Leto VIII. štev. 117.
Poštnina plaCan« v gotovini.
V Krškem, v torek 26. avgusta 1924.
Današnja štev. 1*— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
1-8o. Vodstvo (Ir.avce lioe^sKe kr^rU.niGo ^ ^ublw&na
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poitn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Predavanje na IV. internacionalnem kongresu proti nikotinu,
ki se je vršil 21. julija 1.1. v Gradcu.
Prijavil sem se kongresu kot zastopnik jugo-slovanske akademske abstinentshe organizacije v Gradcu, kot zastopnik graške lože »Hohes Ziel in kot dopisnik jugoslovanskih abstinentskih listov in sem tam izjavil sledeče:
„Bliiamo se koncu protitobačnega kongresa. Čas je, da pregledamo naše dosedanje delo in da sumiramo: Kaj moremo in kaj moramo doseči za naše narode? Vse!
Sedanji kongres je napravil name vtis, kakor da bi bil na kakšnem antialkoholnem kongresu, ka* teri si je nadel specialno nalogo: premotrivati tobačno vprašanje. Nič čudnega ni to. Saj je ravno današnji kongresni dan namenjen mladini! A naši abstinentni mladini je breztobačnost sama ob sebi razumljiva. Kako bi izgledalo, če bi se trezna mladina udajala kakšnemu strupu, na pr. tobaku? 70.000 .Mladih junakov* v slovenskih osnovnih šolah,
15.000	jugoslovanske srednješolske mladine iz „Sa-veza - Trezvene Mladeži*, 4—5000 jugoslovanskih skavtov hoče biti vzgojenih brez alkohola in brez nikotina! Od naše graške jugoslovanske abstinent-ake akademske organizacije sta med 21 člani samo 2 kadilca!
Po rezultatih sedaniega kongresa vemo, da si skrajša tobakar življenje povprečno za 7—8 let. Po angleški statistiki je življenje aikoholika-zmernika v primeri z abstinentom za 10—20 let krajše. Če pa primerjamo pijanca z abstinentom, mislim, da skrajša alkohol življenje poprečno za 20—40 let. Po brez-tobačni in brezalkoholni mlečnorastlinski hrani, se je Hindhedeju posrečilo v velikanskem danskem prehrambenem poskusu 1917-18. leta, zmanjšati med moškimi od 25.—65. leta splošno umrlivost zb 34%. V enem samem poskusnem letu za 35%! Podaljšal je življenje ljudem najdelavnejše in najproduktivnejše dobe!
Poglejmo še k tuberkulozi.
Čuli smo, da ustvarja nikotin ugodna tla tuberkulozi ali dispoziciji za tuberkulozo. I alkohol ustvarja dispozicijo za tuberkulozo. Američanom se je posrečilo, da a prohibicijo v par letih zmanjšajo število tuberkuloznih skoro za polovico. To nam potrjujejo tudi Kernovi živalski eksperimenti i. dr. Če bi Jugoslavija ia Avstrija šli za ameriškim vzgle* dom, potem bi se v par letih zmanjšalo število tuberkuloznih v Jugoslaviji za % milijona, v Avstriji za 400.000 alučajev! S kupa8 z odpravo nikotinizma bi dosegli še večje uspehe v borbi proti tuberkulozi! Hindhedeju se je posrečilo, da je zmanjšal v velikem danakem prehrambenem eksperimentu umrljivost za epidemične bolezni in za tuberkulozo v
enem semeni letu pri moških za 25%, pri ženskah za 13% (starost od 25.—65. letaj.
Vidimo torej, da so antialkoholno, antinikotia sko in tudi vegetariansko gibanje samo delna gibanja velikega splošnega reformnega gibanja. Znanstvo je imelo na našem kongresu glavno besedo. Mi zahtevamo uresničenje in izvedbo znanstvenih rezultatov. Mi zahtevamo, da znanstvo ne ostane med znanstveniki, da znanstvo ne sme ostati mrtva črka ali mrtva beseds, temveč mora služiti človeštvu in za človeštvo. Kajti drugače so znanstvo, znanstveniki in znanstvene institucije izgubile eksistenčno upravičenost.
