PoStnins plačana t gotovini.
Leto XVII., št. 96
UpravmStvo; t-juDijana. tinailjeva ulica 6. — feJelon St. 6122, 3123. 3124. 3125, 3126P inseratni oddeiea: LJubljana, Selenburgova Ul. 3. - Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
§t_ 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
2. — Telefon št. 190 tiaiuni pn pošt 6ek_ zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241
Ljubljana, sobota 25« aprila 1936
Ozadje nemirov v Palestini
Med obveznostmi, ki si jih je Anglija nakopala v svetovni vojni, je za angleški imperij ena najboij nevsečnih obljuba ustanovitve svobodne židovske države v Palestini. Za razmeroma skromne pomoč židovskih legij v boju proti Turkom in za vsekakor vsega upoštevanja vredno pomoč židovskega kapitala se je Anglija oddolžila židovskim nacionalistom, tako zvanim cionistom, z Balfourjevo iz avo z dne 2. novembra 1917, v kateri" je obljubila, »da bo po vojni ustanovila v Palestini lasten dom« za one žide, ki so se naveličali večnega gosta-štva v deželah drugih narodov in so za-hrepeneli po lastni državnosti, kjer bi si sami lahko krojili zakone. Cionizem, ki si je nadel nalogo, poiskati za žide novo domovino, je stal vsekakor pred težko nalogo. Na ponudbo je imel Ugando v Afriki, govorilo se je obilno o naseljevanju Židov v Južni Ameriki, končno pa je le zmagala stara težnja, naj se_ židovska država ustanovi v Palestini, pradavni domovini židovskega naroda.
Da ta rešitev ni bila posrečena, je na dlani Pred vsem Palestina ni brezljudna dežela, marveč žive tam že dolga stoletja Arabci, ki so si jo osvojili z orožjem v roki in ki štejejo danes okoli 800.000 duš. Dalje je dežela takega značaja, da bi lahko prehranila kvečjemu trikratno število današnjega prebivalstva, pa še to le tedaj, ako bi se z izredno dragimi investicijami lahko odprle vse pridobitne možnosti. Voditelji so se teh pomanjkljivosti zavedali v polni meri, toda poznali so dobro dušo svojega naroda, ki bi ga ne bilo mogoče na ni-feak način pridobiti za pionirsko delo v Afriki in Ameriki in ki bi se v znatnejšem številu odzval pozivu ?amo, ako bi slo za zopetno osvojitev zemlje pra-dedov. Ta psihološki moment je bil me-rodajen pri cionistih, da so odbili boljše in ugodnejše ponudbe ter se zavzeli za Palestino.
Dobili so na svojo stran denarno močne mecene, osobito med židovstvom Amerike, in na temelju Balfourjevega pisma so od Anglije v resnici dosegli izpolnitev širokogrndne obljube, ki pa v raksi ni mogla biti izvedena z ono veli-kopoteznostjo, o kateri so sanjali nacionalistični židje Cionizem je imel na razpolago ogromna sredstva, da ie nakupil prav znatna zemljišča, na katera je lahko naselil one žide, ki so se hoteli posvetiti neposrednemu težkemu telesnemu delu kot poljedelci in obrtniki. Pred vsem se je intelektualstvo ogrelo za novo misel in židovski idealisti z vseh krajev sveta so sprva kar vreli v Palestino. Kolikor bolj pa se je množilo židovsko prebivalstvo, ki je takoj spočetka imelo pred domačini ogromno prednost denarno močne cionistične organizacije, toliko bolj je tudi rastel verski in nacionalni odpor proti vsiljencem na strani Arabcev. V Londonu so kmalu uvideli, kako velika nevarnost nastaja v Palestini za angleški imperij, pa so zato občutno omejili kvoto vsakoletnih židovskih doseljencev. Angleži so spoznali, da se za žide^ ne smejo zavzemati preveč, ako nočejo vzbuditi odpora vsega islamskega sveta. Na drugi strani so cicnisti le majhen de!l 14milijonskega židovskega naroda in imajo v lastnih vrstah mnogo nasprotnikov. Angležem zato izbor ni bil težak: postavili so se proti težnjain cionistov in na vse mogoče načine otežkočili nadaljnje priseljevanje židovskih množic.
Kakor pa vse kaže, so omejitveni ukrepi prišli precej pozno, kajti iz neznatne manjšine židovskega prebivalstva, ki je živelo dotlej popolnoma v miru in slogi z Arabci, je narasla z leti upoštevanja vredna manjšina 400.000 Židov. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj bodo stari prebivalci in novi naseljenci zamenjali vlogi. Pri tem je treba poudariti še višjo kulturno in civilizacijsko svtopnjo prihajajočega življa, zlasti pa njegovo denarno moč ter moralno zaledje, ki so ga novi naseljenci imeli v svetovnem židovstvu.
