * nasproten predlogi 1 Republikanski poslaneo iz države Missouri je posvaril z*>ornico, da Roseveltova vlada vdarja na vojni boben. "Svarim," jo rekel, "da vsi, ki Ijiibite mir, in vsa Amerika delate z vso vnemo na to, da bo ostaka dežela izven vojne. Preplavite kongres s pozivi, da ostanemo izven evropsko morrtjve." O vojnem tajniku Btinipsonu in senatorju P op perju, ki sta zagovarjala konvoj za parni-ko, ki prevažajo vojni litater-jal v Anglijo, je rekel: "Vso svoje silo zastavljata. speli. Pred okrajnim uradom za delavsko odnošaje je pričal Thomas de Fabrizio, bivši u-služlieneo montažnega oddelka Ford Motor Company v Kdge-water, N. J., da je bil takoj, ko se je pridružil United Automobile Workers (CIO), po osemnajst let nem službovati ju odpuščen. Fabrizio je eden izmed 20 bivših Fordovih delavcev, ki so zradi linijskega vrtejstvova-iija izgubili delo. Fordov uradnik Ralph White je baje rekel Fabriziu, da bo takoj sprejet nazaj, če ! V Washiugtoiiu so pred o- mu razodene skrivnosti unije, bra nitmi m posredovalnim u- j — Ker sem mu rekel, da tega radom nadaljujejo zaslišanja pod nobenim pogojem ne sto-jrlede delavskega spora pri rim, — jo pričal Fab rizio, — Minneapolis-Honeywell Co., ki jo skomignil z rameni'in jsamr-ima aretilerijtfka naročila v'niral: — Če je tako, pa tudi znesku dveh milijonov dolar- j dobro. Misel, da bi še kdaj de-jov. Električarji, člani CIO, so lal pri Fordu, si pa kar iz gla za»pretili s stavko. | ve izbij. U. S. STEEL PRODUCIRA VEC JEKLA NEGO NEMČIJA Sedanja prosperiteta je le začasen pojav. — Predsednik J. S. Olds je primerjal razmere leta 1919 z današnjimi. — Zdravstveno stanje prejšnjega predsednika Taylorja. V Hoboken, N. J., se vrši le-1 ~ " tna konvencija United States Je v za dividente, plače in ino-Steel Corporation. Njen pred- Davki so znašali H."i mili sodnik Irvin S. < >Ms je imel jonov dolarjev, zelo značilen govor, v katerem I Imted States Steel, največ je je pozival javnost, naj se z o- ameriško jeklarsko .podjetje, žirom na sedanjo prosperitoto I"'<>dueira več jekla kot s«» ga no vdaja prevelikemu upanju, produeirale pred vojno Anglije ja, Francija in Belgija. K or po racija gradi sedaj tudi kri-žarke, rušilce, trgovski- ladje Ne smemo ]M>zabiti, rekel, da je sedan ja "prosperiteta h* začasna. Svoj izvor i-ma v evropski vojni ter v a-meriskem oboroževanju, ki je zavzelo naravnost ogromen obseg. Vojna povzroča težke motnje in draginjo. K a vse to mora biti ameriški narod pripravljen. Olds je v svojem govoru primerjal razmere leta 11 >29 z razmerami lanskega leta. Povedal je, da jo imela 1'nited Vjačoslav M. Molotov, ki j<-j predsednika ljudskih komi-bil ob istem časni predsednik, sarjev, ima v svojih rokah isto lju94 onu C. Tayloru, obrača 7/1 ra v ]Kive*lal prvnlsedništvu, ,"» mi lijonov. stveno stanje na bolje. Kot. znano, je imenoval predsednik Roosevelt Taylora za svojega - o-ebnega zastopnila j>ri Vati J kanil. V Rimu je nenadoma Kani so znašali dohodki lOSl milijonov dolarjev. Od te vso- zljolel in je moral biti operi ran, nakar so ga prepeljali v te je šlo .">41 milijonov dolar- Združeno države. dosedaj opravljal samo službo ha, je rečeno, da sovjetska zu-tajnika komunistične stranke.! nanja politika sovjetske Rusi-Ko je sedaj še prevzel mesto je ne bo izpremenjeiia. KONVENCIJA AM. TRGOVSKE ZBORNICE Pred zaključkom konvencije je bil izvoljen predsednika Zbornice Albert W. Hawkes. — Vsakovrstne omejitve so neobhodno potrebne. poslužuje za svojo orodje, toda j Taylorjev tajnik predsednik, ki je obljubil, da bo skrbel, da dežela ne bo šla v vojno, ima sedaj mnogo težav, da bi privlekel ameriško javnost k sebi." K sprejeti predlogi glede za-plemebe iparnikov je bil tudi ornico (Cni t e d States Chamber of Commerce) v Washingtonu je bil izvoljen za prediseduika tJ'Jletni Albert \V. Ilawkcs, predsednik Congo! eu m Nairn Inc., v K earn v, N. J. V uradn bo dvanajst, mesecev. V svojem sprejemnem govoru je rekel, da je naloga ameriške demokracije dokazati svetu, da se zaniore braniti proti sistemu diktatorstev. V ta namen je treba seveda največjih uspehov v pogledu oboroževanja. V posebni resoluciji je pozvala trgovska zbornica vse komodiio delavske voditelji' in delodajalce, naj proglase nekakšen stavkovni moratorij, ki bo preprečil motnje v vojni industriji. Os*ebe, ki bi prekršile tozadeve določbe, naj !