Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št« 65 Ljubljana, ponedeljek tU marca 1932 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit aDin 2.—, do 100 vrst L>m 2.fto od ioo do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Lnseratru davek posebej. — >Sloveuski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO LJUBLJANA. Knafljeva tulca At. 5 Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 PODBD2NlOG; MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — el. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. ZAČASNO PREMIRJE V ŠANGHAJU Po posredovanju velesil je prišlo do dogovora o začasnem premirju Če dogovor odobrita obe vladi se bodo japonske čete umaknile Sanghaj, 21. marca. g. Zastopnik kitajskega zunanjega ministra in japonski po-slanik sta se sestala vpričo poslanikov Francije. Velike Britanije in Zedinjenih držav ter italijanskega op ravnika poslov ter sta se ustno sporazumela o pogojih ^r. premirje. Ako bosta japonska in kitajska vlada odobrili ta preliminarni dogovor, se bodo pogajanja v torek zaključila. Francoski poslanHi je po konferenci izjavil, da se je dosegel popoln sporazum. Tudi" japonski poslanik in kitajski delegat sta se .tražila zelo optimistično. Doznava se, da se je dosegel snorazum glede imenovanja 12 članske komisije, v kateri bodo zastopane Kitaiska, Ja-p^.~~~, Francija, Anglija. Zec" ene države in Ttaliia vcsrfca po enem civil-ri--.i in enem vojaškem zasrtoGrof Zeppelin« Pn,J vodstvom dr Eck^nerja z devetimi potniki na krovu v Pernabuco To je prva letošnja vožnja >Grofa Zepoelinac v Ameriko. Beograd 21 Tiarca AA Vodljivi zrakoplov >GroT Zeppelin« priredi teto? večje število poletov iz FH**drirh?hafna v Pernam buco v Braziliji Prvi Štiri* poleti bodo 21 marca 3 in 18 apn'la in 1 maia kasnejši pa bodo pravočasno obtavlieni Za odpremo poste z >Grofom Zeppelinom« se smejo pri naših poštah predajati samo navadna in priporočena pisma, navadne doni-snice in poslovni papirji, tiskovine in blagovni vzorci navadni in priporočeni Te pošiljke se lahko naslavljajo v Argentino. Bolivijo lirazilijo fsamo za severno Brazilijo), in sicer za držav** Alagoas Parahiba. Per-nambuco in Rio Grando do Norte (Čile. Paragvaj. Peru in Urugvaj) Potrebna pojasnila &e dobe na vseh nas'b ooštab. Eksplozija v tunelu Parii. 21 marca g V republiki Andora je v nekem tunelu prišlo do eksplozije. V tunelu so delavci polagali električne kable Po eksploziji je bilo sedem delavcev ubitih, 20 pa je ranjenih, od teb 6 težko. Groner zagovarja Hitlerja Berlin, 21. marca. č. Zaradi postopanja pruskin oblasti proti narodno-socialističnlm napadalnim četam, je prišlo do ostrih nasprotij med državno in prusko deželno vlado. Nemški državni minister dr. Groner je podal danes izjavo, v kateri ugotavlja, da je bila državna vlada že par dni pred voLItvami obveščena o nameri narodno-social i stičnega vodstva, da bo na dan volitev zbralo v zaprtih prostorih svoje napadalne čete, da se preprečijo spopadi na ulicah. Vlada ni imela vzroka, da bi to prepovedala, tem manj, ker bi se v primeru izgredov lahko ugotovila odgovornost vrhovnega vodstva narodno-socialistične stranke. Obenem je minister Groner označil v listih razširjene alarmantne vesti o nameravanem prevratu narodnih socialistov za zelo pretirane ter poudaril, da je državna vlada zaprosila pruskega notranjega ministra dr. Severinga, naj predloži v pregled vse gradivo, ki je bilo najdeno pri hišnih preiskavah pri narodnih socialistih, da bi se mogle tako proučiti obtožbe, naperjene proti narodnim socialistom in bj mogla državna vlada ukreniti vse potrebno za zaščito reda in mira v državi. Današnji listi objavljajo obenem Hitlerjevo Izjavo, ki pravi, da koncentracija napadalnih oddelkov narodno-socialistične stranke ni nič novega. To se je zgodilo še pred vsakimi volitvam.:, ker hoče stranka zaščititi svoje pristaše pred pokoljem s strani komunistov in soeialnin demokratov O vsem tem je že teden dni pred volitvam: obvestil notranje ministrstvo. Velika železniška nesreča v Neanlju Neapelj. 21. marca d. Na podzemeljski železnici, ki veže oba tukajšnja kolodvora, se je v peteK okrog 9. zvečer pripetila velika nesreča. Dva vlaka sta v polni vožnji zadela s tako silo drug v drugega, da sta se obe električni lokomotivi popolnoma zarili tkuga v dmgo in se razbili. Razvaline so pričele goreti med potniki pa je nastala strašna panika. Nesreča je zahtevala 7 smrtnih žrtev, dočim jih je bilo ranjenih 27, med njimi štirje zelo hudo. Večina ponesrečencev je bila železničarjev, ki so odhaja!i na nočno službo. Reševanje ranjencev je bilo zelo težavno, ker so morali piej odstraniti razvaline razbitih vagonov. Polet v subslratosfero Bitterfeiti. 21. marca. d. Včeraj dopoldne sta se dijak Adolt Suckstorff in pilot Schutze vnovič dvignila z balonom »Ernst Brandenburg« k poletu v sub.nratosferc. Startala sta v najlepšem vremenu ob 10. dopoldne ter sta kmalu dosegla višino &500 m v kateri sta ostala nad pet ur Ob 16., torej pc 7-urnem poletu, sta gladko pristala pri Feldsbergu ob češkoslovaško-nižjeavstrijski meji Znanstveni namen višinskega merjenja sta pri svojem poletu popolnoma izpolnila. Razbojniška tolpa pred sodiščem Beograd. 21 marca. p. Iz Požarevca poročajo, da je bila skoro po dvomesečni sodni razpravi izrečena razsodba v procesu proti pomagačem znanih razbojnikov bratov Bartulovičev Zaradi velikega števila obtožencev ter prič pozvanih k zaslišanju na razpravo, ie bil to eden največjih procesov, kar jih je bilo doslej v državi Dva obtoženca sta bila obsojena na dosmrtno ječo. dva na 20 let ječe. dva na 18 let. 1 na 16 let trije na 15. eden na 13, 1 na 12, štirje na 10 in eden na 8 let ječo. Na pomoč jeseniškemu delavstvu Narodna banka zaenkrat Se ne da posojila, da bi se delo obnovilo Jesenice, 21. marca. Včeraj se je deputacija občine Jesenice, ki sta jo tvorila župan g. 2abkar in duhovni svetnik g. Kastelic, vrnila iz Beograda. Deputacija se je mudila tri dni v Beogradu in je v tem času posetila ministra dr. Kramerja in PucLja, konferiraJa s pomočnikom ministra dr. Kramerja Moti ori čem. pojasnila položaj vsem senatorjem in poslancem dravske banovine, oba delegata sta pa bila tudi sprejeta od guvernerja Narodne banke g. Bajlonija. Večkrat ju je sprejel tudi vrhovni inspektor Dunič in na njegovo intervencijo ju je sprejel tudi finančni minister Djordjevič. končno sta bila župan žabkar in g. Kastelic tudi na dvoru, kjer ju je ljubeznivo sprejel maršal dvora. Njemu sta pojasnila ves položaj in mu izročila posebno spomenico za Nj. Vel. kralja Aleksandra. Vsi ministii, senatorji in poslanci so obljubili svojo pomoč. Sestavljen bo poseben devizni odbor, ki bo kontroliral uvoz železa iz inozemstva. Za vsak uvoz železa bo treba vložiti posebno prošnjo, de\iznl odbor bo pa kontroliral, če je dotične izdelke potrebno uvažati in če se ne izdelujejo doma. V tem primeru »eveda ne bo dal dovoljenja za uvoz In ne bo odobril potrebnih kreditov. Pri povratku iz Beograda so na kolodvoru na Jesenicah sprejeli župana Žab-karja in župnika Kastelca delavski zaupniki, katerim je župan pojasnil poJožaj in poročal o uspehih. Na podlagi njegovega poročila se je takoj sooči ob pol 19. odpeljala v Beograd delavska deputacdja, da tam ponovno intervenira. Vsekakor je ta odločitev nekoliko prenagla, ker bo pač preteklo nekaj tednov, predno bo Narodna banka efektivno izplačala posojalo in najnovejše poročilo nam javlja, da j« Narodna banka zavzela za sedaj negativno ata-USče. Vest, da sta se župan žabkar in gosp. Kastelic peljaSa skupaj z generalnim tajnikom TPD g. Oberanelom, ud točna in n% odgovarja resnici. Tisočdinarski falzifikati