Mora se tudi priznati, da r-o židje z naporom vseh sil in z izrednimi stroški izpremenili marsikak nenaseljeni del Palestine v civilizirano pokrajino. Izsuševali so močvirja in v boju s puščavo izpremenili velike dele peščenih tal v rodovitna polja. Vsakomur je znano, da so pri Jafi zgradili moderno mesto Tel A vi v, ki je postalo kulturno in gospodarsko središče ter poleg Jeruzalema edino mesto v Palestini z židovsko večino. Bedni Arabci seveda niso bili kos pritisku mogočnega kapitala in naj so cionisti delali še tako oprezno, niso mogla izostati trenja med Arabci in novo-došleci. Gotovo bo veliko resnice tudi na pritožbah Arabcev, ki pravijo, da je samozavest in oholost priseljencev rasla z vsakim dnevom. Ugovor Židov, da so prinesli v deželo mnogo denarja in poživili gospodarsko življenje, zavrača jo Arabci z ugotovitvijo, da se gospodarski napredek čuti samo pri Židih in da so vse investicije namenjene le njihovim interesom.
To so elementi spora dveh semitskih narodov, spora, ki bo po vsej priliki ostal večen, dokler ne podleže eden izmed tekmecev. Angliji je ta problem se-
Kriza Društva narodov
Spor med Francijo in Anglijo o načinu izvajanja določb pakta Društva narodov vedno bolj zaostruje krizo ženevske ustanove in
sili k njeni reformi
Ženeva, 24. aprila- r. Nasprotja, ki so se pojavila med Francijo in Anglijo na eni strani zaradi italijansko-abesinskega, na drugi strani p>a zaradi francosko-nemškega spora, postajajo vedn-o boli očitna- Vedno bolj jasno pa se tudi kaže. da bo od tega odvisen ne samo nadaljnji razvoj teh sporov, marveč tudi usoda Društva narodov, kj ie že od početka abesinskega konflikta v nekaki latentnd krizi- Nasprotja med Francijo m Anglijo so se pojavila zaradi tolmačenja posameznih določb pakta Društva narodov in načina njihovega izvajanja. Eni kakor drugii si prizadevajo, da stavijo ženevsko ustanovo v službo svojih lastnih interesov. Položaj se ie zadnje dni, ko se je zopet pričela živahna diplomatska aktivnost, tako zaostril, da se vedno bolj pogosto čujejo grožnje o izstopu iz Društva narodov tako iz Pariza, kakor iz Londona.
Stališče Francije
Že o priliki zadnjega ženevskega zasedanja so se jasno pokazala angleško-framco-sika nasprotsTva, ki so bila začasno pre-mestoma z nekakim premirjem, ki bi imelo trajati do končanih francoskih volitev. Kljub temu pa se vrše o tem med Parizom in Londonom živahne diplomatske razprave. Vodilna osebnost Quai d'Orsay-ja je v zvezi s tem izjavila novinarjem, da bo Francija odstopila od akcije proti Italija in pričela separatna pogajanja z Nemčijo, ako bo Anglija še nadalje odklanjala enako odločne ukrepe proti Nemčiji v primeru novih kršitev pogodb. Franciji je podpora Italije v Srednji Evropi neobhodno potrebna. Društvo narodov je doživelo s svojimi neuspehi hude udarce, toda Francija je trdno prepričana, da je to v prvi vrsti posledica angleškega oklevanja pri izvajanju skupne akcije proti Nemčiji, ako bo Nemčija v nasprotju s sklenjenimi pogodbami utrdila Porenje. Tudi če pri sedanjih parlamentarnih volitvah zmagajo levičarji, bo Francija le pod dvema pogoj«; ma podpirala Anglijo v akciji proti Maln.ja in pri ohranitvi načel Društva narodov; Anglija se mora formalno obvezati, da bo podpirala Franoijo v njenem odporu prola kršitvam lokamske pogodbe, drugič pa se mora jasno izjaviti za načelo kolektivne varnosti talko v Srednji Evropi kakor v Afriki. V Ženevi bo Francija 11 maja izjavila, da je pripravljena podpirati stališče kolektivne varnosti v italijansko-abe-sinskem konfliktu, ako je Anglija pripravljena na enak način postopati tudi v pogledu Locarna in Sredn je Evrope. Ce Angin ja ne bo nastopila z vso odločnostjo proti nemškemu utrjevanju Porenja, potem Je jasno, dta bo Francija iskala čim tesnejse-oa sodelovanja z Italijo, da na ta naom zagotovi varnost v Srednji Evropi. Nobena levičarska vlada ne bo hotela nastopiti proti Italiji, ako Anglija ne bo prevzela soodgovornosti za ohranitev miru v Srednji Evropi. Ce pa bo Anglija šla po dosedanji poti, Franciji ne bo preostalo me drugega, kakor da zapusti Ženevo, izstopa iz Društva narodov in išče druge poti za zagotovitev svoje varnosti.