>i bile strogo kaznovane. — Zaenkrat se še ni bati, da bi bil predložen kongresu predlog glede vojne nopovedi. Toda če bi mu bil predložen, bi bil gladko poražen. govoril tudi Merriner S. Ee-•les, predsednik zveznega rezervnega urada. Dejal je, da ■c javnosti zaradi obrambnega programa ni treba omejevati pri nakupili, kajti Amerika bo noleg vojnega materijala vedno producirala dovolj potreb ščiti za vsakdanjo porabo. Kceles je pa dločno nastopil proti tistim privatnikom, ki so že začeli kopičiti vs-akdanje potrebščine, posebno pa živila To izvaja po njegovem nine-j,u na gospodarstvo zelo slab vpliv. Ljudje naj sproti kupujejo za potrebo, kajti le na fa način jim bo mogoče pre-pnčiti inflacijo. Ameriška trgovska zbornica poroča, da je v deželi nad 18 4isoč tovarn, ki bi bile pripravljene izilelovati naročila za narodni obrambni program. Tozadevno poročilo bo predloženo produkcijskemu uradu. AMERIŠKA ARMADA i— NAJBOLJŠA NA SVETU Tega mnenja je že vsaj mornariški tajnik, ki je resno dostavil, da preti Združenim državam zdaj dosti večja nevarnost kot jim je pretila leta 1917. Mornariški tajnik col. Mr. Knox si je ogledal 44. divizijo, ki je nastanjena v Fort Dix v državi New Jersey. Pri tej priliki je imel pomemben govor, v katerem je rekel, da bodo Združene države v te\ku treh mesecev p roti lici rale več orožja in munieije kot katerakoli druga dežela na svetu z Nemčijo vred. Glede 44. divizije je dejal: Ta divizija je opremljena s približno 50 odstotno motoriziram) opremo, v najkrajšem času bo pa povsem motorizirana. Z motorizirano opremo zaniore vsak dan za šestdeset milj napredovati. — Naša armada je pripravljena za vojno liUl—42 ter j e povsem prilagodena sedanjim razmeram. Naša armada se bo lahko kosala z vsako drugo armado na svetu. V družjbi častnikov jo pozneje obujal tajnik Knox spomin • na leto 1917. — Takrat sem bil prideljen, je rekel, 78. diviziji. Sredi noči je dospelo v Fort Dix povelje, da se moramo pripraviti na odhod. Vkrcali smo se na transportni parni k in se cul peljali proti Franciji. — Takrat .smo šli v vojno zavedajoč, se dejstva, da so v nevarnosti vse stvari, ki so nam drage, da so v nevarno s*li naše naprave in naš način življenja. Tislo nevarnost smo takrat usj>ešiio premagali. Danes nam pa proti druga, dosti večja nevarnost. To je nevarnost barbarizma, ki skuša uničiti ves civilizirani svet. V tem resnem času imamo gotove odgovornosti, katerim se ne smemo odreči. Novi -predsednik Hawkes žojŽe zdaj je splošno v navadi, od nekdaj zagovarja idejo, |da dajejo velike tovarne sub-uaj bi se rešili vsi spori med kontrakte manjšim tovarnam, delavci in de!odajalci |>otoiii inrost o voljnega sodelovanja. Pred trgovsko zbornico . je liko za boljši zaslužek. da imajo tudi delavci, zaposleni pri manjših podjetjih, pri- Hči japonskega cesarja te bo poročila Princesa Šegeko, petnajstletna hoi jaib večkrat premic-.mo ee tradicij«. Kar so prej F jam usodo naše nekdanje do- izdelovali pri nas, to so pola-movine Slovenije. Prt-mLšljani gonte. pr««rzetli nemški kraji, katerim je bi'a Avstrija vedno doJira mati. . In naš narod je žarel pešati. Don ki ni bilo krnha — kazalo v usodi naše .-tare J ni drugega, kakor iskati ga po Odkar j,? razpadlo;širnem svetil. zato, ker -pravijo, d m v življenja večno zmaguje dobro nad fvlafofiins, pravica nad krivico. (V je to resnica, potem imarnp izjeiifo li.'u domovine. velika slovansko kraljestvo I Odpnla se je Amerika in na vladarja Santa pred v; č ko ti-!narod se je izpeljeva! v ogrom-j soč leti, ni pravica in pošte-jneiW številu Malo y bilo hiš, nost nikdar prišla k natm. Ved-j k? bi ne iiryele po enega ali verno smo bili pod peto tega ali članov v ti deželi. V letih pred onega tujca. ' pivo svetovno vojno je bilo A to ni bilo vse. Veliko večji več. ko tretjina dela zmenili irdaree je pomenjalo večno po- naših ljudi v ti dež/Ji. (V Hi PESMARICA *'Glasbene Matice" Uredil dr. Jooip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmariea vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Peter Zgaga ■saw* c7W ATI Pred leti sem pisal o prijatelju Jožetu, sinu slovenske fa rine rs ko družine v Oaksville v gornjem