Znanstvu bomo pa pripomogli do veljave samo z organizacijo, z organizirano propagando, a največ z osebnim vzgledom v organizaciji in izven nje. Organizacija je kultura. Brez organizacije ni kulture. Najboljša je pozitivna organizacija, kakor so to na primer naše abstinentske organizacije.
Danes je mladinski dan kongresa. Zato javljamo danes vsemu svetu našo zahtevo po vzgoji in samovzgoji vzgojiteljev, posebno izobraženih poklicnih vzgojiteljev! Ali smemo zaupati vzgojo naših otrok vzgojitelju pivcu in kadilcu? Ne. nikakor ne! Da, ugotoviti moram celo po lastnih oppinjeb, da se dijaštvo naših organizacij t. di vzgojiti svojega vzgojitelja. Ali ni to narobe prav ? Ko sem nekoč pod psevdonimom napisal članek .O vzgoji brez alkohola in brez nikotina v polpreteklosti*, me je moj nekdanji profesor prav nesramno insultiral na cesti. Zakaj ? Spoznal je v članku svoje lastne nerodnosti. Namesto, da bi bil zadovoljen, da bi se na napakah starejših gospodov mlajši učili, se je jezil. Kaj hočemo, takšno je tobakarjevo mišljenje.
Ponavljam: zahtevamo splošno življensko reformo !	F.	Mikič.
Razno.
Kolkovanje železniških reklamacijskih vlog.
Zakon in pravilnik o taksah nikjer izrecno ne omen. jata. katere vloge na železniška oblastva so proste kolkovine, ampak le izrecno poudarjata, da so neke vlcge kolkovine proste samo, če jih vlagajo osebe iz inostranstva. Iz tega se je v praksi sklepalo, da so vloge tustrancev na želežniška oblastva brezpogojno zavezane kolkovini. Na iniciativo Trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani je sedaj generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 19. julija 1914, št. 763 izdala tolmačenje, da niso zavezane taksi po tar. postavki tudi vloge, katere se pošiljajo iz tustranstva direkcijam državnih železnic če v njih prosiš za pojasnilo o pogojih in višini tarifnih postavk za razne pošiljke. — Istotako niso zavezane omenjeni taksi vloge, katere vsebujejo reklamacije za poškodovano ali izgubljeno blago, reklamacije zaradi prekoračenja predajnega roka in povračilo za preveč ali pomotoma pobrano vozarino.
Prepoved shodov na Hrvaškem še ni izrecno dvignjena, vseeno pa so priredili Radičevci v nedeljo dva javna ljudska shoda. In oblasti .molče trpe*. Proti Radiču bi se seveda vsako drugačno .trpljenje" slabo obneslo,
V Peči so ustoličili novega pravoslavnega patriarha. Imenuje se Dimitrij. Kaj takega se v 20. stoletju še vedno godi! No, to je buržujsko. Ljubljanski, po klerikalni milosti vladni komiaar dr. Perič je ob tej priliki poslal v Peč lep telegram, v katerem se patriarhu klanja v imenu .vse ljubljanske občine*. In to je socialistično! Treba si bo sploh prirediti zbirko vseh lepih telegramov, ki jih je dr. Perič kdaj komu poslal. To bo zanimiva knjiga o neke sorte socializmu v Sloveniji 20. stoletja!
Kmetijski minister je določil bot podporo za kraje, ki so trpeli radi toče in povodnji, nov milijon dinarjev in 59 vagonov žita. Slovenija dobi od tega 200.000 Din in 8 vagonov, v eaakih delih za ljubljansko in mariborako oblast. Nadaljnje podpore sledijo.
Škoda, ki so jo letošnje povodnji napravile v Jugoslaviji znaša malo manj kakor 400 milijonov dinarjev, toča pa ima na vesti skoro 230 milijonov dinarjev!
Vsedržavni čebelarski kongres se je otvoril 23. t. m. v Beogradu.
