Poilulns plačana v gotov UL Leto XXH., št* 114 Ljubljana, sreda 14« maja I94I Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno d'Italia e dalFestero % rUnione Pnbblicita Italiana S.A., Milano Italijanske čete v Prizrenu Zasedle so tudi mesta Pec, Tetovo, Gostlvar In Kičevo Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavi] 13. maja naslednje 842. vojno poročilo: V Vzhodni Albaniji so naše čete, nadaljujoč okupacijo zavojevamh ozemelj, doseglo Pr-6, Prizren, Tetovo, Gostivar tn Kičevo. V Grč'ji so dokončale okupacijo Epira, Akarnnnije in Ktollje ter dosegle Misso-lungi in Lepanto v zalivu Patras. V noči na 12. maja so bombniške formacij? nemškega letalskega '/bora z znatnim uspehom napadle važne objekte na oporiščih Malte. V Cirenaiki je prišlo do živahnih akcij spred-vih ilalij insko-nemških oddelkov pri Sollunu in Tobruku. Italijanski in nemški letrMski oidlki so večkrat zaporedoma bombardira'] opori "e v Tobruku; en ruši-lec je bil zadt>t in zažgana so bila skladišča munirije ter rezervoarji goriv. V Vzhodni Afriki se pod velikimi teža-varri, po:lži°:an od dela in vzora Kr. Vis. vojvode d'Aosta nadaljuje junaški odpor nas;'s čet. Kralj in Cesar v južni Albaniji Rim, 13. maja. d. Italijanski Kralj in Cesar Viktor Emanuel je iz Valone, kamor je bil prispel v soboto zvečer, nadaljeval v ponedeljek svoje inspekoi;sko potovanje po južni Albaniji. Razen odsekov italijanske fronte je Italijanski Kralj in Cesar posetil tudi mesta Porto Edda, Delvino in Argiro-kastron. Angleška matična ladja hndo poškodovana Rim, 13. maja. Kakor poroča »Popolo di Roma« iz Algecirasa, se mora smatrati, da je angleška letalska matična ladja, ki so ja na zapadnem Sredozemskem morju napadla italijanska torpedna letala, docela onesposobljena za borbo. Kakor je bilo mogoče ugotoviti, je bila angleška vojna lad „ izredno hudo zadeta. Sedaj se pomika z zelo zmanjšano brzino tik ob francoskih teritorialnih vodah v smeri proti Gibraltar- ju. Opazovalci, ki so videli poškodovano angleško matično ladjo, pravijo, da naprav-lja vtis, kakor da se bo vsak trenutek potopila. Pomen italijanskega ^ pohoda proti Grčiji Sofija, 13. maja. s. Oficiozni »Dnes« posveča poseben članek angleškemu porazu na Balkanu ter poudarja važnost in pomen italijanske oborožene akcije proti Grčiji. Ta akcija je popolnoma preobrnila načrte Anglije, ki je hotela pričeti vojno z državama osi s pomočjo Grčije, Jugoslavije in Turčije. Prosta plovba skozi Dardanele Sofiia, 13. maja. s. Bolgarsko časopisje poroča, da je plovba po odstranitvi angleških ladij z Marmarskega in Egejskega morja med deželami ob Črnem morju znat-no olajšana. Sedaj morejo ruski, rumunski in bolgarski parnik; normalno prevažati blago skozi Dardanele. tii vojno poročilo Berlin. 13. maja. Vrhovno vojno povelj-niševo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornice so potopile po vztrajnih, večdnevnih napadih v konvoju, ki je bil močno zavarovan z rušilci, 9 sovražnih trgovskih ladij s skupno 56.248 tonami. Tako je bilo z napadi podmornic na ta konvoj, vštevši že objavljene uspehe, potopljenih 13 sovražnih trgovskih ladij s sk jpno 76.248 tonami. Letalstvo je zadnjo noč z dobrim učinkom bombardiralo pristaniška mesta v južni in jugovzhodni Angliji. Bojna letala so potopila podnevi pred škotsko vzhodno obalo trgovsko ladjo z 8.09*1 ton«.mi, zadnjo noč pa majhno bojno ladjo pri Landsendu. Z bombami in obstreljevanjem so nadalje težko poškodovala dve veliki trgovski ladji in stražni čoln. — V Severni Afriki so oklopni vozovi nemškega afriškega zbora pri Tobruku do kraja sestrelili neko angleško baterijo. Pri Sollumu obojestransko živahno delovanje izvidniških oddelkov. Nemška bojna in strmoglavna letala so skupno z od-de'k< ifa'\}anskega letalstva bombardirala oskrbovalne naprave sovražnika pri Tobruku. V luki je začela goreti ladja. V zalivu Sudi in južno od otoka Krete so nemška bojna letala hudo poškodovala več trgovskih ladij. Na otoku Malti so nemška letala napadla vojaško važne naprave z dobrim učinkom, med drugim tudi letališče v Lucci in pristanišče v La Valetti. Sovražnik je metal zadnjo noč s slabimi silami bombe v zapadni in jugozapadni Nemčiji. Po nekaterih mestih, med njimi v Mannheimu in Kolnu, so nastali požari v stanovanjskih okrajih in industrijskih napravah. Stvarna škoda in izgube mrtvih in ranjenih so majhne. Eskadrila strmoglavnih letal pod vodstvom nad poročnika Riegerja se je posebno odlikovala pri uspešnem napadu na angleški pomorski odred pred Ben-gazijem v noči na 11. maj. Nemške čete zasedle otok Miloš Berlin, 13. maja. s. Javljajo, da so nemške zavzele sredozemski otok Miloš iz skupine Cikladov. Zajeli so posadko 118 Angležev in 200 Grkov. Izgube grške vofne mornarice Berlin, 13. maja. s. Medtem ko je grško brodovje krilo britanski umik in ščitilo vkr-cavanje angleških oddelkov in je bilo zato izpostavljeno nemškim zračn m napadom, je izgubilo eno ok:opnico, tri rušilce in sedem torpedovk. Grško brodovje je obsegalo vsega skupaj dve oklopnici, deset rušil-cev in trinajst torpedovk. Letalski promet Berlin—Atene Berlin, 13. maja. rs. Od danes naprej je ponovno uveden redni letalski premet na progi Berlin — Dunaj — Budimpešta—Beograd—Sofija—Solun—Atene. Neprestani letalski napadi na Anglijo Angleški parlament, vvestminstrska opatija in britanski muzej hudo poškodovani Berlin, 13. maja. d. Tudi v noči na torek so bombniki nemškega letalstva navzlic dokaj neugodnemu vremenu nadaljevali napade na angleške luke, na pristaniške naprave in na mnoge druge vojaško važne objekte v južni in jugozapadni Angliji, kjer so v obalnih predelih povzročili veliko gmotno škodo. Posadke prvih letal, ki so se vrnile, poročajo, da so napadi docela uspeli. Manjše skupine angleških letal so preteklo noč preletele razne predele v zapidni in jugozapadni Nemčiji. Na mnoga mesta so bile vržene bombe, ki pa nikjer niso povzročile ?kode na vojaških objekt/h ško-la na drugih objektih se mora smatrati za nepomembno. Berlin, 13. maja. s. V noči na 12. t. m. so nemška letala v nizkem poletu napadla 44 anglešk;h letališč ter uničila na tleh mnogo angleških letal. New York, 13. maja. d. Londonski poročevalci ameriškega tiska še zmerom obširno opisujeio nemški letalski napad na London v noči na nedeljo ter ga soglasno označujejo za najstrašnejšega, kar jih je v sedanji vo;'ni doživela britanska prestolnica Listi poročajo, da so bili med javnimi zgradbami hudo poškodovani tudi parlament, westminstrska opatija ter britanski muze'. «.New York Post« piše, da štrli sredi ruševin kvišku le še kamenito ogrodje vvestminstrske opatije. Po mnenju strokovnjakov bo streho opatije morda še mogoče popraviti. Orgle, ki spadajo med najznamenitejše v Angliji, so ostale nepoškodovane. Starinske kamnitne oboke tako imenovanega malega samostana westminstr-ske opatre je ogeni hudo poškodoval. Opremo glasbene dvorane opatije kakor tudi knjižnico z dragocenimi pergamenti in znameniti »kamen kronanja« so že pred dalje časa spravili na varno. Rim, 13. maja. s. Angleška propaganda je začela izdajati dramatične popise letalskih napadov da bi čim bolj razgibala Američane in pospešila intervencijo Zedinjenih držav. Po zadnjem napadu na London -e službena angleška agencija obiavila bilanco o velikem razdejanju, požarih in eksploziiah ki so jih povzročile številne bombe nemškega letalstva. Reuter poroča, da je bila močno poškodovana tudi spodnja zbornica, ki dolgo ne bo mogla služiti svojemu namenu. NemSke bombe bo prav tako močno prizadele tudi poslaniško tribuno v lordski zbornici. Vojna na morju Stockholm, 13. maja. d. Angleški radio objavlja uradno poročilo ang^ške admira-litete, ki z obžalovanjem sporoča, da sta bili stražni ladji »Rochebonne« in »Kopa-nes« potopljeni. Berlin, 13. maa. s. Nemške podmornice so zadnje dni potopile trinajst sovražnih ladij s skupno nosilnostjo 76 000 ton, ki so plule v konvoju pod varstvom rušilcev. London, 13. maja. Agencija Associated Press poroča, da se po podatkih, ki jih navaja Brasseyev mornariški letopis, ceni. da je bilo potopljenih 79 odstotkov vseh nemških podmornic, ki so bile v zadnjih 12 mesecih uvrščene v podmorniško vojno. Inserirajte v »Jutru" I Iz Hrvatske Zagreb, 13. maja. rs. O priliki današnjega slovesnega podpisa nemško - hrvatske razmejitvene pogodbe je general Kvaternik snoči priredil banket na čast nemški misiji, ki je včeraj s hrvatskimi delegati končala razmejitveno delo. Zagreb, 13. maja. rs. Snoči je hrvatska vlada izdala odlok o ustanovitvi državne emisijske banke. Sedež banke bo v Zagrebu. Njena organizacija in njen delokrog bosta določena pozneje. Banka bo prevzela vse posle bivše jugoslovanske Narodne banke ter bo pod neposrednim nadzorstvom ministrstva za narodno gospodarstvo. Zagreb, 13. maja. s. Katoliški tednik »Hrvatska straža« objavlja zanimiv članek o hrvatski državi, v katerem pravi, da Jadransko morje ne loči, ampak združuje obe državi, med katerima obstoji že od nekdaj intimna kulturna jn gospodarska vez. Članek nadaljuje: Davna preteklost pa tudi sedanjost kažeta, da je. Hrvatska vstala po dobri volii Duceja in Ftihrerja. Hrvatska se bo konsolidirala in bo sodelovala pri evropski obnovi v duhu in idealih Musso-linija in Hitlerja. Odhod bivšega jugoslov. poslaništva iz Bukarešte Bukarešta, 13. maja. d. Diplomatski zastopnik bivše jugoslovanske vlade je zaprosil za potne liste zase, kakor tudi za vse člane bivšega jugoslovanskega poslaništva. Kakor javljajo z merodajnega mesta. bo bivše jugoslovansko poslaništvo že v naslednjih dneh zapustilo rumunsko prestolnico ter preko Moskve odpotovalo v Zedinjene države. Aretacije Židov v Budimpešti, Budimpešta, 13. maja. s. Madžarska policija je ostro nastopila proti širjenju alarmantnih in napačnih vesti, ki izvirajo iz židovskih krogov. Pri zadnji raciji je policija aretirala v javnih lokalih trideset raz-širjevalcev lažnih vesti, med katerimi so bili po večini židje. Prepoved angleških filmov na Madžarskem Budimpešta, 13. maja. s. Madžarski notranji minister je izdal odredbo, po kateri izgube z 31. julijem zakonsko veljavo vse pogodbe, sklenjene med židovskim kapitalom in kinematografskimi podjetniki. Madžarske oblasti so z današnjim dnem prepovedale tudi vse angleške filme. Prepoved se ne tiče filmov ameriškega izvora. Nemško-ruska gospodarska pogajanja Berlin, 13. maja. s. Ruski komisar za zunanjo trgovino Krutikov, ki se je nekaj tednov mudil v Nemčiji, kjer je z nemškimi odgovornimi krogi razpravljal o trgovini med Nemčijo in Rusijo, se je vrnil v Moskvo. Bolgarski generalni komisar za zasedeno Makedonijo in Tracijo Odpoklic sovjetskega poslanika Lavrentjeva Iz Sofije Sofija, 13. maja. d. V Sofiji pričakujejo, da bo že v prihodnjih dneh imenovan poseben bolgarski generalni komisar za zasedena ozemlja v Makedoniji in Traciji. Kot kandidata za mesto generalnega komisarja omenjajo v poučenih krogih b'všega zunanjega ministra v Cankovi vladi ter sedanjega vladnega poslanca in predsednika zunanjepolitičnega odbora v sobranju Kal-fova. Sedež generalnega komisariata bo bržkone v Sofiji. Prihodnje dni bo imenovan tudi bolgarski poslanik za Hrvatsko. Bolgarsko poslaništvo v Atenah posluje za sedaj dalje in bo tamkajšnji bolgarski poslanik ostal na svojem mestu dokler bo tudi nemško poslaništvo v Atenah poslovalo v sedanjem obsegu. Odpoklic sovjetskega poslanika iz Sofije Lavrentjeva Je zbudil v bolgarskih političnih krogih veliko pozornost ter se o ozadiu odpokHca širijo vsakovrstni komentarji. V nekaterih sofijskih krogih so mnenja, da »e sovjetski poslanik ne bo več vrnil na svoje službeno mesto. V teh krogih tolmačijo odpoklic sovjetskega poslanika kot dokaz, da dosedanja sovjetska politika na Balkanu ni dosegla pravega uspeha ter je zaradi tega treba najti krivce. Vojni minister Daskalov na inšpekcijskem potovanju Sofija, 13. maja. d. Bolgarski vojni mi-r:ster general Daskalov je nastopil inšpekcijsko potovanje po pokrajinah, ki jih je zasedla bolgarska vojska v zapadni Traciji. Na povabilo nemškega vojnega poveljni-štva bo obiskal tudi Solun in nato morda tudi Atene. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo general Daskalov o priliki pose-ta v Atenah razpravljal z zastopnik' nemškega vrhovnega poveljništva o nekaterih upravnih zadevah, ki se tičejo Makedonije in Tracije in sodelovanja bolgarskih ln nem«kih vojaških oblasti v upravi teh pokrajin. La visita delTEcc. il Commissario alTauto-treno sanitario — Poset Eksc« Komisarja pri avtomobilski higijenski postaji Ljubljana. 13 maja. Poročali smo že o ne., leljskem posetu Komisarja pri avtomo» bilski higienski am~ 3uIantL Tokrat pri-»bčujemo o visokem obisku dve sliki, ki zgovorno ilustrirata laše poročilo v tor-rovi številki »Jutra«, ko se je gospod Komisar mudil med šolsko mladino. L'Ecc. 0 Commissario Emilio Grazioli fra la gioventu scolastica, che attende la visita del medico. — Ekscelenca Komisar Emilio Grazioli med šolsko mladino, ki čaka na zdraviliški pregled L'Ecc. il Commissario Emilio Grazioli scende dalTautoambulanza dopo la visita Ekscelenca Komisar Emilo Grazioli izstopa po ogledu iz ambulantnega avtomobila Rudolf Hess zblaznel Berlin, 13. maja. s. Tiskovni urad Narodno socialistične stranke objavlja: Tovariš Rudolf Hess, ki mu je vodja zaradi bolezni, za katero je bolehal že leta, najstrože prepovedal udejstvovati se kot letalec, je v nasprotju s to prepovedjo v zadnjem času prišel do nekega letala. V soboto 10. maja proti 18. je tovariš Hess odletel iz Augsburga in se do danes ni več vrnil. Zmedeni slog pisma, ki ga je zapustil, kaže sledove duševne zmedenosti in se je bati, da je tovariš Hess postal žrtev napada blaznosti. Vodja in kancelar Hitler je takoj odredil, naj se pribočniki tovariša Hessa, ki so edini vedeli za te polete, aretirajo, ker jih niso zabranili, ne prijavili, čeprav jim je bila Hitlerjeva prepoved dobro znana. V teh okoliščinah se mora narodno socialistično gibanje, na žalost, sprijazniti z mislijo, da je tovariš Hess postal žrtev tega nesrečnega poleta. Berlin, 13. maja. d. V merodajnih berlinskih krogih so opoldne inozemskim novinarjem izjavili, da bi bilo napačno prida-jati koraku, ki ga je napravil namestnik vodje in državni minister Rudolf Hess, kak pretiran pomen. He% je bil znan kot velik idealist, ki je silno trpel zaradi dolgotrajnosti sedanje vojne in ki se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da grozi Angliji popolno uničenje. Kakor je znano, je Hessova mati po rodu Angležinja. V zadnjem času Je bil zelo potrt ln je kazal znake duševne zmedenosti. Ugotovljeno je, da se je zlasti zadnje tedne zatekal k raznim astrologom in magijem in nadaljnja preiskava bo ugotovila. kakšen vpliv So imeli ti ljudje na njegovo duševno razpoloženje, nobenega dvoma pa ni, da je napravil Svoi korak pod vplivom blaznih predstav in da je hotel doprinesti tudi največjo osebno žrtev za čim prejšnjo dokončanje sedanje voine. Kakor je sedaj ugotovljeno je Hess pristal s svojim letalom v Angliji. Ta njegov korak ne bo nrav nič Izpremenil n** odločitvi vodje in kancelarJj« H!tler.ia t"r se bo Sedanja voino orot? Ane"ij nadaljevala tako dolgo. dokler ne bodo odstranjeni Sedanan-elešks vlastodržci ali pa prisiljeni k sklenitvi miru. Hess zasilno pristal v Angliji Lizbona, 13. maja. Po semkaj prispePh vesteh je namestnik vodje in kancelarja Hitlerja, Rudolf Hess, pristal v Angliji. Pri Glasgowu je skočil s padalom iz letala, Id je nato treščilo na tla in se razbilo. Hess je bil prepeljan v London, kjer so ugotovili, da je ž'včno docela izčrpan. Oddali so ga v