delu države N e \v York. Ko mu je bilo pet let, se ga je lotila čudna 'bolezen, tujčeva njo. Segali smo ne- vzel samo moške v letih od k laj daleč aa Tirol«-, v severni'dvajset naiprej, bi skoro smel ......4 - danes polno izapisati. da jih je bilo polovi- lta>'iji iiifatc STAVKE V PREMOGOVNI INDUSTRIJI ' V pravijo vodilni uradniki preii logov ne industrije, da bi na»lala v deželi re>na xmeda, če t »i se stavka premoga rje v m- za teden dni zavlekla. ter če častniki vojnega in monairi-škega d«»psii1meiita ii<'«-gla vmes ter dne 1. maja končala nu^^' dni trajajočo stavku kopačev mehke ga premoga. Navzlic tujinam, ki prmliu^rajo el»4lričuo silo, je premog še vedno najvažnejše narodno kurivo, tako za dom kot tudi za tovarne. Zastoj v industriji premoga ogroat narodno dobrobit in povzroča usodne motnje v vsakdajuem življenju. Rovi mehkega premoga so v osemindvajsetih ameriških državah, in pri "kopanju je auposleiiih nad 4od imenom t4apalaško okrožje." Organizacija United Mine Workers je bila ustanovljena leta 1S1H1, in i«za tistega časa si nenelioma prizadeva izenačiti mezde vseh premogarjev, kar pa ni tako enostavna stvar kot bi človek na prvi pogled domneval. Lastniki rovov po južnih državah imajo na razpolago precej dobre »argumente. Pravijo, e. kakor kasneje smo v nen^skem morju od seve- v Jugoslaviji. Varok za to ra. v italijanskem od juga in v madjanskem od vzhoda. (V bi rekel, da smo bili zavarovani od juga, koder meji«.u» na Hrvate, bi ne povedal resnice. ('e že ni bilo potuje vanja od te stkani, so ibili pa večni turški vnadi, ki so vničevali v?-e. lOudno ni, če smo danes majhn:. f'udno je, da smo s)ii'oh ostali, če pum,i^lite. da se mnenje je ta. ker nismo tedaj poznalli razmer in življenja zunaj domovine. Ena revna naša vas se ni uiti zavedala, da je revna. Tako «o d.thili. ko so bili roj Ji i, tako so živeli prej in kasneje in v takfrn so umirali. Po enih krajih ie bilo tudi tako, kakor mi je nedavno pravil neki istrski Hrvat. 'O, o, o, pod Avstrijo je bi- čela pri nas komaj pred sto leti. Gubili smo na vseh straneh. V. udar pa veliko več na severu kakor na jugu. Poglavitni vzrok tega je bil ta, ker l<' bi i o našega naroda, je imel odprte le manjšo pozicije. Vsi se spominjamo, da je bil že navaden glavar največkrat Nom e, če Nem*»c ne, pa Poljak, kar je bilo enako. Zakaj Piljaki v nekdanji Avstriji .so bili od vselej zvesti pomagači noii^ško vlade, ki jim je zato dajala pos«»one privi'egije v davkih in -lužlbab. ča^> so rekli postavim, da je v službah zunanjega m»ini>t r-frva poljščina uradni jezik. človek ni nikdar do>e-gel večjega litest a. Hi e so ba guliva kmeta; vi z žeg-nom. jaz pa brer/. žegnn." Inii'-lia so mi znana, a jiii ne navajam. ker sta oba že med mrtvimi. Tako je torej bilo v ti>1i le v rasti. Majčkene so. nežne otroške. Da je nesreča popol na, je jHjleg vsega Jože tudi popolnoma slep. Za dosti več kot ga je narava na telesu prikrajšala, je pa obogatila njegovo duše v n o pojmovanje in mn razbistrila um do .presenetljive popolnosti. Jože govori slovensko t ti angleško, zna računati, in kar je enkrat slišal, nikdar več ne pozabi. Ce je le enkrat govo ril s človekom, ga ho jm» letih že oddaloč po gla-u spoznal. Ležeč na Jndi j»ostelji v belo prepleskani snibiei, govori Jože: — Seno smo pospravili. Pet voz ga je bilo več kakor lani. Lepo vreme smo imeli. Nekaj krav bo t roba prodati; ne molzejo več tako dobro. Cesto na ovinku bo treba razširiti. • 'i- >«• dve kari srečata, ne moreta druga mimo drugo. Tako govori, kot da se je **dohn Avstriji. Seve«la , .. ..... . . . ravnokar vrnil s senozeti m iz teira m viueio raz i>rag navad-l , , i * » ■ ■» v : . hleva, n • kuii'tske Jnse. Zato pa nt.J tla bi človek sodil kar iz tega.) k:: rje -am doma videl in.slišal, ker sicer zapade tokim zmotam; kakor t "usti turist, ki se je ustavi! v revni k met: ki hi^i in govori i kasne je: tam je sama reva. Drug je }>a za še: v premožno gostilno, naročil si vsega. kar }/' premogla hiša in <»d šol po svetu < prepričanjem, da se v naših krajih dobro živi. iKako je torej bi'o v nekdanji Avstriji? Takole: Nemci iso vladali vs»* od o-krajnili glavarjev pa do cesarske hiše, ki je inwla žlalite kakor berač hm. Miidjari so kra-c 11 i s 1 m, da so imel* najbogatejše