Izseljeniška kvota za julij in avgust je izčrpana. Preveč ljudi hrepeni po Ameriki!
Iz Ve'ike Kikinde poročajo, da je osem dijakov tamošnje višje gimnazije vdrlo v fizikalni laboratorij, eden najbogateiših šolskih laboratorijev v Jugoslaviji, ter ga izropalo. Škoda je znašala
40.000	Din. Vsi vlomilci so že aretirani. Ob tej priliki je prišla policija na sled predrzni tatinski tolpi, ki je že dolgo čaaa uganjala svoj posel v Kikindi in okolici. Člani te družbe obstajajo iz samih gimnazijcev. peto in šestošolcev, 21 po številu 1 Drugod je mladina v tej dobi zaljubljena in piše slabe pesmice, no, ti iz Kikinde ga pa lomijo!
Spopadi in uboji na bolgarsko grški meji
se nadaljujejo. Grške čete so ujele več komltašev. ki bodo prepeljani v Solun in javno ustreljeni.
Na Grškem je vlada v težkem konfliktu z mornariškimi častniki, ki se nočejo pokoriti njenim sklepom, da bi na kopno prišli in se dali pozapreti. Mornariški komandant Polialeksis namerava izvršiti državni prevrat. Uporni mornarici so se po zadnjih vesteh priklučili tudi atenski kopničarji in še je pričakovati, da se jim pridružijo drugi deli vojske. Grška stoji pred vojaško diktaturo. Za eno Mehiko smo na svetu bogatejši.
V Nespolju se fašistovaka nasilja nadaljujejo. Več stavkujočih delavcev, zlasti tramvajskih uslužbencev je bilo smrtno ranjenih. Oblast je proti nasiljem tako nastopila, da je pozvala —. stavkujoče, naj zopet prično delati. Stavke so tudi faktično končane.
UPTON SINCLAIR:
134. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Pripeljali ao ga v sobo. v kateri je sedelo za mizo sedem častnikov s strogimi in svečanimi obrni. Perkins je podpiral obtoženca pod pazduho, tako da je izgledalo. kakor d« aam hodi. Poaadili so ga na stoL France se ie ozrl okrog sebe — toda na obrazih, ki so se vpirali vanj, je našel malo upanja
Predsednik vojnega sodišča je bil major Gad-dis, ki je bil profesor ekonomije na velikem vseučilišču pred vojno; to se pravi, da ga je potrdil sindikat bankirjev kot moža, ki veruje v vladajoči razred in ki sploh ni v stanju spremeniti svoje kapitalistične vere. Kdor je spadal v njegov družaben krožek, ga je spoznal kot gracijoznega in kultiviranega gentlemana, ki je zelo držal na svojo čast; bil ja prepričan, da dolžnost nižjih razredov je. ubogati, ia eksistenca civilizirane družbe zavisi od tega, da ae delavcem vtepa pokorščina v glavo.
Zraven njega je sedel polkovnik Nye, zelo drugečea Up. Nye je bil vojaški pustolovec v Mehiki. potem je pa obogatel kot kapitan ene tistih tolp. ki ao jih organizirale velika ameriške korpo racije sa razdiranje štrajkov pred vojno. Bil je poveljnik privatne armade, ki je štela pet tiaoč mož,
pešcev, konjikov in topničarjev, in katera je bila znana v javnosti z imenom Smithers Detective Agency. Tekom velike stavke premogarjev mu je državna vlada brez malega poverila vodstvo milice; takrat se je proslavil, ko je ukazal streljati s strojnicami v šotorno naselbino stavkarjev. napolnjeno z ženami in otroki. Ta čin ga je spravil pred vojno sodišče — toda bil je oproščen in nobena civilna veleporota ga ni mogla več obtožiti. Zanj ni bilo vislic. Ko je prišla vojna, je avtomatično prešel iz državne milice v narodno armado, v kateri je hitro zaslovel kot zelo sposoben čaatnik in strog disci-plinar.