iz Trsta Pred zanimivo falzifikatorsko razpravo v Zagrebu — Naš denar so pona reje vali v Italiji in ga nato skušali razširiti rircfi pri nas Zagreb, 21. marca. n. Prve dr.' aprila »e prične pred zagrebškim sodiščem veLik proces proti ponarejevalcem tisočdlnar&kin bankovcev. Ponarejene bankovce so iz Trsta poSiljaH v našo državo in j.!h tu razpečevali. Policija ie aretirala na Su&aku italijansko državljanko 34 letno TržačanKo Marijo Gorettljevo. že prej je bil v Zagrebu aretiran natakar Anton Torda iz SDlita. ki je na ukaz policije povabil Gorettljevo iz Trsta na Sušak z naročilom, naj mu prinese še več pona rej trnih bankovcev. Goret ti je v a ie res prišla in ie bila nato aretirana Ponarejene bankovce so odkrili v ;xro-metu prvič pričetkom decembra preteklega leta 2e prej pa je naletel na dva taka bankovce postni urad na Sušaku in na Rp-ki. Gorettijeva je pri zaslišanju izpoveda- la, da sta lani koncem leta jvrtela k njed na stanovanje v Trstu neki Zlffarar in Sta fetta, ki sta njenomu moto pokazala 50 ponarejenih bankovcev \n mu stavila ponno-bo, naj jih raz p oć-a po Jugoslaviji. Njen mol se je branil. Kasneje pa ja Gorettijeva prejela 16 ponarejenih rmrđroTrnr Im Jih odnesla r Zagrreb Ajitcvvu Tor*. Gor«* tijeva je pripovedovala nadalje, da ie pozneje, ko se je že vrnila iz JugoeLavijo, ▼ Trstu srečala spet oba svoja samca, ki sta jI povedala, da jI d« moreta dati ver. ponarejenega denarja, ker »o h«f*i sretrtn*nt neki liudje, XI so ponarejevall juposlorrenake bankovce. Vse kaže, da oo denar pona rej cvali v Krminn. Povodom odkritja teh ponarejenla bankovcev je naša vlada odredila £'>gofian4e tisoč dinarskih bankojreev. Ustanovitev JČlige v Subotici Subotica, 21. marca č. Ob navzočnosti češkoslovaškega poslanika dr. FliedVa, zastopnika Zveze Mlloševiča in delegata Bratislavske ziveze g. Jureka, je bila danes v Subotici ustanovljena ju^oslovensko češkoslovaška liga. Za predsednika je bi izvoljen notar g. Stjepan Matijević. Z zborovanja so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, prezidentu Masarvku tor savezu lig v Beogradu in Pragi. Liška proga zopet zasnežena Split, 21. marca. č. Zaradi novih snežnih žametov je bil na liški progi ustavljen železniški promet Potniki, ki so potovali iz Zagreba v Split, so se morali vrniti v Zagreb, ker vlak ni več mogel nadaljevati vožnje. Čiščenje proge bo trajalo najbrže več dni, ker je motorni snežni plug pokvarjen. »Slovenska podpora« v Beogradu Beograd. 21. marca. p. Društvo >Sloven-ska podpora,i ki je bilo osnovano lani v Beogradu, ie priredilo na Jožefovo svojo krstno slavo Društvo, ki je humanitarnega enačaja, vzdržuje večje število siromašne dece. Na svoji proslavi je včeraj v kavarni ^Blej&ko iezero< priredilo deci brezplačen obed. Dne 2S. t. in. bo imelo svoj letni občni zbor. „Pomoč potrebnim" Ljubljana, H. marca. Pod tem geslom je izdalo mestuo na-aačelstvo ljubljansko potom socijalno-po-titičnegu urada bloke, ki vsebujejo 10 listov a 50 par. Ti bloki imajo namen, da se organizira podpiranje prosilcev, ki dandanes preplavljajo celo mesto, zlast! pa predmestja Vsaka stranka, vsak trgovec, gostilničar, sploh vsakdo, ki ga 'ladleguje-jo taki prosilci, naj si nabavi te bloke »n obdaruje ž njim prosilce, mesto z denarjem. Te nakaznice bo vnov£eval 'cl socijalno politični urad z nakazili za živela, hrano, obleko, obutev, plačilom stanovanja Itd. Strogo se bo pozilo, da se ne bo tudi v to akcijo vtihotapila zloraba Vsako v© v ženje In >borzne: spekulacije s temi a* kaznicami se bodo strogo nadzoroval' v5-nakaznice, pridobljene po takih maatpti--cijah. se bodo zaplenile In ne bort-^ vnov-Čene z nakazili. Bloki za >pomoČ potreb nimc se bodo prodajali v mestnem socijal- no političnem nradu j»ed uradnim: urami, HaznašaH In prodajali pa jih bodo mestni u-službenci tudi po trgovinah, gost&laah in privatnih stran kan. Vsi prizadeti se naprošajo, da pridno posegajo po tsLi blokih. Namen te akcije je namreč ta, da se omej*i ierabljanje dobrodelnosti po rasnih nadležnih prosilcih, k.1 niso zadovoljni z nudeno jim hrano in drugimi darA!, marveč prosijo — včasih tadl kar zahtevajo — le denar jn zopet denar, da ga potem po svoji mi h vorjđ uporabljajo sa svoje ne-potreoe k: nikakor niso t skladu z dobrim namenom darovalcev. Tu je treba takoj ugotovitvi, da so to prafeeijon akti berač i < ki jim »1 do tega, da bi dobili hrano ampak le denar, in ta orofealjocialisem je treba zatirati z vsemi sredstvi. Pa še en pojav je značilen. Kakor hitro se je začela t našem mestu > pomožna akcija« ta intenzivna javna in privatna dobrodelnost, je navalilo v mesto neb roj tujih prosjakov, sa katere je postala Ljubljana pravi eldorado. Prišli so ne samo rz bližnje okolice, marveč Lz vseh krajev Slovenije In ne baš malo število tudi iz južnih krajev države. NajŽalostnejsd pojav in v svojih posledicah najbolj usodepoln pa je mladima in otroci, ki prosijo po hišah. V mnogui pr:-merin delajo to iz resnične potrebe, eestokrat pa le zato, da dobe na ta način denar za cLgarete, sladkarije, kino In pod bno, Z uvedbo nakaznic >pomoč potrebnim* pa bo tndi tukaj postavljena meda, da otroci naprošenega denarja ne bodo mogli pr>-a-biti za svoje razvade, ampak se bo'o ia-kazala staršem potrebna živila, če so O vedeli za početje svojih otrok. Ce pa so otroci beračili na svojo roko in svoj raci/j, se bodo pa nakaznico zaplenile v prid d/u-gim revežem. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2283 41 _ 2°94.77 Berlin 1344.58 - 1365.38, Bruselj 790 68 do 7tM.62, Curih 1094.35 - 1099.85, London 206.22 - 207.82, New York cek 5645.47 do 5673.73, Pariz 222.91 - 224 08. Praga 167 75 do 168.61, Trst 292.54 —' 294.94. INOZEMSKE BORZE. Curiii: Beograd 9.05. Pariz ttff. Lon-ion 18.82. Newyork 517.62, Bruselj 72 25. Milan 26.77 In pol, MadrJd 39.10, Amster-iam 208.65, P.erlin 123.10, Sofija * 74. Praga 15.33, Varšava 5$, Bukrrežta 3.09. Od česa je našega odvisen razvoj stavbarstva Važno predavanje univ. prof. ing. dr. M* Kasala o smernicah za nove predpise za betonske in železobetonske gradbe Ljubljana, 21. marca. V ministrstvu za gradbe so izdelali ©snutek predpisov ter norm za betonske In železobetonske gradbe. o katerem se morajo izreći zainteresirane korporacije — predvsem inženjerske komore — glede zakonske uvedbe. Ljubljanska inženjerska komora je poverila mandat za sestavo tozadevnih gradbenih norm univ. prof. dr. ing. M. K a s a 1 u, ki je priznana kapaciteta za železobeton. Naprosili sta ga pa Še zagrebška in beograjska inženjerska komora za sodelovanje pri sestavi tozadevnih norm. V petek zvečer je g. univ. prof. dr. K a s a 1 predaval v dvorani ZTOI pod okriljem ljubljanske inženjerske komore o smernicah za nove predpise za betonske in železobetonske gradbe. Predavanje je imelo predvsem svrho zainteresirati prizadete korporacije in podjetnike o osnutku, ki je bil izdelan v ministrstvu ter predvsem začrtati glavne smernice za sestavo modernih predpisov in norm in da bi se iz debate izkristaliziralo ter določilo skupno stališče naših gradbenih ter gospodarskih krogov. Na tej podlagi bo ob koncu tega meseca univ. prof. dr. Kasal predaval v Zagrebu in v Beogradu. Zato tudi predavanje m bilo zgolj informativnega značaja, temveč je bilo to nekakšno zborovanje prizadetih korpora-cdj. Večer je otvoril predsednik ljubljanske inženjerske komore g- ing. M. š u k 1 j e, pozdravljajoč predavatelja univ. prof. dr. ing. Kasala kot našega prvega znanstvenika, teoretika in praktika na področju železobetona, ki so mu dolžni hvalo za njegovo zaslužno delo. nadalje inšpektorja ing". Zajca kot člana tehničnega oddelka banske uprave, kot predstavnika Zadruge stavbni kov pa njenega predsednika in kot člana ZTOI g. stavbnika Briclja in zastopnika ZTOI zborničnega tajnika dr. P1 e s s a ter vse ostale prisotne. Predavanja «5e je udeležilo lepo število naših uglednih stavbnikov in nekaj inženjerjev. Predavatelj je očrtal predmet živahno In zantairvo v izčrpnem, preglednem predavanju, ki je problem osvetlilo vsestransko in stvarno. V gradbenem ministrstvu sestavljajo zadnje čase v izredno pospešenem tempu razne norme za materijal in razne gradbene panoge. Zaradi te naglice je upravičena bojazen, da se bodo prenaglili Ter uvedli norme, ki so že anahronizem. Za nase priliki ni vse dobro, kar je norma v Nemčiji. Ljubljanska sekcija Udruženja inženjerjev in arhitektov je sestavila osnutek za železobetonske in betonske predpise ter sra predložila ministrstvu. Usoda tega osnutka je neznana. Naša država je edina izmed pomembnejših evropskih držav, ki še nama predpisov za železobeton ter so pri nas kot začasni v uporabi nemški predpisi iz 1. 