Knpuji« .....
VOJNE BQNDEI
Na}»UrejSl •lovenski dnevnik v Ohio
Oglati v tem listu *o uspeini
mm
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldfeit Slovene Daily
VOL. XXVII.—LETO XXVII.
Best Advertising Medium
cleveland, ohio, monday (pondeljek), june 19; 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 142
Amerikanci presekali Cherbourški polotok
Kratke vesti Maršal Tito in načelnik njegovega štaba
bricker ne priznava, i>a bo dewey nominiran
WASHINGTON, 17. junija. Teden dni pred otvoritvijo republikanske konvencije v Chi-c&gu prevladuje vtis, da bodo Republikanci nominirali gov. Thomas W. Dewey-a iz New Yorka predsedniškim kandida-tom, gov. Earl Warren iz Cali-fornije pa da bo dobil podpredsedniško nominacijo. Toda gov. John Bricker iz Ohija trmasto Vztraja, da izid ni gotov, ker kot 800 delegatov izmed 1.059 bo prišlo na konvencijo brez uradnih instrukcij, za ko-Sa naj volijo, in da so torej nje-Sove prilike za nominacijo jako •iobre.
Bricker se zadnje tri mesece Nahaja na potovanju, tekom ka-terega je govoril z najmanj polovico delegatov in nastopil na shodih in banketih od Atlantida do Pacifika.
v rim se zopet vrača j2lektricna razsvetljava
RIM, 17. junija. Rim je zopet ^obil električno razsvetljavo za stili ure na dan. Mesto je razdeljeno v štiri okrožja, vsako
katerih ima elektriko v dru-Sein času. Elektriko piodmura-Jo parni stroji, ki producirajo dnevno 25,000 kilovatov elektrike. Rim normalno potrati 125,-®00 kilovatov elektrike na dan. ^esto tudi še nima polne vodovodne službe.
(francozi vprizorili vpad na otok eibo
Him. 17. junija — Zavezniški glavni stan poroča, da so francoske sile, ki so včeraj vpri-^orile vpad na Elbo, kjer se je '^ekoč za nekaj časa nahajal v P'^egnanstvu Napoleon, naletele •^a močan sovražni odpor, francoske čete so okupirale mal ^tok Pianosa, ki leži nekoliko Južnozapadno od Elbe. Francoske čete so se izkrcale pod pro-tekc(^q zavezniškega brodovja,
med onimi, ki sodelujejo pri "ivaziji, je bivši filmski igralec ^ouglas Fairbanks jr., ki je Podkomandant v ameriški mor-larici. '
angleški kralj
Vriskal francijo
London, 16. junija. — An-Sleaki kralj Jurij se je danes 'Nepričakovano prijavil v Nor-'^andiji, kjer je obiskal britske ^ete na enem izmed zavezniških 'Gostišč, kjer se je sestal z gen. Montgomery jem.
JRAČNI robot zadel Bolnišnico in cerkev
London, is. junija. — Nem-^ki zarčni roboti so še vedno 1^^'ihajali preko Rokavskega za-J^a. Danes sta bili zadeti ena "Olnišnica in ena cerkev. Precej ^obetov so letalci zbili iz zraka, v splošnem obstoji vtis, da ^ovo nemško "tajno orožje" ne f^^edstavlja resne grožnje.
^^00 ameriških letal
Bombardiralo Rafinerije
London, is. junija. — Da-je ameriška zračna sila, bro-JeČa 1,300 težkih bombnikov, uprizorila napad na nemške olj-rafinerije v Hamburgu in se-^erozapadni Nemčiji.
JI
To je ena najnovejših slik, ki | stavljen skupno z maj. genera-je dospela v Ameriko iz osvo- :lonj Arsom Jovanovičem (na le-bojenega dela Jugoslavije. Bila j vi), ki je načelnik geneialnega je vzeta malo pred nemškim štaba Jugoslovanske osvobo-napadom na glavni stan mar- dilne vojske.
šala Tita, ki je ha sliki pred-j
Šubašič izposloval sporazum med Titom in kraljem Petrom
BARI, Italija., 18. junija, — Tukaj je bilo danes naznanjeno, da je bil dosežen sporazum med maršalom Titom in jugoslovansko zamejno vlado, da se pomaga ljudstvu Jugoslavije do čim prejšnje osvoboditve.
' Sporazum je bil dosežen na konferencah, katerim sta prisostvovala novi jugoslovanski ministrski predsednik dr. Ivan šubašič in maršal Tito, poveljnik Jugoslovanske osvobodilne vojske.
g, _____
da so
Komunikej pravi, da so se razgovori vršili od 14. do 17. junija.
Kakor se je zvedelo v Londonu, se je šubašič najprej sestal s predstavniki maršala Tita v Italiji, potem pa se je podal v Jugoslavijo, kjer se je posvetoval s partizanskim poveljnikom samim.
šubašič je pred odhodom iz Londona izjavil, da se bo posvetoval z vsemi grupami v Jugoslaviji, kar bi pomenilo, da je govoril ali bo govoril tudi s predstavniki gen. Mihajloviča, ki je bil do zadnjega časa vojni minister jugoslovanske zamejne vlade.
Najvažnejša gesta za spravo s Titom od strani kralja Petra je bila odslovitev Mihajloviča kot vojnega ministra in razpustitev vlade, kateri je stal na čelu premijer Božidar Purič.
Maršal Tito je Mihajloviča dosledno ožigosal kot izdajalca in kolaboracionista z naciji.
Britska vlada je močno pritiskala na Petra, d a izravna spor, bodisi z organiziranjem koalicijske vlade, ali vsaj z izmenjavo predstavnikov s Titovo skupino. Vtis tudi obstoji, da je bil Tito deležen podpore od strani Rusije v zadevi mate-rijalne pomoči od strani zaveznikov za nadaljevanje vojaškega odpora proti Nemcem.
Rusi prebili Mannerheimovo linijo; se nahajajo samo 17 milj od Viipuri
MOSKVA, 19. junija. — Finski tretji in zadnji obrambni sistem, stara Mannerheimova linija, je bil prebit včeraj pod mogočnimi udarci Rdeče vojske, ki je zasedla mesto Koivisto na zapadni obali in se nahaja samo še 17 milj od Viipuri, drugega največjega finskega mesta.
Ko so Rusi v vojni v zimi 1. 1938—40 razbili Mannerheimovo linijo in zasedli Viipuri, se je vojna končala s finsko kapitulacijo. Naglica s katero so sovjetske sile zlomile finski o-brambni sistem v tej kampanji, napoveduje skorajšnji k o n e c finskega odpora.
Več kot 100 krajev zasedenih v teku dneva
Rusi so tekom dneva zavzeli več kot 100 naseljenih krajev, med katerimi je tudi Rauptu, ki se nahaja blizu konca karelij-ske ožine, ki se razteza vzhodno od Finskega zaliva pa do jezera Lagoda.
- Pojavljajo se znamenja, da medtem ko je ta ofenziva važna
3283 Amerikancev padlo v Normandiji
Z AMERIŠKIMI SILAMI V FRANCIJI, 17. junija. — Danes je bik) uradno naznanjeno, da je bilo od U. junija, ko se je začela invazija Francije, ubitih 3,283 Ameriknaflev, ranjenih pa da je bilo 15,883.
Rečeno je, da se je pričakovalo, da Im) invazija htevala večje izgube.
Uradni krogi pravijo, da je zavezniška pozicija v Franciji absolutno sigurna, in d a si je nemogoče predstavljati, kako bi Nemci mogli zaveznike vreči iz Iranci je.
Z ameriškega sektorja na invazijski obali se je do sedaj evakuiralo 8,500 nemških ujetnikov.
Norvežani so ukanili nemške okupatorje
v toliko, da se zbije Finsko iz vojne, pa je s stališča načrtov Rdeče vojske samo postranska afera. Strategija sovjetskega poveljstva se bo brez dvoma razvila, čim bodo Finci kapitulirali, kar se najbrže zgodi pred 1. julijem.
Ruska zračna sila v akciji proti Nemcem
Pomožni komunikej poveljstva Rdeče vojske pravi, da je sovjetska zračna sila bombardirala nemška zrakoplovišda v Baranovičih, Pinsku m Minsku v Beli Rusiji, iz česar se vidi, da Rusi mehčajo pot za invazijo proti Varšavi.
Vesti s fronte pravijo, da se finski vojaki v tej kampanji podajajo brez večjega odpora, medtem ko ostali bežijo proti Viipuriju.
BUY mHA WAR BONDS
STOCKHOLM, Švedska (O. N. A.) — Iz zanesljivih osebnih virov na Norveškem poročajo, da so Norvežani dobro disciplinirani.