daje možnost neposrednega stika in obravnavanja vseh aktualnih problemov. Zato se ii ne bi radi odrekli niti v Parizu, niti v Londonu. Glede na to. da se tudi z drugih strani pojavljajo zahteve po reformah DN. se sedaj tudi v Parizu in Londonu vedno bolj nagibajo tei ideji. Nazira-rujia v tem pogledu pa še niso izkristalizirana. čeravno obstoja v tem pogledu že več predlogov Zanimiv je zlasti precfflog, ki ga je sprožil znani angleški d;nlcmat sir Rusel. On predlaga, naj bi se Drušlvo narodov razdelilo na dva oddelka. Prvi oddelek, ki bi imel še nadalje značaj svetovne mednarodne institucije. na' bi ostal v ženevi Ta oddelek b; obravnaval vsa ona vprašanja, ki imajo svetovno-medna-rodni značaj in se nanašajo na vse države in narode na svetu. Drugi oddelek, či-
gar delovanje bi se omejilo izključno na evropske zadeve, pa naj bi se preselil n« Dunaj. Na ta način bi se ob enem dalo poudarka samostojnosti in neodvisnosti Avstrije in bi bil s tem ob enem rešen eden izmed trenutno najvažnejših evropskih problemov.
Ce se bo posrečilo v pogledu reforme Društva narodov doseči sporazum, ki bo zadovoljil ne samo Francijo in Anglijo, marveč tudi Nemčijo in Italijo ter vse manjše. z'asti evropske države, potem bo za daljšo dobo odstranjena kriza ženevske institucije. Ce na to ne bo uspelo, potem izgleda, da so Društvu narodov dneva sebi ter da se bo Evropa zatekla zonet k predvojnim metodam tajne diplomacije kn ie dovedla do svetovne katastrofe leta 1914.
_Cena t Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka, naročnina »nafta mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Samo Italij? je zadovoljna
Rim, 24. aprila, o V odgovornih rimskih diplomatskih krogih zelo povoljno presojajo mednarodni položaj s 6tališča Italije. Vojaška akcija v Abesiniji povoljno napreduje in obeta obilo sadov. V Ženevi se je Italija dobro odrezala in se je njen položaj brez dvoma izboljšal. >Giornale dltalia« piše v zvezi s tem. da je napačna domneva inozemskega tiska, da bo abesinska vojna z zasedbo Adis Abebe ki jo je pričakovati v bližnjih dneh. že končana. Ttalija s tem še ne bo dosegla svojega cilja, nobenega dvoma pa ni. da bo v polnem obsegu dosegla vse cilje, ki si jit) je postavila, ko je začela abesinsko ekspedicijo. Konec te akcije se bliža z naglimi koraki. Abesinski problem bo re^en tako. kakor je Italija hotela. V par tednih bo položaj do kraja razčiščen, Abesinija likvidirana in Društvo narodov in z njim vsa Evropa bosta postavljena, pred izvršeno dejstvo, ki ga ne bo moelo ničesar več lzpremenitl.
V obrambi Adis Abebe
Na južni fronti se prodiranje Italijanov polagoma
nadaljuje
Adis Abeba. 24. aprila, d. Po hudih porazih v zadnjih tednih se zd\ da postaja položaj za Abesince na obeh frontah nekoliko ugodnejši. Na severu se je ustavilo abesinsko umikanje ter so dobro oborožene čete, ki »o bile poslane deloma iz vojaških šol na fronto, deloma pa sestavljene *z vojakov, umikajočih se s severa, zavzele strateško ugodne postojanke v divjem pogonskem ozemlju ob cesti, ki vodi v De-sie. Vsak dan prihaja v Adis Abe'-x) na tisoče abesinskih vojščakov, ki jih ru. novo cborože, sestavijo v nove formacije ter pošljejo v najkraršem času proti severu, d-i zavzamejo dodeljene jim postojanke na skoro navpičnih stenah vzhodno in zahodno od velike cesarske ceste, ki vodi od Adis Abebe proti Desiju. Priprave ab<-smskih čet so tako obsežne, da prevladuje mnenje, da se bo Italijanom šele po pritegnitvi znatnih ojačenj ;n po dolgih hudih bojih morda posrečilo zavzeti gorske postojanke ter si osvojitr pot v Adis Abebo. V abesinskih krogih celo upajo, da Italijani do pričetka velike deževne dobe ne bodo vdrli do prestolnice in da jih bo potem deževje mesece dolgo zadrževalo od zavzetja glavnega mesta. V tem dolgem odmoru bi se negušu posrečilo zbrati nove armade in započeti borbo v deževni5 dobi z ojace-nimi sredstvi.