kraje in najmanjše davke Oni sci prispevali lo eno tretjino h skupnim državnim stroškom. Slovenci "n Slovani sp'oh smo pa dola i in dajali. S tem je povedano vse. premoga. Takrat je posegel vmes predsednik Roosevelt. Organizaciji in industriji je naročil poklicati premogarje na delo, južni operatorji naj pa obnove pogajanja z Unitc^l ,Mine Workers, ki naj trajajo do uspešnega zaključka. Vse, kar Ihj pri teh i>osvctovanjih sklenjeno, naj ima izza 1. aprila veljavo. V premogovni industriji je spet zavladal mir, ki je bil posebno v tem kritičnem času tako zelo potreben. grški Vojaki (se (vračajo domov Žalostna je usoda junaških grških vojakov, ki se vračajo na svoje domove. Broz denarja, lačni tavajo ipo cestah, prihajajo v svoje vasi in iščejo svoje ljudi, katere so zapustili pred šestimi meseci, ko so šli v .boj za domovino. Nekateri hodijo, ne vedoč, kam bi se obrnili. Slika je skoro Ista, kot po ameriški državljanski vojni, ko se je na tisoče vojakov južne armade napotilo peš proti svojim domovom. Ivo je bilo Sklenjeno premirje, je bila grška vojska razpu-Ščena in vojakom je bilo dovoljeno oditi domov. Po vročili in junaških bojih z Lahi so bili vojaki zopet prosti, toda- za njih prehrano ni bilo preskrbljeno. Ko jim je bilo rečeno, da so prosti in da lahko odidejo, se Nemci niso več zmenili za nje. Kralj Jurij II. je s svojo vlado pobegnil na Kreto; oblasti, ki so ostale v Atenah pa niso imele vlakov in trukov, da odpeljejo odpuščene vojake na njihove domove. Samo ceste so jim ostale odprte. Tako potrti in izmučeni hodijo po cestah in prosjačijo živež. ,Na tisoče jih je hi jz več tisoč oči mifco odseva tragedija. Sem pa tam prkpelje po cesti kak nemški truk. Mlad vojak, ki ima. sočutje in usmiljenje s premagan im sovražnikom, tega ali onega povalbi, da prisede. t Ti reveži se preživljajo f» tem, da pri kmetih prosijo za grižljaj. Sem in tam pa jim tudi nemška poljska kiihinja po-s t reže s kako juho. ; \ < k um polju. Zato je slednji set tisoč ljudi. Danes jih ima I loč, da se j« postavim v kranj- 'slrem deželnem zboru ena naša' politična stranka rajši zvezala za potrebno večino z Nen#M. stotisoe. Veste, naša domovina je revna zeiiilja. Imanro goro, hrib', krars — vm^s je nekaj dolin — to jo vse. Zemlja je izčrpana in tre"ba je ravnati ž njo kakor z bolnimi otrokom, če hočete da kaj dobite iz nje. Niti večje kmetijo. n*o pridelale toliko, da bi čiovek rekel: do novi ne 1k> vsega dovolj. Torej niti za donwičo porabo ni bilo. kraj i into! kako domačo indu-lk"i šele za prodajo. strijo. ki je pomagala ljudem |Sl<4lnjomtu kraju je pomagal do kruha. Te industrije so do-j nekoliko gozd, kakor pomaga kakor s svojim narodom. Jo že res. da jo. in mora biti ideja isama /časih večja, kakor vse drugo, amgiak te»laj ni bilo govora o kaki ideji, pač pa o navadni kramarski politiki razniih strank, ^e danes se spominjam bd-ed v kranjskem deželnem; zboru, ki ,'ih jo zalučal neki librralec n oko t mi sti in brazd. Govoril sem ž njim o vsakdanjih stvareh, on sam jo pa napeljal tpogovor na mater. — Lep pogreli je imela. Le čakaj, se mi zdi, da je (bilo vsega skupaj sedemintrideset kar. Vsi bližnji in daljni sosedje so se prišli poslovit od nje Dobra je bila, strašno dobra. Jožetov glas se je povsem iz premenil. Nekaj >krivno>tne-ga, tajinstvenega je bilo v njem. Dasi je lila vsobieo >ko zi odprto okno žarka sončna svetloba in je bilo slišati iz kuhinje govorjenje domačih, me je bilo skoro groza. Ubogo brezmočno bitje na postelji namreč ni hotelo, ni moralo in ni moglo pojmiti izgube najdražjega, kar je imelo v svojem bednem življenju. — VeŠ, — je govoril Jože komaj slišno, — saj pravzaprav ni umrla. Samo počivat je šla, ker je bila tako strašno trudna. Sicer je pa vedno pri me- ni. Nihče drugi je ne vidi, le jaz jo vidim z mojimi slepimi očmi. Rahel vetrič je zamajal zavese pri oknu in premaknil koder las na Jožetovem čelu. v— Si čutil, — 1110 je vprašal, — ravnokar me je pobožala. Tudi pogovarja se z menoj, toda njena govoriea je vsem drugim neuniljiva. Jaz jo prav lahko posnamem iz Šumenja dreves in iz ptičjega petja. Včasi je tudi huda, če slučajno name pozabijo. Cela hiša se strese v viharju in šipo zažvenketajo. Jaz razločno slišim njen osoren glas: — Naj no