Gestapovci so pričakovali in delali načrte isa prezgodnjo vstajo prebivalstva, ko je prišla novica o invaziji, kar bi porabili k o t pretvezo za uničenje podtalnih vojaških organizacij, ampak dobro organizirani borilni oddelki so prekanili gesta-povce s tem, da so se strogo držali navodil iz Londona, ki jih je dal general Hantsteens, norveški vrhovni poveljnik.
Težaven problem
Nekatera navodila so tvorila težke problerrie za Norvežane. Večinai prebivalcev v obsegu 35 milj od obale se ni mogla evakuirati. Ubogajoč navodila iz Londona, se je okoli 10,000 ribičev podalo na obrežje, a če bi tam dolgo ostali, bi nastale hranilne težkope v celi severni Norveški, ki živi od morske hrane.
Invazijska kriza pa je prisilila nemške generale na nekatere omilitve v ravnanju s prebivalstvom. Na primer, Nikolaus von Falkenhorst je po konferenci z 20 drugimi generali nasprotoval gestapovskim in kviz-linškim načrtom neomejenega terorja proti domači fronti. Na konferenci so tudi razpravljali o padajoči morali nekaterih nemških čet.
Okupacijska sila zmanjšana
Generali so svetovali Hitlerju, da bi nadaljna oslabitev norveške fronte bila nevarna. Pravijo, da so dve diviziji šle z Norveške v Italijo, nazaj pa ni bilo poslane nobene pomoči. Priprave za letalska ojačenja, ki so bila v teku, so dobile pomoč toda v okraju Osla ojačenja niso dospela.
Quisling je sedaj nastavil svojega Bergen Gaulaiterja, Astru-pa, za delavskega načelnika Norveške. Astrupova služba je nehvaležna. Okoli 30,000 mobiliziranih delavcev je nedavno izginilo v gozdove, ker so ubogali navodila.
Iz teh poročil se jasno razvidi, da bi invazija te dežele našla širok odnev med prebivalstvom.
Novi grobovi
FRANK IVEC
Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu rojak Frank Iveo, star 64 let, stanujoč na 19611 Kildefer Ave. Doma je bil iz Vrhnike pri Ljubljani, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 36 let in je bil član društva Carniola Hive št. 1288 T. M. in društva Zavedni sosedje št. 158 S. N. P. .1. Zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Cimprec, doma iz Kamna pri Tolminu, in sedem otrok; Franka, ml., Stanley, Cpl. Edward, v Fort Knox, Kentucky 1/c Fireman Carla, v Pacifični zoni, Cpl. Josepha v Angliji, Mollie, poročeno Svet-k o v i č in Airographers Mate 3/C Leo, na Kodiak otoku v A-laski, sestro Frances, poročeno Rotar, polbrata Leo in Joseph Mevzek, v Indiani, polsestro Mary Rotar v Seattle, Wash., sedem vnukinj in veliko sorodnikov.
Pogreb se'bo vršil v sredo ob 8:45 uri zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 East 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in nato na
Calvary pokopališče.
* *
JOSEPH R. DULAR
V Great Lakes Naval bolnišnici je po tri-tedenski bolezni umrl Joseph R. Dular, star 18 let, rojen v Clevelandu. Pred 3. meseci je graduiral iz Shore High šole, in bil takoj vpoklican k mornarjem. Podvrgel se je operaciji na slepiču, kateri je podlegel. Zapušča žalujoče starše Frank in Margaret Stopar, brata Clarence Dular in več sorodnikov. Dekliško ime matere je bilo Margaret Smole, ter je hči poznane Smoletove družine, na Glass Ave. Družina Stopar stanuje na 18612 Neff Rd. Truplo bo dospelo iz Chicaga nocoj. Pogreb se bo vršil iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba še ni določen.
JAMES NESTICH
Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrl v Emergency Clinic bolnišnici James Nestich, star 48 let, stanujoč na 14319 Darwin Ave. Doma je bil iz se-la Cakanec, Velika Gorica na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 31. leti.. Bil je član društva "Sloboda" št. 235 H. B. Z. in društva sv. Petra št. 30 H. K. Z. ter Boilermakers u-nije št. 416. Mnogo let je bil zaposlen pri N. Y. C. železnici kot "boilermaker". Zapušča žalujočo soprogo Anno, dva sino va James in John, ter hčer Danico, v starem kraju pa zapušča tri sestre in brata Toma. Pogreb, katerega čas ni določen, se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St.
30,000 NACIJEV ZAJETIH V PASTI; ENA CELA NEMŠKA DIVIZIJA RAZSEKANA NA KOSE
GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, ponedeljek, 19. junija, — Ameriške sile so v nedeljo vsekale 7 milj široko pot preko vratu Cherbourške-ga polotoka in zajele v pasti nemško armado, broječo od 25 do 30 tisoč mož, ki se nahaja v Cherbourgii in okolici, potem pa so nacijsko 77. divizijo, ko se je skušala prebiti skozi ameiiško linijo, v grozovitem masakru dobesedno razsekale na drobne kose. ,
Zavezniški polnočni komunikej, ki je potrdil prejšnja brzojavna poročila s fronte, pravi, da je bil polotok odrezan od ostale Normandije, ko so Amerikanci prodrli na zapadno obalo v bližini Baraeville-Sur-Mer,
NEMŠKA DIVIZIJA JE V POIZKUSU ZA PREDRTJE AMERIŠKE LINIJE IZVRŠILA SAMOMOR
To je natančno tista točka, na kateri se je imelo pre-sekanje izvršiti glasom načrtov, ki so jih napravili štabni Častniki, ki so delali na problemu dolgo prej kot se je 6. junija pričela invazija Francije, .
Nemška 77, divizija je sedem ur po prihodu prvih ameriških čet na zapadno obalo napravila fanatičen poizkus za prebitje ameriške linije, da se reši iz pasti, in je v krvavi bitki, ki je trajala dve uri, dejansko izvršila samomor.
Amerikanci so odprli na Nemce strahovit topniški ogenj in jih dobesetino i^azsekali na kose. Ostanki divizije so se razkropili na vse strani. V operaciji je sodelovala tudi ameriška zračna sila, ki je pobila najmanj 800 bežečih nacijev.
Vesti IZ življenja ameriških Slovencev
Naši
fantje-vojaki
Vojni department je naznanil,
da je izza 13. aprila pogrešan poročnik Ray Rossman, star 21 let, sin Mrs. Rose Rossman iz 1212 e. 74 St., ki je bil 13. aprila gj Mary je po mučni bolezni na poletu nad Nemčijo ranjen, j u^irl Geo Brezovar. Rojen je bil Ray je bil navigator pri ameriški, nekje na Hrvaškem .
zračni sili in je v svojem zadnjem pismu 18. maja poročal, da | Hutchingson, Pa, — Valentin se je do takrat udeležil 15 misij'	njegova žena sta do
Braddock, Pa. — Umrla je Mary Zaje, roj. Trdin, stara 60 let in članica društva 629 S. N. P. J. Doma je bila iz Loke pri Blagovici na Gorenjskem. Zapušča tri hčere, enega sina in več drugih sorodnikov.
Duluth, Minn. — V bolnišni-
nad sovražnim ozemljem. Poročnik Rossman se je naha-
bila poročilo od vojnega depart-menta, da se njun sin William I pogreša od 21. maja. On je bil
Bodi pokojnikom lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše sožal je!
jal preko morja izza marca 1944 < radijski operator na letalih. Bil in je prejel tri odlikovanja: Pur-1 je v Angliji od julija 1. 1942. ple Heart, Air Medal in pa Oak j
Leaf Cluster. Graduirai je iz.	Lodge, Mont. Dne 31.
East High School in pohajal v,	J® smrtno ponesrečil
Case School of Applied Science, I	^ premogovniku Ro-
ko je kmalu po napadu v Pearl ^^^ra, star 56 let in doma Harborju vstopil kot prostovo-1Mrkopola na Hrvaškem. Za-
gov bratIGknen dar 18 bt,	Dva smova in ena hči,
baš graduiral v East High School	^ armadi, so se udeležili
in k) čez takun vstopu v Pogrdkisvojggaočebi.
zračno službo.	Po dolgi bolezni je umrl Fr.
* *	Henigman, star 74 let in doma
Pvt. Ivan Rozance je prišel s ^oritnic pri Ribnici. Bival je svojo soprogo Juha, z Camp ^ Beaver™*ku. Zkpušča ženo Gordon, Fla., kamor se bo vr-	sinove. Dve sta pri voja-
nU v snklo, ŽOMi pa bo oskdal^ih '".eden ae ndwya nekje v pri njegovih'star šlh 'Mr. i n Mrs.
John Rožanc, 15216 Lucknow I Ave. Prijatelji so vabljeni, da Iga obiščejo.