O zadnjih bojih na severni in južni fronte »o prispela sedaj v Adis Abebo točne j -ša poročila, ki ne opisujejo njihov potek vseskozi neugodno za Abesinijo. Tako trdijo, da se je Abesincem v tridnevni bitki. na severni fronti pri Uora Hailu najprej posrečilo vreči Italijane nazaj do ne-
koliko kilometrov pTed Desijem in so Italijani šele potem vzpostavili prvotni položaj s pritegnitvijo znatnih ojačenj, vendar pa zmage niso dosegli niti v naslednjih krvavih bojih, v katerih so bile na obeh straneh velike izgube. Bitka je trla končno prekinjena kot neodločena zaradi pop >1-ne utrujenosti obeh nasprotnikov.
Zdi se, da se ima neguš boriti na severu s težkočami med prebivalstvom v okrajih južno od Desija. Poročajo, da je tamkaj izbruhnilo uporniško gibanje proti vladi v Adis Abebi, vendar pa poudarjajo, da ne gre za vstajo med abesinskimi vojaki, ker so čete trdne v svoji zvestobi negušu.
O bojih vojske rasa Nasibu na jugu prihajajo vesti, ki so identične z italijanskimi poročili o zmagi generala Grazianija pri Džanr Gogi. Seveda opisujejo Abesinci potek bojev popolnoma drugače. Po njihovih poročilih so abesinske čete napadle Italijane južno od Sasabane in jih prisilile po srditem spopadu k unrku. Do tretjega dne bitke so bili Abesinci v premoči, nato pa so poslala Italijani v boj sveže libijske m somalske čete ter prisilili z njihovo pomočjo Abesince k umiku prof Danani. Izgube so bile na obeh straneh zelo velike in so znašale 3.000 mož. Kakor znano, govori italijansko poročilo o zmagi nad abesin-skim krilom pri Džana^ Gogi prav tako o celotni izgubi 3.000 mož.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 24. aprila. AlA. Propagandno mdni-sbrstvo je objavilo komunike št. 194. kri se
glasi:	_ ..
Maršal Badoglio poroča: Na severnem
>vitev svoje varnosni.	i
stališče Anglije Budimpeštanske zdravice
iss*^ AirmUip. se doka i razlikuje od	_____ - _____. _	S«
Stališče Anglije se dokaj razlikuje od stališča Francije. Anglija je slej ko prej odločena braniti načela Društva narodov in vztraja na tem, da se izvajajo proti Ita-Mji najstrožji ukrepi- Angliji je v sedanjem položaju Društvo narodov potrebno in ona le želi. da bi se čimbolj okrepilo. Zato gredo vsa njena prizadevanja za tem, da bi se tudi Nemčija vrnila v Društvo narodov. Anglija je zaradi tega pripravljena pristati tudi na gotove žrtve ter Skuša pridobiti tudi Francijo, da nekoliko popusti. V tem je jedro angleškega posre-dkrvanja v francosko-nemškem sporu- Vpra-soilna pola, ki jo namerava prihodnje drm dostaviti angleška vlada nemški, naj^ bi razčistila vsa ona vprašanja, ki povzročajo bojazen na francoski strani. Ce se posreči Anglija odstraniti nezaupanje, ki vlada v Parizu, je pol uspeha že doseženega, toda kakršen je položaj sedaj, so izgledi dokaj slabi Niti v Parizu, niti v Berlinu niso voljni popusrtiti. V londonskih krogih fe zaradi tega žačel prevladovati pesimizem Navdušenje za Društvo narodov vedno bolj pojema- Vedno odločnejši je ld« po preorientaciji angleške zunanje polirtike. V spodnji zbornici in v listih se zadnje dm obširno obravnava problem Društva narodov. Glede abesinskega konflikta zahteva angleška javnost čim odločnejše ukrepe oroti Italiji, česaT pa pn sedanja konete-laoiili DN ne bo mogoče doseči ako noče Anglija prevzeti enakih obveznosti na-Nemčiji. Talko vedno bolj prevladuje naznrapje, da se bo morala ongkska vlada odločiti zato, da ah doseže reorganizacijo DN, ali pa da izstopi iz nje^a m si z vojaškimi zvezami zavaruje svoje in-
terese.