Prvi poročnik Olsen je bil pomočnik v trgovini s špecerijskim blegom. Stopil ja v častniško šolo, in ker je hrepenel po povišanju, je mislil in govoril le to, kar so mislili in govorili njegovi predstojniki, To velja tudi o kapitanu Cushingu, ki je bil mlad in dobrodušen bančni uradnik z lepo ženo ia kateri je navadno zapravil svojo plačo par mesecev prej. preden jo je dobil. Peti častnik, poročnik Gannet. je največ govoril iz razloga, ker je bil Francetov poveljnik In ker je vodil preiskavo. Razpravljal je o atvari z majorjem Prenticem, sodnim tožiteljero, in s kapitanom Ardnerjem. mladim vojaškim advokatom, ki je nastopil v ulogi formtl-nega zagovornika Franceta. Trojica se je atrinjah, da je obtožba zelo težka. Boljševiška propaganda ae ja pojavila v ameriški ekspediciji in seveda jo
je treba zatreti takoj v popju, France je bil obtožen nepokorščine in hujakanja k vstaji — in kazen za prestopek je smrt.
* * .
*
France je sedel na stoln in le deloma se je zavedal, kaj se godi v sobi, kajti bolela sta ga o-tekla palca in zvite roke. Iskrica upaaja je ugasnila in vsled tega se ni zanimal za obravnavo; vsa njegova eneržija je bila porabljena za prenašanje bolečine. Ko 80 ga vprašali, kje je dobil letake. je molčal; in ko ga je tožitelj stresel sa ramo, je zastokal Kapitan Ardner je prijazno in sladko pripovedoval obtožencu, da je njegov zagovornik, ga ga brani in njemu naj zaupa — toda France pa ni hotel niti pogledati. Samo dvakrat je France oživel.
Major Gaddis se je glasno zgražal, da se more sin velike ameriške demokracije pridružiti bolj-še viški golazni, katera uganja največji terorizem v
Rusiji, požigs. ubija, muči ljudi---------
»Kdo govori o mučenju?” je vrisnil France In se napol dvignil s stola. .Ali me niata mučili vi — trgali me na kosce ?“
Sodniki ao oatrmeli,
»Mučili ?“ je vprašel kapitan Cuahin.
»Da, mene ate mučili več dni, morda cel teden — jas ne vem, iioltko časa — v ječi!”
(Dalje prih.J
Zato, ker se jim pod Mussolinijem predobro godi. se Italijani letos izseljujejo Se mnogo bolj nego v lanskem letu. V prvih šestih letošnjih mesecih se ie izselilo 210.842 ljudi, v istem času lani 190.184. Glavni tok laških izseljencev sa. uravnava na Francosko, kamor je letos odšlo pribijtao 124.000 oseb.
Herriot je dobil v senatu zaupnico za svoje delovanje na londoski konferenci. Na Francoskem bi bila stvar torej v redu. Slabše pa je —- i seveda! — na Nemškem, kjer se v državnem zboru ravnokar vršijo velike debate o odobravajočem stališču nemške vlade nasproti reparacijskemu načrtu. Skrajna levica in desnica skušeta z vsemi sredstvi, najbolj s kričanjem in razbijanjem, pokvariti kakor doslej vedno Nemčiji ugodni položaj. Nemški na-cionalci so kakor vedno ne ptič ne miš. Enako kričijo tudi komunisti. Odločitev je v par dneh.
V francoskem parlamentu je bil vložen pred* log za uvedbo majoritetnega volilnega rede. jPo tem redu bi vsako okrožje volilo jpo enega poslance na vsakih sto tisoč prebivalcev. Tisti kandidat ie izvoljen, ki dobi pri prvi volitvi večino. Pri drugi volitvi zadostuje relativna večina, V slučaju enakosti glasov je izvoljen starejši kandidat. Druga volitev se vrši vedno na soboto pa razglasitvi prvega volilnega izida.
Belgijci izpraznijo Dortmund prve dni septembra.