Pomanjkanje vode
Velika raba vode za škropljenje je včeraj povzročila pomanjkanje vode v petih predmestjih Clevelanda. Župan Lau-sche je na prebivalce apeliral, da štedijo z vodo, ker^ vodovodni sistem je že sedaj do skrajnosti obremenjen.
I Rekordna vročina
! Včeraj smo imeli v Clevelan-I du vročino, kakršne se še ne po-! mni v mesecu juniju. Toplomer je kazal 96 stopinj. Danes bo nekoliko boljše akoravno ne dosti, za jutri pa vremenski prerok obeta padec živega srebra na 76 stopinj.
NA OBISKU
Na obisku v Clevelandu se je za par dni mudil rojak Frank Sparmblek, z Malartic Quebec, Canada. To je bil njegov prvi obisk v naši metropoli, kjer se je ustavil spotoma iz Verone, Pa., in Warren, Ohio, kjer je o-biskal sorodnike. Doma je iz Dolenje vasi pri Cerknici, Upamo, da je odnesel lepe spomine na našo metropolo!
STRAN 2
enakopravnost
19. junija, 19^4
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by XUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIB AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(I'o raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)..............................................................................$6,50
Por Half Year — (Za pol leta)............................................................................... 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece)........................................:...±...........................2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)_______________________________________________________________________$7.50
Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................... 4.00
For 3 Month« — (Za 3 mesece) .........................................................................2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države);
For One Year — (Za celo leto) _____________________________________________________
For Hall Year — (Za pol leta) ...................................................................
..................$8.00
................. 4.50
Entered u Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ZAKAJ NOČEJO PRIZNATI GENERALA DE GAULLA? ' '
AMERIŠKI VOJAKI NA POTI ZA INVAZIJO

je posebno napeta zaradi svojega kolebanja med zmago in izgubo. Niti pred samim koncem človek ne ve, kakšen bo izid.
Toda prav zaradi tega jo i-majo Kitajci zelo radi, ker pač vsak misli, da se mu bo sreča naposled vendarle nasmehnila.
Kakor slovi v Evropi igralnica v Monte Carlu, tako slovi na Kitajskem Macao, kjer je v portugalskem okraju tega mesta skoro v vsaki hiši igralnica. Tam igrajo kitajski bogataši in marsikdo zaigra vse svoje premoženje v navidezno nedolžni igri. Kako sodi o strast-n i h igralcih trezno kitajsko ljudstvo, priča neka igralnica, ki se imenuje "človeška neumnost", a kljub temu prinaša ta igralnica lastniku velike dohodke.
ŠKRAT
Neko poročilo, Id je prišlo iz Londona takoj po invaziji, je reklo, da zavezniki ne dovolijo generalu de Gaullu, da bi obiskal Normandijo. Z oziroin na -zamotane odnošaje med zavezniškimi, vladami in francoskim osvobodilnim odborom, ki mu stoji čelu de Gaulle, ni izključeno, da omenjeno poročilo ni bilo docela neosno-vano. De Gaulle pa je piošli teden vendar dobil dovoljenje za obisk v Normandiji, kjer so mu prebivalci piire-dili navdušene ovacije.
Amphk v invaziji Francije navzlic temu niso udeležene francoske čete, dasiravno bi se zdelo logično, da bi svobodne francoske čete bile med prvimi v invaziji. Mesto tega je zavezniški vrhovni štab odločil, da se svobodne francoske čete boiijo v Italiji. Poročila, ki pripoveduje j'o o velikem podvigu francoskih partizanov v južno-vzhodnih pokrajinah Francije, dajo misliti, da bi bile francoske čete kot del zavezniške invazije brezprimerno večjega pomena v moralnem in končno tudi v vojaškem pogledu.
Francoski osvobodilni odbor ima piogram za osvoboditev Francije v noVi Evropi, ampak nobenemu pravemu revolucijonai-nernu gibanju ne zadostuje samo program na papirju. Vsako tako gibanje se formira okrog gotovih osebnosti, kakor nazorno pokazuje osvobodilno gibanje maršala Tita v Jugoslaviji. Kakor si ni mogoče predstavljati ameriške revolucije brez Washingtona, Jef-fei*sona in Izjave neodvisnosti, prav tako si Francozi ne morejo zamisliti konkretne osvoboditve brez nekoga, ki stoji temu gibanju na čelu. To je nesporno general de Gaulle in nihče drugi.
g^kaj zavezniške sile torej tako vztrajno mečejo polena pod noge edinemu pristnemu voditelja francoskega odpora proti nacijski JSfemčiji?
Plavijo, da se z de Gaullom zelo težko shaja, da je muhast in eksentričen do skrajnosti. Predsednik Roosevelt ima menda močne predsodke proti njemu in mu je | kot človek baje skrajno antipatičen.
Pravijo, da de Gaulle ni mogel shajati s svojimi kolegi pri francoskem generalnem štabu, predno se je Francija zrušila. Shajati tudi ni mogel s francoskimi industrijalci. Ampak zlom Francije, 4coje vojaški-in civilni voditelji so se zanašali na Maginotovo linijo, je dokazal, da je bil de Gaulle v pravem, ko je svaril pred nevarnostjo, ki preti Franciji od nemških oklopnih divizij, oni, ki niso mogli shajati z njim, pa so bili v nepravem.
Ako so zavezniki priznali Badoglia, ki je bil brez politične opore r/fied italijanskim ljudstvom, zakaj tako dlakocepstvo v odnošajih napram de Gaulle? Doiothy Thompson pravi, da je vpričo čudnega obnašanja od strani Washingtona in Londona napram francoskemu osvobodilnemu gibanju in gen. de Gaulle neizogibno, da se francosko ljudstvo, vznemirja in da prihaja do naslednjih zaključkov:
De Gaulle se bori za to, da se Francijo prizna kot' faktor pri organiziranju bodočega miru. Njegovo zatiranje torej pomeni, da sta Amerika in Anglija temu nasprotni da hoče velika trojica sama reševati vse zadeve, tikajoče se Francije, Evrope in kolonijalnega sveta.
Mi zahtevamo od Francije koncesije, na katere de ( '• iillo. noče pristati, piedno pride do kristalizacije celot-n'.; ■' i/ovojnega položaja. Dokler ne priznamo niti provi-zoričn; vlade Francije, je vsako pogajanje na podlagi enakopia. ^osti nemogoče in vsake koncesije bi bile povsem enostranske.
In končno - de Gaulle zagovarja za povojno Francijo reforme več aii manj socialističnega značaja, dočim Amerika in Anglija nočeta, da bi se take reforme uresničile.
, Vsekakor je jasno, da akn zavezniške sile kmalu ne' revidirajo svojega stališča napram de Gaulle, bodo v
Po zraku in morju so se armade in mornarice zavezniških dežel strnile za invazijo francoske obale. Ameriški parašuterji so videti polni zaupanja ko so na poletu preko angleškega preliva. Bili so med prvimi četami, ki so vdrle na Francosko. Preko 4,000 ladij se je rabilo za izkrcanje moštva na obrežje.
Nezadovoljna vdova
Kako spoznamo užitne in neužitne gobe .
Celo med razumnimi je dosti ljudi, ki zahtevajo od goboslov-cev, naj jasno povedo ali zapišejo, kako se zanesljivo spoznajo strupene gobe od užitnih.
"Ko je naš priznani poznavalec gobarstva pred leti na povabilo "Mladinske matice" napisal v "Kresnicah" poljudno razpra-vico o gobah, se je med kritik oglasil nepodpisan učitelj s prikritim očitkom, da avtor name noma ne izda zanesljivih navo dil za razhkovanje med strupe nimi in užitnimi gobami, češ, kaj nam koristi vse avtorjevo pou čevanje, če nam pa ne pove splošnih znakov za spoznavanje strupenih gob.
Takšni neverniki pa niso samo pri nas, kjer je goboznan-stvo šele v prvih razvojih, tem več tudi pri velikih narodih, k imajo na tucate slikanih knjig o gobah. Zaman je neprestano zatrjevanje goboslovcev, da sploh ni zanesljivih splošnih znakov za strupene gobe.
Noben pameten človek ne zahteva pri strupenih rastlinah, sadežih, kačah, žuželkah, mrče sih itd., splošnih in zanesljivih znakov za njih strupenost. Pri teh strupenjačah je ljudem ž? od nekdaj samoumevno, da pač treba poznati posamezne stru-pcnjake in njih značilne znake, ako se hočejo obvarovati nesreče. Le za strupene gobe zahtevajo ljudje še vedno splošna in zanesljiva pravila.