Reforma DN
Gombos in Kosciaikowski o sodelovanju Madžarske in
Poljske
Budimpešta, 24. aprila, d. Ministrski predsednik Gombos je priredil snoči poljskemu ministrskemu predsedniku Koscial-kovvskemu in njegovemu spremstvu večerjo. Pri tej priliki je v svoji zdravici pozdravil v imenu vsega madžarskega naroda zastopnike poljskega bratskega naroda kot iskreno dobrodošle ter se je spominjal mnogih skupnih bojev, ki sta jih bojevala oba naroda v preteklih stoletjih za varstvo Evrope in krščanske civilizacije. Čeprav rane nedavne preteklosti še niso zaceljene in čeprav se zbirajo na obzorju novi oblaki, je dejal Gombos, vendar ne verjamemo, da bi napovedovali izbruh novih vojnih časov, pač pa želimo, da bi pomenili prihod mirne dobe, v kateri bi nastalo novo, na pravičnosti temelječe evropsko sodelovanje, ki bi zagotovilo vsakemu narodu primerno mesto.
Ministrski predsednik Koscialkowski je odgovoril: Verujemo v konsolidacijo Evrope, prepričani pa smo, da se more doseči le tedaj, če bodo spoznale vse države samo po sebi umevno resnico, da se vprašanja, ki so za kako deželo življenjskega pomena, ne morejo rešiti brez njenega sodelovanja in pristanka. Samo s tem pogojem se more zopet vzpostaviti zaupanje, ki je neobhodno potrebno za miroljubno sodelovanje narodov.
V zvezi z obiskom predsednika poljske vlade Koscialkowskega v Budimpešti, sta državna poglavarja Madžarske in Poljske podelila večje število odlikovanj. Med drugimi je predsednik poljske vlade Koscial-
ltowski odlikovan z velikim križem madžarskega reda za zasluge, madžarska ministra Daranyi in Wintler pa sta odlikovana z velikim križem reda Polonia Restituta. L
Koscialkowski je položil venec tudi na spomenik generala Boehma, ki se je leta 1848 med madžarsko vstajo boril na madžarski strani proti Avstriji.
Zastopniki Poljske in Madžarske so dar nes podpisali dva protokola. Prvi se tiče olajšav za medsebojno trgovino, drugi pa izročanja krivcev.
Razgovori Gombosa in Koscialkowskega so se začeli danes ob 11. dopoldne in sta se državnika popoldne ponovno sestala. Jutri bo sklepni sestanek predsednikov obeh vlad in njunih strokovnjakov.
Opoldne je regent Horthy sprejel ministrskega predsednika KosciaTkovskega v av dienci. po kateri ga je pridržal na obedu, ki »o se ga udeležili tudi vsi člani vlade ia druge ugledne osebnosti.
Obisk Chamberlaina
Budimpešta, 24. aprila w. Govorice, da bo bivši angleški zunanji minister sir Austen Chamberlain prišel te dni v Budimpešto, so se potrdile. Angleško poslaništvo je objavilo, da to Chamberlain jutri popoldne zasebno obiskal madžarsko orestolnico kot gost angleškega poslanika. Gotovo je. da bo porabil to priložnost in stoDfl v stike tudi z vodilnimi madžarskimi politiki predvsem z zunanjim ministrom KanJo Sir Austen Chamberlain bo bržkone v ponedeljek odpotoval dalje v Beograd.
Četudi pa je DN v marsikaterem pogledu popolnoma odpovedalo, je vendarle to zaenkrat edina mednarodna ustanova, ki
javna dela v
banovinah
veda močno neprijeten, saj ima Palestina važno nalogo, da čuva račno pot v Indijo, pa tudi sicer odmevajo poboji v Palestini neveečno po vseh britanskih kolonijah, kjer je islam v večini. Saj vodi tu pomorska pot v Indijo ob bregovih muslimanskih dežela in to pot je treba zasigurati, kolikor se 'e da. Zaradi tega mora Anglija krotiti pretirane želje Židov, pa naj ji slednji še toliko očitajo verolomnost, sklicujoč se na omenjeno Balfourjevo pismo.