Beljgijski socialistični voditelj Vandervelde
pripotuje te dni- z letalom na Balkan, kjer bo po raznih mestih Jugoslavije, Bolgarske in Rumunske predaval o povojnem socializmu.
Tudi na Holandskem se je kruh podražil.
Z z oglBsnih Solovjeckik otokov prihajajo nova poročila o zgrocodejstvih, ki jih izvršujejo boljše* viški rablji med tam interniranimi jetniki Solovjecki otoki ae nahajajo na daljnem severu v Belem morju. 40 % vseh jetnikov je bolnih na tuberkulozi in strašnem skorbutu, trije so zblazneli. 6 so jih koncem lanskega leta ustrelili, Ker so ječe na Solovjeckih otokih prenapolnjene, so poslali del jetnikov še dalje proti severu v neki samostan na zapuščenem otoku. Sovjetska vlada dela na to, da ji vsi ti jetniki pomrjejo. Ruski socialistični emigranti zaupajo v Macdonalda. da bo on posredoval radi teh nesrečnikov. V istem času. ko uganjajo boljševiki takšne atrahote nad proletarci socialisti, se prostituirajo s koncesijami in podobnim z buržoazijo vsega sveta. Kdo še dvomi, da vlada v Rusiji najreakcionarnejša burioazija, hi ai je nadela samo zavoljo večje sigurnosti komunistično ime?
Sovjetska vlada izdeluje državni proračun, ki bo prvič po revoluciji uravnotežen, Proračun bo znaial 2080 milijonov zlatih rubljev, ki bodo razen neke malenkosti vsi kriti z davki.
Papeževo pomožno Odposlanstvo v Rusiji odpotuje te dni domov, ker niso mogli obnoviti sporazuma, ki ga je svojčas v Rimu podpisal Vo-rovski. Preostale zaloge živil in zdravil so razdelili med bolnike in vojne invalide.
V Hajdarabadu (Indija) je prišlo do ponovnih grozovitih pretepov med pravovernimi Hinduji in pravovernimi moslemi. Registrirajo že več mrtvih. Položaj je sedaj takšen, da si Hinduji niti iz hiš ne upajo. — Ljudstvo, ki se med seboj pretepa zaradi svetih krav in nevidnih alahov, pa slične verske ropotije, ni vredao in ne bo doseglo političnega osvobojenja.
Kupujta čevlje aamo s znamko .Peko".
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27*— Lekarna Evg. V. Fellsr, Stublca Donja, Elzatrg it 252. Hrvataka.
Nekaj kritike k SK.
Ker je baš strokovni kongres [med tem ie seveda že davao minil Op. ur,] slišimo, kako je vodstvo ta tri leta pod Svetkovim predsedstvom vodilo. Pred skoro tremi leti so bili odžagani stari sodrugi, ki so to komisijo vodili vedao v blato, Svetek se je trudil na vse načine, da se to blato očisti in povsod je dobil večino, zlaati pri kovinarjih, ki smo bili v Sloveniji najmočnejša organizacija.
Tako je skakal noč in dan, da bi doaegel avoj stolček. Nas kovinarje je vjel najprej, ker je bil naš centralni tajnik in dan pred atrok. kongresom je bil izvoljen za predsednika kovinarjev. Še isti večer nas je vpeljal sredi noči v uredništvo »Napreja* ia nam kazal načrte nove ofenzive za Strok, kongres, ki se je drugi dan pričel. Tako je imel večino in bil izvoljen za predsednika SK.
Sedaj smo imeli velikega moža, ki bo izbolj' šal organizacije, priboril, delavatvu večji košček kruhe ter 8urnik, ki je bil še pomanjkljiv.
Prekleto naa je apeljal na led! Organizacije so zgubila 50% članov, nekatere še več. Kakor je že njegova navada ae bo izgovarjal na člane in zaupnike — hotel je pa sam vse najbolje vedeti, kakor aam pravi, da je prebrisan. Tako je nekemu Celjanu, ko mu je nn kovinarski seji očitsl. da je- od nas članov plačan, odgovoril, da to ni res, ampak da je plačan od avoje prebrisane glave. To ae res ni zlagal. ker je bil res tako prebrisan, da nas je na led speljali Pa taka prebrisanost dolgo ne traja, tako tudi pri Svetk« ne bo.