Za takšno trmoglavo zahtevo je več vzrokov. Glavni vzroK 30 stoletna, celo tisočletna popolnoma napačna pravila. Rimski pisatelj Celzij je že pred 2000 leti zapisal, da so strupene: 1 vse gobe, ki prerezane ali pretrgane izpremenijo prvotno barvo, ki počrnijo, pomodrijo, pozelenijo ali pordečijo; 2 vse gobe, ki med kuhanjem ali prazen jem počrnijo srebrno žlico (ah čebulo).
Celzijevim napačnim naukom verjame človeški rod še danes po 2,000 letih mnogo bolj ko vsem dognanim preizkusom naše prosvitljene dobe.
Še celo ponekod v šolah se drže (ali so se vsaj še pred desetletji držali) Celzijevih zmot. Taki krivi nauki plašijo ljudi pred uživanjem gob, a najusod-neje pa je, da za'krivijo največ smrtnih nesreč. Imamo namreč prav dobre gobe, ki kažejo na-
vedene znake, imamo pa tudi hudo strupene gobe, ki nimajo takih znakov, a so smrtne, n. pr. strupeni k u k m a k ali krompirjevka, ki se dobi v naših gozdih v treh barvah; bela, zelenkasta in rumenkasta.
Kar se tiče počrnenja srebrne žlice ali čebule, se to lahko zgodi pri vsaki gobi — bodis strupeni ali užitni — ako ni ve: popolnoma sveža, ker se je zače' na gobi zaradi razkrajevanja delati žvepleni vodik.
Poleg nekaterih strupenih gob n. pr. vražji, rdečerepni in volčji goban (boletus, satanas, b. pachypus, b. lupinus) spremenijo barvo tudi nekatere prav dobre gobe, n. pr. noro-glavka, kosanjevka, turek ali kozak in druge.
Popolno zastarelo in napačno je tudi pravilo, da so strupene ali vsaj neužitne vse gobe, k' Izcejajo mleko (sok). Mleko iz cejajo nekatere žlahtne gobe, n pr. okusna sirovka, hruševka ali pečurka in druge.
Ravno tako napačna je trditev, da spoznamo strupene gobe po neprijetnem vonju in zoprnem ali pekočem okusu. Najhujša strupenjača, že prej o men jeni strupeni kukmak a 1 i krompirjevka, nima bas neprijetnega vonja (diši po sirovem krompirju), tudi okusa ni zoprnega ali pekočega, a vendar je smrtno nevarna.
Nasprotno je dobra goba "poprova mlečnica ali bela kravja-ča, ki je v Italiji iskana poslastica, a je pekoča kakor sam poper.
Le pri eni skupini platničark. t. i. pri golobicah, je zanesljivi znak, da so užitne vse tiste vrste, ki so sladkega okusa, dočim strupene takoj zapečejo na jeziku. Toda skupino golobic — vseh je nad 30 vrst — pozna zanesljivo le izvežban goboslo-vec.
Tudi pri nas že precej znane živorumene štorovke ali jarsi so sirove zelo zoprnega okusa, vendar so za jed pripravljene prav I dobre in izdatne, ker rasejo [ množinsko.
Nevarno je lahko nadalje mnenje, da so užitne vse gobe, ki jih polži objedajo. Polži jedo I tudi najhujše strupenjače, a jim nič ne škodujejo, dočim lahko človeka usmrtijo.
V razmerju z užitnimi, oziro-! ma neškodljivimi gobami je ta-; ko malo res nevarno strupenih gob, da bi si jih lahko vsakdo : zapomnil.
ŠESTA SEZONA "POP" KONCERTOV
Prihodnjo sredo, 21. junija se bo otvorilo šesto sezono "Pop" koncertov, ki se vršijo v Public avditoriju. Koncerti se bodo vršili vsako sredo in soboto večer šest tednov zaporedoma, ter so pod avspicijo Musical Arts Association.
Charles Kullman, vodilni tenorist Metropolitan operne družbe, bo nastopil ob otvoritvi letošnje sezone, dočim bo Josephine Antoine, sopranistka pri Metropolitan operi, nastopila v soboto, 24. junija.
Cleveland Summer orkester bo sestojal z več kot 70 godbenikov.
Vstopnice so od 35c do $1.55 vključivši federalnega davka, ter se jih dobi pri Taylor's, 630 Euchd Ave.
Kitajci strastno ljubijo igro za denar
Tekom državljanske vojne je neki John Mitchell moral k vojakom, kar je seveda tudi storil. Poslovil se je od svoje žene in sosedov, ter tem povodom svečano obljubil, da bo ženi mesečno pošiljal večji d e 1 svoje plače, tako da ne bo trpela pomanjkanja. Ko je odšel od doma, je njegova žena dobila delo pri raznih rodbinah, kjer je prala perilo in si tako par dolarjev vsak teden prislužila.
Par mesecev kasneje je pa dobila od vojne uprave pismo, katero jej je naznanjalo, da je bil njen John nevarno ranjen. Nekaj dni kasneje je pa prišlo naznanilo, da je njen John vsled ran umrl.
Istodobno so jej tudi njegovi prijatelji brzojavili in izrazili svoje sočustvovanje, ter jo vprašali, ako želi, da pošljejo truplo njenega moža na njen dom, in sicer "balzamirano", tako, da se mu doma priredi dostojen pogreb. Pristavili so tudi, da bo to "balzamiranje" veljalo le dva ali tri dolarje. S tem je bila zadovoljna in potem jej je pogrebnik poslal račun za $75.
Mrs. Mitchell je pa pri tem postala tako vzrujana in huda. da je v n a g 1 i C i zakričala: — "Kaj — petin sedemdeset dolarjev za balzamiranje in "na-šopanje" mojega moža?! . . . . Morda mislijo oni vragi, ki so me dovedli v te neprilike, da bom otvorila kak muzej balza-miranih trupel j"?
Njeni sosedje, ki so jo prišli tolažit, so vsi jokali.
Za časa vladanja srbskega kneza Miloša Obrenoviča j® ^ Požarevcu živel ugleden trgo
vec Milorad Karamarkovic, ' je bil navdušen pristaš žordževe rodovine, kar je rad ob vsaki priliki rad navo šeno razglašal. Nekega dne J® v "kafani", ki je bila takr^ polna ljudi, začel prijatelj^^ na ves glas razlagati, kaj se je prejšnjd noč sanjalo:
"Nocoj sem sanjal kaj
mu
ne sanje: kako je na kneZ'
dvorec priletel in sedel
ter pričel kljuvati "knjaza"
ilasiti
čud-levsk^ bel orel " Mi'
loša. Jaz sem ga začel p "Iš", da bi odletel, pa ni pač pa je začel govoriti in dejal: "Ne, ta prestol je jaz imam pravico do njeg^' Nato sem se prebudil, od hu ves poten."
Vohuni so te KaramarkoV
čeve "sanje" takoj sporočili ®
blastem, ki so Karamarkovic
takoj prijele, ga odvedle v
Beo-ta-
grad, kjer so ga zaprli v ze ^ krat slovečo Glavnjačo. Tu ga nekajkrat dobro pretepli,
kar so ga izpustih. Kot ug
lede"
rkovic
raZ' pre-
Kupujte vojne bonde!
Franciji ustvarile položaj, ki ne bo samo zahteval nepo-trebne žrtve od strani naših armad in zaviral poraz Nemčije, temveč vodile direktno v razmere, iz katerih utegne vzplamteti civilna vojna v Franciji.
Kitajci so zelo navdušeni za : razne igre. Kocke, šahovnice in i karte nosijo vedno s seboj. Ki-j tajec igra strastno, med igro ! pozabi ves svet in zna zaigrati : ne samo svoj zadnji denar, tem-več tudi svojo hišo in sploh vse, kar ima.
I Pogosto se pripeti, da stavi ' na karte tudi ženo in otroke navzlic strogi kazni, ki čaka ta-j k e g a strastnega kvartopirca. I Oblastva kaznujejo v takih pri-jmerih ljudi z zaporom, visoko I denarno globo in javnim biča-! njem.
Na Kitajskem so ljudje strastni kvartopirci že od nekdaj. Sam Konfucij, ki je živel okrog leta 1500 pred Kristusom, je v svoji knjigi obredov opisal več kitajskih iger.
j Kitajske igre pa so mnogo i težavne j še od naših in terjajo I od igralcev mnogo večjo osredotočenost. Prav zaradi dušev-I ne napetosti in osredotočenja i so ugledni in drugače trezni Ki-I tajci navdušeni za igre. Igra vaš-jong, ki se je precej razširila tudi po drugih delih sve-! ta, samo v nekoliko lažji obliki.
Z OPERACIJO JO JE NAPRAVIL PREVEČ LEPO
V Ameriki imajo polno zdravnikov, ki z operacijami lepšajo ljudi. Zaradi take operacije je prišlo v Ameriki nekoč do posebne žaloigre.