Beograd, 24. aprila, o. Na sinočnji seji ministrskega sveta je bil odobren, kakor znano stomili jonski lcretit iz splošnega foo-da ene milijarde za javna dela. Od tega kredita se bo porabilo 50 milijonov za gradnjo crstern in vodovodov v onih krajih države, ki jim vode primanjkuje. Poleg drugih vodovodnih zgradb se bosta zigradik dva velika vodovoda, m sicer eden na Ce-tšnju, drugi zaradi železnrce in za prebivalstvo v severni Dalmaciji ob železniški progi Zagreb-Split. Na postajah v teh krajih vsako leto primanjkuje vode za železnico m jo morajo dovažati rt Kodna, kar
bojišču krenil Hailu čete v zavzeli stvo je utrdbe do.
je oddelek erftrejskih če)t, ki_ je iz Desija, zavzel brez boja Uora Na južnem bojišču prodirajo naše vseh odsekih. V doliimi Fafana smo Goda do in Gabrehor Naše letal-bombardiralio nasprotne obrambne na črta Sasabana Buloile-Daga Me-
veija državo preko milrjona dinarjev na leto.
Drugi del kredita v znesku 90 milijonov dinarjev se bo porabil za javna dela v posameznih banovinah, predvsem v primorakr, zetski in vardarski banovini. Dela bodo obsegala gradnjo pota in aaanacije močvirnatih zemljišč. Večji del kredita odpade na vardarsko banovino, kjer se bodo zgradile zvezne ceste s tremi sosednjimi državami, z Bolgarijo, Grčijo in Albanijo, pa tudi dogradila glavna ce=ta od Skoplja do Djevdje-Irje na grški meji
Odpor proti Staracejevi koloni
Rim, 24. aprila, o. Po najnovejših vesteh z vzhodno-afriške severne fronte priznavajo vojaški krogi v Rimu. da je Staraceje-va kolona, ki se je napotila proti Adia Abebi. naletela na resen odpor sovražnika, ki se je zelo dobro utrdil v svojih gorskih gnezdih in ki ga v veliki meri ščiti tndi megla, prvo znamenje bližajoče se deževne dobe. Italijansko prodiranje se je ustavilo na črti Uora Hailu—Džafari. približno 38 milj južno od Desija. Italijanska letala neprestano križarijo nad cesarsko cesto in abe-sinskimi postojankami ter so med seboj stalno v zvezi po radiu. Letala se trudijo, da bi razpršila oddelke Abesincev, ki razdirajo edino vozno pot proti Adis Abebe.
Letala nad Adis Abebo
Addis Abeba, 34. aprila, b- Italijanska bombna letala so danes dvakrat preletela abesinsko prestolnico, ne da bi metala bombe. Prebivalstvo je bilo mirno, ker f*s je očividno že privadilo teh poletov. V ostalem je mesto skoraj popolnoma izumrlo. Abesinski zadnja vojaki korakajo proti severu, vse dliplcmatske misije v Adis Abebi pa so pustile _ izkopati zavetišča za zaščito svojih državi janov.
Abesinsko uradno poročilo
Adis Abeba, 24. aprila. AA. Uradno abesinsko poročilo o bojih na južnem bojišču pravi, da so libijske in somalske čete s pomočjo italijanskih lovskih bataljonov in motoriziranih oddelkov napadle abesinske postojanke pri Danani Bitka se je začela 14. aprila in je trajala tri dni ter je bila zelo krvava. Končala se je z zmago abesinskih čet pod poveljstvom dedžasmača Ma-konena in dedžasmača Abebe. Italijani so imeli tisoč mrtvih in so pustili na bojišč« mnogo vojnega materijala. Abesinci so tudi sestrelili več italijanskih letal. Abesinske čete so zasledovale italijanske oddelke, toda spričo znatnih ojačenj italijanskih čet so se Abesinci končno vendarle umakniH na svoje postojanke.
Napori legije miličnikov
Rim, 24. aprila. AA. Agencija Štefani jo objavila poročilo vrhovnega poveljništva na somalskem bojišču, v katerem poudarja junaštvo in požrtvovalnost 221. legije miličnikov, ki jo tvorijo samo Italijani, živeči v tujini, ki so se že v samem začetku sedanje vojne priglasili kot prostovoljci Ta legija, pravi poročilo, je sodelovala v zadnjih bojih v prvih vrstah. Pred tem je prehodila 700 km po najhujšem ozemlju. Med hojo po tem težkem ozemlju je morala ponovno vleči tovorne avtomobile iz blata na cestah, ki so jih pokvarile zadnje nevihte. Na koncu svojega pohoda je legija vrh« tega popravila neko cesto v dolžini 16 km. Navzlic tem naporom je zdravstveno st». nje v legiji izredno dobro.