sanatorlj. Strankina pisarna Berlin, 13. maja. d. Kancelar Hitler je izdal naslednjo odredbo: Urad reprezentance vodje se bo- imenoval odslej »Strankina pisarna«, ki bo odvisna naravnost od mene. Pisarno bo vodil kakor doslej državni vodja stranke Martin Bormann. Dan Italijanov Rim, 13. maja. s. V Službenem lista Tajnika Fašistične Stranke je bilo včeraj objavljeno: 18. maj XIX. Dan Italijanov po svetu, ki ga priredi Družba »Dante Alighieri« bodo v vseh mestih porslavili s posebnimi proslavami. Poljski general Sosnkovsky ranjen v Londonu Lizbona, 13. maja. s. Iz Londona poročajo, da je bil general Sosnkowsky, podpredsednik emigrantske poljske vlade v Londonu, ranjen preteklo soboto zvečer ob priliki velikega nemškega letalskega napada na London. Neka bomba je treščila v bližino hiše, v kateri se je Sosnkowsky tedaj mudil. Generala je zadel drobec bombe. Pozneje so ga morali operirati. čuvanje gozdnih kompleksov Reka, 12. maja. s. Na svojem povratku iz Albanije je prispel semkaj namestnik general Agostini, poveljnik gozdne milice, čigar čete so sedaj zaposlene z normalnimi nalogami tehničnega značaja. Razpostavljene so kot posadke za čuvanje raznih važnih gozdnih kompleksov. General Agostini je sprejel potrebne ukaze od poveljnika druge armije generala Ambro-sia ter v soglasju s prefektom že izvaja svoje civilne posle v reškem okrožju ter v ozemlju Kolpe, kjer je proučil že vse važnejše šumske probleme. Lesni alkohol za avtomobile na Finskem Helsinki, 13. maja. s. Vsi lastniki motornih vozil na Finskem so odobrili načrt petorice največjih podjetij v deželi, ki mislijo skupno zgraditi veliko rafinerijo za lesni alkohol, da bi z njim nadomestili bencin za pogon avtomobilskih motorjev. Važna starinska najdba Helsinki, 13. maja. s. V severni Finski so našli sulično ost iz kamene dobe. Temu odkritju prisojajo starinoslovci največjo važnost. Sulična ost je brezhibno ohranjena in utegne biti stara kakih 4000 let. E« I. A. R. RADIO LUBIANA Radijske poslušalce, ki slede pouku italijanskega jezika po radiu, opozarjamo, da bo predavatelj g. prof. dr. Stanko Leben v svojem predavanju v sredo, 14. t. m. ob 19. uri še razlagal besedilo druge lekcije, ki je bila objavljena v nedeljski Številki, t Roosevelt je odgodil napovedani govor Prej hoče še proučiti odmev izjav svojih sodelavcev Washlngton, 13. maja. s. Iz Bele hiše poročajo, da Roosevelt ne bo govoril jutri, temveč 27. maja. To dejstvo si v ameriških političnih krogih različno tolmačijo. Pravijo, da je preložitev posledica javne reakcije na nedavne govore predsednikovih sodelavcev; ta odziv ni bil takšen, kakor so ga pričakovali v Beli h:ši. Razen tega baje predsednik misli, da bi bila kljub napete-ti javnega mnenja vsaka odločitev prezgodnja, zaradi česar hoče najprej točno spoznati pomen in vpliv teh govorov. Fooblaščeni krogi so razširili mnenje, da je treba smatrati glasove o bližnji odločitvi zastran spremljevanja trgovskih ladij po vojnih ladjah Zedinjenih držav za pretirane. Podčrtavajo tudi, da je predsednik, čeprav še bolan, že obnovil svoje stike z ministri. Določbe o zaplembi tujih ladij New York, 13. maja. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Washingtona, je včeraj trgovinski odbor ameriškega senata sprejel zakon, ki pooblašča vlado Zedinjenih držav, da sme prevzeti vse inozemske ladje, ki se nahajajo po lukah Zedinjenih držav. Senatni odbor je k temu zakonskemu načrtu, ki je bil že prej sprejet v reprezentančni zbornici, dodal še dopolnilni predlog, ki prepoveduje ameriški vladi prevzeti kako ladjo, ki je v direktni posest) kake tuje države. Izvzete so samo ladje, ki jih vlada lahko odkupi. Predsednik trgovinskega odbora Baley je ob tej prilikj izjavil, da nobena izmed tujih ladij, kolikor jih je v ameriških lukah, ne pripada direktno vladi kake tuie dižave. namreč so vse z-.sebna last. Zakonski načrt je bil nato z dop-lnilom vred sprejet z 11 glasovi proti štirim. Nadaljnji dodatni predlog, ki ga je senatni odbor obravnaval, določa, da zakon o prevzemu tujih ladij ne more veljati za ladje, ki so prispele v Ameriko 60 dni pred R->oseve!tovo zahtevo po zaplembi. Predsednik odbora je k temu pripomnil, da ima ta d?ditni predlog namen, preprečiti, da ne bi bi'e prevzste ladje na podlagi sklepa, da je zakon že sedaj v veljavi. Tretji dodatni predlog ki ga ie obravnaval trgovinski odbor sennta. zahteva primerne, posto-p°">e s posadkami prevzetih tuiih ladij te določbe pa ne veljajo za osebe, ki so prokršile ameriške zakone, torej tudi ne za mornarje držav osi, ki so bili obdolženi sa'>otažnih dejanj. Nadomestilo za izgube angleškega ladjevja Xew Yoi*k 13. maja. d. Današnii ameriški listi objivliajo statistiko odbora za trgovinsko momaTico, ki izkazuje razmerje med trgovinskim brodovjem, ki ga je Anglija iz°-ubila v sedanji vojni in med novimi gridnjami. ki so bi'e medtem nar^č°ne. odnosno ki so že v delu. Po teh podatkih naj bi bilo 80 o/„ potopljenega angleškega trgovinskega brodovja v kratkem zamenjanega z novimi ladjami, ki so bile že naročene bodisi v Angliji bodisi v Zedinjenih državah, odnosno ki se že grade. Nadalje objavljajo ameriški listi vest, da je vojaški odbor v reprezentančni zbornici soglasno sprejel zakonski načrt, ki zabranjuje izvoz vsakršnega vojaško važnega materiala in surovin s Filipinskega otočja v državi osi. Protest newyorške evangelske sinode New York, 13. maja. d. Kakor poroča agencija Associated Press, se je newyorška evangeljska sinoda na svojem kongresu izrekla proti nameravani uvedbi ameriških konvojev za transport ameriškega vojnega materiala v Anglijo. Evangeljska sinoda je poslala predsedniku Rooseveltu poziv, naj izpolni svojo volilno obljubo, da ne bo dopustil. da bi se kdaj kak ameriški vojak moral boriti v tujih vodah. Za zaščito italijanskih in nemških mornarjev New York, 13. maja. s. Podpredsednik ameriškega odbora za zaščito v inozemstvu rojenih, Dalaci, je poslal pravosodnemu ministru Jacksonu pismo, v katerem protestira proti internaciji italijanskih in nemških mornarjev. Po njegovi sodbi so te aretacije izraz vojnega histerizma. Delaci pravi v pismu, da govori v imenu 15 milijonov organiziranih Američanov. Stavka v ladjedelnicah San Francisca New York, 13. maja. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz San Francisca je zaradj stavke strojnikov zastalo delo v 11 tamkajšnjih ladjedelnicah in dokih. 15.000 do 20 000 delavcev je ostalo brez dela. Oblasti so z močnimi policijskimi oddelki zavarovale počivajoče ladjedelnice. Ameriške ladje na poti proti Rdečemu morju New York, 13 maja. rs. Kakor poročajo ameriške agencije, je dobilo dvajset ladij nalog za plovbo v smeri Rdečega morja. Ladje bodo vozile vojni material za angleško vojsko na Srednjem vzhodu. Drugih dvajset ladij je dobilo nalog, da morajo biti vsak čas pripravljene za odhod. Po istih informacijah so ameriški državni uradi mnogo razmišljali o vprašanju zaščite teh ladij in njih moštva. Reden letalski prc»—t med Ameriko 11 Irsko Duhlin. 13 mala. rs. S 23. t. m. se bo pričel reden letalski promet med Foyne-sem (Irska) in Zedinjenimi državami. Italijanski tisk o ameriški politiki Rooseveltov Intervencijonizem ruši temelje Zedinjenih držav Rim, 13. maja s. Današnji '"talijanski listi opozarjajo pa dva govora- na Ameryjev goila Grčiji in bivši Jugoslaviji ter je iz tega izvajal potrebne konsekvence. Pappen se vrača v Ankaro Bukarešta. 13 maja s. Nemški veleposlanik v Turčiji ven Pappen je včeraj s posebnim letalom pristal v Bukarešti. Prispel je iz Berlina in je namen j 3n v Ankaro Admiral Darlan . pri Hitlerju Berlin, 13. maja. s. Kancelar Hitler je sprejel v prisotnosti zunanjega ministra Ribbentropa podpredsednika francoske vlade admirala Darlana. Zasedanje talnega konzistorija Vatikan, 13 maja s. V dvorani konzistorija je bil včeraj pod papeževim vodstvom v prisotnosti 21 kardinalov tajni konzisto-rij, na katerem so razpravljali o potrebah nekaterih višjih cerk%-enih ed;nic. Na tej konzrsitorialni seji je papež objavil imenovan ie petih novih škofov. Vatikansko mesto, 12. maja. s. Papež je včeraj prisostvoval tajnemu konzistoriju za imenovanje 4 novih škofov. Na konzistoriju je bilo prisotnih 21 kardinalov. Imenovani so bili naslednji škofie: Joao de Matha Amaral za amazonskega škofa v Braziliji, Virgilij de Valstagna, apostolski propovednik, za škofa v Carpiju. Teofil de Andrade za škofa v Nampuli (Mozambi-que), duhovnik Emerik de Treves za škofa v Titiaru. Nesreča panamskega parnika Bukarešta, 13. maja. rs. Panamski par-nlk »Pizzot«, ki je prevažal 2ide iz osrednje Evrope v Palestino, se je trideset milj od Konstance ponesrečil. Moštvo, obstoječe iz 28 mož pesadke, se je rešilo, Zgrešeni načrti namere so doživele polom na vojaškem in političnem področju Rim, 13. maja s Revija »Politica Sedale« objavlja članek, v katerem podčrtava Mario Appellius vojaški in politični razvoj sedanje vojne na podlagi načrtov plutokra-cij ter zmagovte realnosti držav osi. V članku pravi pisec, da sita imela Churchill in Bela hiša velik program, vsebujoč gigantski vojni načrt, ki bi se moral uresničiti v teku prvega četrtletja 1941 in čigar glavn; cilji so bilH naslednji: 1. premagati Italijo in Zlomiti os; 2. razbiti trojni pakt z oddaljitvijo Japonske od Berlina s pomočjo intrig v Moskvi; 3. ustvariti na Balkanu kontinentalno frento, na kateri bi morale vojske Jugoslavije. Grčije in Turčije prevzeti vlogo prednje straže velike angleške imperialne armade, dokler ne bi Roosevelif izpremenil Zedinjenih držav v orjaško tovarno orožja: 4 pregnati sile csi iz Afrike ter se po-služiti Afrike kot vel-kanskega oporišča za vojaško zavoiovanie Evrope preko Balkana. Italije in Španije. Potem ko pisec poudarja da si ie piluto-kracija preko tega gigantskega načrta na- dejala prizadet5 zelo hud udarec revoluoi-I ji, nadaljuje v svojem članku, da so se za uresničenje tega podjetja zedinile britanska plutokracija, veliki severnoameriški ; kapiital ter židje v velikanski blok, čigar cilje so odkrito napovedali. Po detajlira-nem zlomu posameznih faz tega načrta ter po vojaških porazi ki so jim jih prizadele sile csi na Balkanu in v Severni Afriki, nadaljuje člankar. je anglo-amerirki načrt tudi na poliričnem polju doživel popoln ' poraz in sicer zaradi stališča Rusije in Tur-| čije. prav tako pa zaradi tega. ker ni usr»e-j lo odtrgati Rima cd Berlina ter ni uspc'o izpremen:f; stališča Japonske napram troj-■ nemu paktu. Članek ^e zaključuje s poudarkom. da postaia medtem kc se borba nadaljuje, vse bolj ja^no, da je to borba f.ocialncga značaja, borba med plute krači jo ter protiplutokratično revolucijo. Glavni značaj borbe je gospodarski in socialni. »Novi socialni red br tisti k4 ho končni zmagovalec v vojni ta novi socialni red bo temeljil na organ^čni in permanentni udeležbi ljudstva pri vladavin: naroda ter njegovem sodelovanju za napredek. Tržaški glas o »belem mestu« Italijanski listi še vedno prinašajo članke o Ljubljani kot glavnem mestu najmlajše italijanske pokrajine. Mnogi novinarji so že obiskali naše mesto in vsak je povedal v svoje mopisu kaj toplih in lepih besed o njegovi kulturni višini — besed, ki kažejo razumevanje in pravično priznanje. Tudi Arturo Stanghellini, ki je objavil v »Piccolo di Trieste« z 13. t. m. daljši članek z naslovom »Obisk v Ljubljani, b^lem mestu«, se pridružuje množici teh ljubeznivih informatorjev. Duhoviti novinarski kramljalec začenja opis svoje poti v Ljubljano z anekdoto o neapeljskem kralju Ferdinandu, ki se je na svoji ponočni vožnji preveč gugal na slabih cestah in je zaradi tega ošteval inženirja. Le-ta se je izmotaval, češ, da Veličanstvo ni moglo videti slabe ceste, ko je vendar potovalo ponoči. A Ferdinand Bur-bonski se je dobro odrezal, češ, da se slabe ceste ne čutijo z očmi, marveč z r..... Tako nekako se je godilo tudi poročevalcu italijanskega lista, ko se je vozil z avtom v Ljubljano in je mogel z zadnjim delom telesa opaziti prehod iz dežele, kjer so odlične ceste, v deželo, kjer je bilo doslej preveč poskrbljeno za gimnastiko drobovja. Lažje je Pivki, ki kljub vsem carinskim ograjam veselo tihotapi pod zemljo svoje proteje in rake ter prehaja skrivoma v prejšnjo drugo deželo, da se tu kot Ljubljanica prismeje na dan. V Logatcu se že opažajo prvi znaki italijanske okupacije. Vojaki in zastave. Ti in oni imajo enak smehljal, ki jim ga dale svetloba celo ob tem deževnem dnevu. Vojakom se vidi, da so se že zbližali s slovenskimi kmeti, še bolj pa s kmeticami. Blažena mladina, ki se znajde pod katerim koli podnebjem — vzdihuje pisec — in ki prinaša toploto svojega domačega sonca, kamor koli pride. Poškodb, ki jih je prizadejal umikajoči se sovražnik, ni videti mnogo; najbolj še opaziš razne cementne ovire zoper motorna vozila. S temi cementnimi bloki so bile posejane ceste in ir.o-stovi, sedaj pa leže ob strani in nič več ne ovirajo prometa. Nato opisuje Arturo Stanghellini vožnjo preko velike, rodovitne ravni proti Ljubljani, koder tu in tam kakšen pogozden hribček z zvonikom na vrhu pričuje o skrajnem koncu Krasa. Kmalu se popotniku iz Trsta prikaže Ljubljana z gradom in nebotičnikom. Grad ga spomni rimske Emone, ki je bila sprednja straža Imperija ter je nadzorovala v strategičnem, političnem in kulturnem pogledu vse, k?.r je prihajalo s severa Evrope, bedeč tako nad najbolj neposredno potjo vseh invazij. Okrasni vzdevek »belo mesto«, kakor se Ljubljana po navadi imenuje, prihaja bolj kakor od barve hiš od prevladujočega značaja arhitekture, ki je jasna, zračna, snažna, obdana z vrtovi in s parki ter vsa potopljena v svetlo ozračje. Vzdržnost in tan-kočutnost arhitektonskih dekoracij, med katerimi kažejo barok, rokoko in novo-klasicizem svoje značilnosti v pravilni uravnovešenosti m.-d boječnostjo in pretirano sramežljivostjo, priča o čutu za mero, ki ga ima ta narod. Prav tako priča o njegovem urejenem in potrpežljivem delu, o mirnem, vendar pa trdnem in dobro dogorelem bogastvu, o njegovi zvestobi tradicijam, ki pa ne izključuje sprejemanja no-votarij in smisla za nekatere čez mero uti-litarne oblike. V nadaljnem opisuje sodelavec tržaškega lista naš nebotičnik in panoramo, ki se odpira z oken njegove kavarne. Med njenimi dobrotami in udobnostmi, s pogledom na vse strani sveta, na zasnežene gore in na daljna obzorja, je mogoče spajati živalsko ugodje z nebeškim in sprejemati s smehljajočo se svetloglednostjo odločitve in presenečanja zgodovine ... Sprejem posadke v Dolenjskih Toplicah Dolenjske Toplice, 13. maja Kakor drugi pomembnejši Kraji Ljubljanske pekrajine, so tudi Dolenjske Toplice dobile posadko italijanske milice, ki bo gotovo dalje časa ostala tu. Prva italijanska skupina je prišla v naš prijazni zdraviliški kraj že na veliko nedeljo. Bila je motorizirana divizija, ki pa je že po nekaj dneh nadaljevala pot proti jugu. Potem so se zdaj pa zdaj javili posamezni manjši oddelki, ki so prav tako nadaljevali pot. Pretekli četrtek pa se je pri nas ustavila večja edinica. 