Me mislim pa s tem nikomur svetovati, da bi Strokovno org, zapustil, nasprotno, še bolj trdno or-
ganizirajte, tako, da ae bo v tvojem podjetju nobeden neorganiziran; Tako smo delali z veseljem, dokler ni prišel general Svetek.
Organizacija mora imeti vodstvo, ki izpolnjuje, kar je bilo sklenjeno. Tukaj je pa bilo drugače. Ta predsednik je mialil, da je sam gospodar, kakor pri kmetih, kadar oče izroči sinu posestvo, s katerim potem sin lahko vse naredi, kar hoče. Prav tako si je ta Frenček predstavljal. Ker smo drugi tudi že nekaj organizatoričnega dela videli in sodelovali, zato oii v Celju nismo vse prav dali, kakor je diktiral. tako sva jaz in s. Mlakar v opozicijo stopila. Nakar je pokazal s prstom: tam so vrata, glej da se mi zgubiš ven! Nakar je s. Mlakar rekel: Tako pa ne bo šlo, da bi se iz našega lokala zaupniki ven metali! Pa še enkrat hujše je bilo in ukazal je drugim zaupnikom, da morajo naju dva ven vreči, [če ne greva sama). Seveda v Celju mu. ni nobeden izpolnil takega vojaškega ukaza.
Pripomniti moram, da sva s s. Mlakarjem največ držala organizacijo kvišku v Westnovi tovarni, zato je naju najpoprej ven vrgel; ker je bila 22. leta 13 tednov stavka — nazadnje smo bili [21 zaupnikov] v ječo vrženi in sploh Šmerc, Mlakar in jaz najdalje. Kje je bil tedaj ta vsemogočni Frenček in njegov prijatelj G jlrjajer ? O tem Golmajerju sploh nima pomen?, da bi govoril, ker ga prištevam k tistim, ki se igrajo v vrtcu, ki so 6 let stari. Ampak nekaj še. Ko r.i vedel Frenček. kako bi zopet v Celju začel c fes živo, ni več sam prišel. 8mpak je poslal Golmajerja in še nekoga, podpredsednika Ljubljanske kovnarske Organizacije. Ta podpredsednik se je izrazil pred vsem članstvom, da je vsakega vinarja š^ode. katerega je dobil a. Oset podpore. Take diktatorje smo imeli, potem pa imej zaupnik veselje delovati, ker po eni strani te kapitalist naganja iz kraja v kraj. delavstvo, ki še ni zavedno. te črti in izdaja pri kapitalistu, ker ga vedno dregaš za tiste prispevke, nazadnje pa pride predsednik SK, pa te ozmerja in ti vrata pokaže. Vprašam vse zavedne člane in zaupnike: Ali je to prav ? Tako mora vsakemu veselje umreti, kakor je v Celju kovinarjem in sploh po celi Sloveniji pod predsedstvom Svetka.
Kličem pa vsem članom in zaupnikom: držite organizacije in organizirajte in nikakor ne dopuščajte, da bi se organizacije cepile, kakor nekateri nameravajo. Te organizacije, ki so še sedaj, držite, tisti pa. ki hoče kaj novega, na ustanovi organizacije tam. kjer je še veliko za organizirati, potem pa združiti in zediniti, da bo proletariat imel močan zid, ki bo dobro držal pred kapitaliatičnimi kanoni.
V prvi vrsti morate gledati katero osebo boste izvolili v vodstvo, kakor je bil dosedsj Svetek.
Oaeba je največ kriva, ako ne deluje pravilno vprid £lanov. Ako bi bil Svetek pravilno deloval, bi imel danes 100% več članov ter tudi 100% ali pa še več v blagajni, potem bi imeli člani in zaupniki zaupanje v njega! Tako bi mu lahko izrekli absolutorij — tako ga pa ni vreden.