vendar eden k Jožetu pogleda, ker je revež tako sam. — Takoj me pride kdo vprašat, kaj bi rad. Ne, ne, ni umrla. Samo počiva, ker je bila trudna do smrti. fte nekaj nerazumljivih besed je rekel Jože, riato se pa blaženo nasmehnil- in trdno zaspal. Pot ill em sem odšel, vedoč, da je spet pri njem skrivnostna obiskovalka. Thursclay, May 8, 1941 V, 8TAH0VEJBN U M prUbfeifr : I Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi M nam vedno dobrodošli, ker vso na&c čitatelje in so % njimi naii rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. proslava obletnice društva Preteklo j«- že nrnogo časa, o A kar nisem ničesar več sporočal cenjenim eitnteljem "Glasa Naroda*' iz tukajšnje našel hi ne.. St^livj, ko imam dovolj ča t*a, sem se |m zopet • dločil na-p3-atj nekaj vnstie. I dela vskih razmer ee bom obrni no opisoval, ker veni, da je VMikentu znano, da tukajšnji piviiiovforovj ne tibrntujejo že «hI 1. aprila. Mislim, pa da ni več dolgo, ko bodo zopet piščalke zatrobile in pr mogarski baroni nas poklicali nazaj ua delo, kar si tudi *s'ol;ern< želi. ker tukaj dttigc industrije ni kot premogarska. tem ne boni nadalje opisoval. želim pa >i»orooiti s.oven-r*ki javnosti, da lw» tukajšnje društvo št. 17* SSPZ priredilo V*% o ieo iu Kltod dne IS. maja 1941. Preteklo > že i.ad 10 let. odkar ni>mto imeli nikalfe*viih društvenih prireditev. In ravno sedaj, ke boim« obhajali 20 lettlieo tu obstojeeoira društva št. 17*. SSPZ, slino -i izhrali 1*. maj in tudi na prav prijaznem, z« to pripravljenem prostoiu lteda h č imI tukaj, sa'.>o pol milje južno od Savervilie. Na progiamu inu mo dosti zanimivih stvari. Prvič 20-'et-niea tukaj i h>toječ«*n"a društva Št 17s., SSPZ. drugič predstava lli»Voposluječ«iga mladi takega društva Vrtec -t. 124, nakar b:» mlada tajnica Ana M. Pod gornik imela lop nagovor žoj$lS.05 naročilo |wt izvodov te «edaj olmtojtvim in novo pri-,sp|o«Šn > kfiristne in potrebne ddU'jenim članom. Tretjič bojknjii^e, kat+ri }<• cena po $.'{.50 žri-ban.ie prav lepo «n k nt;-no j z dodatkom po 11 centov pn>-izdelaiieira |»o>teljiiega pogrin-jdajn- ga davka, jala. ki j<> vredno lia I 20 dolar- Sedaj je ribanje z:« nresniče-jev, katerega bo nekdo d< bit.nje tega narodnem« podvz« tja ►an|o za 10 centov. Četrtič ka- v pnncnt inzmahu po celi A- re dobiti in lo je Stern Brew orkestra, ki je igrala za omenjeno pivovarno na radio postaji v Fast St. Louis, Za lačne in žejne je pa tudi že izvoljen odltor, da Im» pr«.knhcl za vse pot rebri tako da 1m> visa k zadovoljno I m. s t reže n. HV»rej ^e enkrat v'jndno vabim vsa potlfiorna društva kot celi narod vol k- , tla se v največjem išteviki od blizu in daleč udeležitr te naše proslave, za kar jantfmio, «la ne bo nikomur žal.- ker bo vsakovrstne zabave in postrežbe dovolj. Torej š<- t nkrat kličem, na veselo svi'denje dne IS n*ajf ! <4OI;^u Xaroda** pa želim mnogo u s p. ha in novih miličnikov. S tem prijazno pozdrn-v jam vse Slovence širom A-merike. Peter Menchak, OiPcspie, Tli. SI IV. S A A* >ST< U\< i POD. ItfM'JSTVo V VVACKKCiA.V ILL., je poslalo $f»S.0T» j zda nji i Novakovega be-.**diijaka v podporo. -Zadnji t den i»* po-lalo Slov. S.-.niu-t ojno Pti- ki morejo, se P'*zi va io iu prosijo naj nam pri teni pontairajo vsak po svojih moč -h. Prispevke «n naročila No. Clark St.. Chie«ro, 111. Mrs. Agnes Novak. 40 - letno preiskušnjo IMA DOBRO SE DELA. •Ker ravno pošiljam naročnino za podaljšanje "Glasa Na-jroda", bom tudi napisal par ;viatic, kako se imamo tukaj na Whiting, Ind. in v okolici Clhi-j ca ga. Ker po večird vsakdo zr.čne z delom, bom tudi jaz. Tukaj •sape delajo s polno paro, pa tudi zaslužek i.i preslab. Standard (j i I Co. je povišala svojim delavcem plačo o 5 centov na in o. Zdaj za služi ž najmanjši delavec Ho centov na uro. Tudi Sleci Mjills v South Chicago, Indiana Harbor in v Gary. Ind. so poviši.le plače tako da sedaj delavtc insa 72 e litov ua uro. Brezposerne se se dobi tu in tam. Temu -o pa krivi motorni »stroji. Prejšnji mesec je šlo iz našega okraja srečni snfrti -svoje-?s» brata Janeza v Kokarjih na Štajerskem. Dne 25, fe.br. t. 1. je ponoči zabredei v Strugo in utonil. V Ameriki zapušča po-^eg njega še sestro Josephine Tiren. (Poroke: J os. E. Glojek iz West Allisa in Dorothy Kova-tovič; Jos. Kranjc