1925. Zdaj, ko je ministrstvo pozvalo inženjerske komore, strokovna društva ter vse prizadete korporacije, da se izjavijo o teh predpisih do 1. maja. je tu odločilen trenutek, da poklicani zastavijo vse sile. da bodo norme ustrezale čim bolj. kar je izredno važno iz narodno gospodarskih razlogov. Od teh predpisov je odvisen razvoj našega stavbarstva. Od njih je tudi odvisno, ali bodo dobre lastnosti železobetona dovolj in pravilno izrabljene. Jasno je, da nimamo narodnega premoženja, da bi ga razmetavali. Predpisi pa ne smejo biti tudi preširokogrudni. da bi bale konstrukcije nesolidne, kar povzroča tudi narodno-gospodarsko škodo. Vsaka gradbena katastrofa, ki je v zvezi z železobetonom. silno škoduje razvoju železobetona. Če bodo imeli poklicani to pred očmi, se bodo gotovo zavzeli z vsemi silami, da bodo vzakonjeni modemi predpisi. Predvsem morajo predpisi rešiti načelno vprašanje, kdo sme projektirati načrte za železobetonske gTadnje in izvrševati te gradnje. Ako bo k temu prepuščen vsak podjetnik brez posebne kvalifikacije, je jasno, da morajo biti predpisi primemo strogi, to je takšni, da bi lahko delali po njih z največjo varnostjo, a ne s popolno izrabo prednosti ter lastnosti železobetona. če bi pa volili drugo stališče, da naj izvršujejo železobetonske konstrukcije kvalificiran; podjetniki, bi b*li predpisi lahko najmodernejši. V južnih pokrajinah naše države podjetniki niso na najboljšem glasu, kar govori v prilog strožjim predpisom. Vprašanje je. kaj je bolje žrtvovati v svrho sestave enakih predpisov za vso državo, ali naj gTade železobetonske zgTadbe le kvalificirani podjetndki na škodo nekvalificiranih, ali pa vsi ter potisniti razvoj železobetona za četrtstoletja nazaj. Izbira ni težBta, železobeton se ne sme žrtvovati, zlasti ne v škodo narodnega gospodarstva. Materijal je treba čim bolj ekonomično izrabiti. Zato so pa od projektiranja železobetonskih konstrukcij povsem izključeni nekvalificirani podjetniki, lin temu bi se moral podvreči sistem javnih Licitacij za zgradbe. Osnutek ministrstva sega v tem pogledu predaleč, ker zahteva da mora vsako betonsko in železobetonsko zgradbo kolav-ddrati pooblaščeni inženjer-specijalist. V naši banovini je n. pr. le okrog 5 takšnih inženjerjev ter bi se takšne zgradbe zaradi tega predpisa tako podražile, da bi si marsikdo premislil graditi. To bi pa izredno Škodovalo razvoju železobetona pri Vodstvo gradnje kot odgovorni gradbeni vodja sme prevzeti le inženjer-specijalist. večje, važnejše gradnje pa pooblaščen inženjer specijalist Kot delovodje smejo biti zaposlene le pomožne moči, ki dokažejo, da poznajo grajenje v železobetonu v principu. Pn nas je dovolj takšnih moči ter jih bomo lahka poslali tudi v južne kraje, kjer jih primanjkuje. V Ljubljani imamo že drugo lete specijalne železobetonske tečaje za delovodje. Nato se je predavatelj bavil podrobno o posameznih predpisih ter vselej utemeljil ter naglasil, kaj bi bilo najprimernejše. Glede dopustnih napetosti v betonu je zavzel stališče, da morajo biti te napetosti odvisne od kvalitete betona in ne, kot v starih predpisih, od kvantitete cementa. Po tem načelu bodo podjetniki tudi prisiljeni izbirati boljši cement in betonski materijal, da bo beton dosegel čim večjo trdnost in posredno bo podprta naša cementna industrija, ki bo lahko dosegla za boljši cement ugodnejše cene. s čimer pa seveda ni rečeno, da se naj cement boljše kvalitete v primeri s sedanjimi cenami podraži, ker so cene že itak previsoke. S posebno previdnostjo se pa naj pred- pišejo predpisi za nosilne stebre, zlasti pri skeletnem sistemu, ker so največ stavbnih katastrof povzročili baš ti nesolidno zgrajeni stebri. Razumljivo je. da je predavatelj obdelal tudi vse ostale točke strokovnjaiko ter temeljito in je povsod izbral najprimernejšo rešitev, kar je tudi pokazala debata, ki jo je vodil namesto odsotnega predsednika komore g. ing. škof. K besedi se je priglasil prvi g. stavbenik Bricelj. ki se je iatfavil. da naj v predpisih izostane določilo o delokrogn podjetnikov, odnosno inženjerjev glede izvrševanja železobetonskih zgradb in projektiranja načrtov, saj to določa obrtni zakon. Glede absurdnega določila o kolav-daciji tozadevnih predpisov ministrstva, je govornik povsem soglašal s predavateljem, o predpisih glede napetosti v betonu je pa bil mnenja, da naj ne bodo preveč širokogrudni, predvsem zato ne, ker v drugih krajih n. pr. v Beogradu nimajo dobrega gTamoza za beton. Sicer se je pa v načehi strinjal s predavateljem. G. ing. škof se je izjavil, da je osnutek ministrstva nesprejemljiv. Delokrog podjetnikov za izvrševanje stavbnih del bi pa naj bil tudi v predpisih določen, kar se tiče važnejših konstrukcij. Predpisi naj ne bodo preveč tolerantni. Govorili so še gg. inženjerji Dimnik, dr. Kasal, Medved, insp. Zaje in Poniž. Vsa mnenja teh gospedov se v bistvu krijejo s predava tel jevim. le to in ono so de-tajlirali ter precizirali. Zato je upati, da lobimo moderne tozadevne predpise. ki iih bodo sestavile inženjerske komore, kar moramo v interesu splošnovt: z veseljem pozdravljati. Tudi polirje je treba upoštevati IV. redni občni zbor organizacije absolventov gradbene rokodelske sole Ljubljana, 21. marca. Morda se marsikdo čuda, če čita n. pr. peročilo o občnem zboru čevljarjev, brivcev ali dimnikarjev. Toda Čudi se pač samo oni. ki ne ve. da so čevljarji ali dimnikarji prav tako potrebni za splošnost kakor drugi stanovi. Treba je pa tudi upoštevati polirje, odnosno absolvente Gradb. rok. šole, ki so imeli včeraj v prostorih Delavske zbornice IV. redni občni zbor svoje organizacije ob lepi udeležbi. Ker je organizacija članica Zveze društev privatnih nameščencev, je prisostvoval občnemu zboru predsednik te zveze g. F Žemljic ki ga je predsednik organizacije g. Senica pozdravil v uvodu. Posebej je še pozdravil pod-direktorja Pokojninskega zavoda privatnih nameščencev g. dr. P. V r a n č i č a. ki je kot rutiniran predavatelj o pokoininsikem zavarovanju poročal o tem zavarovanju navzočim. O ZDPN je pa poročal g. Žemljic, nanašajoč njena stremljenja ter pomen za zasebne nameščence. Zveza je bila ustanovljena L 1924 in šteje zdaj 14 društev ter 14 podružnic s 1500 člani. Izdaja strokovni mesečni list ^Organizatore. Doslej je bila članarina 3 Din na mesec, zdaj se pa bo zvišala za 50 par v svrho intenzivnejšega organizacijskega dela. Organizacija absolventov Gradb rokodel. šole je s tem soglašala ter so zborovalci med dnevnim redom določili, da organizacija zviša v ta namen članarino od 5 na 8 Din na mesec. G. Žemljic je tudi poročal o bolniškem zavarovanju zasebnih nameščencev, glede na zavarovanje pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, kako zelo je potrebna organizacija za absolvente GRš v svrho stanovske zaščite in poglobitve strokovne izobrazbe. Organizacija šteje 110 članov. Odbor je mnogo delal, da pa niso uspehi še vidnejši, je pripisovati predvsem tehničnim težkočam. Tajniške posle je namreč nekaj časa vodil predsednik, ker je bil tajnik službeno odsoten, zadnje mesece poslovnega leta je pa bil odsoten predsednik, ki se je prese-13 v Celje Da bi imela organizacija močnejšo oporo, se je lani včlanila v ZDPN. V preteklem poslovnem letu se je delovanje usmerilo v namenu poglobitve strokovne izobrazbe članstva. Nameravali so prirediti poučno ekskurzijo v inozemstvo ter so bile vse priprave v teku, gmotno stanje organizacije pa ni dopuščalo, da se ta načrt uresniči. Obrnili so se za pomoč na pristojna mesta in sklenili, da prirede ekskurzijo po državi. Prosili so tudi za podporo domaČa stavbna podjetja, ki pa niso pokazala nobenega razumevanja za njihove težnje in niso mogla razumeti, da je tudi v njihovem interesu, če so njihovi uslužbenci čim bo3j podkovani v strokovnem znanju. Ker niso prejeli nobene podpore, je ekskurzija morala pač iznašli. Vršil se je pa za člane tečaj o železobetonu. na katerem je predava"' univ. prof. dr. ing. M. Kasal in sicer brezplačno. Da je ta naš največji strokovnjak za železobeton pokazal takšno razumevanje za težnje absolventov GRŠ. se zdi g-o to v o marsikomu nerazumljivo, kdor ne pozna dr. Kasala kot požrtvovalnega idealista, ki ma je predvsem pri srcu napredek železobetona ter poučuje žedeaobeton s pravo fanatičoro ljubemijo do stvari in ni prav nič ljubosumen, da bi se še kdo drugi kaj naučil od njega. Tajnik se je zahvaljeval prof. KasaJu, navzoči so pa pokazali z odobravanjem, kako so mu hvaležni. Pri volitvah je M z malimi izjemami izvoljen stari odbor s predsednikom g". V. Genussijem. Pri raiznoterostih j>e poročal tajnik OPBST g". MShelčič o obrtnem zakonu glede na obrtno šolstvo, o določilih, ki se tičejo interesov absolventov delovodskih šol. Sprejetih je bilo več važnih predlogov, tako o osnovanju organrzacijskih podružnic v večjih krajih banovine, da se priredi tečaj o železokbetomi v prihodirjl sezoni v Mariboru mi da se prirejajo pozimi za članstvo predavanja pod okriljem ZDPN v Ljubljani ter se ob tej primki sklicujejo članski sestanki. Umrli so v Ljubljani \ Treznostni pokret med železničarji od 11. marca do IS. marca Žitnik Franc, j 79 let, bivši pek, Vidovdanska cesta 9. Lu-kež Rudolf. 67 let. sodni uradnik v p.. Dolenjska cesta 88. Mechora Marija, roj. Gorjam:, 71 let. Celovška cesta 43, vdova ključavničarja dr/, žel. Jakša Jošt, 9 mesecev, sin zdravnika. \Volfova ulica l/I. Tišljarec Maks-imilja Leopold, 10 dni. svn tr«. pomočnika, Poljanska cesta 54/11. Jovišič Dušan, 8 let. Ižanska cesta 75. Zibelnik Anton. 47 let. zasebnik. Vidovdanska cesta 9. Skodič Josip, 56 let, hišar, Vidovdanska cesta 9. \ovak Ivana. 85 let, mestna uboga. Sv. Petra cesta 10/p. Derganc Vera, roj. Pogačnik. 37 let. žena trgovca. Stari trg 9. Martelanc Franc. 72 let. šolski upravitelj. Vidovdanska cesta 9. Masič Marija, roj. Debeljak. 41 let. žena Franca, služitelja drž. železn.. Ižanska cesta 4. Steržinar Slavko, 2 leti, sin delavke, Osojna pot 3. We-stermaver Josipina, 21 let, zasebnica. Idrijska ulica 20/p. V ljubljanskih bolnicah so umrli: Piller Ana, roj. Gaber, 42 let, žena kroj. mojstra, Moste, Ob Ljubljanici št. 25. Škorc Ana. 68 let, hiralka. Sv. Florjan pri Šoštanju. Novak Stanko, 3 mesece, sin služkinje, Renke 585 pri Zagorju. Mravlja Matija, 5 mesecev, sin tkalke, Britof pri Kranju. Zajec Cilka, 5 mesecev, hči delavca, Virje 16 pri Šmart-nem pod šmarno goro. SamUle Janez. 70 let. kajžar. Koblerje 6 pri Kočevju. Avman Marjana. 82 let, Dravlje 58 pri Ljubljani. Levenec Vera, 9 mesecev, hči radiotehnika, Janševa ulica 12. Pavlin Peter, dijak, H let, Verovškova ulica 36. Praprotnik Anton, 3 dni, sin pekov, mojstra. Jesenice 15. Rupnik Marjan, 1 uro, sin Franca, viš. sodnega ofi-cijala, Forijanska ulica 27. Vavtar Ivana, 29 let žena zidarja, Globcl pri Sodražici. V Zagrebu so /'borovali včeraj železničarja abstinenti iz vse države. V udruženju železničarjev abstinentov je včlanjenih od 80.000 železničarja, komaj okro« 1.500, vendar je pa ta organiza-cija po svojem pomenu in delavnosti zelo važen činitelj napredka v natšom prometu in med našimi'železničarji. Predsednik udruženja, šef sanitetnega oddelka v prometnem ministrstvu dr. Jovan Dobrodolac jc v pozdravnem govora naglasu! važnost akije železničarjev — abstinentov in konsti, ki jo bo imel ves naš železniški promet od solidnih vestnih in treznih strojevodij, kretničarjov. delav ev itd. Po poročilih društvenih funkcionarjev se je oglasil k besedi pomočnik prometnega ministra ing. Peter Senjanovič, ki je naglašal veH.k pomen abstinentskega pokreta med našimi železničarji. Ta pokret je eden glavnih stebrov reda in varnosti v vsakem prometu. ŽelozniČarji-abstinenti so v prometni službi najzanesljivejši. Delegat iz Subotice Gaša IvovaJevie jc med drugim predlagal, naj bi se ahstinent-ski pokret razširil na vse prometne ustanove in naj bi se določile stroge kazni /a vse. ki pijejo v službi opojne pijače. Predsednik je ob zaključku sporoči! zborova I cecn. da bo letos v Hamburgu proslava 25letnu:e mednarodne zveze železničarjev-abstinen-tov. Proslave se udeleže tudi zastopniki naših železničarjev. Najvažnejši dogodek bo pa prihodnje leto kongres vseh evrops«kih železničarskih abstinenonih organizacij, ki se bo vršil v Jugoslaviji. Sestanek delegatov bo v Zagrebu, kongres pa v Beogradu. Ignacij Hladnik umrl Ljubljana, 21. marca. Na orazn& sv. Jožefa zvečer je naša radiopostaja oddala v običajnih poročilih nepričakovano vest, da je umrl v dolenjski metropoli, v Novem mestu skladatelj m pevovodja Ignacij Hladnik. Baš pred dvema letoma ob tem čaau jc slovenski glasbeni svet praznoval 501etnico njegovega glasbenega dela in vseh njegovih številnih učtncev, pevce v in pevk se bo neprijetno dojmrla vest, da njihovega učitelja in vodja ni več . . . 1. Hladnik >e bil rojen 25. septembra 1855 v Krizah pri Tržiču in je žc v zgodnji mladosti kazal vse znake posebnejja na-gnenja in veselja do glasbe. Kot osemletni deček je že igral gosti pri takratnem tržiščem učitelju J. Debeljaku. S svojim 13 letom je stopil v ljubljansko orgLarsko šolo. jo v dveh letih absolvrral in nato nastopil svojo prvo organistovsko službo v St. Jakobu ob Savi, kjer je pa ostal le poldrugo leto. Nato je bil organist osem let v Star' Loki, pozneje pa do upokojitve v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Njegovo glasbeno udejstvovanje pa ni bilo omejeno zgolj na cerkveno petje. Mož je bil duša vsega glasbenega življenja v Novem mestu. Od 1. 1905 je s posebno vnemo poučevaJ petje na novomeški gimnazij;, vod'1 le Glasbeno Matico, skoro 20 let je bil pevo-vodja Dolenjskega pevskega društva, pooičc-val je petje tudi na grmski kmetijski šori. Hladnik pa ni bil izvrsten organist. pravi virtuoz, ki mu ga med Foersterjem ki Premrlem ni bilo para, marveč tudi zelo plodov i t skladatelj. Dasi v glo**bena vedi samouk je objavljal v »Cerkvenem gla>Seniku«, »Gla »beni Zori«\ »Novih Akordih« in * Bogoljubu« svoje zelo priproste, pa domače, našemu narodnemu občutju odgovarjajoče skladbe. Ljubil je rnelodiko, blagoglasne harmonije, zato so bile njegove cerkvene po* mi najpriljubnejši materi jad podeželskih zborov. On je poznaj srce in dušo našega ljudstva, pel je po svoje Bogo in narodu v Čast. — V lastni zakxžbi je izdal devet latinskih maš. evh ari stične, postne, božične in ve4ikonočne pesmi, več am-tijon, množico Marijinih pesmi m orgelskih skladb. Med njegovim* sitnimi ^ladbami so znani trije dvosnevi » Ida vir jem, mešana zbora »Blejskem« jezeru* in »Triglav« m 1. 