Neki zdravnik, znan lepotni specialist, je nekega dne v hotelu zagledal mlado služkinjo z nenavadno grdimi potezami. Kot specialista ga je mikalo, da bi njeno grdost spremenil v lepoto. Dekle je privolilo.
Res je iz nje napravil lepotico, in sicer takšno lepotico, da se je sam zaljubil vanjo. Poročil se je z njo.
Kmalu pa je prišlo zlo. Vsi moški so občudovali lepo zdravnikovo ženo, tako, da je postal silno ljubosumen.
Nekega dne ji je očital, da posveča drugim moškim preveč pozoi'Rosti. Tedaj je odgovorila, da je sam kriv in da se sama v vlogi ženske, ki jo vsi občudujejo, nikakor ne počuti srečna. Dobojevati da je morala že mnogo duševnih bojev, o katerih pro j ni ničesar slutila. Mož tega ni hotel razumeti in tedaj je vložila tožbo za ločitev, ker jo je napravil nesrečno. Da bi bila nesreča manjša, je zahtevala veliko odškodnino za dušev-
državljan se je Karama:
čutil močno ponižanega in žaljenega zaradi tega. Še den se je torej vrnil domov ' Požarevac, je stopil k svoje"^, znancu Radivoju Milojkoviču, je bil takrat policijski TeI je svojega znanca Karamar kovica prijazno po?;dravil, koč:
"Milorad, kaj bo dobrega'
"Ni dobro, slabo je!" je vrnil Milorad ter policijskem*^ ministru vse povedal, kako J" bilo z njegovimi sanjami i" .. ko ga je policija v GlavnJ^ pretepala. Minister se je ^a" dil:
"Kaj, tebe, da so batinali'
"Da!"
"Pa v Glavnjači?" se minister Radivoje.	,[
"Da, v Glavnjači!" je po^ro' Karamarkovič.
In minister je na to odgo^o ril: "Ama, ne može biti, de, brate! Kaj pa, če se ti J tudi to sanjalo?"
čudi
Za kuhinjo
SADNI PIKNIK. Mešaj, da zgosti, dve žlici goste mezge, s ri rumenjake in dve žlici sladk ja v prahu. Nato primešaj štirih beljakov in pol žlice mo Kozo pomaži s sirovim noter zlij testo, razravnaj in ci. Daš kot slaščico na mizo-
iil
no grozovitost, ki jo je nad njo.	-j
Sodišče je zakon ločilo in J znalo tožiteljici iz raziog^^^^^j, jih je navedla, visoko odško
no.
Ta dva strahova iščeta stanovanje, da si bosta , nila na gazolinu in olju.
■ 19. junija, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAJM j
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
Norwegian Home Front
(Nadaljevanje)
Četudi bo morda Amalija kdaj ^^edela, da živi Mark na Klovac-farmi, ne sme nikoli zvedeti, ^ je Bart Nugent mrtev. Mark ''ordan se nedvomno vrne v me-in Kaleb izgubi sleherni sled iijim, ali Amaliji ne sme biti 1° očito. To bi namreč pomenilo Jotiec njenega strahu pred Kale-
Kaleb je tihotapsko vozil mi-jelševja, čigar cvetje se je ®kor vrhnja zasirjenega mleka ^^'galo med potjo in Klovaczevo Začul je glas dveh moža-^^ev, ki sta se mu bližala z na-'Protne strani ograje. Prvi glas I® bil vreščeč in tenek kakor o-oski, podoben skoraj rezkemu '^'Ijenju vetra v dimniku; drugi I® bil krepak in samozavesten, aleb je hipoma občutil mržnjo ® globoke sigurnosti drugega Slasu. Nagon mu je razodel, da ^ to glas Marka Jordana. Prvi ^bil glas Antona Klovacza, ki je Migoma umiral za jetiko in je dom na državnem zemlii-
, Skozi gosto omrežje grmičja Kaleb naglo ujel postavi obeh Jordan je bil visok in ple-a Anton Klovacz še višji in ko smrekova deska. Njego-pleča so imela podobo lopate, , ^ obraz so ga bile same kosti '"^J'drtine. "Moj Bog, kakšen je rekel Kaleb sam pri sebi. 'Gzen — razpadanje — same ki se jih je bal — stvari človeške oblasti.
Ko sta bila možakarja odšla, ^ JG Kaleb obrnil nazaj ter ogle-, °^al postavo Marka Jordana, ,^so ga oči bolele od napenjanja.
h, kako je podoben očetu! Vse-|,°gočni, kakor oče hodi!" Bes lUbosumja mladostnih let je ^Plamtel Kalebu v srcu kakor ^'^ičujoča bolezen, ki jo je dolgo zadrževal in je v tem hipu /■uhnila na dan silneje nego ka-^■'koli prej. Gologlav, z izteg-J^nimi dolgimi rokami trdo med J'leni in s stisnjenimi pestmi je '^Gl na vozu. Vajeti so prosto '®®li ob konjih, ki so nestrpno Potali po tleh. Drozg v sosed-]em jelševju je tiho, zvedvao ^oatolel. Toda Kaleb je sedel ^premično in je pozabil na ves Saj ni njegov sin, saj ni j^®&ov sin ta zastavni fant! je sin Amalije in rejenega ' Jordana, ki ga je bik prebo-, '• A kaj so Kalebovi sinovi, Ka-^ovi otroci ? Res, rodili so se v ®tenju in niso pankrti. Toda
krevljasti so in skrivljeni, krž-Ijavi in kilavi kakor grmičje na njegovem zemljišču, pusti ko njegove njive, preden jih ni žalil s svojo srčno krvjo, da mu rodijo boren pridelek. Kalebu se je glava povesila tako, da se mu je brada dotikala prsi. Nežni vetrič mu je gladil kosmuljaste lase in v tem nevidnem dotiku je bilo znamenje neskončnega sožalja.
V
Kaleb je zakrenil z vozom na pristavo Fusija Aronsona. Obraz so mu prevlekle poteze krutega veselja. Saj je prišel tjakaj z iz-bornim namenom. Visoki Islandec mu je prikorakal nasproti in mu osorno voščil dobro jutro.
"Bjorn je baje kupil od Klovacza nekaj živine," je izprego-voril Kaleb mehko in je skočil z voza. Menda ima denar to pomlad."
"Klovacz je s tem poravnal neki dolg pri njem," je odvrnil Fu-si kratko.
K&leb se je zasmejal. "O ne, saj ni bilo tako, Fusi, Klovacz je dobil za tiste krave lepe denar-ce."
Fusi se je zdrznil. "Kaj hočeš s tem reči, Gare?"
Kaleb je stopil bliže k Islandcu in pomenljivo privzdignil obrvi.
"Seveda bo dal denar nazaj v blagajno, Rusi. Cerkev potrebuje denar, kakor ti je znano," je dejal prijazno in položil prst velikemu možancu na prsi. Obrnil se je, da bi šel. "Ni se ti treba kajpada bati, da bi jaz kaj črh-nil o tem," je dodal.
Fusi, ki je bil od nekdaj top v mišljenju, ga je negotovo pogledal, ker ni bil povsem dobro razumel zadeve. Nato mu je počasi rdečica zalila obličje. Stisnil je ogromne pesti in se zagnal proti Kalebu.
"Le počasi, Rusi, le počasi," se je rogal Kaleb. "Poglej najprej v blagajno. Medtem mi pa sporoči, če bi hotel napraviti z menoj kupčijo za tisti les tam doli med mojimi pašniki. Cim prej, tem bolje zame."
Skočil je na voz in oddrdral.
ČETRTO POGLAVJE I
1 rije črnooki Klovaczevi otroci niso več prinašali Lindi v majskih jutrih ne žatrana ne vijolic. Povedali so ji, da jim je oče resno obole,. Ker ni bilo matere v njihovi družini, so se odpeljali vsi otroci s Klovaczem v zaprtem vozu v mesto na jugu, da bi iskali
\ TENSE SITUATION lias arisen in Norway following tlic Home Front's boycott of the Nazi compulsory labor service. It is likely that this organization will be used to mobilize Norwegian youth for service on the eastern front. The first executions have already taken place. This picture, smuggled out of Norway, shows Norwegian youth clearing away debris after an explosion in Oslo, December 1943, prior to the Home Front's boycott.
pomoči p r i nekem glasovitem zdravniku. Seveda bi bilo to lahko požrlo Klovaczu vse prihranke.
Otroci so povedali Lindi ob sklepnem šolskem dnevu, da je oče najel nekega moškega, ki naj bi v njegovi odsotnosti pazil na živino. Baje je ta zelo čeden, krepak možak; prinesel jim je sladčic iz mesta, jim dovolil, da so mu brskali po žepih in obdržali ves srebrni drobiž, ki so našli v njih. IJakoj prvi dan so se tako sprijaznili z njim, da so mlajši med njimi smeli plezati po njem in prevračati kozolčke, dokler ga naposled niso podrli na hrbet, da je obležal in se presrč-no krohotal.