2e v sredo je prispel manjši oddelek, da preskrbi stanovanja. In ko je edinica prišla, so se moštvo in častniki z vljudnostjo brž prikupili domačinom in je zdaj lepa harmonija z obeh strani. V četrtek zjutraj je na občinskem uradu zaplapolala italijanska trikolora. Predstavniki uradov z županom so se zbrali pred občinsko hišo. da pozdravijo vkorakajočo milico. Okoli pol 12. ure je prikorakala vojska s fanfaro na čelu pod poveljstvom polkovnika. Defilirala je pred domačimi predstavniki v paradnem pohodu ter je pozdravljala po rimsko. Nato je gospoda polkovnika v imenu domačinov po italijansko pozdravil g. župnik, nakar se je g. polkovnik lepo zahvalil za izraze lojalnosti. Vojaki so nastanjeni v Sokclskem domu, dalje v prosvetni dvorani, v župnišču, pa tudi po zasebnih hišah. Častniki pa so razmeščeni po sobah, ki jih je v našem kopališkem okraju dovolj na razp^ago. Seveda so sobe v Kopališkem domu še nadalje na razpolago kopališkim gostom, ki se lahko nastanejo tudi po zasebnih hišah. Dolenjskim Toplicam se letos obeta prav živahna sezona. Ob tej priliki pa si dovolimo opozoriti na pomanjkljivosti iz prsd-prevratne dobe in to je vprašanje prehrane. Naša občina prej dolgo ni bila deležna nakazila krušne ali kake druge moke in je tudi zadnje nakazilo v aprilu bilo skromno. Občina Dolenjske Toplice je posebno pasivna glede pridelka žita in mora velika večina občanov moko kupovati. Prav malo je v občini kmetov, ki bi jim lastni pridelek zadostoval za vso letno prehrano. Še takih je malo. ki bi se sami lahko preskrbovali po več mescev Zato je tudi pri naj skromnejšem preživljanju ves pridelek kmalu porabljen. Na Blake se je vrnilo mirno življenje Bloke, 13. maja. Naše slavne Bloke so zadnja leta nekoliko izgubile na svojem slovesu, ki ga uživajo kot klasična domovina smučarstva v Evropi. Obmejni položaj je dccela spremenil njihov pomen. Zgrajene so bile velike vojašnice, razvijalo se je brezmoiorno letalstvo — skratka. Bloke so postale važno vojaško in strateško prizorišče. Vojna, ki je bliskovito šla čez naše kraje, je tudi na Bloke prinesla mnogo vrvenja. Že vse zadnje leto je bilo tod zelo živahno, saj so vojni obvezniki prihajali in spet odhajali. Vojni dogodki pa so sprožili nekatere prav tragične pripetljaje. Ko je nastal umik, je prišlo na Runovskem. nedaleč od Nove vasi, do medsebojnih prask in je na veliki četrtek obležal eden izmed naših vojakov mrtev, drugi pa še leči svojo nevarno rano. Velike vojašnice na Blokah so v prevratnih dneh postajale torišče nekaterih grabežljivih elementov. Ko je nato prispela italijanska vojska, je bil red seveda kmalu vzpostavljen in pričele so se preiskave, da se nepošteno prilaščeni plen izroči oblastvu. Zdaj je na Blokah vse v najlepšem redu Italijanski topničarji in karabinerji prav dobro izhajajo s prebivalstvom. Se venomer se pa dogajajo nesreče z orožjem ali razstrelivom, ld je bilo v prevratnih dneh razmetano tudi tod okrog kakor po raznih drugih krajih. Otroci so našli bombe in sta bili poleg drugih nezgod že dve smrtni nesreči. Šele prav nedavno je nekemu 20-letniku v Škrabčah granata raztrgala nogo. Ti žalostni dogodki naj bi bili pač prebivalstvu v svarlo, da se ne igra z najdenim razstrelivom. Posebno pa naj starši pouče otroke, da ne bodo na paši ali pri igranju uganjali nepremišljenosti z vQjaškimi stvarmi, ki jih bo- do gotovo še kaj našli po tukajšnjih krajih. Bločani, znani po svoji marljivosti in po stremljenju za napredkom v kmetijskem gospodarstvu, se letošnjo pomlad zelo trudijo, da obdelajo čim več plodne zemlje. To se jim je v veliki meri posrečilo. Uspeh bi bil še večji, če bi ne bilo znanih nevšečnosti z vprežno in delovno živino. Ta in oni gospodar je še vedno zdoma, iščoč konja ali vola. Kakor je torej videti, kratkotrajna vojna zadala bloškim krajem precej škode. Toda sedaj se bo takoj vse razvilo v zadovoljen obstanek prebivalstva. ki želi čim cžjih stikov z Ljubljano in bo odslej soet radevoli® sprejemalo v svojo sredo poleti letoviščarje, pozimi pa smučarje. Vangčingvej za razbremenitev japonske vojske Tokio, 13. maja. s. Japonski listi opozarjajo na važnost ojačenja Vančingvejeve vlade, ki je porok za mir in red na svojem ozemlju. V Nankingu so baje pripravljeni razbremeniti veliko število japonskih čet, ki bi se nato lahko porabile v drugih odsekih in zrušile omajano čungkinško vlado. Formoza japonsko izhodišče proti jugu šanghaj, 13. maja. d. Tukajšnji listi objavljajo izjavo japonskega generalnega guvernerja na Formozi admirala Kiyoshija, ki je baje izjavil, da je Formoza poklicana, da postane srce japonskega razmaha proti jugu. (NSERIRAJTE V »JUTRU"! Kako je bilo in kako je sedaj v Beogradu Strahovito bombardiranje Beograda dne 6. aprila zjutraj in nepričakovano naglo razsulo jugosiovenske vojske v naslednjih dneh bia ze dobršen me^ec dni za nami. Mars. komu m.rda ta rok m zad sto v-al, da bi se bil zavedel vzročne zveze med ooOjim. Prvo kakor drugo uam je v spomina kak„r dvojca nedoumljiv.h, apjiva-lipt.e-no groznih dogodkov, ki jima šele iščemo razlage in še.e ugibaje skuhamo izmeriti njiju stvarni pomen. Zato bo citat elje zanimal članek, ki ga prinaša ->11 Piccolo« izpod peresa Maria Nordia. Za tiste, ki ga v izvirniku niso brad, posn^r-mamo najvažnejšo vsebino. »Pokora in opomin,« pravi Mario Nor-dio, »tako so Nemci imenovali svo.,e bombardiranja dne 6. apri.a in nas ednj h dni. In takšen se nam tudi zdi v svoj.n strašnih nasledkih. Nikoli ne bo moji dovo j glasno poudarjati. da gre prav tej b isko-viti zračni akciji Reicha zas.uga za to. da je bila vojna morda odločena že v teh prvih dveh urah ognja in železa in je bilo rešeno življenje neštetih italijanskih in nemških vojakov. Danes to lahko trdimo z vsem poznanjem rtvari. Ko bi bil mogel srbski generalni štab dovršiti splošno mob lizaciio in začeti operacije v naprej dolooenih odsekih. bi se bili utegnili dogodki drugače zasukati. Koliko krvi in kol.ko žrtev bi bilo to pomenilo za sile Osi! Pred seboj smo imeli vražje ozemlje, trdovratnega sovražnika in obrambni sistem najnovejšega datuma, naslonjen na utrdbe, smrten:sne v svoji sodobnosti. To dokazuje cg od na licu mesta, ki so ga izvršili naši vojaški tehniki in ki docela potrjuje točne podatke naše informativne službe. V loga"kam odseku na poti pr ti I.jubljani in ni strmem Kamcnjaku re-vemo od Sušaka bi mogli nastati sila hudi in trdovratni boji, ki bi najbrž prekašali boja na Krasu v prejšnji vojni. Po teh uvodnih ugotovitvah opisuje M. Nordio prihod v Beograd. Ker so vsi prejšnji m.stovi porušeni, se je treba poslu/i ti enega izmed dveh mostov, ki so jih zgradili madžarski pionirji od Zamena in od Pančeva; eden je dolg 1250 m in posvečen osvejitelju Beograda generalu von V/eichsu. V vodi Save in Donave še opaziš ostanke vlačilcev in man.ših ladij. ki so bile zadete ob bombardiranju bivše prestolnice. 2e pogled na te ostanke in na razrušene mostove-velikane vzbuja gledalcu privid vojnih grozot. Ko stopiš onkraj reke na beograjska tla. vidiš vrsto nizkih hiš, ki so ostale čisto cele. se ti zdi. da razdejanje Beograda vendar ni tako hudo. Ko pa greš malo dalje. se podoba zelo izpremeni. Od visokih enonadstropnih hiš, ni ostalo drugega kakor kup podrtin. Zdi se. kakor da je mesto zdramil iz spanja izredno močan potres. Slika potresnega razdejanja bi bila popolna, če ne bi v bližini razvalin stala p : Iop;a. ki so do malega nepoškodovana. Na splošno je videti, da so nekatere četrti ortale ohranjene, medtem ko za drugimi ni ostalo drugega kakor mogočni kupi apnene sipine. Mnoge hiše, ki so bile zadete od b mb. so se sesule na cesto; obenem z razvalinami zidov opaziš na kupu zmes razbitega pohištva, vrat in oken. v vsem Beogradu so vsaj tx>pokale šipe, če že niso bile docela razbite. Neizprosno in precizno je bilo delo nemških »stuka« aparatov na ministrskih poslopjih v ulici Miloša Velikega. Niti ena bomba ni padla ne da bi bila zadela. Palač prodsedništva ministrskega sveta, notranjega in finančnega ministrskega sveta ni več. Vojno ministrstvo kaže samo še nekaj ožganih zidov, prav tako po?lopje generalnega štaba. Vojaške akademije in Vojne šole. Uničeno je Narodno gledališče. razdejana centralna prometna žila na Terazijah, od starega kraljevskega dvora so ostale razvaline. Muzeju kneza Pavla so sicer bombe prizanesle, ni pa mu prizanesla drhal, ki ga je vsega cplenila in opustošila: izginile so premnoge umetnostne in zgodovinske dragocenosti. Ohranil se je en sam hotel: »Majestic«. Izmed drugih je »Bristol« zadela enaka usoda kakor sosedni kolodvor; »Srpski kralj« je zgorel in se sesul; ostale so samo razvaline, ki segajo v višino prvega nadstropja. Skupine srbskih vojnih ujetnikov neugnano delajo na ulicah in cestah ter odstranjujejo z njih kupe podrtin. V zraku se še vedno čuti vonj pogorišč, s katerim se meša turobni smrad razkrajajočih se trupel. Ponoči ima razdejani Beograd fantastično sliko. Po praznih ulicah (po 19. uri ne sme več biti nihče na ulici) krožijo samo oborožene vojaške patrulje. Nordio sodi. da ne bo nikdar mogoče dognati natančnega števila človešk.h žrtev beograjske katastrofe; premnogi podzemski prostori bodo za vedno skrili svojo skrivnost Verjetnostni računi o številu mrtvih se gibljejo okro* števila 15.000, kar v primeri s številom prebivalcev razdejanega mesta ni pretiran j, to^a pomisliti je treba, da so po prvih napad.h cele reke ljudi odtekale iz gorečega mesta. Nordio sklepa prvi dopis iz Beograda z besedami, da so te številke s človeškega stališča bolestne, z vojaškega pa pomenijo samo to, da so prve dramatične ure katastrofalnih napadov že odločile vojno in da zaradi tega, ker objokujejo vojno Beograjčan:, ki so jo želeli, ni treba žalovati za žrtvami tisočem in tisočem italijanskih in nem:k.h mater ... V drugem dopisu se Viača Nord o k nekaterim p.drobnostim beograjsie katastrofe. Posebej poudarja, da je bilo premalo poskrbljeno za letalsko protiobram-bo in da so bile priprave za naglo pom č pri požaru nezadostne. Pozneje je mes o zapustilo toliko ljudi, da ni bila več m -goča ne gasilska in ne sanitetna služba Prvi večeri v vojni so imeli grozljiv videz, saj skoraj ni bilo v središču mesta ulice, kjer se ne bi dvigal kvišku visok plamen požara. Zdelo se je, da so vrnii časi, ko je Evgen Savojski ob ega str.ro turško trdnjavo na tleh današnjega Beograda. Nato je priš!a druga šiba b"žja: plenjenje. Iz nižin mesta je prodrla drhal Iz nezastroženih jetnišnic so pobegnili kaznjenci. Pridružili so se pohlepnim roparskim tolpam ciganov, ki jih je zvabil v nesrečno mesto skrivnostni nagon ropa-ric, vehajočih mrhovino Mesto je bilo skozi šest dni izročeno v plen roparski dr-hali. Tolpa je praznila trgovino za trgovino. stanovanje za stanovanjem Se danes ne najdeš v beograjskih trgovinah niti mrvice blaga: ne ene cigarete 'n ne ene razglednice Ponekcd se je drhal sprla za kakšen predmet in marsikdo ie pri fern izgubil glavo V tem ča?u ni bPo tudi ne luči in ne vode Sele 12. aprila, ko so v mesto vkorakal« nemške čete in dan nato vojska generala Weiehsa. ie prenehalo s+-ašno brezvladje Zas-dbena vojski ie r>-^trelila roparie. ki i'h je bi'a zasačila. in vzpostavila red. Nordio pristav- lja, da je bilo — kakor koli manj hudo — kaznovano na podoben način samo še Sarajevo, ne samo zato, ker je bil tu sedež vrhovnega vojaškega poveljstva po naglem umiku iz Beograda, marveč tudi zato, ker so hoteli Nemci »poravnati star račun zaradi zločinstev in spletk, s katerimi je Sarajevo L 1914 zanetilo svetovno vojno«. V Beogradu se je začelo obnavljati življenje. Ulice in ceste se vedno bolj sproščajo prometnih ovir, ki so nastale zaradi razvalin in bimbnih lijakov, ter se odpirajo prometu. Neštete skuVne ujetnikov delajo pod stražo nemških bajonetov na razvalinah in še ved io vlačijo izpod nj h trupla žrtev, večkrat v prisotnosti prestrašenih svojcev. Največja oaza miru so še Dedinje; tu je mogoče pozabiti za hip vojno in njena razdejanja Med zelenimi griči vidimo dvore kraljeve rodbine Kraljevski dvor je ves obdan z globkimi kraterj!-liiaki bomb Oplazila ga je samo e^a b mba, vendar mu ni prizadejala občutn:h poškodb Druga ie treščila v podzem^k' hodnik, ki ie spajal kralievrto dvor z bližnjim dvorcem kne».a Pavla Tu je poginila de-setorica vojakov, ki so se mei obstrelie-vanjem vani zatekli Toda kar so pusti'e bombe, tesa ni pustila drha1 ki je vd-la v kraljevski dvor in odnesla, kar se 1e dalo. Popolnoma nedotaknien ie »Beli dvor« kneza Pavla Ni bil obstreljevan: samo v park je padla neka b~mba Tudi v notranjosti je vse na svojem mestu: ost^e so dragocene podobe Camletta C^ria^ra, Pous-ina in drugih ki j;h ie tolikaj čislal pr os veti jeni knez. prav kakor porcelan in drugi dragoceni predmeti, ki so "bdaiali njegovn bivališče. S^dai le v tem dvorcu sedež visokega poveljstva za-sedbeno vojske. Ob koncu poroča Nordio o voiašk' počastitvi. k? so jo poveljniki voi-k csi izvršili na Avali. na grobu ne-nane^a vojaka (»Piccolo« prinaša tudi sliko, ki kaže. da ie Me5trov;čev veličastni" hram ostal n<*do'aknjenV Izmed osrnerih mater — simbolov iugo^vanskih tr^kravn — bo smela, kakor sklepa urednik tržaškega lista, ostati na svojem me*tn in ža1^-vati na erobn neznanega vojaka samo še ena: srbska mati... Zakaj padajo brmbe na Sueški prekop V vrsti vsakdanjih poročil o letalskih napadih beremo zadnji čas večkrat tudi kratka poročila o bombah na Sueški prekop. V zvezi si tem utegne zanimati daljši članek, ki Ca je nedavne napisal v rfekem dunajskem dnevniku dr. Ervin Stran ;k. Tako'e je opiral današnje življenje v znamenitem mestu Ismailiji ob Sueškem prekopu in o ogromnem premoženju, ki ga je ta znameniti prekop donašal delničarjem: Kakor temno modra časa iz safirov in opalov se v nedosledno širino boči nebo nad lenim vodovjem jezera Timsa. Široko se razliva sončna 1uč in toplota na ulice mesta Ismailije. Ona spreminja uradna poslopja, hotele in vile med cvetočimi parki v svetle tvorbe, kakor da jih je ustvarila sla "č: carjeva roka. Svetle belino obkrožajo platnene streho kričečih barv, rdečkastih, rumenih ali zelenih pasov. Pod njihovo udobno zaščito strežejo mednarodni natakarji z mednarodno nevsiljivostjo na kavarniških terasah z rosoljo. sladoledom in sadnimi očkovi. Toda v tistih udobnih, pletenih naslonjačih s celimi ducati blazinic .