1913 irdajna zbirfco. »Vojne pesmi« na besedila J. Neubarjo. Strokovna kritika mu je priznala, da je kontt»pnfnkt»t prve vrste. — Hkdnrlk je bi] vzoren učitelj petja, prirejal je lepe koncerte z zhoei in orkestri, ki se jih Novon>osčani «*e danes z veseljem spominjajo. Kot človek je bil dcJbrčaia, veserjak, vedrega duha, ljubil je družb in jo zabaval. Na stara leta mu je pa trda predle. Pokojnino je imel neznatno, pomagali so mu njegova zvesta družica » pridni otroci, ki jih je vse pceskrbel. Novo mesto je izgubilo svojega svoječa snega glasbenega voditelja. Kapiteljske in frančiškanske orgle svojega mojstra, cerkvena pevski zb^ri pa svojega miljertega skladatelja. — »Načeta« ni več. SpominjaK se ga bodo s hvaležnostjo v sircu vsi. ki jih je učil. Bodi m*i blag spomin! Z. P. Začetek pomladi Ljubljana. 21. marca. Pvatika ima še vedno svojo veljavo in zato je davi posijalo solnce in so žvrgoleli ptički, ker je v njej zapisano, da se danefi pričenja pomlad Pa bo kdo prezirljivo ske-mizgnil, čes, kakšna pomlad, čc so pa na liški progi zameti ustavili vlak — ampak noš« pnatika ima vendar prav: v Liki je vendar koledar za 13 dni zadaj, vsaj kar se praznikov in svetnikov tič<Čeprav je letos zima hudo trdovratna, vendar se nam danes spet smeje sinje nebo. da vse veruje na pomlad. In v tem veselju orno tudi optimisti tP-r se tolažimo, da je bilo večkrat rudi še hujše. Tako smo zadnjič pisari, kako so pred sto leti šli naši gorenjski predniki o binkoštih na -cerkveni shod v Crn-jrob po srežu, torej po zmrzlem snegu, ki jih ie držal, mnogo boljše pa ni bilo pred 50 leti na Dolenjskem okrog Dobrega polja, ko je o binkoštih zapadlo za komolec snega, da so morali pokositi že cvetočo rž in pšenico, pa tudi ječmen je težka odeja mnogo škodovala. Se to vam lahko povemo, kakšna ie bila zima pred 250 leti. Naš slavni dr. J. Gre-gorij Dolničar je namreč t 1682. zapisal v svoj-u znamenito ljubljansko kroniko »An-nales urbis Lahac^'nsis« -.a novega 'eta >an takole: Gorka zima. drevje poganja, cvetlice n. pr. narcise in druge se prikazujejo. Zakaj nam vestni naš zgodovinar tudi ne pove. kako ie bilo pozneje? Gotovo se je vreme obrnilo kakor letos m so tedaj morda :meli celo belo veloko noč, še bolj gotovo je pa pozabil na vreme, saj so Ljubljančani imeli hude in težke skrbi: s trobentami so preklicali gold.na.rje. vojaštvo se je zbiralo v Ljubljani, Turek se je jel gibati nn men m pripravljati na silni oohod proti Dunaju ki ga je oblegal prihodnje leto. in v vseh sedmih slavnih cerkvah so bile molitve za*-radi preteče kuge. Tudi tedaj so brli hudi čooi in prikazala se je celo nesreče obetajo- ča repatica. Bodimo ve&eli. e>aj sc vtu- <. v vsem veličanstvu toplo solnce s praznično umitega nebesa in vse pozdravlja prihod zaieljene pomladi. Koledar. Danes: Ponedeljek, 21. marOl d*l ni: Benedikt, Tuga. pravoslavci; s m. Današnje prireditve. Kino Matica: Ben Hur. Klro Ideal: Modre oči In tan I. delavski koncertni večer >2arJc<> ob 30. v Delavski zbornici. Dežurne lekarne. Danes: Su»šnik, ^T.irijln trt 6 ;n Kuralt, Gosposvetska cesta 10. * —i PeTsko dn^tvo Ljuhljaii>ki Zvon. V torek in sredo zvečer vaje meianega zb ZVOČNI KINO IDEAL Premiera lepe in melodijozne veseloigre Modre oči ID Njegov vzrok za ločitev Licu Deyers Johannes Riemann Paul Horbiger Orkester Dajos Bela Predstave ob 4„ 1 26., 1 ~8. in 9. zv. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob JO. Ponedetlok, 2L marca: Jubilej Rad P. Torek, marca: Zapeto. ž>rea\a, l£L maroa: tiospod* (ifomhaH**! Red B. m Ljubtjaa^ka (trama vprirori danes * ponedeljejk 21 L iu. ob 4J0. uri Ifflcaevi dramo .Jubi)ej< za re»d D, Vsebina «!ram^ jo zajeta iz sodobnega življenja m pisatelj nam prav drast;<..... iij>i»ji^ kako pride pri >Jubileju< vsak nn *voj raSoB Ti o ji, btlant sam kakor tudi giavni prireditvi i ha njegovi tovariši. Igra je izvrstno oačtudm-na. Režijo je. prof. Seslova. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 21. mana: Zaprto. Toi>«k. 22. mana: Medea, Ma-sk* t4m%m smrti. l>andin v virah. R*xl E. Seeda, 23. marca: fcidiDJa. RWl ( T torek dne 22. t. m. h v ljubljanski operi Os1en<-vv tri Oporio|taha Medea, Maska rd^če smrti in handin \ cah. Ker je to najbrž poRltNinva vjn-i/ont^v teh enodejank v letošnji sezoni, oponrjaaaf r_a torkovo pred^taTo vse otk\ ki /.a tj imajo za ra-evoj nase mod**m<» glasbo. Pt-htMava 9e vrši za red E. — Tacaj za savezne srmjfcke učitelja. Rad; redno večjega raamaha t^MK-aratva in s tem tank vedno \ t^-je^a. j>ov;>ra$«wa-nja. po dobrLi učiteljih iMUlfmiJa |i JZSfi že Lanako leto raspis;il točaj l l ban; sniučairj.1, ki so olajii voznili klubov in sicor se morajo ;>r.javiti I>reko svojega kluba na podsa pravilniku aa savezne smučke učitelje. — l*-pjti ae bodo vršili v c lahko ud"-leže tudi oni, ki refloktirajo postati savezne smuški učitelji pa žele \h)\u brez udeležbe v tečaju. Tud: tuki reflek-tanti se morajo javiti najkasneje do 1. aprila preko svojega kluba na podsav« z. — Zbirališče vseh udeležencev tečaja Je 5. aprila v Mojstran' v hotelu Triglav ter ia skupni odhod istega dne opoldne. — Celodnevna preskrba za udeležene«- tega tečar ja je 60 Din. Ljubljanski zimsko športni podsavez poziva tem potom vsu v pod-aa-vezu včlanjene klube ln društva, da za ta tečaj zainteresirajo svoje član'. .ži rim-večje število dobro izvežbauih in za poučevanje naivduseuin smučarjev. _ A poliramo pa tudi na refMvtante same, da sa prijavijo pri svojem klubu za m tečaj ;n to čimpreje. — Vse prijave uaj se naslovijo na: Ljubljansk.; zimsko športni podsavez, Ljubljana, poštni preda! JJ4 Tajnik. Bahavost Gost bogatemu gostitelju: Ali so vas že kdaj posetili vlomilci? — Morda, roda kdo bi mo^el to vedeti, ko pa imamo vsega toliko, da se nrti ne pozna če kdo kai odnese Moderno zakonsko življenje — Moj mož bi bil brez mene izgubljen. — Tudi moj. Naj si prišiva jrumo aH krpa nogavice, vedno me lepo r*ix>si, naj wa vdeoeen nit. Dnevne vesti — Križi in težave državnih u radnik ov. Iz mnogih krajev prihajajo poročila, da so državni uradniki v velikih skrbeh, kako bo po 1. aprilu z najemninami. Najbolj pereče vprašanje, ki teži zdaj državne uradnike, je vprašanje znižanja najemnin, kajti po l. aprilu, ko stopi v veljavo znižanje uradniških plač, pretežna večina uradnikov ne bo več zmagovala visokih najemnin. — Diplomiral je na tehniški fakulteti zagrebške univerze za strojnega inženjer-ja g. Stanko Skok. Čestitamo! — Iz državne službe. V državno službo je prevzet kot arhivski uradnik državne bolnice v Ljubljani v X. položajni skupini arhivski uradnik banovinske bolnice v Ljubljani Slavko &tepec. — češkoslovaško- jugoslovanska lijra v Subotici. Včeraj dopoldne je bila ustanovljena v Subotici Češkoslovaško-jugosloven-ska iiga. Svečanemu ustanovnemu zborovanju je prisostvoval češkoslovaški poslanik g. Flieder, v imenu zveze češkoslova-^•»-jugoslovenskih lig pa pomočnik prosvetnega ministra g. Milošev:č. Za predsednika jc bil izvoljen dr. Stjepan Mati-jević. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št. (33 z dne 18. t. m. objavljajo pravilnik o polaganju državnih strokovnih izpitov v rudarskem resoru ministrstva za šumo :n rudnike. — Uska proga zopet zasnežena. Xa liški progi je zopet zapadel sneg tako, da vlaki ne morejo voziti. Sobotni večerni zagrebški vlak ni prispel iz Splita. Potniki, ki so bili krenili iz Splita proti Zagrebu, so se morali vrn:.ti. vrnili so se pa tudi oni. ki so bili namenjeni iz Zagreba v Split. Snega je zapadlo skoraj pol metra. V soboto je znašala temperatura pri Zrmanji —16° C. — Zlata zobna protetika v zubnim am-bulatoriju okrožnega urada. Radi šte\*!luih vprašanj, k! prihajajo na ur., i glede zob-nan del v zlatu, ponovno sporoča urad članstvu, da se izvršujejo dela v zlatu vsak popoldan od 14. na 16. ure. Cene po-sajnezuih del so sledeče: l.j Zlata krona 200 Din. 2.) plomba iz zlata 120 Din. 3.) pri zlatem mostu vsak poln! člen 210 Din. Izvršujejo se tu-di vsa druga dela v zlatu. Podrobne informacije se dobe v zobnem ambulatoriju okrožnega urada na Miklošičev; cest! pritličje levo. Vsa dela v zlatu Kvcšuje zobozdravnik. — Mali hišni posestniki v Zajyebu in najemnine. Včeraj dopoldne so zborovali v Zagrebu lastniki malih stanovanjskih hišic. Razpravljali so o zahtevi najemnikov, da se morajo najemnine znižati. Mali hišni posestnik: v Zagrebu stoje na stališču, da bi bilo treba vprašanje najemnin urediti s nosebnim zakonom o ponudbi in povpraševanju ter potom konkurence med hfšnfan lastniki, _ Tečaj za vodnike pri Staničevj koči. Začetek tečaja za vodnike pri StanlčevS koči je zarad; zadržka, vod.ie odgođen. Dan pričetka se objavi pravočasno v časonism. SPD. Alkoholik ne mara slaščic. Mati, navajaj svoje otroke nanje, da jih odvrneš za vselej od alkohola. »Sadvita« sadje v čokoladi ie nainrimernelša, tečna in redilna slaščica za velike in male. Vrečice 5 Din. — Popravek. Zadnj'č smo poročali o zborovanju jeseniškega delavstva in omenili, da je govori! tudi zastopnik NSZ g. "Rozman iz Liubliane. Resnici na ljubo ugotavljamo ,da je govori! g. Joško Rozman kot strokovni tajnik kovinarjev "n zastopnik JSZ iz Ljubljane. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani je na svojem II. rednem občnem zboru dne o. marca 1932 s.iienilo, da spremeni svoj naslov v: Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine« ter da sprejema nove člane. ki se prijavijo do 31. 5. t. I., z ugodnejšimi pogoji glede višine prispevkov, kakor tudi glede starost* (do 55 Leta). Po tem roku, to je po 31. 5. pa se bodo sprejemali člani le do 4."». leta starosti in z avišauimi pristojbinami. Glavno društveno delovanje je osredotočeno v odseklfl za pogrebni in bom 1**1 sklad. Sle "nji mili svojim članom brez-I-i tčno zdravniško ordinacijo, brezplačno dobavo zdravil, podporo v rekoncalescencl, klimat ično zdravljenje v primeru obolenja na tuberkulozi, znižano tarifo pri fizik al nem zdravljenju ce. Društvena pisarna posluje v Ljubljani. Križevniška ulica 5-11. Tu se tudi izdajajo vsak delavnik med uradnimi urami od 13.30 do 15. članom nakaznice za zdravnike in zdravila, članom na d-ežeH pa Izdajajo nakaznice za zdravnike in zdravila v to določeni društveni poverieniKi 204-n — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno in zmerno hladno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Temperatura je za začetek pomladi povsod mnogo prenizka V Beogradu in Sarajevu je včeraj snežilo. Temperatura se giblje v naši državi v opoldanskih urah med 2 do 10 nad ničlo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.6, temperatura je znašala —0.6. — Puško mu je razneslo. France Recelj, 26-1 etni posestnikov sin iz Murske Sobote, je na Jožefovo doma staknil staro puško, jo nabasal in začel z njo streljati. Nenadoma mu je pa puško razneslo Več kosov železa mu je priletelo v obraz ro ga precej težko poškodovalo. V nevarnosti je njegovo desno oko. Fanta so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Dve žrtvi pretepačev. Snoči so na gasilski cesti neznani fantje napadli in pretepli 22-letneea delavca Štefana Padino iz 'Mjnbljane. Najpreje so ga pošt«*™ ore-nrikastili, potem ga je pa Se nekdo sunil , z nožem v desno t:ogo. Padino so morali prepeljati v bolnico. — Valentin Uršič. 22-letni delavec iz Stranj pri Kamniku, je bil na Jožefovo v gostilni v Mekinjah, kjer je nastal med pivci hud prepir. Ko se je Tine vračal zvečer iz gostilne domov, ga je na cesti čakal neki Alozij Penne in ga s kolom cesnU po glavi. Tudi Uršič je mora', v bolnico. — ONDL LACIJO TRAJNO IX VODNO izvršuje najboljše frizer za dame in gospode Ante Blažič, Pred Škofijo 10. Cene zmerne. Za dame poseben vhod. — Nesreča. Marica Iskra, 3-letna posestni kova hčerka z Lesc pri Bledu, je včeraj lezla po stopnicah na pod, nenadoma ji je pa izpodrsnilo iu padla je s stopnic. Otrok s: je zlomil desno nogo in so ga morali prepeljat? v bolnico. — Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu. Na Jožefovo popoldne si jc hotela Konca t: v Zagrebu življenje 35 letna Marija Ažnian. Popila je večjo količino oetovc kisline, pa so jo prepeljali v bolnico in ji še pravočasno izbrali želodec. — Vročekr\en fant. V petek zvečer je prihitela v sobo rodbine Sime Reinerja v Novem Sadu sobarica n vsa razburjena povedala, da ji neki fant v kuhinji vsiljuje ljubezen. Domači so res našli v kuhinji fanta, ki je pa na vsa vprašanja odgovarjal, da zapusti hišo šcie. če ga sobarica uslkši. Domači so ga potisnili iz hiše in zaklenili vrata. Ker jc razbija! po vratih, so poklicali poiicijo, k; se ji jo pa vročekrvni fant skril. Pozneje jc pa zlezel k sobaric, skozi okno in se skril pod postelju. Zopet je prišla policija in zopet je fant zbežal, pa se je tretjič vrnil in ko je zopet pnšla policija. so ga našli na podstrešju ouesvcščcnega. Siromak se je menda onesvestil od prevroče ljubezni. Pomlad ie pač zlezla mladini v kri . — Ustreliti in utopitj se je hotel. Včeraj popoldne s; je liotci v Zagrebu na originalen način končati živl.jenje 45 letni Črnogorec Aieksa Drecun. Odšel je k Savi, se obrnil s hrbtom proti rek;, dvigni! desno roko in si pognal kroglo v trebuh, potem ie pa padci vznak \ ^avo. Sava ga Je hitro odnesla naprej, ljudje so pa brž obvestili bližnjega stražnika ;u planili k bregu, da bi samomorilca notegnili iz vode, kar se jim ie res posrečilo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Pri želodčnih težkočah. zgagi, zmanjšali« m občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti po\z-ioči kozarec »Franz Josefove<: grenči-ce t&koj&nje poživljali je zastale prebave. Zdravniška sporočila iz t ropičn: h dežel Blave Franz Josefovo vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi ž mr/.l :eo. Iz Linhljane —ij Pogreb gospe Vere. V soboto ob lo.oO se je vršil izpred mrtvačnice Leoni-šča u a Zaloški cesti pogreb prerano umrle croripe Vere Dergančeve, soproge uglednega •in spoškn auega ljubljanskega trgovca ter sokolskega prvaka Staneta Dtrganca. Že davno pred napovedano uro pogreba se je pričela pred Leon Iščem zbira*} velika množica, ljudi — dokaz, koliko simpatij je pokojnica uživala v uaši javnosti. Ko so duhovniki opravili cerkvene obrede in Vla,-goslov.ili krsto, so združeni pevci - prijatelji pokojnice zapeli ginljivo Prelovčevo žalostinko .Zadnje slovo«. Nato se je začel pomikati izpred Leonišča žu!:ii sprevod, ki so ga otvorili nosilci vencev, za njimi so korakali Sokoli v civilu in z znakom, dalje uslužbenci tvrdke in pevci, njim pa je sledil voz z duhovniki, voz z venci in gala - voz s krsto. Za krsto so stopali globoko užaloščeni soprog in številni sorodniki, nji*- jc pa sledila dolga vrsta pogrebcev, med njimi odlični predstavniki naše javnosti, žalni sprevod so je ustavil pred kapelico, kjer so pevci zapeli žalostinko -Spomladi vse se ves'i., odtod je pa krenil na pokopališče, kjer so gospo Vero položili k zadnjemu počitku v rodbinsko grobnico. Bodi ji lahka zem-:J iea! _Ij Poziv dobrovoljcem! Preminul je naš tovariš Ivan Zore. Udeležite se polno-številno pogreba, ki se bo vršiJ danes ob Iti. uri iz mrtvaške veže državne bolnice. Zbirališče istotam. Odbor. — Ij Oblastna strelska družina, Ljubljana vabi svoje člane na redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo dne 3. aprila v restavraciji Zvezda . Člani, ki nameravajo staviti predloge, naj jih pošljejo na upravo — pi^meao — do 31. marca. Udeležba za vse člane obvezna. Odbor. 