Čez nekaj dni je šel varuh v Yellow Post irf prinesel nazaj škatlo, ki je znala peti in gosti. Poslali so mu jo bili iz mesta, odkoder je bil prišel. Razen tega so mu poslali lepo število knjig v sijajni usnjati vezavi, ali otroci niso mogli prečitati v njih niti
besedice, kaj šele celega stavka. Naj je bil možak kdorkoliže, eno je bilo nesporno: pridobil je de-co popolnoma zase.
Ta čas so postali večeri tako čudovito lepi, da Linda ni mogla prenašati občutka tesnobe .na Garovi farmi. Polagoma se je privadila delati po pouku daljše izprehode v okolico in se vračati šele tik pred večerjo. Redkokdaj je srečala človeka, bodisi voznika ali pešca, ki bi ji kalil milino samotnih izletov. Ker jo je mučila želja, da bi zvedela kaj več o človeku iz mesta, ki je prišel na Klovaczevo kmetijo, jo je večkrat motila skušnjava, da bi jo' mahnila tjakaj. Seveda je tujec bržkone navaden delavec in se nedvomno ne bo dal motiti s tem, da bi na dolgo razpravljal z njo, toda en sam pogled nanj bo oživil v njej zaupanje, da so šci na svetu tisti kraji, iz katerih je prišla.
Neki dan so ji ostavili Sand-bovi otroci svojega ponija, da bi ga jahala. Pod večer je pričel
' pršeti droban dež kakor sivo tki-i vo. Linda je oblekla grobo oble-i ko, zajahala ponija in odjezdila proti jugovzhodu, kjer je bila ' Klovaczeva domačija. Napotila se je po ozki, vijugasti poti, po kateri se je pred kratkim vozil Kaleb. Jezdila je mimo jelševja in je dospela do kraja, kjer se i je či-ešnjevo drevje sklanjalo na obeh straneh čez pot ter malone zastiralo nebo.
I
Spotoma je Linda srečala moškega, ki je gologlav in s klobukom v roki stopal v sivem so-] mraku. Sprevidela je, da je ta človek tisti, ki ga je bila že videla z grička, ko se je vračala od Thorvaldsonovih.
Mož je bil visok, zajeten in je imel na sebi navadno turistov-sko obleko: kratke hlače in do-kolenke, rjavo, spredaj odprto srajco, suknjič in poveznjen klobuk. Ko se je tujec bližal Lindi, se je nehote lahno nasmehnila : spričo njegove očividno primerne i obleke. Takoj ji je bilo jasno, da 'je moški Klovaczev "najemnik."
Ko sta se srečala, sta se naglo premerila z očfni, kakor se navadno spogledajo tujci, če se srečajo na samotnem kraju. Linda je opazila, da je moški utrjen in ^zagorelega lica, ki pa je bilo prevlečeno s čudovito ble-doto in nežnostjo; oči so mu bile zamišljene in pravilno začrtane. Mark Jordan je videl zgolj to, da jezdi v njegovi bližini dekle, ki jo po vsem videzu veseli jahati ob dežju.
Nato sta šla drug mimo drugega.
Toda Linda ni mogla jahati naprej. Prevzela jo je želja, da bi se obrnila in se s kakršnokoli pretvezo ustavila pri Klovacze-vih. Saj na vse zadnje ta človek le ni navaden delavec. Celo minuto je stala s konjem na poti in premišljala, kaj naj bi storila. Nato je pričelo močno deževati.
Z mahom pokrita Klovaczeva hišica in nekaj raztresenih stranskih poslopij, ki so jih bili zgradili sedanji naseljenci, je stalo v neredu in zanemarjeno v nalivu. Še pred dvema tednoma je bila tukaj domačija, kraj, kamor so se vračali ljudje s polja, iz hoste in šole. Lindi so se ob spominu na Klovaczeve, marljivo madžarsko družino, pomračile oči.
Poni je zdirjal proti pragu hiše in Linda je nemudoma potrkala m. vrata.
Mark Jordan je odprl duri.
"Ali smem stopiti z dežja k vam," se je nasmehijala Linda in si obrisala kapljice s trepalnic. "Jaz sem Linda Archer, učiteljica v Oelandu."
Mark je odstopil za korak in
odprl na stežaj vrata. Zadržal je vzklik, ki mu je bil že na ustih. Njegovo bistro oko je naglo objelo nepričakovanega gosta, pri čemer je občutil lahno zadrego.
"Halo!" je vzkliknil. "Na slabo vreme ste naleteli, kakor vidim. Le hitro noter!"
Linda se je obotavlja je ozrla konjičku, nakar je Mark naglo stopil ven. "S konjem že opravim j jaz, gospodična Archer. Izvolite ! kar stopiti v hišo in se odpočiti." I Ko sta stala na ozkem pragu, sta I se prvi hip nekam v zadregi spogledala in se nato brez kakršnegakoli pravega povoda glasno zasmejala. Mark se je okrenil ter odšel h konju, a Linda v hišo.
Ozrla se je po kuhinji, ki je stopila vanjo. Tu se je že poznal moški nered, dasi so bile smeti pometene in jih ne bi bilo videti, če se slučajno človek ne bi pri-pognil in pogledal pod peč ali ; omaro.
(Dalje prihodnjič)
KID SALVAGE

ALI ŽELITE BITI SLOKA?
Vprašajte po VITA SLIM 2.50 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. Če ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi high potency Vitamin D with B Complex olajšavo. Za lOO dni stane 2.91
VITAMIN STORES, Inc.
East 9th & Euclid — CH. 7069

GOTOVINA ZA VAŠ AVTO!
NIČ ČAKANJA
Katerikoli model od leta 1932 do 1942
Broadway Pontiac Inc.
6876 BROADWAY	MI. 4040
Odprto ob večerih


M-25
I M GOING TO APPLY FOR A FPA/ VOLUNTEER
.woRr.pRs.j';sT
^That's the way I like to see them," MacArtliur when he saw the rows of in the • Admiralty Islands. In this costliest, crudest war of all time,— our boys must fight with savage fury. Kill or be killed! And on how well each playg his part depends the lives of many of his buddies.
Here on the home front, too, just cheering the attack on isn't enough.
said Gen. dead Japs war—the-
That's why there's a Fifth War Bond drive on now, a drive in which you're needed to support the men on the fighting fronts who are facing the most treacherous forces Americans have ever met in combat. We on the home front can't let them down—and we won't. So resolve now to at least double your Bond buying in the Tth War Loan drive. This is the time to do better than your best
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE NESREČNE SMRTI NAŠEGA PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA IN BRATA
Frederick Ubic
ki se je v avtomobilski nezgodi v vojaškem taborišču v Camp Hood, Texas, končala njegova pot življenja in je v vojaški službi žrtvoval svoje mlado življenje in za vedno zaspal dne 18. junija, 1943.
Eno leto je že poteklo	Zvesti soprog in ljubljeni oče,
od bridkega spomina dne,	ljubi sin in brat predragi,
ko sprejeli smo vest žalostno,	nesrečna smrt Te je odvzela,
da žrtvoval si Ti življenje.	ko služil domovini si zvesto.
Med srečnimi se zdaj nahajaš,
kjer nI trpljenja, ne gorje vojske,
spomin v naših srcih je ostal in v miru božjem zdaj počivaj.
Žalujoči ostali;
ARANKA UBIC, soproga. FREDERICK, sin. .K>HN in KATARINA UBIC, starši HENRY in CHARLES, brata.
THAN BEFORE
Cleveland. O., 19. junija,- 1944

ENAKOPRAVNOST
15, -unija,
ZADNJA KMEČKA VOJSKA
Zgodovinska poveat iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iž Hrv. poslov. L. J.
(Nadaljevanje)
Ravno je zvonilo v Gornji Stubici poldne, ko prideta Mo-gajič in Nožina do vasi. Uskok je gledal, ne meneč se za svet, v konjevo grivo, a Mogajič je vzdigoval visoko glavo in opazoval vsak kotiček svojega domačega kraja, katerega niso videle njegove oči že toliko let. čudni spomini se mu bude v njegovi duši; jokal bi in se smejal. Naposled prideta do Gub-čeve hiše;
"Stopiva s konja!" reče Mogajič, skoči s konja in ga preveže na kol ob meji. Isto stori tudi Nožina. Stopita na dvorišče. Žive duše ni videti, šla sta mimo oreha dalje proti hiši. Mogajič obstane in pokaže s prstom proti hiši. Na velikem kamnu pred hišo je čepela mlada ženska. Roke je imela ovite okoli nog in podpirajoč glavo ob kolena, je gledala s steklenimi očmi v beli svet. Po čelu so ji padali razmršeni lasje, na po-rumenelih licih nisi zapazil niti iskrice čustva, iz otrplih oči nisi mogel brati njenih misli.