-e razoregajo zdaj lc redki gostje. Število civilnih gostov upada. Koliikor se pokaže novih obrazov, so to sami ozki angleški profili, ki jih Ismailija nikoli ni rada videla. Vsa tradicija tega mesta je v nasprotju z vsem, kar je britskega. Mesto se imenuje, kakor je to pač želel polit:čno spretni gospod Lesseps. po paši Ismailu. ker je Lesseps upal, da si bo na ta način prido-bi-1 pri njem isto naklonjenost, kakršno ie užival pri njegovem predniku, velikem pospeševalcu načrta za gradnjo Sueškega prekopa. pri Said-paš\ Tc mesto je nastalo iz proriangleške tendence. Biti bi moralo svobodno, od vseh držav na svetu stxštm-ano in od nobene obvladano. Orw naj bi bilo središče uprave Sueškega prekopa. Tista leta, ko je trgovina cvetela, so vedno številnejši ladijski prevoz: po kanalu prinašali kopice denarja in zlata, tolikanj, da so bile presežene najdrznejše sanje prvotnih finančnikov Sueškega prekopa. Tedaj se je začel razvijati v Ismaii;ji sijaj, ki je pač lahko tekmoval z eleganco evropske riviere, s sezono v Kairu in z gosposkim vrvežem v Bejrutu. Tudi tedaj, ko so italijanske vojne ladje plu'e pc Sueškem prekopu, da bi podprle borbo R;ma proti Abesiniji. je Ismailija dalje veseljačila. Izsiljcvalna tarifna politika Sueške družbe je žela ob itfeh prevozih velikanski dobiček. Nič manj kakor 137 milijonov lir je morala Italija plačati dajatev. In ko se je hotela upreti to!;kšnemu izkoriščanju, se je zadeva sicer obravnavala novembra 1938 na seji Sueške družbe v Parizu. Nekateri plačani članki so razpravljali o možnosti padca tarif, toda istočasno je bil na borzi uprizorjen padec deln;c družbe Sueškega prekopa. In ko so delnice »padale«, tedaj seveda upravni svetniki »pri najboljši volji« niso mogli ničesar več izpremeniti — in je zato ostalo vse pri starem. To se pravi: upali so. da bo vse pri starem ostalo, kakor je to bilo dotlej, z različnimi izrednimi povračili in plačili. Dohodki so se že dolgo držali na trikratni višini vseh izdatkov, potrebnih za čiščenje prekopa, za službo krmarjev in za plačevanje uredništva. Kar je bilo upravnih in nadzorstvenih svetnikov, je vsak prejemal letno 325.000 francoskih frankov, k temu še dvaodsitotni delež na čistem dobičku, kar je n. pr. v letu 1936 vrglo lepo vsatco 12.51 milijona frankov. Pri vsem tem razmetavanju kapitala so delničarjem — bilo jo 800.000 delnic po 250 frankov — izplačevali dividende po 30 do 40 odstotkov. Nekega dne pa je britanska gamizija, ki že dotlej ni bila neznatna, dob;la precejšnja oiačcnia. Prispele so angleške vojaške misije, zahtevale so izgradnjo vodnega letališča. skratka, nastati je morala velikopotezna letalska baza. Zdaj niso prebivalci Ismai-lijo nič več dvomili, da njihovo mesto poslej no bo več trgovsko, marveč strateško oporišče kapitala z za pada. Če se zdaj dogaja, da letala osnih sil vključujejo tudi Suez v svoje področje in če treskajo bombe ob prekop, tedaj pač gre za sodbo podjetju, ki je bilo po svojih določilih izprva določeno kot »kozmopolit-ska naprava v službi vseh pomorskih narodov«. Toda »Compagmie universelle du canal maritime de Suez« je pač vedno bila nasprotje te lepo fraze. Vodili so jo izkoriščevalci, a delničarji in upravni svetniki ........i -m—n—r "---^^^^^^ so nagrabili ogromne kopice denarja. Zdaj, ko je vojna med osmima silama in Anglijo ohromila Suejki prekop, se je prav hitro pok a. zaLa silna zapravljive si: te družbe. Že po nekaj mescih ni bilo nobenih prihrankov več. vsa gotovima je bila razfrčkana V Isimailiji, kjer ima vsak sedmi prebivalec svoj obstanek v službi pri Sue tki družbi, je danes brezposelnost in potrtost. Blizu 30.000 ljudi, ki s"> bili v službi prekopa, je prejelo zadnje rneoee odpoved. Izja'0*-vilo se jc upanje, da bo mogoče pridobiti denar s povišanjem prevoznih tarif. Egiptovski finančni minister je odkrito pove- dal: Sueška družba potrebuje moratorij; poslednji denar, ki ga je še premogla, je bil na angie.ko željo »prostovoljno« dan na razpolago za zgraditev vojaške ceste od Ismailije do Sueza. Zdaj so blagajne prazne, podjetje gospoda Lessepsa je baokretno. Nad Ismailijo se blišči sonce, v vodovju jezera Timsa se zrcali vrsta beiih raz-konih vil kakor kdaj prej. Toda pleteni naslanjači po kavarniških terasah zevajo v prazno in ljudje hodijo pobiti okrog. Pričelo se je veliko čiščenje. Iz italijanske zgodovine: Usodna razcepljenost malih držav Kazalo je, da gre Italija svetli dobi trajnega miru naproti Toda resnica ni bila tako rožnata Preteči obiaki so se začeli zbirati na italijanskem obzorju Bogastvo je zavedlo prebivalstvo k prefinjenosti. pomehkuženju in razvajenosti. orožje pa je bilo prepuščeno najemnikom, stoprav v dobi, ko bi bila morala biti Italija pripravljena na največje žrtve da bi zavrn la poželenja obeh velikih monarhij. Francije in Španije. Ti dve sta s-ožno prežali, kako se bostta lahko razbohotili. Nezaupljivost in ljubosumnost nista dali italijanskim knezom, da bi ubogali svrrila znamenitega državnika Macchiavelija. ki j je edini pregledal resno stanje Italije Po i svoji politični bistrim je dobro poznal izkušnje iz zgodovine. Vedel je da države, ki dosežejo blagostanje in moč. morajo, če se nočejo zadušiti, kakor se zaduši drobno rastlinstvo pod gostim vejevjem, zavarovati svoje meje, sicer bodo razkosane aLi vsaj oslabljene. * Tisti dan, ko so italijanski knezi skušali v Lodiju in Bagnolu zavarovati svoje prestole s tem, da so učrvrstiii ravnotežje italijanskih . držav, so v resnici p dpisaa lastni propad, še več. propad It-lije, ker so končno zavrli proces zedinjevanja, po katerem je hrepenela Italija, kar je dokazal postanek proticesarskih, pristno italijanskih mestnih komun in potem prehod h signorijam, nakar je hotela Italija iz lastne sile ustvariti načrt zedinjenja. Da bi se položaj še bolj zapletel, sta se primerila v drugi polovici 15 stoletja dva velevažna dogodka, ki sta omajala temelje italijanskega napredka. Prvi tak dogodek je bil razrast turške oblasti, ki je italijanskim pomorskim mestom zaprl poti v vzhodno Sredozemlje in je porušil italijanske kolonije v Levantu. Drugi dogodek pa je treba v pretežni meri pripisati Italijanom: našli so nove pomorske poti in odkrita je bila Amerika, ki je oomen Sredozemlja potisnila brž v ozadje. Tak politični in gospodarski propad Italije v zgodnji dobi 16. stoletja je v veliki meri koristil velikim monarhijam. Italija je postala s krvjo prepojeno bojišče tujih vladarjev in je v veliki meri prišla pod njihovo nasilno oblast. Francoski kralj Karel VII. je izkoristil neslogo italijanskih držav in je začel v letu 1494. vpadati v Italijo. Njegov »sprehod« no vsem Apeninskem polotoku je bil lahkoten in so njegovi sodobniki res lahko pisali, da je vojno dobil s kredo. To je bil pač očiten dokaz, kako je Italija opešala. Zgledu Karla VII. so sledili njegovi nasledniki in Spanci, ki so se prav p>osebno zanimali za Sicilijo in Neapelj. Tako je usoda Italije postala politična igrača tujih velesil. Ko sta padli aragon-ska oblast v Neaplju in vojvodstvo rodbine Sforza v Milanu, se je znašla Italija na severu in na jugu med čvrstimi vijaki tujih siL Da, posamezne italijanske države so padle tako daleč, da so se zavoljo medsebojnih spopadov zvezale s tuici. Pa-peštvo je v tem pogledu prednjačilo Papež Julij II. se je pridružil zvezi cesarja LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave: ob 16., 18. in 20. uri Rina Morelli, Gino Cervi, Luisa Ferida SALVATOR ROSA Prekrasna zgodovinska pustolovščina romantične dobe KINO MATICA — tel. 22-41 KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes poslednjič VITEZ iz KRUJE. FIlm o bojih albanskih komitašev za svobodo. — Doris Duranti, Antonig Centa, Guido Celano. Maksimilijana in francoskega kralja Ludvika XII., zvezi, ki je biia naperjena proti Benetkam proti edini driavi v IiaLji, ki je še oiuaniia res kraljevsko neod is.iost in je razpolaga:a s primerno silo. Treba je kajpada priznati, da je nekaj takega, čemur prav.mo narodna zavednost, tu in tarn moglo strniti italijanske sile v enoten blok proti vpadajočemu sovražniku. Res se je prav isti papež Julij II. prvi vpregel v »Sveto ligo« (1511) proti Franciji in je prvi zagnal bojni krik: »Ven z borb ri!« Toda učinek je bil slab in ja kočljivo st nj? le še podaljašal. Italijanske sile so bil > že preveč oslabljene. Vprav papeštvo je pridobilo zelo žalosten s oves zaradi razuzdanega življenja papežev in njihove okolice. Naiodvratnejše reči si je P?č dovoli papež Aleksander VI Borgia Zaman je proti njemu dvigal svoj preteči glas skromni samostanski brat Gerolamo Savonarcla. Tuje vojike so lahko dalje poplavljale Ita^-lijo. Ko se je pričel med Karlom V. in Francem I. krvavi francosko-habsburgovski dvoboj za prvenstvo v Evrop., je Itaiija spet bila nesrečno bojišče in je utr eia strašne rane. Savojska oblast v Piemontu je bila skoraj docela uničena. Savojski v j-voda Emanuel Filibert pa je ostal kot general v španski siužbi zvest oni tradiciji orožja, ki ni bila v Italiji nikoli prekinjena. Bojevniške vrline niso zamrle, ostale so tista dedščina. o kateri je Mac-ehiavelli po stihih pe~nika Petrarke prerokoval, da bo neko! spet vstala in pregnala barbare z italijanskih tal. Na žalost se dediščina bojevniških vrlin ni uveljavljala nad tujci, marveč se je drob:Ia v oslabljeni narodni zavednosti, v nesložn^-sti, v moralni propalosti in v najemniški odvisnosti na vse konce in kraj? Veliki kondotierji so vsekakor povsod na svojih pohodih pokazali mnoso drznosti in vojaških spodobnosti. Toda vs° kai drugega, kakor kondotierji, je bil vojvoda Emanuel Filibert. Ko so tuje čete dirkale po Italiji in jo pustošile z napadi in nasi ji. je bil Rim v maju 1527 prepuščen veo dai najhujšim nasiljem. Papež, zaprt v Ange sk, grad, ni mogel od nobenega zaveznika dobiti pomoči. 2e sam primer kaže, da so b;le zdrave sile italijanskega naroda precej i črpane. In vendar nam nekateri prizori po bk-skovo pokažejo, da italijanske vrline nikakor še niso docela propadle. Obupni odpor pri Firenzi (1350) in potem pri Sieni (1535) nasproti španskim zatira cem je mahoma živahno osvetlil žalostno podobo takratne Italije. Junaštvo in i-kušenost Em> nuela Filiberta, ki si je pod tujcem pr boril priznanje zavoljo odličnih sposobnosti ter je bil povišan v generala, sta nepob tno dokazali, da v njegovem roiu še živi čil duh. Dne 10. avgusta 1557 je ta Savojec odločno zmagal nad Francozi pri St. Quen-tinu ter jih prisilil k miru, ki je bil sklenjen 1559 v Chateauu Cambresisu S tem je bilo zaključeno prvo obdobje francocko-habsburških borb in si je Avstrija začasno priborila premoč v Evropi. S to mirovno pogodbo je zadela italijanske dežele naslednja usoda: Francija je d~biln mej-io grofijo Salluzzo pod pogojem, da Emanuelu Filibertu vrne savojsko oblast. Španija je dobila Lombat-dijo in vrsto me^ ;n pristanišč. neapeljsko območje. Si"i"ijo in Sardinijo. Na ta način se je španska oblast končno vgne^dila v Italiji Nas^op^a je doba najhujšega nereda v državni upravi in finančnem gospodarstvu. KnHnrni pregled Italijanski slavisti Prof. Luigi Salvini Te dni se je mudil v Ljubljani prof. dr. Luigi Salvini, ki mu dolgujemo Slovenci hvalo za mnoge usluge imenu in glasu našega slovstva v Italiji. Njegova knjižica ^Liriche slovene moderne« je vzbudila v italijanskih književnih krogih pozornost. Marsikatera izmed tu objavljenih pesmi bo sprejeta v šolske antologije in tako dostopna italijanski mladini. G. L. Salvini je objavil v reviji »La Routa« za ma-avgust 19-19 celo antologijo slovenskih, hrvaških in srbskih pesnikov in prozaistov. Seznanjal je javnost z našimi pesniki v »Rasse-gna italiana«, v i-Circoli«, v »Meridiano di Roma« in drugje. Bil je večkrat med nami in se spoznal z našimi pesniki in umetniki; v njegovem stanovanju v Rimu vise originali Jakopiča, Jakca, Pavlovca in drugih. V njegovi knjižnici so mnoge slovenske knjige. S svojo izredno delavnostjo ln nadpovprečno učenostjo, s svojimi odličnimi zvezami in vplivnim službenim položajem (g. prof. Salvini je sedaj inšpektor Zunanjega Ministrstva v Rimu), je mog'd in more vodno zastavit' za našo kulturo svojo besedo in dati o nji avtentične informacije. Luigi Salvini ni samo slavist, marveč tudi specialist za ugrofnske študije, poliglot. literarni kritik esejist, publicist, pes-^.rm-ojn^c. K'j'.ib temu. da je še nik in p^ mlad po šte fM-t že levit 0 tig n razprav, živ HI in prevodov. P.vn.v;, ga do.ij i! Fin-M. "Ijih Izredno težki jezik tako obvladuje, da je kot finski pesnik prejel nacionalno nagrado; poznajo ga Estonci in Letonci prav kakor Madžari in Ukrajinci, medtem ko je v Bolgariji poleg prof. E. Damianija morda najbolj znani italijanski specialist za njihov jezik in literaturo. Luigi Salvini je ravnatelj zbirke >11 Mondo d'oggi«, v kateri izhajajo zborniki o posameznih deželah in narodih. (V >Jutru smo že prikazali zbornike o Bolgariji, Madžarski in Letonski.) Vsaka knjiga ima uvod iz njegovega peresa, pa tudi med avtorji posameznih pregledov ga večkrat srečujemo. Zbirka >11 Mondo d'oggi« izhaja pri Edizioni Roma. Prav tako je Luigi Salvini ravnatelj vzorno opremljene zbirke »Le stelle d'Orsa«, v kateri so izšli v njegovem prevodu in z njegovim uvodom »Narratori bulgari«. Mladi erudit ln pesnik si je z velikim zanimanjem ogledoval nove slovenske knjige in se zanimal za delo posameznih slovenskih pesnikov. Piscu teh vrstic je dal informacije o nekaterih svojih najnovejših spisih. Tako je nedavno izšla v Rimu zbirka njegovih prevodov iz slovenske, hrvatske in srbske poezije »Le canti de ville«. Izšla je v »Edizioni della Cometa«. najboljši zbirki sodobne italijanske poezije kot prva knjiga prevodov. V nji so objavljeni prevodi nekaterih pesmi Murna, Aleksandrova, O. Župančiča, Alojza Gradnika, P. Golie, Antona" Vodnika in M. Klopčiča. Upoštevane so bile pesmi, ki Imajo estet.-sk^-pesniški pomen tudi po kvaliteti prevodov. Pri Valacchiju je izšlo pred dnevi novo delo neumornega g. Salvinlja: 350 strani obsegajoča antologija sodobnih ukrajinskih pripovednikov. Je to prva antologija te vrste sploh. Zastopani so večidel pripovedniki iz sovjetskega dela Ukrajine, pa tudi emigrantski avtorji, že sama Izbira del je zastavljala težkoče, kaj šele prevajanje, tem bolj, ker ne obstoji ukra-jinsko-italijanski besednjak, a tudi v drugih jezikih so priročniki za ukrajinščino redki. (Prvo italijansko slovnico ukrajinskega jezika je izdal pred nekaj leti tovariš g. Salvinija na neapeljskem Istituto orientale E Onatzkyj, avtor »Studi di sto-ria e di cultura ueraina«, s Salvinijevlm prevodom; obe knjigi je kot edino v bivši Jugoslaviji prikazalo »Jutro«.) Tako je Luigi Salvini pionir slovenske in ukrajinske literature v Italiji. Sedaj pripravlja za natis antologijo češke in slovaške religiozne lirike od prvih svetovaclavskih začetkov do Brezine in do V. Renča; zbirka izide v kratkem v založbi »Primorcelliana«. Slavica Luigi Salvinija naštevajo v zadnjem času daljšo vrsto proznih in pesniških prevodov iz slovenske, hrvatske, srbske in posebej še bolgarske literature, dalje članke in kritike o raznih novih slovstvenih pojavih. Izdal je tudi krajšo zgodovino bolgarskega slovstva, ki pa je izmed dosedanjih italijanskih poizkusov najpopolnejša. Iz ugrofinskih študij prof. Luigija Salvinija izide pri »L'Europa Orientale« cela knjiga literarnokritičnih esejev in člankov o finskih in madžarskih književnih pojavih. Omeniti je tudi njegovo kratko zgodovino estonske književnosti, ki je prva te vrste v Italiji. S srčnimi simpatijami in z velikim zaupanjem gleda Luigi Salvini, ta izredni predstavitelj italijanske inteligentnosti, občutljivosti in umetniške tenkočutnosti, učenjak in pesnik, človek sanj ln človek akcije, v bodočnost italijansko-slovenskega sodelovanja. Prav on je med prvimi v Italiji, ki so dali temu.cilju dragocene izpod-bude ne le na čisto teoretičnem polju, v nezainteresirani učenosti — to so delali tudi nekateri drugi — marveč, prav kakor starejši slavist prof. U. Uiteani, na področju konkretnih stikov in dejalnega zbliževanja. Salvinijevo delo za slovensko kulturo ne bo pri nas nir 1 jeno. Razstava »Slovenskega lika« Lojze Perbo: L'ultimo viatico — Zadnj popotnica V sredo. 