203-p — Ij Zvočni film. »Ben Hurolagajo trafike za vclikouočue praznike z veliko izbiro vseh vrst razgiednic po najnižji ceni, ter se priporočajo za oblini obisk. Udruženje tobač nih trafikantov 205-n —-Ij Srebrne lisice. >Divja koža« na velesejmu je prejela v prodajo nekaj Švedskih srebrnih lisic po nizki ceni. Interesentom, tudi privatnikom, so na vpogled 22. in 23. t. m. na velesejmu. —Ij »ženski Pokret« javlja, da se je moral prijateljski sestanek, ki je bil določen za prihodnji četrtek preložiti na poznejši čas. Soclalno-poUtloni tečaj se nadaljuje 7. aprila. $e na veliki petek prinesene obleke v kemično čiščenje, pli sira nje, banan je, pranje in svetlo-likanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna 32 _JOS. REICH_ —Ij Jugoslovenski ženski savez opozarja na sejo razširjenega odbora, ki se bo vršila v sredo 23. t. m. ob 17. v pisarni saveza (šelenburgova ulica 7/II). Uprava želi, da pošlje k seji vsako društvo najmanj tri zastopnice, kar naj društva upoštevajo. Iz Celja —c Celjsko mestno aviobusno podjetje razglaša: V Oasu zopetne vpeljave ukinjenih dopoldaus.kih vlakov od 19. t. m. do ti. aprila izostane avtobusna vožnja z odhodom ob 9. dopoldne izpred celjskega kolodvora proti Grobelnemu in Iraškem ter obratno. Pač pa ostane še nadalje v veljavi opoldanska vožnja z odhodom točno ob li\ izpred ceJjskega kolodvora proti št. Vidu ob južni železnici in Laškem ter obratno. — Z ozirom na ukinitev nekaterih vlakov je tudi Kotar j evo avtobusno podjetje spremenilo svoj vozni red v toliko, da odpelje avtobus, ki je odhajal doslej z Vranskega ob 13, že ob 14.30 in prispe v Celje ob 15.30. S tem bo dobilo Vransko z v^o okolico drugo dnevno zvezo na ra^-ne vlake. Ostali vozni red tega podjetja »stane nespremenjen —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima tekoč: teden do vključno velikega petka '2o. t. m. lekarna -Pri križu na Kralja Petra cesti —c Vsi pevci in pevke Celjskega pevskega društva se pozivajo, da se udeležujejo pevskih vaj točno in polnoštevilno. Koncert je pred durmi, enako tudi petdnevna turneja po Dolenjskem in Hrvatskem Primorju. —c Sprememba v sreskem cestnem odboru. V celjski srečki cestni odbor je bil imenovan na mesto bivšega okoliškega župana g. Mihclčiča trgovec g. Josip Zidan-šek iz Spodnje Hudiuje pri Celju. — Mestno parno in kadno kopališče v Celju je odprto za stranke od danes do vključno velike sobote 38. t. m. ves dan brez odmora, na kar se opozarja prebival* stvo. —c I. klub damskih frizerjev za dravsko banovino v Celju bo Imel svoj ustanovni občni zbor v sredo LN). t. m. ob 19. v prostorih Kranjčeve (poprej Poderža -re) gostilne na Bregu st 25. OD DANES NAPREJ največji film vseh časov I kot zvočni film v Elitnem kinu Matici V glavni vlogi oboževani Ramen Novarro Dnevno predprodaja od 11. dopoldne naprej. Samo še 2 dni! Ta prekrasni film si mora vsakdo ogledati! Predstave ob 3., 6. in 9. zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Jubilej Ivana Rostana 30 letnica plodonosnega delovanja predsednika in ravnatelja Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev Kako je Goethe umrl Dolgo smo čitati, da so bile zadnje besede umirajočega Goetheja »Melir LlchU. Oči vidu o je to idealizacija in glorifikacija zadnjih Goethejevih trenutkov, ki pa ne odgovarja resnici. Nedavno so namreč našli zanimiv vir, ki razpravlja o tem, kako se je Goethe prehladil in umrl. To je pismo, ki ga je pisal vzgojitelj vojvodskih prinčev Friedrich Soret. znan po svojih stikih z Goethejem, grofici Karolini Egicff-stern. Pismo je datirano z dnevi 15. do 27. marca 1S3«2 in objavila ga je v eni zadnjih številk »Deutsche Revue«. Po Soretovem pripovedovanju so nosile Goetnojeve misli v zadnjih 24 urah pečat njegovega notranjega življenja, pa tudi njegovih vsakdanjih navad. Mislil je na svoje knjige, na svojo korespondenco, pa tudi na svoje vsakdanje skrbi, ki so se jim njegovi prijatelji tako radi smejali, kakor n. pr. na strah, da bi mu kdo ne ukradel najljubših knjig aH da bi jih kam ne založil. V splošnem so pa bile Goetheje-ve misli v zadnjih^ urah njegovega življenja prijetne. Se na predvečer svoje smrti je dejal svoji snahi: »Veš. kaj sem delal? Izmišljujem si celo vrsto nedolžnih šal« Zadnje njegove besede, ki jih je izgovoril vpričo Otjiie. so bile: »Frauenzimmerchen. Frauenzhnmerchen! Gib mir dein Pfotchen«. Slednjič je napravil krčevito kretmjOt kakor da bi hotel neiaj napisati, najbrž svoje ime, potem je pa mimo zarisati oči. Ljubljana, '21. marca. L>revi ima Hranilni in posojilni konzorcij državnih uslužbencev že svoj 57. obćni zbor in ponosni smo, dn bo ta nasa najmočnejša in tudi najstarejša zadružna organizacija naših državnih nameščencev zborovala v svoji lastni palači. Vse koristno delovanje konzorcija in tudi mogočna stavba njegovega doma sta pa tako tesno zvezana z imenom predsednika in ravnatelja g. Ivana Rostana, da so ti pojmi splob nerazde-ljivi, a drevi bo občni zbor še posebno svečan, saj na njem praznuje g. Rostan 301ct-nico svojega nesebičnega delovanja za organizacijo. Prvi početki njegovega javnega udejstvo-vanja sesajo že blizu 40 let nazaj v tisto, uanes skoro že klasično dobo probujajofogJ se slovenskega a radništva. Velik del tedanje inteligence, slasti pa mnogo uredništva, |e bilo tedaj svojemu narodu odtujenega in |e živelo komodno bnv. svetlejših misli za izboljšanji- svojega stanja. Treba e bilo celih mož. ki so se z velikim idealiz-moiii in fanatično vatrajnoetjo oprijeti vzgojnega, organizatoričnega in gospodarskega «iela, ki je bilo potrebno, da se je ta inteligenca zdramila, duševno prekvasila m prešinila z narodno in stanovsko zavednostjo, lak mož ie vedno podjetni in agilni jubilant. Temu podrobnemu delu ie že mladi izostali posvečaj vse svoje sile. Društveno 1 ljenje ga je popolnoma objelo. Kot odiiča« -mu govorniku in spretnemu debaterju le-organizatorju mu i" uredništvo pogostom* izkazalo Sast in zaupanje s tem. da ga je pošiljalo v svoja najvažnejša zastopstva in v teku easa je bil večkrat predsednik ali odbornik najrazličnejših stanovskih, naeijo-nalnih in drugih društev. Kajljubša razmo-tifvanja so mu bila gospodarska vprašanja, zlasti pa zadružništvo, o katerem je spi^il obilo stvarnih, temeljitih in poučnih člankov ter razprav. A ni hotel ostati samo teoretiki Cesto je prirejal poučna predavanja in informativne sestaoke med stanovskimi orca mzacijanri ter je kmalu zaslovel za naib ii|-šega poznavalca gospodarskega položaja malega človeka in zato ni ruda. da ni biio nikjer brez njega, kjerkoli fe že obstojalo ali se ustanavljalo kako uradniško gospodarsko podjetje. Tako je poteklo tudi že 80 let. odkar ;« bil g. Ivan Rostan prvič i*volit [h>b-. nik in uspešen vodnik, saj je danes ta z.» družna organizacija gospodarsko središ.-vseb slovenskih državnih u>lužbeniso|iln--_:;i konzorcija razdolžjtvena akcija državnih nam« < in pa ponosna palača konzorcija v («ai-i ulici. Po prevratu leta itllb. se ie ki.iu.orn j, ki je bil dotlej vezan na direktive m kredite centrale ua Dunaju, postavil jiojm ma na svoje noge in se je /.ato nroral otresti najprej dolca pri centrali, ki jv ztia-ul dosti nad 70.000 zlatih kron Unajdtjfo in spretnosti pa tudi poži Uovalne>ti g, Re» stana je |»a uspelo, da je izplača: \,s (Mg in obenem tudi zasigur;ral nadaljnji obalo konzorciju. Leta 1SS1. ja g. Rostanu ntranin od poverjeništva za socijalno politiko tel., nje pokrajinske uprave v Ljubljani dobiti za razdolžitveno akcijo državnih nameščen« cev kredit, ki je bil potreben v pr\ i vrsti ta plačanje uradniških dolgov v Avstriji, oh enem ]k\ za posojila onim državnim n.iiu ščencem, ki niso \>o lastni krivdi zašli v dolgove in jim je bila zato OgroiotUl akti« stenca. Že ob ."irfVlotnici konzorcija je občni zbor v priznanje Rostanovih castag ustanovil podporni sklad, k; nosi njegovo im.