"Marko!" zašepeče Mogajič 8 strahom, "vidiš-li ono žensko?"
"Vidim, hvala Bogu!"
"Poznaš-li Jurkovo Jano?" nadaljuje svobodni kmet in prime tovariša za roko.
"Samo po imenu, po tvojem pripovedovanju."
"Pojdi, oj pojdi!" zadrhti mladenič in vleče za seboj vojaka. Pristopi k ženski:
"Jana!" zakriči, prijemši se za glavo in izbuli oči, "Jana! Za Boga, ali si to ti?"
Ženska ne trene z očesom.
"Jana!" zakriči mladenič glasneje in položi svojo roko na njeno ramo, "Jana, jaz sem — jaz tvoj Jurij — da, Jurij Mogajič."
Ker se je je bil Jurij dotaknil z roko, se je vzdramila ženska, pokazala bele zobe, vprla svoje steklene oči v mladeniča in se zasmejala s krohotom:
"Ha, ha! ha! Stari gospod, o-kopavali smo koruzo in zvon poje! Cin! Cin! Cuj! Cuj! Ste-li prišli?"
Oko se zablišči deklici z divjim plamenom in skočivši kvišku, zakriči: "Kaj prihajaš zopet, prokleti volk, da piješ moje srce, mojo kri?" Silovito zagrabi z roko Jurija za prsi in za-škrtne z zobmi. "Ho! Ho! Cuj-te, svatje gredo pome, po Ar-landovo Doro! Glej, glej," zašepeče Jana in pokaže s prstom
na drevesa po dvorišču, "vidiš-li svate, eden, dva, tri, glej, to je boter, to je starešina. Bog pomagaj, gospod! Tiho, tiho, srce spi, rahlo spi. Ne budite ga!"
Tresoč se umakne Jurij in se prime za Nožino, ki je bled mo trii deklico.
"Marko!" zašepeče svobodni kmet drhteč, "to je Jana, to je moja zaročenka!"
"Nesrečen sin!" reče vojak, "ta ne potrebuje zaročenca, glej, kako ji sika bes iz oči; znorela; je!"
"Znorela!" zavrisne mladenič jokaje in pritisne roki na oči. "Kristus Bog! zakaj si me rešil reveža, da gledam to strahoto? Da vidim, kako se je iz premenila moja draga v nemo zver! Moja Jana! Kaj sem ti storil!" Žalujoč se vrže mladenič v zeleno travo, žalujoč pri tiska čelo na črno zemljo. Deklica dvigne glavo, dvigne prst izbuli oči in zašepeče vojaku:
"Cuj! Cuj! V gori tudi volk. Pozdravljen volk, pozdravljen! Dala ti bom njegovo srce, dala ti ga bom. Na, tu! Ga-li imaš, ga imaš? Stisni zobe! Jej, brat volk, jej! Oh, tudi on me je vgriznil tu, tu, močno, močno," in položivši roko na srce, prične deklica plakati, milo plakati, kakor plakajo otroci.
Nem je stal Marko> glava mu klone na prsi, zagorelo lice se mu izprdmeni od neizmerne tu ge, na trepalnicah se mu zablišči solza.
"Kdo je tu božji?" zakliče od cesto sem glas. Uskok pogleda, Jurij poskoči, kakor bi ga udarila strela.
"Ujec! Ujec! Glejte svojega Jurija! Iz pekla je prišel v pekel!" Z razprostrtimi rokkmi se vrže opotekajoč se na prsa ujca Gubca, ki je prihitel na dvorišče, obstal, strmel in vzkliknil od radosti in žalosti ter pri vil mladeniča s svojimi železnimi rokami na svoja prsa in vzdih-nil;
"Oh, Jurij! Moj sin! Dragi moj sin! Odkod te nosi Bog?" Jurij vzdigne glavo.
"Za pet ran Jezusovih, ne vprašujte, odgovorite, je-li to Jana, moja Jana?"
"Je," potrdi žalostno kmet.
"A kdo je napravil iz moje Jane to Jano?"
"Tahi," odvrne Gubec.
"Tahi!" zarjove mladenič, da se strese gora in kot bi trenil pograbi za puško.
"Stoj, mladenič!" ga prime
INDUSTRIAL CALORIES
kmet za roko, "poslušaj me in tudi ti, brat Marko, me poslušaj. Nepričakovano gorje je po-trlo vajino srce, a moje je postalo trdo kakor kamen. Tahi je oskrunil šiloma tvojo zaročenko, in mladenka je znorela. Prihajata o pravem času, o pravem času vaju je rešil Bog. O-zri se z očesom po vseh gorah, prehodi v mislih vse doline! V , vsakem srcu gorijo tvoje rane! Ozri se dalje, kjer se modri za gorami nebo, na zapad pod Su-sjedom in Jastrebarskem, na sever pod Cesargradom in Kra-pino, vse ljudstvo čuti s teboj enake srčne bolečine! A ozri se dalje, kjer štrle ob Savi v nebo kranjski vrtovi, kjer stoka pod nemškim bičem štajerski kmet, povsodi, tako mi pomagaj Bog, iz vsake bajte, gleda Janino blazno oko, gleda in plamti, a po kmečkih dušah šumi bobneči tok: 'Dovolj križev, dosti izdajstva! V kraj z gospodo! Ne samo Tahi, Tahi je kamen na tem rabeljskem vozu. Pokon-čajmo vse!' Bog se bo vzdignil, da sodi, kmečka roka nosi njegov meč. Izbili bomo iz vragovih rok to rjasto tehtnico, za žgali knjige njihovih krivih pre rokov in napisali zakon z mečem, da bo vsak človek, človek pred Bogom in pred svetom. Jana!" zakliče Gubec in vpre oko v deklico.
Deklica dvigne glavo, vpadla lica ji nalahko zarde, brezizrazen smeh se ji pojavi na odmrlem obrazu. Prekriža roke na prsih, pobesi glavo in pristopi ponižno h Gubcu.
"Kaj je Gabrijel, angel j moj," reče in poljubi kmetu roko, "ti poješ tako lepo, oh, poj dalje. To mi je všeč, zelo všeč. Mislim, da imam zopet srce. Izgubila sem ga bila. Bila sem v gori, vidiš tam gori visoko, kjer je Bog. Iskala sem povsod mojega srca. Nisem ga našla. Vprašala sem zvezde in rekle so mi: 'Hči, našla ga boš.' Vpraša la sem ptice, rekle so mi: 'Hči, našla ga boš! Našla sem tebe, angel Gabrijel. Oh, ti imaš pod svojo perutjo moje src^. Oh, daj mi ga, prosim, daj! Da bije zopet kakor v onih starih, sta rih časih, ko še nisem bila Ar-landova Dora."
Gubec položi roko na glavo nesrečne deklice in reče mladeniču:
"Glej ta blaznost tvoje nesrečne zaročenke je podžgala nas kmete k delu. Prisegli smo, da ne mirujemo prej, da ne maščujemo Jane, dokler ne maščujemo tudi tebe, in evo ti trdne obljube p r i Bogu, da Matija Gubec ne bo miroval prej, dokler ne izpolni dane obljube. Naši bratje so pripravljeni, vasi čakajo, še nekaj mesecev, potem naj pa napoči sodba. Do tedaj pa miruj, ker nimaš pravice, da s svojo prerano osveto pokvariš osveto celega naroda. Jaz bom vodil ljudstvo, saj itak nimam nobenega razun tebe. Mati mi je umrla in tudi Jurka, Janinega očeta, smo pokopali."
"Dobro," reče Jurij potrt, "pokoren bom vaši zapovedi, u-jec. Z vami bom potegnil meč, z vami, ako Bog da, umrl. Ničesar več nimam iskati na tem
1944
svetu, pomagal bom vsaj drugim." Mladenič pristopi k Jani, poljubi jo na čelo in zašepeče s solzami v očeh:
"Tebe in nobene druge več. Uničena si, naj se uničim tudi jaz!" Deklica ga pogleda z velikimi očmi.
"Brata," reče Nožina, "ako marata, pojdem tudi jaz z vama, tudi jaz grem med svoje siromake, ki umirajo gladu, čakajoč plačila."
"Vzprejmemo te, poštenjak!" ga, pozdravi Gubec, "idimo v hišo, da se pogovorimo, da čujem tvoje muke, da pripravimo rešitev. Pusti deklico, Jurij. Postala bo itak mirna."