in Stcpani-ja Žafran; Emii Dolenšek in Loraine Hribar: Rudolf Ora-žein in Ana R. Zelecnik; Rudi lf Arko in Angela S?ihuller ter Nick Znrič in Theresa Rogu n. . SMRT KOSI. Dobila sem žaa!o-tnc. novico iz Akron, O., da mi jo umrla sestra Antonija Milošin. Njeno dekliško ime je b ilo Antonija Gorenc. Doma je bila ia Velike Vodenico pri Kostanjevi«!. V Ameriki je živela 28 let. Zapušča n^oža, dve sestri in 2 brata vse v Ajuieriki. Rose Butcher, Cliicag, 111. V nedeljo dne 11. maja ob 3. uri popoldne podajo pod pokroviteljstvom Prosvetnega k ulta uč; nci in učenke Slovenske šole v avditoriju Slov. Nar. donta n ifcSt. Olair Avenue v Oleveland, O., k rase? i program v poč as t mnteram. (Mfla liihsk' o.ldelek, pod režijo učiteljice M-rs. Mary Iva-m»sh, v~pi -zorijo pravljično igro "Pepelka" v kratkih štirih dejanjih, spisala Marica Grogoričeva; odrasli oddel k pa poda Jo^ip Stritarjevo eno-dejanko '•Materin god," pod režijo njih učiteljice Mrs. Antoinette Kejoiick. Role«: navedenih iger hod-o po«lali učenci tudi času primerne deklaibacije. Kot govornika nastopita Vatro J. Grill, predsednik P*do zadele naše rojstne kraje v Jugoslaviji, apeliram na vse rojake in rojakinje, da se strnete v nedeljo v Slov. dom in pokažete zanimanje s prisotnostjo za slovenski materinski jezik. Pokažimo, da smo še živi in se zavedamo svoje eksistence in da '.-poštujenJo in Iju-hin110 .i. maja je umrl Anton Zivbukovec. znan pod vzdevkom "Hot dog", star 45 let. Pokojni je bil loma iz Vavče vasi. fara Dobrn č, odkoder je prišel v An|er;ko pred 2K leti ter se nasel.il pri družini Louis Godec, kjer je ves-čas živel in tudi umrl. Pokojnik, ki je bil sa-nsec. je bi! veteran .svetovne vojne. V Ameriki zapušča liviiogo prijateljev, to«la nolie-j ni h sorodni Uov. — Po drfilgi in mili ni bolezni je pr minil v* mestni bolnišnici Joseph Drnršek. v staro-ti GO let. Doma .io bil p: iŽuženiber-ku. o11 zapušča ženo, sina. pet hčera in "27 vnukov ter v nuk 111 j. t Zadnje dni je v Reading, Pa. umrla Agnes Neman.č. stara 52 le* in rojena v Kočevju. A' A-ineriki je bila ^5'let 11 zapušča moža. sina m tri hčere. t V Hutchinson, Pa., je umrla 12-letna hčeika Fr. IIrihar«a, t V Caiuruet, Micli. je nedavno unerla Marv Plavee, stara 71 l- t, ki je tam živela čez 50 lei in bila j« rojena nekje v B"-li Krajini Zapustila j«' >ina in 4 omožeiie hčere. t V Canon City. C10;.. je umr la Cranči-kn Strainer, roj. Oven, stara 55 let in doma i/ Lipljene pr- Škocijanii. A-meriki je bila 'Hi let iu zapušča moža in tri -inove. . t V Pueblo, Colo, ie umrl John Starinski, v starosti 7<» let, ki je tam biva1 nad 50 let. Doma je bil iz vai-i Bubnjare ]>i i Met liki. Zapušča ženo, 1 sina in 4 hčere. t V FarrWIl, Pa., je 27. aprila unti"l John Peršin, -tar 7f» .let in doma iz Tške vasi t*1'« TJub-liani. Zapušča ženo. 3 bčrre in dva brata. t V White Valley. Pn„ je naglo um,rla Julija Rnpnik, stara let in rojena v Soteslii pri Toplicah na Dolenjskem. Zapušča moža, 3 sinove in 3 liČere. Gozdni požar pogažen Iz Rock Mountain House v Alberti, Kanada, poročajo, da so težki nalivi pogasili velik gozdni požar, iki je divjal v tamkajšnji okolici. Požar je uničil več tUoč akrov gozda in zahteval dvoje človeških ziv I Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN . POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno 11.500 GIBOV V ENI MINUTI. Ameriški etnomolog Edwin Tea le je objavil veliko knjigo o življenju čebel. To delo vsebuje 10,000 fotograličnih posnetkov. Zanimive so Tealove števil k-** iz čebel neg:*, carstva. MSatiea izleže vsak dan lahko 5000 jajčec, povprei'no pa 2000. V svojem življenju, ki lahko traja pet let izleže nad pol ti rug mi ijon jajčec, a samo v prvih d' «'h letih je tega sposobna. Cehe!na krila se giblj-jo 11a- vzuor. napi« j, nazaj in navzdol. Med po et on k za 11 kali ne jo čebelji'peruti 11.500 krat. Xa dan obišče .](>.i» čebel iz istega p-nja okro- 15t».O0O cvetlic. V lcajili, kjer j<- mnouo cvetlic, pv iet:j« čebele kakšnih 50,000 milj. se boljše vrste "STONICH" li4, -J«, in :\1 palcev dolga p« $2.85 Po G kuiuudov skupaj j>o........fS.70 Kose kovunke. Lk»U ozke, ne pol i tirane ..............$1.75 KosišT-ai. javorov les, lepo il»'Io... .