Zatorej je dolžnost sedaj vsakega posameznika, da dela na to, da bo imel vedno oči obrnjene na voditelje, kako delajo, — ker le po delu bomo sodili, pa naj bo osebni prijatelj ali pa osebni sovražnik.
Sovraštvo proti osebi ne sme v organizaciji škodovati, ako je pa največji tvoj prijatelj, pa če vidiš, da škoduje za organizatorično delo, ga tudi ne smeš skrivati ker je tvoj prijatelj, empak resnico povej javno! Imaš več prijateljev v organizaciji. ki jim oni škoduje, zato delaj vprid večini, ne pa enemu. Tam, kjer ima eden dobiček, imejo drugi škodo.
Osebno nisem jezen na Svetka, ampak proti njegovemu delu sem nasprotniki Kdor bo delo izvrševal, mu nihče ne more nič očitati. N. pr. s. Leskošek v Celju, ker tako nekatere vodilne osebe proti njemu delujejo! Zakaj mu nič ne morejo? Ker svoje delo opravlja! Tudi jaz nimam kaj kritizirati, čeprav sem že proti njemu v opoziciji bil in sem tajno zasledoval njegovo delo, pa nisem nič napak našel. Ker je delo pravilno opravil, zato ga po delu spoštujem. Ni enega človeka na svetu, da bi se mu mislil prikupiti, pa je lahko cesar ali pa kralj, kritizirati si pa tudi usojam, pa naj bo hudič ali pa
b°g- A
Člani, bodite na samega sebe ponosni 1 Kateri se natančno zaveda, da je svoje delo pravilno izpolnil, gradi in snaži, da bo naša cerkev čista, v kateri hočemo enkrat brez prepira bratsko živeti in za svoje sovražnike tudi nekaj dozidati, ker so tudi ljudje, potem bojo pripoznali. da nismo take zverine, kakor dosedaj mislijo! Se enkrat, ne obupajte, delujte, čeprav mnogokateremu strašno slaba gre; meni je že tako šlo, da ni mogoče povedati, pa še vedno naprej korakam, po ječah sem bil že večkrat, samo za pravico, pa ko pridem nazaj, bom zopet naprej korakal, in se bom tudi: tiste dobil, ki smo ie skupaj delovali in danes spijo I Potem pa lahko pride zopet Svetek, pa mu bomo mi vrata pokazali. O tem bomo še govorili! — Fr. Oset, [Dunaj].
Proletarci!
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, sta najbrž tudi vašega denarja ne marajo, ssi
Ustrezite jimt
»»Mlinu mt
Dopisi.
če ni drugega napredka, je pa vsaj pri volitvah. Na Vidmu obstoji klerikalna stranka SLS. Pri obč. volitvah je pa nastala nova še bolj klerikalna »Katoliška delavna stranka." Ali se bo tudi v verskih zadevah kaj razlikovala? Obstoji tudi socialistična organizacija Kmetsko delavska zveza. Pri volitvah je nastala nova še bolj kmetsko delavska »napredna- stranka. Najbrže za »boljše sloje", da se razlikujejo od resničnih delavcev in malih kmetov, da rajši pomagajo samostojnežem kozle streljati. Nekoč so sklenili občinski očetje naslikati na cerkvi velikega sv. Krištofa, da je segel z g’avo do strehfe. Ko so očetje sosednje občine to videli, so premišljevali, kako bi oni še večjega naslikali. Oglasi se slikar: »Bom jaz naredil." »Ni mogoče, ker ni stena višja od one*. »To je moja skrb.* In si da skrbno ograditi prostor, da ga nihče pri slikanju ne moti. Ko je bilo delo končano, pridejo gledat-Sv. Krištof si je zavezoval čevlje in je s hrbtom dosegel do strehe. »Pa vendar le ni višji kakor oni." so rekli nekateri. »Počakajte, da si čevlje zaveže in se pokonci zravna! Pa najbrže še danes, čakajo. Napredek pa le je.