Nemiri v Palestini
Jaffa, 24. aprila. w. Vodja arabskega gibanja in predsednik turškega odboea je izjavil zastopniku agencije »Havas« o pro-tižidovskih izgredih, da so nemiri posledica že dolgo trajajočih političnih nesporazumov. Sovražnost? so se začele na dan, ko je bil ustvarjen zakoniti statut za židovske nacionalne domove. Arabsko prebivalstvo hoče v svoji domovini živeti mrroo in bo zato odtočno brarerk> svojo neodvisnost Vsi arabski kongresi od leta 1919 dalje so nfatorat ustanovitev paniameo-tame demokratične vlade in tod« dejstvo, da tej zahteva še do zdaj ni bik) ustreženo, je eden izmed vzrokov sedanjih nema«
TOV.
na Balkanu
Atene, 24. aprila, g. V zadnjdh mesecih so brle v Grčijo, Romunijo in Bolgarijo uvožene ogromne množine japonskega blaga. Japonska je preplavila balkanske trge v glavnem z žarnicami, gramofoni m te^-rtikaisM mUki po
Modernizacija angleške suhozemske vojske
Angleži skušajo pospešeno popraviti, kar so zamudili
v petnajstih letih po vojni
Beležke I Bela Kun v Španiji
JU M	Pari«. 24 aorila. o. Posebni poročevale
Že stoletja temelji obrambna moč Anglije na premoči njene vojne mornarice, ki čuva zedinjeno kraljevino pred vsemi presenečenji. Zavoljo tega si je lahko ustvarila Anglija poseben tip suhozemske vojske, sestavljene le iz najemnikov in razdeljene v dve veliki skupini Prvo tvorijo kolonialne čete, drugo pa doma nastanjene angleške čete. Te so tudi glavna vojaška rezer-va, če ae izkaže v tej ali oni koloniji potreba po začasnem ojačenju kolonialnih čet, aH pa je treba vojsko uporabiti za kako akcijo v Evropi. Ce se kader angleških čet izčrpa, posežejo Angleži po novačenju novih dobrovoljcev za vojno službo, ker je mogoča uvedba splošne vojaške dolžnosti spričo miselnosti angleškega naroda le v izrednih primerih, kakršen je n. pr. bila torba na življenje ln smrt za časa svetovne vojne
Po podpfisu mirovnih pogodb so mnogi angleški politiki in vojaški strokovnjaki zahtevali trajno uzakonjenje splošne vojaške dolžnosti Morali pa so popustiti spričo odpora nasprotnikov, ki so se z uspehom sklicevali tudi na to, da je Nemčija razoro-žena na morju, v zraku in na suhem in torej nd stvarne potrebe za tako dalekosežne ukrepe v Angliji. Pod vplivom teh krogov so bili celo znatno znižani krediti za vojsko, mornarico in letalstvo. Prvih deset let po vojni je bila Anglija slabše oborožena kakor pred vojno.
Nastop kancelarja Hitlerja s programom ponovne oborožitve Nemčije ni Angležev sprva prav nič razburil. Vznemiril jih ni tudi svojevrstni odhod Nemcev iz dvorane razoroži t vene konference, ker so smatrali vse to samo za medsebojno obračunavanje med Francijo in Nemčijo. Njihovo dobro razpoloženje jim je skalilo gele nemško oboroževanje v zraku 1. 1935 Takrat so se pričeli pojavljati po angleških listih članki o nevarnosti novih nemških letalskih napadov na Anglijo. Prva posledica je bila, da je Anglija sklenila znatno pojačiti svoje letalstvo in modernizirati protiletalsko obrambo, žrtvovala je za to ogromne vsote, še dalje pa je zanemarjala vprašanje izpopolnitve in moderniziranja svoje suhozemske vojske zadovoljila se je Se z nekako ureditvijo razmerja med po-
morskima vojnima silama Nemčije in Anglije.
Posledice zanemarjenja suhozemske vojske so se pokazale za Anglijo prej, kakor je pričakovala. V teku abesinskega spora Sg je namreč izkazalo na nemalo vznemirjenje angleških državnikov, da je angleška mornarica kos vsakemu položaju v Sredozemskem morju in da bi moglo angleško letalstvo še nekako zavrniti eventualne ofenzivne navale italijanske zračne sile. da pa je angleška suhozemska vojska daleč prešibka za vsako resno operacijo in da bi postalo vprašanje posesti Egipta kaj kmalu po izbruhu angleško-italijansikega konflikta zelo problematično. Angleška regularna vojska ki je štela pred vojno okoli 260.000 mož- jih ne šteje danes več kakor 200 000. Od tega odpade na garnizije v Angliji okoli 110 000 mož, razporejenih v pet divizij — od teh je danes ena v Egiptu — in v dve konjeniški brigadi. Vse ostale panoge suhozemske vojske so neznatne, kar se tiče števila vojakov. Rezerve odsluženih vojakov, sposobnih za vojno službo so znašale 1 1914 210.000 mož, danes pa niti ne 140.000.