14. t. m. ob pol šestih zvečer se bo v I. nadstropju palače Bata otvorila deveta razstava umetniškega kluba »Slovenski lik«, ki ga je ustanovil eden izmed pred sta viteljev povojne slovenske umetnosti prof. France Kralj. Za sedanjo razstavo je značilno, da je prva. ki bo v novih razmerah nadaljevala z vojno pre- trgano vrsto umetnostnih razstav v našem mestu. Z druge strani je značilno to, da predstavlja slovenski kulturni javnosti nekatera še neznana imena iz naše najmlajše umetniške generacije. Razstavili bodo prof. France Kralj, Milena Dolgan. lojze Perko, Ivan Štrekelj in Vladimir Jakič. V celoti bo razstavljenih ======== »JUTRCk št 114 ■ Kronika Vseuč. prof. dr. Rado Kušej na zadnji poti - Sreda, 14. V. 1941 - Italijanski tečaj xhl Ljubljana, 13. maja. Lepo in dostojanstveno je bilo zadnje slovo prorektorja ljubljanske univerze dr. Rada Kušeja. Ze kmalu po 2. uri so se začeli zbirati pogrebci in do napovedane ure pogreba je bilo zbranega že polno odličnega občinstva. V kapelici sv. Jožefa je ležala krsta s pokojnikovim truplom. Na krsti in ob njej so bili venci sorodnikov in ožjih prijateljev pokojnikove rodbine. Točno ob 15. so prinesli krsto z zemeljskimi ostanki pokojnika pred kapelico na 2alah. Oo. frančiškani so opravili svoj prvi blagoslov, na govorniški oder pa je stopil rektor univerze g. dr. Matija Slavič. S smrtjo dr. Rada Kušeja — tako je govornik uvedel svoje poslovilne besede — se je zrušil eden izmed stebrov ljubljanske univerze. Ze pred njeno ustanovitvijo se je pokojnik znanstveno udejstvoval, tako da je zasedel mesto rednega profesorja cerkvenega prava popolnoma pripravljen. Njegova učbenika, ki sta izšla med prvimi, to jasno dokazujeta. Pa tudi sicer je bilo njegovo znanstveno delo plodno. V času, ko je bil pokojnik rektor, je dobila ljubljanska univerza najvišje dotacije. Kot predstavnik akademskih oblastev in prav tako kot profesor se je vedno trudil, da se povsod uveljavita resnica in pravica. S prepričanjem, da bo prorektorju dr. Ku-šeju to njegovo prizadevanje poplačano, je govornik zaključil svoja izvajanja. Za rektorjem dr. Siavičem se je v imenu Akademije znanosti in umetnosti poslovil od pokojnika vseuč. prof. dr. Gregor Krek. Kot rektor univerze je dr. Kušej zainteresiral tedanje odločilne kroge za to najvišjo slovensko znanstveno ustanovo. Njegove pobude so imele uspeh. Akademija je bila Podnart, 12. maja Preteklo soboto okoli 22. ure se je nad hišo posestnika in kovaškega mojstra Franca Šolarja (po domače na Festengi) odtrgala od skalovja, ki se vzpenja 100 m nad hišo, 40tonska skala. Zdrvela je le dober meter stran od hiše, padla na cesto. A Podnart nella Carniola superiore un blocco di roccia, pesante 40 tonnePate, si e rovesciato sulle stal le e sulla legnaia appresso ona časa rnrale. — V Pod-nartu na Gorenjskem se je v soboto odtrgala 40 ton težka skala in porušila novo drvarnico s hlevi poleg hiše ustanovljena in pokojni dr. Kušej je bil izvoljen za njenega rednega člana. Po govoru dr. Kreka je akademski pevski zbor pod vodstvom g. Franceta Marol-ta zapel žalostinko »Človek, glej!« nakar se je z Zal razvil pogrebni sprevod do kapele pri Sv. Križu. Za krsto so najprej stopali najožji sorodniki, potem pa so se zvrstili rektor univerze dr. Matija Slavič z dekanom pravne fakultete dr. Leonidom Pitamicem in glavnim tajnikom Akademije g. dr. Gregorjem Krekom, za njimi so stopali škof dr. Gregorij Rožman, bivši ban dr. Marko Natlačen, župan dr. Jure Adlešič, dekani vseh fakultet s profesorji in administrativnim osebjem ljubljanske univerze, predsednik Odvetniške zbornice dr. Janko Zi-rovnik. predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer in mnogi drugi ugledni možje, še zlasti iz pravniških krogov Po molitvah v cerkvi so pevci zapeli »Ecce quomodo«, nato pa so pogrebci v sprevodu šli do pokojnikovega zadnjega domovanja. Duhovniki so blagoslovili truplo, h krsti pa je stopil dekan pravne fakultete dr. Leo-nid Pitamic. Zgoščeno je navedel pokojnikovo delo kot večkratni dekan in redni profesor pravne fakultete. Se med boleznijo njegov duh ni miroval. Še in še je obogatil našo pravno znanost. V imenu slušateljev pravne fakultete in slušateljev ljubljanske univerze sploh se je poslovil neki pokojnikov učenec, ki je v lepem govoru predvsem naglasil pokojnikovo prijateljsko naklonjenost do slušateljev. Mladi pravni naraščaj bo težko pogrešil svojega dobrega učitelja. .Za slovo so pevci zapeli še »Srce je žalostno«. Potem se je množica pogrebcev počasi razšla. ki drži proti Kropi in obstala na robu ceste. Sreča v nesreči je Dila, da skala ni priletela v hišo, kar gre pripisati le ooliki skale, ki je pri kotaijenj.j mimo hiše imela težišče na nasprotni strani. Ce bi bilo težišče obratno, bi skala priletela naravnost v visnkopritlično hišo, katere bi gotovo porušila in pokopala pod seboj tri družine s 15 člani. Za veliko skalo je pridrvelo še večje število manjših, tudi po več tisoč kg težkih skal. ki so napravile mnogo škode na drevju. Največjo škodo pa Je utrpel šolai, ker so mu skale za hišo porušile šele prtd 8 meseci novo zgrajeno drvarnico in svinjake. To poslopje je bilo vredno 20 tisoč din. Vsega je zgrmelo 200 ton skalovja. Padec skalovja je bil tako močan, da so ga slišali pol ure daleč naokoli. Sosedje, ki so po 200 do 300 m oddaljeni, so mislili, da je nastal potres, ker so se stresle hiše. Vsi prebivalci so bili povečini že pri počitku, a so bili čez nekaj minut že vsi na kraju katastrofe, kamor so bili takoj poklicani tudi orožniki, da so zavarovali promet, ki je bil za nekaj ur prekinjen. Vsi stanovalci so zapustili stanovanje, dokler se vsaj približno ne ugotovi, v koliko še grozi nevarnost. Ker pa se večje nevarnosti za enkrat ni bati, so se stanovalci v nedeljo zjutraj vrnili v svoja stanovanja. šolar, ki ima v svoji luši tudi kovačni-co in trgovino pod skalovjem Vrličem, je nevarnost oziroma razpoko v skali opazil že pred 10 leti. In ker drži mimo hiše glavna cesta v Kropo in skozi Kamno gorico v Radovljico, je takoj obvestil cestni odbor o nevarnosti. Cestni odbor je nato spoznal potrebo, da se odstrani grozeča skala. Prišlo je več komisij in inženjerjev, nakar je tudi cestni odbor odobril potrebni kredit, da se skala odstrani. Ko bi se bilo delo že moralo pričeti, je prišla kar naenkrat iz neznanega razloga odpoved, češ: cestni odbor ni zainteresiran, da odstrani skalo, pač pa naj jo odstrani lastnik spodaj stoječe hiše. Ker šolar ni imel potrebne gotovine, saj bi odstranitev skale stala 60.000 din, je na pretečo nevarnost moral čakati toliko časa, da se je sama sproži'a. GRENCICA .8£6 5. 60. 22365 cd 18"'* 19«?.*', : 4 Čeprav mu na veliko srečo hiše ni poškodovala, je kljub temu utrpel dosti škode in strahu. Katastrofa bi bila pa gotovo še hujša, ako bi se to zgodilo pri belem dn.> vu, ker bi zaradi precejšnjega prometa na cesti gotovo zahtevala 2rtve, ker je skalovje padalo v dolžini SO m ob cesti. Saj je domala še zvečer neka tisoč kg težka skala pobila dva kolesarja, ko je nekaj metrov pred njima zdrvela čez cesto. Iz Ljubljane u— Banca d*Italia ima svojo podružnico v Ljubljani. V prostorih bivše Narodne banke v Knafljevi ulici je začela pretekli teden poslovati podružnica italijanske nov-čanične banke Banca d'Italia. To je prvi italijanski denarni zavod v Ljubljanski pokrajini. Ustanovljen je bil zaradi razumevanja Kr. Komisarja in iz potrebe, ki so jo po tem bančnem zavodu čutili oddelki Okupacijske vojske. u— Snaga po ulicah in sprehajališčih je od nekdaj ponos Ljubljančanov. Zato pa slehernega Ljubljančana tudi boli, kadar vidi s papirjem in drugimi odpadki nastlane ceste ali poti naših krasnih parkov. Posebno slab vtis pa ta malomarnost dela ua goste iz drugih krajev, ker so po slovesu o snažnosti našega mesta pričakovali najpopolnejši red in snago po hodnikih ulic m trgov ter po belih poteh naših cvetočih javnih nasadov. Skoraj povsod že opominjajo koški, naj papir, olupke in podobne odpadke mečemo vanje. Posebno pa opozarjamo starše in varuhinje otrok, naj bolj pazijo na otroke, ki se igrajo po drevoredih in poteh parkov, da ne razgrebejo poti in jih ne nasteljejo z najraznovrst-nejšimi smetmi. Zavedajo naj se stare resnice, da po vedenju otrok cenimo omiko in olikanost svojcev. Otroci imajo svoia igrišča tudi v Tivoliju in na drugih krajih Ljubljane, kjer se lahko razigrajo po mili volji, nikakor pa ne smejo delati nereda in škode ter nesnage po sprehajališčih, namenjenih občinstvu, ki a dragoceni okras in ponos Ljubljane zna ceniti in varovati, če bodo neresni ljudje in otroci še nadalje smetili po parkih, bo morala mestna občina pač poslušati nasvete prijateljev in tudi tujih občudovalcev naših nasadov, naj stražniki in pazniki prisilijo elegantne mamice in tetke. da bodo morale pred občinstvom po parkih pometati smeti, ki so jih razmetali njih varovančki u— škoda po vojašnicah, ki so jo v Ljubljani napravili ljudje po umiku jugoslovanske vojske, je ogromna. Plenili so ne samo živila in obleko, temveč izdirali iz sten tudi vodovodne pipe, snemali z vrat in oken kljuke in okovje, trgali s sten razne napeljave in instalacije, razbijali in odnašali opremo, skratka razbili in uničili ter pokvarili so več nego so bile odnešene stvari vredne. Pri tem zločinskem počo-njanju pa nikdo ni pomislil, da bo morala mestna občina vse to popraviti, nadomestiti in plačati. Zaradi nerazsodnih plenilcev bodo morali nositi težke stroške pošteni občani, ki že itak komaj zmagujejo javne dajatve. Zato pa opozarjamo sedanje lastnike iz vojaških objektov odneše-nih predmetov, da morajo najkasneje v 8 dneh vse stvari, cele ali polomljene, ter njihove dele popolnoma zanesljivo prinesti mestnemu vojaškemu uradu. Opominjamo jih, da bodo pozneje najstrožje pr3-iskave našle iz vojaških poslopij odnešene stvari ter tudi tatove. Pri preiskavah bo pomagala meščanska zavest poštenih občanov, ki so zaradi ropanja po vojašnicah vsi oškodovani, še bolj pa nevoščljivost m škodoželjnost tistih, ki se s pokradenimi stvarmi niso toliko okoristili kot drugi. Naj torej krivci ne odlašajo z vrnitvijo po vojaških poslopjih nabranih stvari ter naj nemudoma vse take stvari oddajo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, ker jih bo drugače gotovo dohitela stroga oblast. u— Danes, v sredo, bo ob pol 18. v razstavni dvorani palače Bata otvorjena umetniška razstava »Slovenskega lika«. Slike bosta razstavila France Kralj in Lojze Perko, s plastikami in skulpturami pa bodo zastopani Milena Dolganova, Vladimir Jakič, France Kralj in Fran štrekelj. Razstava, ki predstavlja delo naših najmlajših zbranih v »Slovenskem liku«, je vredna vse pozornosti našega slovensko umetnost ljubečega občinstva, čim večji obisk naj že ob otvoritvi izpriča kulturno raven, ki nam je prav v teh dneh nad vse potrebna. — Vstopnine ni. u— Komorni koncert rektorja Antona Trosta in prof. Jana Šlaisa. Med najpomembnejše in najbolj slavne italijanske violiniste klasične dobe violinske igre spada Arcangelo Corelli, katerega so imenovali »Maestro dei maestri«. Bil je slaven virtuoz pa tudi znamenit skladatelj svoje dobe. Na petkovem koncertu se bc izvajala njegova sonata v d-duru op. 5 št. 1, ki predstavlja eno najboljših del stare klasične violinske literature. Ko- lingua italiana« (Paravia) in A. Panzinija »Dizionario moderno« (Hoepli). Uporabni so tudi besednjaki A. Gattija, Rigutini-Fanfanija in Petrocchija. Izmed specialnih besednjakov bo marslkomur koristil N. Tommasea »Dizionario dei sinonimi« (Bietti) ali Hoeplijevi tehnični slovarji. Kdor bo hotel obogatiti svojo knjižnico s komentiranimi izdajami italijanskih klasikov, bo lahko izbiral med zbirkami San-sonija, Hoeplija in Garzantija, ki so vse dobro urejene in priporočljive. Iz zgodovine italijanskega slovstva se bo marsikdo zadovoljil s Donadonijevo šolsko pomožno knjigo »Breve storia della letteratura italiana« (Signorelli) ali pa bo segel po knjigi Galatti Alterocca »Storia della letteratura italiana* (zal. Principa-to). Kdo hoče širje in globlje, naj vzame v roke Rossijevo »Storia della letteratura italiana« (Vallardi) ali znamenito delo De Sanctisa »Storia dela letteratura italiana« (Signorelli). Za posamezna stoletja najde specialne zvezke v zbirki Vallardi. Zgodovino Italije obravnavajo (razen velikih del in posebnih monografij) naslednje knjige: G. Volpe, »Storia dell'Italia degli italiani«; G. Volpe, »L'Italia in cam-mino« in Pini Bresadola »Storia del Fa-scismo«. Za zgodovino umetnosti so priporočljive knjige Valeria Marianija, Mot-tinija, Rossija in Atlas Ojettlja in Damija. Koncert Uroša Prevorska V ponedeljek zvečer se je na koncertu, ki ga je priredila v veliki filharmonični dvorani Glasbena matica, predstavil ljubljanskemu občinstvu s prvim samostojnim koncertom violinist Uroš Prevoršek. Zanimanja za koncert je bilo mnogo, če upoštevamo splošne razmere saj je občinstvo napolnilo največji del dvorane, le sprednje vrste so bite Mčldel firazne. V splošnem ie 7. lekcija. Lezione s & 11 i m a. Zadnja vaja ni bila težka, gotovo ste jo prav naredili. Primerjajmo! Gli amici sono contenti. Sono contenti gli amici? Come sono gli amici? Chi e contento? Le ragazze sono cortesi. Come sono le ragazze? Non sono cortesi le ragazze? Le nuove berrette non sono brutte. Le mie eravatte grige sono belle. Di che colore sono le tue ca-mice? I vestiti (gli abiti) di Giuseppe non sono eleganti. Le giacche di Fran-cesco sono corte. Come sono i pan-ciotti di Pietro? I sopr&biti bruni sono leggieri, i mantelli grigi sono pesanti. Perche siete malcontčnti? Noi non siamo timidi, siamo coraggiosi (boječi — pogumni). Poleg obleke potrebuje človek tudi jedi in pijače, pa tudi sedanji čas glagola imeti—avere nam bo pri pogovoru potreben, oglejmo si torej vse to! Ho farne, avete pane e formaggio? Abbiamo pan(e) frčsco e burro squi-sito, non abbiamo formaggio ne pro-sciutto. Non e vieto il burro? Non e vieto, e fresco ed eccellčnte. Che co-sa hanno Pietro e Paolo? Hanno uo-va sode e bazzotte (dz) e parecchie salsicce con senape e con radice forte. Che cosa ha M ari a? Ha un uovo baz-zotto e un pezzo di lesso freddo. £ mdrvida la carne? Non e morvida. e tigliosa e magra. Questo salame e ec-cellente Che cosa sono il burro e il formaggio? Sono cibi freddi Che frut-ta hai in tasca? Ho due pomi sonisiti e tre pere saporite. Hanno caldo o freddo i ragazzi? Non hanno ne caldo ne freddo. hanno farne, sete e sonno Non hai sete? Si. caro amico. ho sete Che vini avete? Abbiamo vin? neri bianehi, nostrani ed esteri, ma abbia- morni koncert, na katerem se bodo izvajale tri sonate, bo v petek 16. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske. Predprodaja v Matični knjigarni. (—) u— Naslednji učitelji meščanskih šol naj se zglasijo v sredo 14. t. m. v dopoldanski!" urah na meščanski šoli v Mostah. Sonja žvan (Poljanski nasip 16), Maks Pirnik (Borštnikova 1), Kokol Miroslav, Marija Rejc, Bogomil Perič, Vladimir Ber-toncelj, Alfres Kos in Jan Baukart. u— Prve češnje na ljubljanskem trgu. Pri nas so pretekle dni češnje komaj dobro odevetele, na nekaterih legah pa še sedaj nudijo sprehajalcu prijetno pašo za oči, z južnejših krajev pa smo včeraj že dobili prvi sad. Prejšnja leta so prišle na ljubljanski trg prve češnje z Vipavskega in iz Goriške. Letos pa je te kraje prehitela Dalmacija. V ponedeljek je prišla večja pošiljka češenj in dalmatinske povrtnine, čeprav smo bili doslej vajeni tega žlahtnega sadu šele okoli Binkošti. Cena češnjam je letos neobičajno nizka. Prejšnja leta se je vrtila okoli 50 din, dočlm so letos prve češnje po 32 din kg. DNEVNE VESTI ♦ Molitve za mir v tržaški škofiji. Tržaški škof Santin je poslal prebivalstvu in duhovništvu svoje škofijo pastirsko pismo, v katerem ga vabi, da naj moli za obnovo pravičnega miru med narodi. V uvodu svojega pisma opozarja na papeževo velikonočno poslanico in priporoča duhovnikom, naj povabijo prebivalstvo k molitvi, da bi na obzorju vseh narodov zasijalo sonce miru. + Novi grobovi. V nedeljo je umrla v Ljubljani v visoki starosti gospa Emilija pl. Lehmannova, roj. Biahna. Ugledno po-kojnico so včeraj, v torek, ob 15. spremili z žal k Sv. Križu. — Na Okroglem pri Kranju je umrl ugledni posestnik g. Tomaž Križnar. Podlegel je za posledicami težke operacije. Zapustil je vdovo, tri sinove, hčerko in širši krog sorodstva. Pogreb bo danes, v sredo dopoldne, iz hiše žalosti na Okroglem na farno pokopališče v Naklem. — V Novem mestu je umrl v 70. letu starosti g. Jakob Berne, katastrski inšpektor v pokoju. Pogreb bo danes ob 14. uri iz mrtvašnice kandijske bolnišnice na šmihelsko pokopališče. Splošno spoštovani pokojnik je zapustil sina geo-metra in železniškega uradnika z družinama. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! mo anche birra, sidro, mosto, aqua /ninerale, aquavite ed altre bevande. i/ cibo jed, il pane kruh, il formaggio sir, il burro maslo, il prosciutto gnjat, Vuovo sodo trdo kuhano jajce, Fudvo bazzdtto (dz) mehko kuhano jajce, la salsiccia klobasa, la sčnape (la mostar-da) gorčica, la radice forte hren, il pezzo kos, komad, il lesso, Vallesso kuhano meso, la carne meso. il salame salama, il frutto sadež, le frutta sadje, il pomo jabolko, la pera hruška, la be-vanda pijača, il vino vino. la birra pivo. il sidro jabolčnik, il mosto mošt. Vacquavite žganje, la farne lakota, la sete žeja. il sonno spanje, spanec, la tasca žep. grasso masten. magro pust (o mesu), tiglioso žilast. trd, morbido mehak, sguisito, eccellente odličen, vieto žaltav, saporito slasten, okusen, questo ta. parecchi pomi nekoliko jabolk. parecchie pere nekoliko hrušk, che frutta kakšno sadje, nostrano domač. estero tuj, inozemski due dva, dve., tre tri, ma toda. anche tudi, con s, z. in v. ne in ne, ne... ne. niti... niti, e (ed) in. Sedanji čas glagola imeti — avere. 7 (io) ho — imam 2. (tu) hai — imaš 3. (ertli, esso) ha — ima (ella. essa) ha — ima 1 (noi) abbiamo — imamo 2 (voi) avete — imate 3. (essi. loro) hanno — imajo (esse. loro) hanno — imajo Nikalno: io non ho nimam vprašal-no: ho (io)? imam? nikalno-vprašalno: non ho (io) ali nimam? Posebne rečenice: ho farne lačen sem. ho sete žejen sem. ho sonno zaspan sem, ho caldo vroče mi ie. ho freddo zebe me. ho piacere veseli me. * Smrt uglednega Trbovca. V Trbovljah je po kratki bolezni umrl v 60. letu starosti splošno poznani in spoštovani gospod Ivan Ule, rudniški nameščenec. Blagi pokojnik je služboval polnih 41 let pri tpd in je užival vsestransko zaupanje predpostavljenih kakor tudi spoštovanje podrejenih. V prostem času je bila njegova najljubša zabava lov, zelo pri srcu so mu bili tudi tamburaši. katerih kapelnik je bil 30 let. Na svojem vrtu, ki mu je posvečal največjo skrb. je vzgajal leto za letom prekrasne vrste dalij in vrtntr Po naravi je bi! gospod Ule tih in miren. Niegov pogreb je pričal kako priljubljen je bil v vseh slojih trboveljske doline. Zapustil je gloooko potrto ženo Angelo iz Novakove rodbine in hčerko Hildo. Bil je idealen mož in naj-skrbneiši oče. Naj mu lahka domača zemlja, preostalim naše iskreno sožalje' * Obsežen seznam izsledene živine. Mestna občina ljubljanska je sestavila obsežen seznam izsledene živine, rekviri-rane od bivše jugoslovanske oblasti. Seznam navaja številne posestnike iz Ljubljane. dalje iz dolenjskih in notranjskih občin, ki imajo živino v začasni oskrbi in pri katerih jo lahko pravi lastniki proti predložitvi dokazov takoj dobe nazaj. Mestna občina ljubljanska ima v shrambi tudi dva motocikla (eden s prikolico) Ln deset koles. Kdor izmed oškodovanih lastnikov najde živino pri posestnikih, ki jih navaja seznam, se mora z dotičnim posestnikom in z živino ter s potrebnimi dokazili zglasiti v Ljubljani na mestni pristavi, Kodeljevo št. 8. * Kup nesreč. V ljubljanski bolnišnici so včeraj iskali pomoči: Aleksandra Cenc-Ijeva, žena tkalca z Zaloške ceste. Po družinskem prepiru sta se z možem dejansko spoprijela. Mož ji je prizadejal tako hude poškodbe, da je morala žena iskati pomoči v bolnišnici. 50 letni trošarinski preglednik iz Ljubljane Anton Kveder je padel s kolesa in se težko Doškodoval. Mlinar iz Borovnice Franc Zivkovič ie peljal moko. Spotoma se je voz prevrnil nani in mu zlomil levo nogo. * Zveza grostilmearskih združenj bo izdala v najkrajšem času obširen imenik jedil in nijač v slovenskem in italijanskem jeziku. (—) * Pogreša se Lavrič Ivan (Vane) aktivni vojno tehnični činovnik, ki je služil ob početku vojne v Crkvicah pri Boki Kotor-ski. Kdor koli bi kaj vedel o njem, se naproša, da sporoči njegovim roditeljem v Ljubljani, Langusova ulica lla. njevano »Vizijo« in Pravorškov kratki, ognjevito pojoči »španski ples«. Drugim bo dana prilika, da strokovno ocenijo vrline teh skladb; naj v okviru tega poročila zabeležimo samo njihov nedvomni uspeh pri publiki. In ta uspeh je bil zaslužen s kvalitetami skladb, prav kakor z njih izvajanjem. Violinista Prevorska je spremljal na klavirju njegov ljubljanski učitelj, skladatelj prof. L. M. škerjanc, ki je prav tako prispeval lep delež k uspehu prireditve. Oo-činstvo se je le nerado razšlo in PrevoršeK je moral dodati še tri krajše skladbe, preden se je začela dvorana prazniti. Mlademu umetniku želimo po tej uspešni afirmaciji njegovega talenta in znanja mnogo nadaljnjih uspehov ne le z violino v koncertnih dvoranah, marveč tudi v sklada-teljski stvarjalnosti, ki je eden izmed Pre-vorškovih življenjskih smotrov. nad 00 slik v dju, več plastih ter mnogo risb in skic. Zanimivo je, da bodo vsi razen L. Perka zastopani s plastiko. Franceta Kralja, ki stoji na čelu Slovenskega lika, ni treba posebej predstavljati, saj je v tej skupini najbolj pregnan-trsa, zrela in umetniško pomembna osebnost. Ze vrsta mladih umetnikov je potekla iz njegove šole. Na tej razstavi bomo videli večidel njegova olja z motivi iz Italije (Rima, Benetk, Firenz, Napolija i dr.). Lojze Perko je vzbudil pozornost že lansko jesen, ko je razstavil skupno s Pe-čaričem pri Kosu. Po rodu je iz Starega trga in iz rodbine, ki je štela 16 otrok. Med slikami na tej razstavi je posebno posrečena kompozicija s portretom umetnikove matere, kateri je z globoko hvaležnostjo posvetil to svojo razstavo. Zastopan bo s kakšnimi 24 slikami v olju, s 4 risbami in 30 skicami »Iz mojega dnevnika«. Po motivih prevladujejo notranjske krajine, ki so večidel združene s človeškim delom. Tudi serija skic »Iz mojega dnevnika« kaže ljudi pri delu in ima potemtakem socialni značaj. — Lojze Perko je študiral v Ljubljani, nato nekaj časa v Sofiji in v zadnjih mesecih v Zagrebu pri Hegedušiču in Mujadžiču. Zeli si. da bi mogel dovršiti svoje študije v Firenzah. Milena Dolgan je hčerka nadučitelia iz okolice Postojne. Študirala je v Ljubljani, na to pa dve leti na Umetnostni šoli v Beogradu iin četrto leto na tamošnji Akademiji. Razstavila bo osem plastik, med njimi lastno podobo »Dve deklici« v lesu, »Harmonikarja« ni »Zanjice« v tera-koti itd. Vladimir Jakič ie dema iz Hrustovegn pri Velikih Laščah Študiral je v Ljubljani pri prof. Fr. Kraliu. nato oa na znerebški Akademiji, kot kipar kaže izreden ta'ent. TmIhihi bo z dvema niafližkama. Prav tako kakor prejšnja dvojica bo prvič razstavil Ivan S t r e k e 1 j. Usoda je hotela, da je gluhonem (prvi te vrste, ki vstepa v našo umetnost), vendar naravna pomanjkljivost ne ovira njegovega tvornega talenta. Študiral je v Ljub'jani pri Kralju in na to na beograjski Akademiji. Približno 23 let stari kipar bo zastopan z dvema plastikama v mavcu. Za združenje »Slovenski lik« nam je izjavil njegov član Lojze Perko. da članstvo združuje v skupino umetniški ideal: najti kar najbolj samosvoj slovenski izraz, podati to, kar je našega in se kar moči oprostiti vseh tujih vplivov. Razen svojega seniorja in učitelja Fr. Kralja študirajo vsi razstavila1«^ na umetnostnih akademijah, vsi še iščejo poti. im-^-jo pa skupno vero v smisel domače, z našo grudo in slovenskim človekom povezane umetnosti. V to smer skušajo uravnati svoj razvoj. Občinstvo nai bi mladim, stremljivim umetnikom pokazalo zasluženo pozornost ter moralno in gmotno olajšalo njihovo trnjevo pot v bodočnost! Še o priročnikih za Italijanski Jezik Včeraj smo omenili nekatere priporočljive učbenike italijanskega Jezika in priročnike za študij literature. Danes prina- I šamo po seznamu Italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani nadaljne podatke, prepričani da bodo dobro rabili sedaj ali v bodoče mnogim našim bralcem. Izmed slovarjev se posebno priporoča najnovejši Melzl v Vallardijevi. Izdaji: je to obsežen besednjak italijanskega jezika z razlago besed v italijanščini (kakor ie na pr. za francoščino Larousse). Nadalje ae ju'i£oročaU Matice *CSzionacio della bil ta, čisti umetnosti posvečeni večer dostojna in lepa prireditev. Uroš Prevoršek, učenec slavnega italijanskega mojstra Poltronierija, je kot koncertant simpatična pojava: mlad, temperamenten muzik, ki z neko neprisiljeno lahkoto obvladuje instrument in izvablja najčistejše zvoke, kar jih more dati. Njegovo muziciranje ne kaže samo tehnične izurjenosti in močne vigranosti, marveč čutimo v podajanju sladb tudi že indivi oualno noto, izraziti pečat prave umetniške narave, ki se bo v nadaljnjem razvoju nedvomno še bolj uveljavila. Program Prevorškovega koncerta je bil dobro izbran in skrbno naštudiran. Beethovnova znamenita »Kreutzerjeva sonata« nudi violinistu kar idealno priliko, da go-Kaže poleg obvladovanja težkih tehničnih nalog vso svojo zmogljivost v ritmičnem m melodičnem oziru, lahkotnost in čustveno fineso svojega muziciranja. Prevoršek je izpričal, da je kos vsem nalogam, ki jih ta skladba zastavlja dobremu violinistu in je skozi vse štiri stavke ob napeti pozornosti hvaležnega občinstva ostajal na znatni višini interpretacije in izvedbe. še bolj se je uveljavil Prevorškov način muziciranja v Paganinijevem »Koncertu D-dur«, ki ga je igral na pamet z osvaja-jočo vero in vročim zanosom, čigar iskre so prehajale v občinstvo. Dolgotrajni aplavz je pokazal, koliko si je s to skladbo genialnega italijanskega »demona mu-zike« osvojil publiko. V drugem delu koncerta smo slišali samo domače novitete, in to Je bilo prav posebno dobro zlasti v teh časih, ko nas vi har sveta čedalje bolj nagiba k domačim tlom, k samim koreninam našega narodnega življenja. Ta del koncerta je obsegal škerjančevo sočno in slikovito skladbo »Intermezzo romantique«, Sama Hubada ze lo zanimivo zgr^jens is učinkovito MALO PRETESNO »Kako pa živiš s svojimi dohodki?« »štirideset odstotkov dajem za stanovanje, trideset za obleko, trideset za hrano, dvajset pa za cigarete in zabavo.« »To je vendar skupaj sto dvajset odstotkov!« »Da. žal!« KUPČIJA S KUPČIJO Gospod učitelj je vprašal, kdo je bil največji mož zgodovine. Tistemu, ki bo uganil, je obljubil dinar. Dečki ugibljejo: Kolumb, Napoleon. . » nič. Mali Kohn se oglasi: »Jezus«. »Da, dinar je tvoj, toda kako si prišel na to?« »Prosim, jaz si sicer v duhu mislim, da je največji človek Mojzes, ampak. . . kap-je ky£čya*< 20C ton skalovja se je odtrgalo Nadaljevanje gradbenih del Gradbena delavnost v Ljubljani ie je pred meseci pričela v znatnem obsegu in so bila dela v polnem teku, ko je izbruhnila vojna. Ta dela se po večini zopet nadaljujejo. Težave pa so nastopile pri oskrbi z gradbenim materialom, zlasti s cementom. Za nemoteno nadaljevane del potrebujejo ljubljanska gradbena podjetja nekaj sto vagonov cementa. Da se dela ne ustavijo, so bili storjeni koraki, da se gradbenim podjetjem zagotovijo potrebne količine cementa. če cementa ne bo mogoče dobiti iz Trbovelj. bo treba čimprej nabaviti najnujnejše količine iz Dalmacije (Splita), kjer imajo tvornice v skladiščih ogromne količine cementa, ki ga zaradi ustavljenega pomorskega prometa niso mogle prodati. Dalmatinska cementna industrija je bila vedno navezana na to, da pretežni del svoje proizvodnje izvozi v inozemstvo, zlasti v prekomorske države, že leta 1939, ko je izbruhnila sedanja vojna, so dalmatinske tvornice prišle v hudo stisko, ker so izgubile znaten del svojih prekomorskih tržišč. Lani pa se je izvoz skoraj docela ustavil. Zato so bile tvornice primorane hudo omejiti svojo proizvodnjo in jo tudi za<-časno ustaviti, saj so bila skladišča polna blaga in podjetja tudi niso imela kam spraviti blaga. Cementa je torej v Dalmaciji dovolj za vsako potrebo. Pač pa je dovoz zelo neprikladen in se blago zaradi visoke tovornine precej podraži. Za prvo silo pa si bomo morali pomagati z dalmatinskim cementom, dokler cementa ne bomo mogli dobiti iz Trbovelj. Gospodarske vesti = Scdelcvanje med italijansko, nemško in francosko industrijo avtomobilov. Med italijansko, nemško in francosko industrijo motornih vozil je zaradi bodočega sodelovanja prišlo pred kratkim do sporazuma. v smislu katerega bodo predstavniki avtomobilske industrije omenjenih treh držav ustanovili začasno komisijo, ki bo določila način in obseg bodočega sodelovanja. Banjaluka bo glavno mesto Hrvatske. V razgovoru z italijanskimi novinarji v Zugrebu je poglavar države Hrvatske dr. Ante Pavelič med drugim izjavil, da bo Hrvatska v bodoče razdeljena na 20 ko-tarjev in bo glavno mesto Banjaluka, ki se bo v bodoče imenovala samo Luka. Zagreb bo ostal gospodarski, kulturni in industrijski center Hrvatske. Bolgarska uprava v Južni Srbiji- Iz Sofije poročajo, da je bolgarski ministrski svet v zasedenem ozemlju Tracije in Makedonije ustanovil tri upravna področ- ja. Egejsko upravno področje ima sedež v Ksanteju. Zasedeni del Juž. Srbije je razdeljen v dve upravni področji s sedežem v Skoplju in Bitolju. Okraji Pirot, Cari-brod in Bosiljgrad, ki so bili po svetovni vojni priključeni bivši Jugoslaviji, so priključeni upravnemu področju Sofije. Promet na železnicah je zopet vzpostavljen. Za ureditev železniških prog in cest je bolgarska vlada sklenila vpoklicati na zasedenem ozemlju v tako zvane delavske čete 15.000 aktivnih mož in 37.000 rezervistov. — Brezmesni dnevi v Švici, švicarski zvezni svet je izdal naredbo o omejitvi potrošnje mesa, ki se mora skrčiti v enakem obsegu, kakor se je zmanjšala prireja živine, ker ni mogoč dovoz inozemskih krmil in se je tudi skrčil uvoz klavne živine. S 16. majem sta uvedena dva docela brezmesna dneva na teden. Na brezmesne dni je prepovedano prodajati tudi notranje dele živali, v gostinskih obratih pa je prepovedano postreči s kakršno koli mesno jedjo. Zvezni svet je dobil tudi pooblastilo, da v primeru potrebe odredi prisilni odkup klavne živine od kmetov. = V Argentiniji kurijo s koruzo. Zaradi omejenih prodajnih možnosti je bila Argentina že lani prisiljena odkupiti del koruzne letine in jo uničiti, da ne bi prekomerna ponudba preveč pritiskala na ceno. Položaj se je letos še poslabšal, ker je Argentina pretežni del svojega izvoznega presežka v kuruzi vedno prodala v Evropo. Po najnovejših vesteh iz Buenos Airesa se je uprava argentinskih državnih železnic spričo pomanjkanja premoga odločila izdelovati za potrebe železniške uprave posebne brikete, ki vsebujejo 40% premoga in 60% koruze. Vrhu tega je argentinska vlada odstopila del koruze slabše kakovosti, ki je namenjena za uničenje, posameznim industrijskim podjetjem, da jo pokurijo namesto premoga. = Rezultati ljudskega štetja na Danskem Kljub vojni je danska vlada izvršila lani 5. novembra popis prebivalstva odnosno ljudsko štetje. Danski državni statistični urad sedaj objavlja prve rezultate tega ljudskega štetja. Skupai je bilo 5. novembra 1940 na Danskem 3,844.000 oseb, med tem ko je imela Danska v novembru 1935 skupai 3,706.000 prebivalcev. V petih letih je prebivalstvo naraslo za 3.7°/o. Prebivalstvo otočja Faror pri tem štetju ni upoštevano. Od celotnega števila prebivalcev odpade 890.000 na Kobenhavn. 933 000 na ostala mesta, nad 2 milijona orebivalcev oa na podeželske občine. Prebivalstvo Ko-benhavna je v petih letih naraslo za 6°/o, prebivalstvo ostalih mest za 8%. prebivalstvo podeželskih občin pa se je povečalo komaj za l°/o. Naš** ^ijM^Ifšče DRAMA Začetek ob 19. uri Torek, 13.: Komedija zmešnjav. Red Torek Sreda, 15.: 'Komedija zmešnjav. Red B. Četrtek, 15.: Komedija zmešnjav. Red Četrtek. 'etek, 16.: ob 15. uri: Othello. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din- navzdol. * »Komedija zmešnjav«. Shakespeare je v tem delu uporabil zgodbo zamenjave med dvema paroma dvojčkov, gospodarjema in njunima slugama. Situacije, ki nastajajo zaradi zamenjave oseb, so izredno zabavne in vzbujajo mnogo smeha. Delo v prevodu Otona Zupančiča kaže vse odlike originala. Duhovite besedne igre in gladko tekoči verz: predstavljajo literarno vrednost, ki jo bo z užitkom poslušal vsak obiskovalec. Predstave bodo: drevi ob 19. uri za red Torek, jutri v sredo 14. t. m. za red B in v četrtek 15. t. m. za red Četrtek. OPERA Začetek ob 19. uri. Torek, 13.: Zaprto. Sreda, 14.: Rusalka. Red Sreda. Četrtek, 15.: Seviljski brivec. Red Premier. skL Petek, 16.: Zaprto. Gledališke abonente opozarjamo na spremenjeni vrstni red predstav v Drami in Operi v sredo in četrtek, t. j. 14. in 15. t. m. Danes objavljeni repertoar je pravilen. Dvorakova »Rusalka«. Prelepa pravljična zgodba o nesrečni Rusalki, ki si je zaželela človeške podobe, da bi lahko okusila sladkost ljubezni in o njenem končnem razočaranju, je našla v lirično čutečem Dvo-raku pravega skladatelja, ki ji je znal vtihniti ves čas zasanjanega, melodiozne-ga glasbenega izraza Iz »Rusalke« nam veje vsa toplina široke slovanske duše in ves mik mehko prelivajočih se občutij, skratka — pesniško delo visokih umetniških kvalitet. V naslovni partiji bo nastopila Hevbalova, nadalje bodo peli: Franci, Lu-pša, Kogejeva. Laboševa i. dr. Dirigent: N. Stritof. Režiser: C. Debevec. Opozarjamo, da bo predstava v sredo 14. t. m. za red Sreda. Rossin;jev »Seviljski brivec« je najpopularnejša komična opera svetovne literature. ki je že v dosedanjih naših uprizoritvah imela pri občinstvu največji uspeh. N^šo sedanjo novo uprizoritev sta pripravila režiser Ciril Debevec in dirigent dr. Svara, docim sodelujejo v posameznih glavnih partijah z že znanimi odličnimi kreacijami: Janko kot Figaro, Zupan kot Bartolo, Betetto k. g. kot Basilio, Banovec kot grof Almaviva, nadalje: Spanova, Anžlovar, Dolničar in Perko. Partijo Rozine bo pela prvič naša koloraturka Sonja Ivančičeva. Predstava je na novo naštudirana in popolnoma novo opremljena. Premiera bo v četrtek 15. t. m. za red Premierski. S Spodnfe štajerske Uradi policijskega prestojnitva v Mariboru so se preselili v hišo na Slomškovem trgu 18. Pobreška cesta do nadaljnjega zaprta. V zvezi z deli pri odstranjevanju ruševin prejšnjega mariborskega železniškega mostu je mestna uprava odredila, da bo Pobreška cesta do nadaljnjega zaprta, ker bodo odstranjevali desni obok. Osebne vesti. Namestnik političnega komisarja dr. Knausa je dr Engelhard, komisar za Maribor levi breg Toscher, za Maribor desni breg pa O. Nltsche. — Ravnatelj mariborske bolnišnice je dr. Thal-mann, zdravstveni referent za Maribor le- vi breg pa dr. Sabadoš, prejšnji zdravnik v Marenbergu. Sprejemanje v Heimatbund se je pričelo te dni; trajalo bo ves teden. Sajenje hmelja. Za vse področje Spodnje Štajerske je odrejeno, da se sajenje hmelja glede površine omeji na dve tretjini dosedanjega obsega, dočim se mora ostala tretjina posejati z žitom. Ta odredba je važna predvsem za hmeljarje Savinjske doline in v Dravski dolini. Iz Hrvatske 2idovsk0 vprašanje v Karlovcu. Policijska upravi, v Karlovcu je izdala nove odredbe glede svobode kretanja, ki so zlasti stroge za Žide in za pravoslavne vernike. 2idje in pravoslavni verniki ne smejo biti na cesti od 8. zvečer do 6. zjutraj, vsi židovski trgovci pa so m:rali v roku 48 ur, od sobote do ponedeljka, na svojih trgovinah obesiti zelo vidne napise: »Židovska trgovina«. O vojaških proslavah italijanske Obkrožene Sile v LJubljani je objavil posebno poročilo »Hrvatski Narod«, ki med drugim pravi, da je mimohodu vojaških čet prisostvovalo okoli 60.000 meščanov. Napredovanja v hrvatski armadi. V hrvatsko kopneno armado so bili med drugim sprejeti v činu polkovnika Jurij Novak, v činu podpolkovnika Oton Pečar. Kazimir Poje, Rudolf Lukanc in Ferdo S^ad, v činu stotnika Artur Klein (bivši direktor avtobusnega podietja Jadran, ki je vzdrževalo progo Ljubljana-Sušak), Miroslav Pcčovnik, Rudolf Majcen. Ivan Wolf. Ivan Ermenc, Josip Horvat. Anton Godec, Josip Cibelj in Evgen Navratil, v činu nadporoč-nika Aleks Ncvak in Ivan Gros, v činu t>o-ročnika pa Ivan Z?onc. V hrvntsM let iski armadi so bili imenovani za komandanta Vladimir Kren. za njegovega pomočnika pa naš rojak Ivan Mrak. ki ie bil hkrati imenovan za polkovnika Med drugimi ^o bi1' pri hrvatskem letalstvu imenovani tud: Mircslav Navratil in Nikola Obuljsn za polkovnika. Hinko Hubl za pod^okmv"k->. Ivan Preželi, Jurij Rozman. Ofkar Vidale, Božidar Ercigoj in Josio Gale za stotnik-?, Konrad Hočevar za nadpor čnika. z i poročnika pa Ivan Slade in Franjo Prebeg. V hrvatski mornarici so bili im^novmi za - d-mirale Gjuro Jakčin. Julijan Luteroti. Ti-janič Tomo in Emil Domanjko. za o:'kov-nika Viktor Klobučar, za podpolkovnike Ivan Kober. Ivan R upnik in Bernard 5u-šteršič. za majorje Štefan Jurčič. Srečko Zaear, Ivan Jazbec in Josin Novak, za ka-petane Jcsip Polnk. Franio Vrabc in Slavko Car. za poročnike Štefan Pust. Štefan Pin in Nikola Kovač, za podporočnika pa Draeotin Draksler in Ivan Zupan Tud' v podčastniški zbor hrvatske armrd? je bilo sprejetih nekai naših rojakov. pot poslanika dr. Benzona. Kakor je znano. je v soboto na borongajsko letališče z nemškim letalom, ki mu ga je dal na razpolago vodja nemške države Hitler in ki so ga vodili visoki nemški letalski častniki, prispel hrvatski poslanik v Berlinu dr. Branko Benzon. Dr. Benzon je bil še istega dne sprejet pri poglavniku hrvatske države dr. Paveliču. Za glavnega tajnika pri predsedstvu hrvatske vlade je bil te dni imenovan profesor g. Aleksander Seitz, ki je še zelo mlad. Rojen je bil 1. 1912 v Pribiču (okraj Je-strebarsko). Filozofsko fakulteto ie g. Seitz dovršil v Zagrebu, vendar pa zaradi svojega prepričanja ni mogel dobiti službe in je sedanja postavitev njegova prva služba. Nova Hrvatska doglavnika. Poglavnik dr. Pavelič je imenoval za doglavnika vodjo mohamedanskih Hrvatov g. Adema Ago Mešiča in voditelja bosanskih Hrvatov dr. i Jožo Sunariča. Zajeti četaiki. iz vijikovcev so pod močno stražo pripeljali v Zagret) 101 četnika. Očitajo jim različna dejanja. Cetniki so začasno zaprti v Zagrebu. ustaški štab. Poglavnik dr. Pavelič je imenoval ustaški štab, ki so v njem dr Mirko Jerec, Blaž Lorkovič in dr. Sime Cvita-novič. Za pribočnike so imenovani Ante Stitič, Ante Vokič, Nikola Rajkovič, Zdenko Blažekovič, Petar Peroš in Ivan Grgič, za njihove namestnike pa Domagoj Ružičič Juraj Cerinič, Jure Haraminčič, Stjepan Cernjač in Vlado Kalafatič. Za poverjenika v Vinkovcih je bil z isto odredbo imenovan dr. Marico Lamešič. za bosensko- hercegovskega poverjenika Jure Francetič, za poverjenika za mesto Sarajevo pa pribočnik Ante Štitič. _ DOVOLJ ČASA: Gospod Dreta je šel na izprehod. Gledal je izložbe in iznenada se je nekdo oglasil za njim: »Gospod!« Dreta se je obrnil. Klical ga je majhen smrkavec in ga vprašal: »Ali imate ob enajstih kaj časa?« Dreta je mislil, da je fantiča poslal kakšen njegov prijatelj, ki bi ga rad povabil na sestanek, zato je rekel: >Da.« »No, pa pojdite ob enajstih k brivcu, da vas bo obril, ker ste kosmati kakor prašič.« Gospod Dreta se je ujezil in hotel fantiča udariti. Ta" ga seveda ni čaka, Dreta pa za njim, kar so mu noge dale. Stražniku se je Drestov tek zdel sumljiv. Moža je ustavil in ga vprašal, čemu teče. »Tistile smrkavec mi je rekel, naj »e grem ob enajstih obrit!« Stražnik ga je pogledal, potem je pogledal še na uro in rekel: »človek božji, kam se vam pa mudi! Saj je šele devet!« MALI OGLASI CENE MALI OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka sa vsak ogla* in annrar.no pn atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi (n ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— . Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje -invnv - ' nn »nkrdtnf ihia"' — " '•« Službo dobi Kuharico perfektno, mlado, z dobrim spričevalom sprej -mem. Oferte na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Dobra služba ln plača«. 9325-1 Samostojne instalaterje kateri so doma ia štajerske Išče za takoj tvrd ka Elektra Venko Albert. Marburg a. d. Drau. — Bahnhofgasse 3. 9104-1 Hišnik brez otrok, dobi mesto v vili na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9412-1 Krojaškega pomočnika sprejme. Muc, Gradišče štev. 1. 9390-1 Pisarniško moč (gospodično) veščo ltal., slov. ev. nemškega Jezika. stenografije ln strojepisja, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna 333«. 9402-1 Leico, Contax ali Exakto ln ves pribor za Iste, kupim po dnevni ceni. Foto Tourist — Lojze šmue, LJubljana, Aleksandrova 8. 9407-7 Radio Radio aparat kovčeg, rabljen aU ev. nov, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. maj 1941«. 9374-9 Tristanovanjsko novo hišo komfortno za 700.000 din štiristanovanjsko hišo, komfortno, z velikim vrtom za din 550.000, — dvostanovanjsko hišo v okolici za din 130.000, gozd, — večmili jonska vrednost, večje število parcel proda »Posredovalec«, Ljubljana, Aleksandrova 5. 9397-20 Posestvo v vrednosti 500 do 700 tisoč, kupi »Posredovalec«, Ljubljana, Aleksandrova 5. 9398-20 Sobico s posebnim vhodom oddam. Sv. Jerneja c. 24-1. 9384-23 Sobo zelo lepo. strogo separi-rano, oddam takoj. Mar-m~ntova 27. 9404-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, — vhod s stopnišča, oddam za 1. Junij, samo gospe j ali gospodični, uradnici. Bleiweisova 50, pri hišnici vprašati. 9403-23 Lepo sobico event. s souporabo kopalnice, oddam solidni gospodični ali gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9373-23 Sobe išče Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vhodom, za eno osebo (event. uporaba za dve osebi) z uporabo kopalnice, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 22«. 9391-23a Informacije Kunstel Vinko rez. konj. por. poklican 1. IV. v Cakovec v 8. konj. puk se še nI vrnil Kdor kaj ve, prosim naj sporoči proti nagradi na Joži Kunstel j, Vrhnika. 9105-31 100 Din nagrade dobi, kdor polzve, kje se nahaja kobila fuksa, udarec od kopita na levem plečetu, zadnja noga nad kopitom debelejša in ostrižena, za tujce malo osorna, žig. št 215. Sporočiti na naslov: Bogdan Mihelič, urar, Mest-tni trg 17, Ljubljana. 9415-31 Kdor kaj ve o pogrešanem redovu Jankotu Majaronu, ki Je odšel v šabac, pontonir-ska četa 2-4 in se do danes ni javil, se prosi, da to sporoči proti povračilu stroškov na naslov Ivanka Majaron, Borovnica št. 32. 9389-31 Če se je kdo v zadnjih dneh vrnil iz Užlc. prosim naj se Javi na naslov: Pešl, Tržaška cesta 13. 9394-31 Kmečkega dela vajeno žensko starejšo, potrebujem takoj za Gorenjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod »Zanesljiva delavna«. 9197-1 Hlače oddani v delo na dom mojstru. Kro-jačnica. Aleksandrova 5. I. nadstr. 9417-1 Elektromonterja za hišno instalacijo — sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »LJubljana«. 9418-1 S^rinzna dama išče zaposlitve kot npra-vitel.iica večjih stanovanjskih hiš. Zmožne j kavcije, miren, energičen nastop, dolgoletna praksa pri reševanju davčnih vora^anj ln s poznavanjem italHanske-ea davčnega zakona. — Interesenti naj javijo svoj naslov pod šifro »Ppriantno natančna ln vestna«. 9320-2 Perfektna nemška korespondentka išče zaposlitve za nekaj ur na teden. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Po času odmerjen zaslužek«. 9321-2 Vse oglase za naslednjo številko .Jutra" sprejema oglasni oddelek lutra nepretrgoma dnevno do 14. ure Avto, moto Gassogene Cizereli si pustite montirati na Vaš osebni ali tovorni avtomobil ali stabUni motor, in se potem vozite z domačim ogljem, s katerim je vožnja dovoljena. Generator delavnica, Tyrševa 13. 9411-10 Kolesa Damsko in moško kolo lahka športna luksus modela, tovarniško nova za zelo nizko ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13. 9413-11 Oprava soba, kuhinja, naprodaj. Malgajeva 8-III 9375-12 Kuhinjska oprava prodam. Vprašati: Mala čolnarska št. 5. 9419-12 Ruščino poučuje mlad gospod, pisec rusketra tečaja v ponedeliskem »Jutru«. Praktična ln uspešna metniia. oglasite se s ponudbo na o»l. odd. Jutra pod »Ruščina«. 9410-< Učiteljica z italij.. diplomo poučuje italijanščino. — Pride na dom. Ponudbe n* ogl ^dd. Jutra pod »Štev. 4200«. 9376-4 Oblačila Moški plašč spomladanski, temnoplav za srednjo postavo in polčevlji 41, vse skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah .Tutra. 9405-13 V najem ' ; »•'vfSSjLA l!t- Vzamem gostilno v najem ali na račun, lahko tudi okolica LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. J-Mtra pod šifro »Na prometu«. 9408-17 Prodam Stole, staro pisalno mizo prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9385-6 Otroški voziček Aleksan- prodam. Smuc, drova 10. 9406-6 Geodetski aparat (teodolit) kupim. Cenjene ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Geometer«. 9342-7 Lisičje in vse druge kože od divjačine kupuje stalno Zdravič, trg., LJubljana, Stari trg. 9370-7 Daljnogled 8 X 30 kupim. Ponudb« n« ogl. odd. Jutra pod Slfro »Trledar«. 9396-7 Odprto sk1aH?š?e bi*7u kolodvora. 500 do 1000 kub. m iščem za takoj. v nalem ali se prostor kuni. Ponudbe na oel. odd Jutra pod šifro »S ceno«. 9371-19 mmmš' •REAIITETA« possstna posredovalnica * Ljubljani j* samo » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne poit« Telefon 44 - 20 Hiše, parcele pri prodaji ali nakupu, posreduje najhitreje in najvestneje. — Pojasnila brezplačna in brezobvez-na. Zajec Andrej, reali-tetna pisarna, LJubljana, Tavčarjeva ul. 10. telefon začasno 35-64. 9409-20 Palača večmili.lonska, rentabilna, sredi LJubljane, s llf tom, nova ugodno naprodaj. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod značko »Palača«. 9399-20 Stanovanje Dve 2-sobni stanovanji eno v strogem, drugo v bližini centra, zelo komfortni, z vsemi pritikli-nami, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9395-21 Stanovanja Stanovanje 2—3 sob išče 4-članska odrasla družina. Po možnosti center, Mir je ali Bežigrad. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Takoj ali pozneje«. 9327-21« 2—3 sobe za pisarno za pisarno v centru mesta ali blizu kolodvora, v novejši hiši, iščem za takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »S ceno« 9372-21a obo odda Čisto sobo opremljeno, oddam takoj ali za 1. junij boljši gospodični. — Trdinova 2, pritličje. 9416-23 Prijazno sobico sončno in zračno, oddam z vso oskrbo, šturm, Stari trg 28-111. 9414-23 Oddam tri sobe posamezne, s posebnim vhodom. Bohoričeva ul. 24-a. 9387-23 Prazno sobo oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9400-23 Sobo primerno za pisarno, oddam. Vprašati Beethovnova 2-1. 9379-23 Sobo oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9381-23 2 pisarniški sobi v centru mesta išče trgovsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 9401-23a Opremljeno sobo v bližini glav. kolodvora iščem 1. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 9382-23a Pogrešam moža Antona Kocjan, pekovska četa Ptuj. Prosim, ako kdo kaj ve o njem, da sporoči to Julijanl Kocjan, Lož pri Starem trgu. 9392-31 Dobro nagrado dobi, kdor mi pove za konja, šimelna 158-178, št. 4 ali brez št. LJubljana, hotel Slon, soba 201. 9380-31 Iščem kobilo p ramo, rdeča z belo liso na glavi, 150-178 cm, šig št. 201, stara 7 let. Najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda na: Alojzij Per, St. Peter pri Novem mestu. 