$S.25 Itlnka in kljuC.................. Bmsi, veliki, Bargamo.......... JW .Srpi, veliki ....................$1.— PoSljife postno nakaznico z naročnino; mi plačamo poštnino. Naslov samo: STEPHEN STONICH Chisholm, Minn. OGLAŠU JTE V "GLAS NARODA" Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru 2abnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti. r\G LAB MI10DI'*-New Tori Thursday, May 8, 1941 IV8TIKO VE JIN L. 1» IVBqz nimone :—: KOMAH :—: Francoski spisalORAM POL. — Preložil: LEVSTIK. '76- VE2BANJE \ JPROTI, ZRAČNIM j NAPADOM IVI o Madcleina so jo žalost i lat in služabniki so delali položaju slabe preroki*. ko so videli, ela se čimdalje češče vršc obL-ki Osmi novi, male jezice go«poda in veliki gli.vobol mi-lošVljive gosj>e. . Srt .li tega nemira, čegar vzrok je ona sama. je ostala Simona ze o pokojna v neomajen i trdnosti svojega sklopa; ojm'-ala iti niti tisti ve»Vr, ko ji je O-min naznanil: "1'rišvl j-. in jrtri pojdet." obadva k pml^edniku.'' ♦ * <{i.>|MMl «l\Avron vso noe ni zatisnil očesa. Njegova žena i*a je in.a tako oner* og'a in tako obupana, kakor bi priso-tvo-Vflfla pog.nu svoje lastne sreče. . Skrivaj se je bila podala k odvetniku Tonuiža Erliiigtona, žehča si * s«*stati z Hiliaidom toda {Simonin mož je skrbno prikril •*.<<.!" bivališče v Parizu, da pokaže, da se pcdvrača le icizo*.Um m zahtevni zakon in izključuje \\sal;«» misel na spravo. Hot..« j*, -e-tt'tj le - svojo ženo v ju*tičui palači. S-^ta« i k jt '»i' i ole.-'en ob treli (Jo^pa dWvron 11 •. t«'a po vsej sili spremljati bčer, ki se jr odločno prot!V«'a * 1'rav in«:'. je »uja! lt^pod ePAvrem, ki je b i sam zelo •ranjen. "Vi ne bi 'mo^II mirno prestat* t'ga 01. urim, "eš- * * N: liče ne mor-' iti z mano v pr»Mlse*elnkovo p'.-arno, do tjaka. pa mi *cdo;ča d .i gre 0*min z menoj." Ivo »o še sili i Je dodala "l.jiiVe uri V tr»ko Prosim vas. pustite me ravnati,, kakor j» iro;a volja!" z.idnj.-m časi: -e je oila nenavadno osamt^voji a. Svo-j- posie j«- u pravljata >ama s { h u nočjo 0> mi novo, in v njenem vedenju je bilo nekaj, kar je celo rodite ja navdajalo s spoštovanjem pr««» nj< .10 jasito in trdno voljo. Zato si je nista uoali. d.dje nadlegovat*. Kliižaj m"i -o rnlločilni trenotel: jo je nahajal v polni posesti "ljeinh /možnosti. tu dolžnost, in ko so oili konji že napro-/cni in je prišla Kil uma iz svoje sobe, so bila njena lica jedva b »I j rdeča in njeno oči nekoliko svetlejše nego po navadi. "Kako si lepa!'' je vzkliknil (ieorges, ki je prijezdil po -topnični ograji na dvorišče, da se tnl bliže za-trmi nad krasotami sestriih» obleke. Nosila je priprosto črno obleko iz lanke svile in velik sl.tiiinik - pen sj; t« da ta obleka in ta slamnik sta bila tista, ki sta ji najlepše pri-tcjaia. S'li.ona, ki je stala na zadnji stopnici, >e je vprašala: *4Ali j<4 dobro Take!" * %Ji'iiii'-ini 'i," ;e zatrdil Georges z obratom poznava lea. Na mehnila se je in ga poljubila, kakor da jI jo ta las- K.vost v' veliko veselje. 44Kam pa greš jo jo vprašal radovedno. Ozrla so jo. če ni nikogar, ki bi jo utegnil slišati, in delala je čisto tiho: "Georges, svojega moža grem obiskat. . . Georges je bil tako osupel da bi bil kmalu izpusiil ograjo. Ko je z<.|K't naš I r.ivnctežje, je Simona že drdrala v ftemino-veiii spremstvu proti justičm palači. . Njen e<: ni oelgovor n.\ \>e mat rino dogovarjanje jo bil: "Molite zame, mania!*' In nemara jo molila tudi ona sama, zakaj v koč ni jo ostala ruko iikolč« ea in zatophena v zbrano premišljevanj ', da si jo .e Osmin iuil motit«. Piisla sta na cilj in stari odvetnik jo *i>ren»il Simono sko>i ogromno dvorano. Bila je uia ohravni.v. Skupine ljudi so hodile semintja, n. kater; svedx«diiega in važnega lica. namreč ti*ti. ki se po svojem ,M»kliou imvi.io z zaekvumi drugih, nekateri pa z obrazi potrtih in preplašenih tujcev v teh prostorih gorja, privab-•jeniih od svojih lastnih opravkov . 