Kmetje gredo v hišo, a Jana krene pojoč proti gozdu, da poišče svoje-srce.
KXX.
Tik štajerskega brega Save, ravno nasproti trga Krško na Kranjskem, stoji na obronku gore mesto Videm, za mestom pa precej visok grič, na katerem se dviga proti nebu cerkvica svete Marjete. Na planoti tega griča, ki z njega vidiš na za-padu med gorami Krško in Savo, na vzhodu ravnino okoli Brežic in dalje samoborsko goro, stoji na samem med smrekami precej velika hiša. Pri teh je zidana klot, zgoraj pa močno leseno poslopje pod strmo začrnelo streho. Poslopje obdaja lesena lopa, v kateri vise v gostih vrstah rumeni koruzni storži.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
POPRAVIMO
šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne
DEKLETA ali ŽENE
za
Splošna kuhinjska dela Prijazne delovne razmere Dobra plača od ure in overtime
Cleveland Cap Screw Co.
2917 E. 79 St.
Mali oglasi
When used fat It no longer fit for food. It mtlll contain« raw material# indiapenaable for wartime proceese«. Here Lt. Earl C. Spencer of Grant'# Pa##, Oregon, Chief Comml##ary Officer at St. Alban'« Naval Hospital turn# over to Jo#eph Forca, Brooklyn fat collector, the fat •alvaged by the hospital kitchen#, #o It may help In the manufacture of .paint#, lubricating oik, textiles, leathers, synthetic rubber and (heWMrnd# of othsr product#.
KUPEC
iz Callfornlje, se tu nahaja. Plača Izredno visoko ceno za vaš rabljen avto.
OHIO AUTO SALES
4307 Euclid Ave,
EN. 0952—0953
Hiša naprodaj
Proda se moderna hiša za eno družino, na 18851 Kenwood Ave.' blizu E. 185 St. Vse v najbolj- ] šem stanju. Za vse podrobnosti' pokličite KEnmore 7248.	I
Prinesite vašo novo aH staro slilco, da jo povečamo in vam napravimo duplikate po zmernih cenah,
Gorek's Photo Service j
13315 Union Ave. LOngacre 6192
V blag spomin
prve obletnice smrti našega is kreno ljubljenega in nikdar po zabljenega soproga in očeta, si na, brata in strica
Louis Rozman
ki se je ločil od svojih dragih in za vedno zaspal dne 18. junija 1943
Eno leto je sedaj minilo, kar Tvoja pot se je končaZa, dragi prenaglo si zapustil nas in utihnil je Tvoj veseli glas.
Mi pa ne moremo hiti veseli, ko danes spomin na Te budimo,., srce, ki vedno za nos je skrbelo, našlo prezgodnji je večni pokoj.
Na Tvoj grob sladko sonce sije, med nami ostal je ljubeč spomin, počivaj v miru, blaga du^a, in večna luč Ti sveti mj.
Žalujoči ostali:
Marg Rozman, soproga; Louis, sin;
Louis in Terezija Rozman,
starši;
Marg, Sophie in Stephanie,
sestre;
Joseph, brat; Rudolph, nečak. Cleveland, O., 19. junija 1944.
Delo Jamčeno. Pridemo iskati In pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do 6. zv. Odprto v ponedeljek in četrtek do 9, zvečer
American Appliance Co.
8209 Superior Ave.
GA. 3268 — MU. 8015
Za delavce
SMITH
bo kupil 200 avtov — kakršnegakoli izdelka — kakršnegakoli modela
SMITH AUTO SALES
6115 Superior Ave.	UK. 2888
Phil Smith, Mgr.
Ali s+e po+rebni vitaminov.
če se počutite trudne in nervozne, zaužite vitamine, ki so najboljši na trgu. Dobite jih v naši lekarni za 97c.
Mandel Drug
Lodi Mandel
PII. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
Dajte vaš fornez sči-stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dim nik sčiščen po "vacuumu"
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
Kupi se klavirje
Grands, Studios, ali majhne Uprights. Če so v dobrem stanju, se takoj plača v gotovini. MAin 5076
čE STE BOLNI obiščite
DR. E. E. KING
Chiropractor 9108 MILES,
vo^al Broadway—DI. 2468 na domu: DI. 2454
Okenski zastori in beneški zastori, palice za zavese in drapes. Trakovi in vrvice za beneške zastore.
State Window Shade Co.
1248 E. 79 St.	HE. 2149
Rough Grinders
Bench Grinders
Portable Grinders
Heat Treat pomočniki
Kovaški pomočniki
in za druga splošna tovarniška dela
Plača od ure in overtime Zglasite se pri
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64 St.
severno od St. Clair
Za delavce
ŽENSKE
za lahko assembly
Poln ali delni čas (7.30 do poldne ali od poldne do 6. P®P' Ne bo odslovitve po vojni
Izborna plača od ure Avtomatični poviSki pla'® Izvrstne delovne razmere Državljanskega papirja se ne zahte
Shuler Co.
6545 Carnegie Ave.
MOŠKI
za lahko assembly delo
Delni čas Privlačna plača od ure Avtomatični poviški plače Izborne delovne razmere Državljanskega papirja se ne zahteva
Shuler Co.
6545 Carnegie Ave,
Mali oglasi
Proda se
hiša s 7 sobami; 4 sobe spodaj, 3 zgoraj; garaža in fornez. Blizu šole in cerkve. Cena samo $4,750. Vpraša se na G404 Or-ton Ct., od E. 63 St., ali pa pokličite HE. 2899.
Takoj plačam
v gotovini najvišjo ceno za vaš rabljen avto. Pogovorim se z vami v slovenščini
United Motor Service
7200 BROADWAY
Hiša za 2 družini
5 sob zgoraj, 5 sob spodaj, zaprt porč; dve garaži, vse v dobrem stanju; se proda zaradi odhoda iz mesta. Nahaja se na 19772 Pasnow Ave., poizve se pri lastniku John Gorjanc, 19806 Pawnee Ave., tel. KEnmore 2814.
PRIHRANITE SI DENAR! Roofing — Siding — Popravila
Vse delo jamčeno Brezplačni proračun — Lahka odplačila
Central Construction Co.
7817 Carnegie Ave.
EN. 8383
THE VOGT ELECTRIC DISTRIBUTING CO. 8830 Euclid Ave.
SWeetbriar 1434
Popravljamo vsakovrstne avtne in hišne radio aparate — posebnost na phono-combination."
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service
1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767
LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite vaše pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom. Popravimo vsakovrstne aparate za dom in avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 zv.; ob torkih in četrtkih do 9. zv.
Hiša z 8 sobami
na 14410 Aspinwall Ave. se proda po zelo nizki ceni za takojšnjo prodajo. Johns Manville shingles 4 spalnice; dve garaži; vse v prvovrstnem stanju.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni * tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77%c na uro
Ženske 62%|C na uT"
Morate imeti izkazilo drž8* Ijanstva.
(5fl
Nobene starostne oniejitv®i ^ ste fizično sposobni za delOi ga imamo za vas.
Zglasite se ua EMPLOYMENT OFFlC® 1256 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
oskrbnice
v polni čas
5:10 pop. do 1:40 zj-
Šest večerov v tednu
DOWNTOWN:
750 Huron Rd. '	ali
700 Prospect Ave.
Plača $31.20 tedensko
Če ste sedaj zaposlena p'"' nem delu, se ne priglasite.
Zahteva se izkaz državlja'*®^
EMPLOYMENT URAD
8. zj. do 5. pop. dnevno ob nedeljah
The Ohio B«"
voj'
Telephone Co
700 Prospect
Rootn

Harvard Moving Co.
9008 Harvard Ave. DI. 2569 — DI. 5973 Selimo kadarkoli« in kamorkoli Zanesljiva posluga Stanley Way, poslovodja


Dog, Frccir I found the Wheatics."
Pridne gospodinj®
• toV®'' dobijo delo za pometanje
niških uradov in "lunch ' ^
Plača od ure poleg o^ei^^
Dnevni šift — 8 ur dn®
Delo dobi tudi
OSKRBNICA
od 5:30 pop. do 10:30
5 ur v soboto
Tedenslta plaČa
če sedaj prične delati, b®
na božičnega bonu^
Ako ste dobra gospodinji'
dobrodošla za intervuj-
Geometric Stamping
VOJNA TOVARNA 1111 E. 200 St. IV, 3800
Mali oglasi
PLAČAMO ^0 najvišjo ceno za	*
Vedno lahko napravite	_
E. D. LATIMER
7026 Euclid Ave. — 5310 St. C' jjo3 HE. 1150
__L
Dve opremljeni
se odda v najem. Kop^^^^g n* druge udobnosti. Vpr&&* 1072 Addison Rd.