** Ivana Rostana jubilejni sklad konzornia za zaščito vdov in ^ot državnih uslužne^, cev in upokojencev ter na ta način najlej> « dokumentiral priznanje RoatanOfOfja BOet> jalnega dela. Veličasten spomenik Rnstanoveiuu delovanju je pa konaorrij postavil s svojo p*H-co, ki nanjo niso ponosni samo Hani konzorcija, temveč tudi vsa l*rnt>liana. '» palača je dokaz, kako globoko je zadružna i«deja vcepljena med državnimi mtultnaul ]>o zaslugi njihovega roditelja, da so ai » najmanjšimi prihranki v teh h'žkih ča-ih zgradili tako mogočen dom. Al i ta palača ni edina, ki priča o tnact jativnem flfilonanju jubilanta, saj v Gcndi- š("-u ž*' dolLro sto',' ludi velika uradniška In-ša, kjer ima mnotio uradnikov lepa in po-ii-ni stanovanja. Splošno simpatičen uibtianl pa ni deloval samo kot uradniš-ki orvani/.ator. kaMVOi je tudi član raznih športnih dniStev, pre« sednik novega diuMva Dolen|cov »-Krka . * i oseben prijatelj ie teatra. Kot prigodni pesnik, pOVOC, telovadec, diletant, pre«lava-telj in deklamatoT se je uveljavil že t analih mKijših letih in gotovo iih je malo ▼ Ljubljani, ki bi bili svojih polnih 30 \M abonenti v Tabjin'iu hramu Po^rt\vwalno-4 /a kolege mu pa ne »lopu^-a val te ivl^m«*-nite zabave in raz\edrilo v Talijinem hran«! je moral zamenjati p kotičkom vsvojesnGn> jevem hramu. A Še vedno ne misli nn |>>či-tek ta mladostno [Kvihetrii fant, ki pozna kakor nikdo drugi vse Težavo in bajtBOUM uradniškega stanu. V svojo večno viržinko se zamisli, krepko poteokaže n«»va idefa. k.tko hi pomagal. Sejalec Ivan Rostan je s^jal pkxtno aew»« in žetev je obilna za vse uradniMvc. Vaj seje še dolga leta! Najnovejše iz nebeške torbe Včeraj se je Ljubljani poznalo, da so Jožke in Jožeti prav dobro ve- zovali Ljubljana, Zh marca. To najnovejši:, namreč nebeška mana, ki smo jo zopet dobili v petek pOOOCi, je n nogo važnejše kot bi kdo mislil. Moramo upoštevati datum. Samo pomislite, da je naš mili rod praznoval v soboto bivšega deželnega patrona, takorekoč narodnega, Mpozab nega patrona. l>ovolj je znano, kakšna ginjenost nas je prevevala v soboto, da je tradicija zopet zmagala in da jc zavladalo pravo narodno veselje ter praznovanje. Zopet nas je prevzela ponosna zavest, da smo bili nekdaj Kranjci ter smo pač hoteli te dni dokazati, da tega ne bomo nikdar pozabili. Zato se pač nihče ne čudi, da je milo nebo v petek zopet poseglo v torbo ter po-sladilo na east deželnemu patronu to solzno dolino z najfinejšim snegom. Dobrohotno zre nebo na nas, pozna dobro vse naše križe in težave in je pač tu-di v petek sprevidelo, da smo biH potrebrui hladila. Le pomislite, kako smo se razvneli, navdušenje je bilo nepopisno in razgretost bi nam gotovo škodovala. Pa pravite, da letos sploh ni vredno govoriti o godovanju narodnega patrona, saj veste, o čem govori ves svet in tudi mi, «5eprav pri nas nd še hudega. Menda ni treba teh besed ponavljati, saj jih zrnate vsi na pamet. Moramo pritrditi, res smo bili letos strašno prizadeti, naravnost nezaslišano je, da smo bili prikrajšani tudi ob tem prazniku, tega ne bomo mog M kar tako preboleti. Da, tragično jc in kako je bilo hudo, ve prav dobro le tisti, ki je slišal včeraj zjutraj do srca segajoče, obupne klice na pomoč. \"sa Ljubljana jc klicala; od slehernega vogala si lahko slišal, kako žalostno so klicali Urha na pomoč zoper krizo. Tudi včeraj se ljudje Se niso mogla potolažiti. Bila je cvetna nedelja, pomislite, se pravi nedelja, ko mora biti vse v rožicah. Tu 1<>. oživel sneg na strehi Alojzišča na Poljanski cesti. Nenadoma jc zgrmel na ee^to pravi pravcati plaz snega. ^Bližnji pešci so kar »dreveneli ter so najprej mislili, da jc potres, kajti cesta se je kar stregla pod sunkom snega. Bilo pa ni nič hudega, pomislite, saj n4 nikogar niti podsulo. da o mrtvih niti ne govorimo. Samo gora snega je zajezila cesto ter zasula tudi tramvajsko progo. To seveda ni takšna nesreča, saj tramvaj Lahki* počaka, zlasti v nedeljo. In nekaj Časa je res čakal, toda okrogle kuharice in oata.ll člani reševalne akcije niso mnogo škodovali snegu, najsi so se še s tako vnemo obračali ter prerivali. Seveda tO ni tako tragično, saj ljudje lahko prestopijo ter ne nekoliko sprehodijo in prezračijo, da potem z novimi silami nastopijo potovanje. Ne smemo pa tuSlov. Naroda« pod šifro D. R. 1245 7 PARCEL skupno 6.500 m2 v prvem mestnem okraju naprodaj posamezno ali skupno. Informacije: ing. Pust, Streliška ulica 31. 1237 VOUGURT oolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne Izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T PLAČILNA NATAKARICA zmožna kavcije, slovenskega in nemškega jezika. Nastop služba s 1. aprilom 1932. Pismene ponudbe s sliko poslati: Hibler. Gornja Radgona. 1249 BUKOVO OGLJE suho, vilano, več vagonov prodam tudi v malih količinah. Naročila na naslov: Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1248 i li«!!!!!!; I''1!' I PRISTEN MED zajamčen pitanec, ajdov in cvetlični — večjo količino — ima naprodaj čebelar Bernlk Franc, Glince, Cesta VI št. 1. 1244 RESTAVRACIJA-KA VARNA »LJUBLJANA« KRK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na >toku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko nadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija. »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra. Za številen obisk se priporoma Uprava »Ljubljane«. Brzojavi: »Ljubljana«, Krk, otok Krk. 38n KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša na najmanjše obroke z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — VVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 1243 STRU GA RS K O ORODJE za lesno stroko, kompletno » električnim motorjem 380 Volt, v brezhibnem stanju — poceni prodam. EvenL tudi posamezna dele, — Franc 2eleznik, St. Vid nad Ljubljano. 1255 VEČJI ftTEDILNTK rabljem, ki se da postaviti, v dobrem stanju kupi L Maru-šič, Logatec 1254 VINOGRAD v katerem se pridela približno 100 hI, v najboljši legi, s krasno vilo in viničarsko hišo, z vsem inventarjem ugodno prodam 10 km od postaje Rajhen-burg. — Pojasnila daje Mici Rathnv, Rajhenburg. 1252 EMAJLNI MOJSTER in žgalec, sposoben za emajliranje na železno pločevino, je potreben železni livarni v Beogradu. V pošte v pridejo samo mojstri strokovnjaki, ki imajo prakso v emajliranju železne pločc * °t. Ponudbe je poslati na livnico i-Merkur«, Beograd. Senjanina Ive ul. br. 4. 1250 MANJŠO fflSO na deželi, primerno za trgovino, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Paral, Žužemberk. 1256 Za denarn ljudi! 70 ORALOV GOZDA (kompleks) same smreke, leta 1904. nasajene, zdrava rast, lepo blago, izvrstna tla, v okolici Kočevja, nedotaknjeno, naprodaj. Pojasnila daje župan Ivan Putre, Turkova Draga 4, pošta Mozelj pri Kočevju. 1251 MESARIJO s klavnico, stanovanjem in hlevom, v zelo prometnem trgu blizu Celja oddam takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. V hiši je tudi gostilna, _ Pojasnila daje Ivan Ferlež, valjčni mlin, St. Jurij ob južni železnici. 1253 Znižane cene za veliki teden! Sir polnomasten DCii 16.— *ajno maslo Din 24 lokler traja ' ja in vse ostalo špecer?- " o blagr o najnižji ceni. t>Hnoroča Julij Zupan Sv. r \ a 35 Za upravo in t n sera t ni dal usta; Oton CoruioL — Vu ? LJubljani. 48