Velenje. Živel alkoholi Gospod Lčgat, postaje, načelnik v Velenju, je vnet demokrat Pribičevičeve-ga kova [morda tudi orjunaš?]. Ob priliki sestave kandidatnih list za občinske volitve je bil pridno na delu. Kčr na njegovo »demokracijo* nihče nič ne da. da bi se stranka g. Legata razširila, se je g. Legat poslužil seveda .plemenitih narodnih del,* da je spravil svojo iisto skupaj. Ta plemenitost se je zlivala v gostilni Ježovnik. kamor so prišli tudi taki, ki radi pijejo, kadar kak kapitalist plača. Od tod tudi izvira, da je imel g, Legat 10 ljudi iz ku-rilnice in postajnega osobja. Nas bi bilo sram, če bi se posluževali takih od alkohola degeneriranih elementov, ki tvorijo steber včlenjske »Demokracije*.
MALI IN VELIKI TATOVL
Če gladen delavec vzame hlebec kruh«, kos mesa ali vrečo premoga, ga aretirajo in zapro. Proces je zelo kratek — brez ceremonij in lagal-nih izvijanj.
Vse nekaj drugega je, če vzameš tisoče hektarov obsežna polja, gozde, vodne sile in rtide, ali pa če olajšaš blagajno kakega vladnega depart-menta za nekaj milijonov, vsa javnost ve. da je bila tatvina izvršena. Toda treba je dolgih preiskav. ki stanejo davkoplačevalce miljone. To še ni dovolj. Ko poda preiskovalna komisija svoj izrek. najame predsednik par advokatov; katerim ie tudi treba šteti tisočake. Zadeva se vleče po sodnih instancah, obravnave ae odlagajo, in končno se na vse skupaj pozabi.
Nastavljenec na banki, ki ukrade kak stotak, nima te sreče, ker ni »prominentea državljan". Če postane kak delavec tat, magari iz nujne potrebe, ga to ne oprošča krivde. Marš v zapor!
V razredni družbi je zmerom tako: male tatove obešajo, velike izpuščajo, Ta rek bo resničen, dokler bomo imeli sistem profitarstva in grabeštva.
UTRINKI.
Če si hočeš pridobiti med maso ugled, se ravnaj po vetru. Vaak dan vrzi klobuk v zrak, da najdeš v katero smer piha veter. Tje jo udari. I« mej v listnici zmerom kos papirja, na katerem boš imel označeno avoje prepričanje. Če ae bo zavoj bankovcev debelil, bo to znamenje, da imaš dobro prepričanje, če ne, si na napačni poti in najbrž propadaš! Najbolje je. da ravnaš tako-le: Če at med hlgtrilflnimi ljudmi, bodi klerikalen, ultraklerikalen in da svojo pobožnost tudi dokažeš, podari žen« skam lepe rožne vence, otrokom, če so dovolj od. rasli, pa mašne knjižice obrobljene a slonovino. Manjšim dej svete podobice. Če si med naprednimi ljudmi, ki jim je napredek zabavljanje čez sociaUate, glej, da boš še boljše zabavljal kakor oni, če pa te nearečni slučaj zaneae med ljudi, ki so socialisti, jim pripoveduj koliko si že storil za socialiatično stvar, koliko žrtvoval, koliko organizacij ustanovil in kako bi delal čudeže v socialističnem gibanju, če ne bi bilo »voditeljev* ki so te ovirali pri tvojem nesebičnem delo in ti metali polena pod noge. Tako delaj, pa te bado vsi radi imeli, z vsemi boš lehko izhajal in z vsemi trgoval. Listnica se ti bo debelile, dokaz, da je tvoje prepričanje aa pravem mestu.
*
Delavci imajo žuljave roke in potrebujejo v boju proti svojim sovražnikom tudi žuljave možgane.
*
,Naprej* bo zmagal zato, ker ga pišejo delavci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje!
Čitajte naš tisk!
Lestnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v Imenu pokr. odbota SSJ in KDZ.)
25 VTI*. Thkanu brptov Kuiapret v KrŠk?«« U«Q