'I n in tam >e j» lazdeli a množica pred odvetnikom ali zagovornikom v irrotesknovehčastnem talarjo. Vsi so govo-•'li, razvnemali se in prepirali: tu so ki|M*li, sun\e'i in škropili s* >jo p no kvas čioveških strasti. (ločim je veiiki Berrver s svojimi lielomriinorniini tovariši mol«I iznad te množice! dvigajoč SC iwi svojem pedestalu, miren, zadovoljen, infwzanten in vzv išen nad spilešno uniazanost. . i Pn koračila sta bila dvorano in f>smin, ki je poznal ta kraj je vodil Kimono po nuini znanih hodnikih. Hrup besedi se je ixldaljeval in izpretrinjal v nejasno, inogočno mrmranje. Začenjala se je Aamotn, le tuintam za hip skaljena po srečava ;o'v-ih ju iM^tavah slug z verižicami, pisačev z mapan i j>od paz duno ir strank, ki ^o bloelile po tem labir.ntu. Za bagatel r.im tnldelkom ,o tori, skiila zatišja in oddaljena skriva išča. kjer zore velike rdldčbe. kjer s « skrivajo veliki clocini in pripravljajo velike muke, in ta molk, ki ga je molčalo toliko tožba, ui ta skrivnost, v kaKro se ie zagiinjau> toliko bolečin, je težko legal n«i Sinaor-o, ni ]>a nvngel oriajati njenega poguma. "Dospela sVa ia zai s« mi, d* sva prva," jo dejal Osmin, ko ji je pokazal vr.na na konen hodnika. "Zdaj je napočil Irenotek, ko pokažfte, da ste še vedno mula Bretonka." Nasmehnila se ilu v s'ovo in hrabro stopila za slugo. >i jo je imeK peljali p;ee hočenu** ",o zadonol njen strahoviti k lie na«! s porodno vročico boretči< .<<• mater. ACaterirui >»:<•<• je zatrepetalo det najiriobl jih nižin in iz nje-niii il t so j • oeltrga' obupni krik: "'Pusti me i>ri otroku! Kjdo naj ga nenv sto meno brani in neguje!" Te besedi so smrt onwhoale in njena volja jo popustila. Na materino ulio jo zašče-blialo: t.i bo za z^laj pod ar j; no življenje. Toda odsiej si moja doleniea." "Kaj hočeš <,d mene! Vso ti hočem odo osiveli, tvoja mladost izginila, kajti bližajo so ti skrbi. Odloči i>e." Mlat^i i na duša je zaječala — da, da — in neizmerno srečna je bila, ker je slutila otrokovo bijoče življenje. Prišla »o leta skrbi in nadlog. Matorini lasje so osiveli, in issginil je rožni sijaj njenih lic. Njene roke so garale neprestano od jutra do poznega večera. Ni pa ugasnil top'i sij njenih oči, ki je sprejema! življenje od pričujočna-ti dveh o-trok. Ko je prišel na svet tretji o-trok, je bile. smrt neizprosna. Komaj začeto življenje, je u-gasnila kakor plamen s svojim ledenim dihe>m. Mati je trpela neizmerne (bolečine. Njene solze so žarele kakor ogenj. Padale so na roke mrzle smrti tako, da je le-ta začutila žgočo bol ki jo je »bila pretresla. Uspevaje>ce ii je kanila upanja polna ber s«»da: 144Ne obupuj, saj Imaš zato prejela božji dar." Dolgo časa mati ni mogla prebob-lj strašno bolečine. Roke je čutila tako prazno in tudi njeno življenje nI bilo več blagoslovljeno. jNekfga zavzdihnile elobrotepolne Ustnice. "Smrt sem,'* je mehke) za zvenelo iz mst Svetlečega. •"Smrt .je' vend;«:* temina in strašna," pnlvoiiii mati. Svetleča postava j«* postajala večja :ii ve*'\ja, rastla j«' v neskončnost in iz višin zado nel fiojoč i^Ias: 44 Prikazuji'in v različnih podobah. Ljudem pa, ki so zmožni dobrote in -ljubezni, se prikazujem v luči in manj strašno. (teri e. Tvoje tovariši-co ..." Mati pogrleelnln okiogin vidi. ela je obdana od mater vsega sveta, katerim j»> bilo tuuli dano i zkusiti milost svi tie smrti. T?ar. Pflug. VELIKANSKA MANIFESTACIJA. V NEW YORKU. iNevvvonšIra podru>niea Committee to l>efend Aiiuuica by Aiding the Allies, je sinoči pri-reelila velik shoe! v Madison Sv i mar e Oaiden v New Vorku. Na tem nianifestaeij>kem zborovanju so bili zasto pani vi i narodi, ki jih je v sedanji vojni podjarmila trvtonska sila. Velika dvorana ie bila zasedena 2 am. t crate, prrtJlrate » Z«lru2enlh drlarah. n H h o o H o M 8 o h h i: ii o H $ # 0 Posebna priloga: Trije irtnljevidi » barvali: KVROPA im 191-1.; EVROPA I'KKD SEDANJO VOJNO: EVROPA U 1940 NAROflTK ti A SE I>ANES 0 $ 40 00 00 44 44 00 00 00 00 00 00 Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 harvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. lil sloviti češki učenjak, a nt rope*og dr. A i oš Hrtlllčka, ki je ravnatelj Si.hi:igtonu. Kekel je. rmu >e ni vk Ion iona. Priibičevič pa jo ob koncu izrazil upanje, ela lw> Jugoslavija zopet vstala večja in sijajuejsa. kajti po nj'govern mnenju bo po vojni postavljena na Balkanu federaici ja držav, namreč Jug(i lavi jo. Bolgarske, Orško in Run^un^ke. Olavni govornik jo bil bivši ropu lili kan. predsedniški kan-dinn l>a Ourdia prnbral brzojavko, ki jo je poslal na zborovanje predsednik Roosevelt, ki je penzdravil ^bo rova Ice ter jih j prosi „ da s svojimi močmi po-,magajo Združenim ehžavam, |