9378-31 Kobilo št. 108. visoko 1099 cm. prsna mera 180, p ram«, velika podolgasta glava, prednje kopito široko, a malo liso na čelu, star« 4 leta, iščemo. Predana 5. vodu trupne komore v škof Ji Loki. Razpuščen ▼ Trebnjem. Nagrada din 1.500. Manufaktura Avšič Ljubljana. Prešernova ulica ali Kleče. »369-31 Oseba katera je shranila črno aktovko, pozabljeno pri šalterju rs glavni pošti, v ponedeljek ob 6. url zvečer, se poziva, da jo odda proti nagradi ▼ trgovini Skodovih zavodov v pasaži. 9388-31 Vinko Žagar minerska četa Boka Ko-torska. Kumbor, 22. IV. odpotoval iz Dobravnik* proti Sarajevu. Ako kdo kaj ve o nJem, prosim da sporoči Mariji Žagar. Start trg 14 pri Rakeku. 9393-31. Konj »Orion«c muhasti zelenko, visok 170 cm, brez žiga, star nad 10 let, odpeljan iz Mirne proti Kranju. — Sporočite proti nagrad!, din 1000 na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Orion«. 9377-31 Pridelki Prvovrstne Vluše sveže, dobite vsak dan t lekarni Hočevar, Šiška. Telefon 34-51. 9367-33 iN SEKIRA«) V „JUTRU«» Za spomladansko zdravljenje, za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni »PLANINKA» čaj V vseh lekarnah. — Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec Ljubljana. Za rudnik HOLMEC PRI PREVALJAH lSČČfttO sposobnega radarskega paznika absolventa nižje rudarske šole z nekaj leti prakse. Prednost imajo oni, ki so vešči jamomerstva. Prosilci morajo biti rojeni na ozemlju, ki so ga zasedle nemške oblasti, in tudi tja pristojni. Prošnje je nasloviti na Premogovnik Liboje dr. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, ali pa se zglasiti neposredno pri obratovodstvu rudnika. Za takojšen nastop na RUDNIKU HOLMEC pri PREVALJAH iščemo veščega železostrugarja Prošnje s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanji službi je poslati na naslov Premogovnik Liboje dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, ali pa naj se prosilci obrnejo neposredno na obrato-vodstvo rudnika Holmec. NAZNANILO da s 15. majem prevzamem kot poslovodja na novo renovirano GOSTILNO STEPIČ, ŠIŠKA, ter se cenj. starim in novim gostom toplo priporočam z zagotovilom najsolidnejše postrežbe v kuhinji in pijači. RUDI MASTEN, Sp. Šiška. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi našega nadvse dobrega in ljubljenega moža, očeta, brata in strica., gospoda ULE IVANA rudniškega nameščenca ki je preminul po kratkem trpljenju dne 4. maja t. 1. ae tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikoma dr.ju Krasniku in dr. Milavcu, čč. sestram, ki so lajšali blagemu pokojniku trpljenje za časa njegove bolezni. Iskrena hvala Delavski godbi, lovcem, tamburašem in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi obema gg. govornikoma, ki sta se poslovila od rajnkega v toplih besedah ob odprtem grobu. Trbovlje, dne 11. maja 1941. Žalujoči: Angela Ule, žena; Hilda, hčerka; rodbine: Ule, Arhar, Novak. Človeški panji Stockholmski osrednji statistični urad. ki ima svoje dopisnike in informatorje po vsem svetu, je pred nedavnim objavil seznam, ki je vreden vse pozornosti: seznam mest vsega sveta, ki štejejo nad 100.000 prebivalcev, če pregledujemo ta seznam, moramo ugotoviti nekaj, kar ni posebno razveseljivo: podeželje «e v splošnem čedalje bolj prazni, na .. .gi strani pa izredno naraščajo mesta. Nič manj nego 250 milijonov ljudi, to je osmi del vsega človeštva, živi danes v velemestih. Teh velemest je 700, in sicer jih šteje Evropa 300, Azija 215, obe Ameriki 155, Afrika 20 in Avstralija 10. Kar se tiče evropskih velemest, se delijo — če upoštevamo le šestorico največjih dežel — takole: 69 jih je v okviru Velike Nemčije, 65 v evropski Rusiji, 58 v Veliki Britaniji, 24 v Italiji, 17 v Franciji in 11 v Španiji. še več pozornosti nego te številke ^a zaslužijo odstotki prebivalstva poedinih dežel, ki živijo po velemestih. Ponekod obsega odstotek velemestnega prebivalstva naravnost polovico vsega prebivalstva sploh. Tako je n. pr. v Avstraliji, kjer je 48 odstotkov ljudi velemeščanov. A tudi Evropa in Amerika ne poznata v tem pogledu šale. Naša celina šteje 530 milijonov ljudi,, od tega jih živi 112 milijonov v velemestih, to je 21 odstotkov vsega prebivalstva. Odstotek za Ameriko je 22. Posamezne dežele gredo seveda dosti preko teh številk, zlasti Nemčija in Japonska, a tudi v Italiji predstavlja velemestno prebivalstvo okrog 20 odstotkov. Sociologi iščejo že dolgo vzrokov, ki naj bi pojasnili, zakaj zapušča kmečko prebivalstvo svoja zemljišča in se seli v mesta. Glavni vzrok bo pač ta, da se v mestu v splošnem nudijo boljši zaslužki ob manj težavnem delu in da je zato tudi življenje v mestu udobnejše. Da je pa potrebno v tem pogledu nekaj storiti, tega se odločilni činitelji dobro zavedajo, kajti končni uspeh tega razvoja more biti le ta, da bo človeštvu začelo primanjkovati hrane, če bo poljedelska stroka nazadovala. Potem ne bodo boljši zaslužki nič zalegli. Ta razvoj ima svoje početke že precej daleč nazaj, vendar pa je začel stopati z orjaškimi koraki šele v dobi po prvi svetovni vojni. Po neki statistiki iz 1. 1907. je bilo, da navedemo nekoliko številk, po vsem svetu komaj 16 mest, ki so štela več nego milijon prebivalcev. Danes jih je 39, torej se je njih število v treh desetletjih več nego podvojilo. L. 1907. je bilo milijonskih mest v Evropi 7, v Aziji 5, v Ameriki 4, v Afriki in Avstraliji pa nobenega. Danes jih je v Evropi 15, v Aziji 13, ostanek jih imajo druge celine, kjer ne manjkata s Kairom, Sidneyem in Melbourneom niti Afrika in Avstralija. Najbolj obljudeno mesto na svetu Je danes New York, ki šteje nič manj nego 11 milijonov prebivalcev. Na drugem mestu je Tokio (6.5 milijona prebivalcev), London je s 4,100.000 prebivalci šele na četrtem ali petem mestu, če pa upoštevamo njegova predmestja, stoji z 8,700.000 prebivalcev seveda na drugem mestu. Berlin ima 4,300.000 prebivalcev, Moskva 4,100.000 prebivalcev, prvi je torej bolj obljuden nego pravi London, druga pa .ie temu najmanj enaka. Kar se tiče drugih milijonskih mest, štejejo šanghaj 3,500-000, Chicago 3.400.000, Osaka 3.200.000, Leningrad 3,200.000, Pariz 2,800.000 ( s predmestji pa 4,900.000), in Buenos Aires 2,500.000 duš. To so največji človeški panji. Kar se tiče ostalih milijonskih mest, jih ima dva tudi Italija: Rim in Milan. Zanimivo je primerjati razvoj teh velemest samih v primeri s stanjem pred tremi desetletji. Takrat je bil London najboij obljudeno mesto, Pariz je bil obsežnejši nego Berlin. Danes je London po površini (1780 štirjaških kilometrov) na tretjem mestu, Pariz pa zaostaja s svojimi 730 štirjaškimi kilometri za Berlinom (880 štirjaških kilometrov). Zelo znaten je skok, ki ga je napravil Tokio. L. 1907. je bil med milijonskimi mesti sedmi, danes pa je drugi. Silno se je razvila tudi Moskva, toda Rim, ki še pred 20 leti ni imel dosti več nego pol milijona prebivalcev, se ni razvijal nič manj hitro. S seznama mili- jonskih mest je med tem izginil Carigrad, uvrstili pa so se v ta seznam razna druga mesta, v najnovejšem času tudi Praga. Med vsemi največjimi mesti nam New York kaže najbolj očitno pojav urbanizacije. Mesto, ki šteje največ duš, namreč nikakor ni najbolj obsežno. Njegova površina je več nego polovico manjša od londonske (850 štirjaških kilometrov proti 1780), manjša je celo nego površina Berlina, navzlic temu ima — Če ne štejemo predmestij — skoraj dvakrat toliko prebi-valecv kakor Berlin (7,400.000 : 4,300.000). Lahko si predstavljamo, kako stisnjeno žive tu ljudje. Da-li je tako stisnjeno življenje posebno prijetno in koristno lahko dvomimo. Športno srce Redno športno udejstvovanje ima na vse človeško telo silno poživljajoč vpliv in ga usposablja ne samo za večjo zmogljivost v vsakdanjem življenju, temveč tudi za največje podvige. Športne vaje učinkujejo zlasti na srce, in sicer so to skoraj v vseh primerih ugodni učinki za njegovo zmogljivost, za krvni obtok in dihanje. Navzlic temu čujemo pogosto glasove, ki nas svarijo pred tako imenovanim »športnim srcem«. Pojem športnega srca se v očeh laika veže pri tem večinoma s predstavo nečesa nevarnega m bolnega, za marsikatero srčno bolezen iščejo vzroka v športu, ki ga je človek kdaj uganjal. V resnici pa je športno srce povsem normalna in ugodna reakcija srčnega mišičevja na športno udejstvovanje. človeško srce skuša enako kakor drugi organi opravljati svoje dele s čim manjšo porabo sile. Pri izvežbanem športniku vključuje v normalnih prilikah tako rekoč najnižjo prestavo, njegov utrip je razločno počasnejši nego pri drugih ljudeh, pri tem pa se množina pretakajoče se krvi ni zmanjšala, tako da požene en sam utrip športnega srca prav toliko krvi, kakor n. pr. dva utripa pri netreniranih ljudeh. Pod nekimi okoliščinami se srce po dolgem športnem udejstvovanju za malenkost lahko poveča, a s tem se Je srčna mišica samo okrepila, da je sposobna tudi največjih naporov. Športno srce, ki se ga mnogi tako boje, ni torej nič drugega nego povsem normalno srce z zelo velikimi rezervami, ki lahko obratuje s polovično silo, da zadosti vsem zahtevam ostalih organov. Tu je bil govor seveda samo o rednem in pametnem, smotrno stopnjujočem se športnem udejstvovanju. Pretiran šport, zlasti če organizem zanj ni dovolj razvit, pa more imeti samo ob sebi umevno mar-sikakšno škodljivo posledico. Ženska z »zlato" krvjo Medicinska fakulteta washingtonskega vseučilišča ie imenovala eo. Rose Mc Mul-linovo za častno doktorico Ce ie kdaj kakšna ženska zaslužila ta naslov. potem si ga ie zaslužila prav gotovo ta leoa Američanka. Pred petimi leti ie stala v neki filadel-fijski kliniki ob bolniški postelji svoie re-jenke. otroka njene umrle sestre. Deklica ie trpela za zastrupitviio krvi. ki jo povzroča smrtonosen bacil, »zlati« povzročitelj gnojenja. Zdravniki so bili že skoraj popolnoma obupali, da iim bo moaoče malo bolnico rešiti. Samo če bi se našel človek, ki bi prebil to bolezen in bi potem daroval svojo kri za transfuzijo, bi bila rešitev še mogoča Je pa zelo malo liudi. ki ostanejo od te bolezni živi — in tako se ni javil noben darovalec krvi. Tedaj je ea. Mc Mullinova pregovorila zdravnike, da so njej sami vcepili smrtno nevarno bolezen, dolgo časa je trajalo, preden so v to privolili. Bolezen so prenesli z umetno infekcijo z otroka na teto Malo ur pozneje je imela ga. Mc Mullinova že groz-nico. Po 48 urah so mogli njeno kri uporabiti za prenos v umiraiočega otroka. Dva dni pozneie je bila potrebna ponovna transfuzija in še teden dni pozneje, pa sta bili teta in nečakinja izven vsake nevarnosti. Trlncee In dna - Strelski jarki na Kitajskem Cani ben ammaestrafci sono alle trnpP® nlpponlche nn grande aiuto — Dobro izvež-bani poročevalski psi so japonskim edinicam velika pomoč Prešlo ie leto dni. Ga. Mc Mullinova je bila spet popolnoma zdrava, ko je po radiu slučajno zvedela za drug primer, da je »zlata« zastrupitev ogražala življenje 161etnega dečka. Ni se dolgo premišljala, javila ie bolnišnici telefonično. da ie pripravljena tudi tujemu otroku darovati svojo kri. Tako so rešili dečka, dotlej je Mc Mullinova rešila življenje že dvajsetim otrokom. Za svojo kri pa i e vselej odločno odklanjala vsako plačilo. Njeno človekoljubno delo je imelo še poseben učinek: ker ve znanost za vse primere, v katerih je ga. Rase Mc Mulinova pomagala z uspehom. ima v otrokih in mladih ljudeh- ki so ozdraveli po njeni zaslugi, na razpolago leoo številce specialnih darovalcev krvi. tako da ie v Zedinjenih državah umrljivost zavoljo te bolzeni zelo nazadovala. »Novorojenček« v prekopu Najprvo se je ustavil eden izmed mimoidočih, potem se mu jih je pridružilo čedalje več. To je bilo ob bregu prekopa Mar-tesana v Milanu. Na vodi je plavalo teiesce z golimi nožicami. Morda je bila še kakšna sled življenja v njem, kajti zdelo se je, da se malo giblje. Takoj so pozvali najbližji policijski komisarijat, prihitel je agent, ki mu je nekdo iz množice priskrbel dolg drog. Tako so telesce spravili k bregu in potem iz vode. Najprvo si je vse oddahnilo, potem se je isto tako vse glasno zasmejalo: za srečo je Slo samo za veliko lutko, ki je bogve kje in kako padla v vodo in je priplavala v mesto. . . Avamposto itafiano — Italijanski stražar Stroge sodbe vojnega sodišča v Franciji Po poročilih iz Clermont-Ferranda je vojaško sodišče obsodilo bivšega državnega podtajnika Pierra Mendessa Francea na šest let ječe, deset let izgube častnih pravic in izgubo čina. Obtožili so ga, da jc v vojnem času kot letalski poročnik de-zertiral. Isto sodišče je obsodilo petdeset vojakov in podčastnikov, ker so prešli v službo tuje sile ali pa so delovali za gibanje generala de Gaulla. štirje obtoženci so bili obsojeni na smrt, 12 na dosmrtno robijo, 6 na 20 let ječe, 10 na eno leto ječe itd. Najtežje kazni so bile izrečene in contu-maciam. Ubogo bogato ljudstvo Skorai nerazumljivo je. da izvira ubo-štvo nekega ljudstva, ki mu pripada skoraj tretjina vsega goveda na zemlji — 215 milijonov glav od skupnih 690 milijonov — baš iz tega bogastva. To ljudstvo so Indijci. Na vsakih sto prebivalcev odpade tam povprečno 60 glav živine. To je. če primerjamo z evropskimi razmerami na videz ogromno bogastvo, a dejansko je stvar drugačna. Indijec namreč ne redi živine za to. da bi od nje imel korist, temveč zato. ker jo oo božje časti! Niti mleka, ki ga dajejo tamkaj krave. Indijci ne cenijo in ne izkoriščajo, izmed vseh ljudstev na zemlji ga popijejo najmanj. A ne samo to. da Indija od preobilice svojih čred nima nobene koristi, še slabše je to. da ima od nje naravnost škodo. Pašnikov tam namreč ne ograjajo. živina se prosto sprehaja in to njeno svobodo čutijo zlasti gozdovi in polja. Nešteto ljudi je sicer zaposlenih s tem. da čuvajo gozdove in polja pred popolnim uničenjem po živini, a to čuvanje je iz verskih razlogov boli šibke vrste, če niti ne pomislimo na to. da bi vsi ti nešteti ljudje lahko počenjali koristnejša dela. Posebni indijski verski nazori prepovedujejo vrhu vsega ubiiati odvisno ?li bolno živino ali pa preprečiti njeno razmnoževanje. Jamarji proti svoji volji V soteski San Gabriel, 3 km od Los An-gelesa so orožniki odkrili petčlansko družino, ki je živela v neki jami in je nosila samo kratke predpasnike. Na vprašanja niso ti ljudje ničesar odgovrili, tako da so se orožniki nazadnje odstranili. Kmalu potem pa je pritekla za njimi deklica, ki je spadala k tej družini, in Je uradnike z dvignjenimi rokami prosila za pomoč. Dejala je, da je družino versko blazni oče prisilil, da je zapustila Los Angeles in šla domovat v jamo. Mati in trije otroci so morali sežgati svoje obleke in so že tri mesece kakor živali bivali v tej jami, hranili so se s travami in niso imeli niti odej. Ker je oče oborožen s samokresom, se ie morala družina ukloniti terorju blazneža. Orožniki so se takoj vrnili ln so ugotovili, da so bile navedbe dekleta resnične. 62-let- nega moža so mogli le s trudom obvladati in zvezati. Mož si je bil vtepel v glavo, da bo s tem jamskim življenjem svoje družine odrešil svet vseh grehov. ANEKDOTA Skladatelj Sullivan je v spremstvu nekega prijatelja iskal hišo, kjer je bil nekoč na obiskih. Cesto je vedel, hišne številke pa ne. »To nič ne de,« je dejal prijatelju, »takoj jo bom našel.« Stopal je od vrat do vrat in rahlo sunil v vsak železni obrisalnik čevljev pred vrati. »To je tista hiša!« je dejal nenadno. »Zveni v e-duru.« VSAK DAN ENA Končno sama! (Tidens Tegn) Živi »mrtvec« Pred kratkim je gospod Giuseppe Cana-vese iz Bagnasca v bližini Cunea po kratki bolezni umrl, vsaj zdravnik ga je proglasil za mrtvega, ker n: kazal nobenega znaka življenja. Pokojnemu so že zazvonili zvonovi. Toda čez čas so domači ki so čuvali truplo, opazili, da se vendar neka' giblje. Niso se ustrašili, kakor se to dogaja ob takšnih prilikah, temveč so takoj poz\ali zdravn:k.a in 'lokalne oblasti. Ni dn