Bridke izkušnje zadnjih mesecev so prisilile Angleže, da so pričeli misliti tudi na reorganizacijo svoje suhozemske vojske. Nedavni izredni oboroževalni krediti predvidevajo ogromne vsote za njeno izpopolnitev in modernizacijo Vsaka pehotna četa bo dobila po osem najmodernejših strojnih pušk in po pet protitankovskih pušk, ki so posebna angleška iznajdba, kakor so bili svoj čas med svetovno vojno angleška iznajdba tudi tanki Na vsake štiri bataljone pehote bo prišel v bodoče še en bataljon na avtomobilih oborožen po nemškem vzorcu s težkimi strojnicami, topiči proti tankom ln oklopnimi avtomobili za poizvedovanje. Vsaki diviziji bo prideljena posebna avtobusna četa, ki bo lahiko na en mah naložila ter prepeljala tri bataljone pehote. Konjenica bo v teku dveh let pre-tvorjena v motorizirane odrede. Vsaka konjeniška brigada bo razdeljena na dva motorizirana oddelka: prvega bosta tvorila dva dosedanja konjeniška polka, M bosta presedlala s konj na težke, za vsak teren sposobne avtomobile, drugi oddelek pa bodo tvorili težki taniki.
Balkanska solidarnost
Izredni delegat turške vlade Nitman o istovetnosti jugoslovenske in turške zunanje politike
Beograd, 24 aprila, d. Generalni tajnik turškega zunanjega ministrsta Numan Me-nemedži-Olgu je davi odpotoval v Bukarešto, kjer bo imel z zunanjim ministrom Ti-tnlescom in drugimi rumunskimi politiki razgovore o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Iz Bukarešte bo odpotoval v Moskvo, kjer bo prisostvoval svečanostim 1. maja.
Po včerajšnjih konferencah s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Stoja-dinovičem je g. Numan izjavil zastopnikom tiska:
Imel sem že davno namen, da pridem v Beograd ter izmenjam z vodilnimi osebnostmi prijateljske in zavezniške Jugoslavije naziranja o skupnih interesih na Balkanu. Ta prilika se mi je sedaj ponudila in sem neobičajno zadovoljen s potekom svojega bivanja v Beogradu, kjer sem našel popolnoma identično pojmovanje vseh vprašanj, o katerih smo se razgovarjali.
Na vprašanje, kako se razvija zadeva ponovne utrditve Dardanel, je Numan izjavil:
Popolnoma normalno. Kakor veste, je naša vlada poslala poziv državam podpisnicam lozaneke pogodbe ter konvencije o morskih ožinah, naj bi se sestale na novo konferenco. Kje bo ta konferenca in kdaj Be bo vršila, še ne vemo. upam. pa, da se bodo na nje] zbrali ne samo zastopniki štirih velesil, ki so za jamčile varnost našega ozemlja v neoboroženih morskih ožinah, temveč tudi zastopniki vseh ostalih držav, ki so sodelovale pri pogajanjih v Lozani 1. .1923.
Še pred mojim odhodom iz Ankare smo na našo noto prejeli ugoden odgovor Grčije in Velike Britanije. Upam, da ne bo izostal odgovor ostalih držav v istem smislu.
Kar se tiče Jugoslavije, morem reči samo to. da je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič izjavil v moji prisotnosti zastopnikom tiska, da bo odgovor Jugoslavije na našo noto ugoden. Tako je tudi edinole moglo biti, ker obstoja med zavezniškimi državami Balkanske zveze sveto načelo: V kolikor je kak zaveznik
močnejši, v toliko je močnejša tudi celota.
Med Jugoslavijo in Turčijo obstoja 8amo prijateljstvo in v takem položaju nismo imeli v Beogradu drugega opravka, kakor, da smo ugotovili skupnost naziranj o skupnih interesih.
Na vprašanje, ali ostaja rok sestanka stalnega sveta Balkanske zveze za 4. maj še nadalje v veljavi, je odvrnil:
Kolikor je meni znano, ni za sedaj nobenih izprememb, ter upam, da se bo ob tej priliki v Beogradu ponovno potrdila v teh težkih časih naša skupnost, ki je neobhodno potrebna vsem balkanskim narodom.
Francoski pristanek na turški predlog
Pariz, 24. apriJa- b- Francoski zunanji urad je snoči izročili turškemu poslamištvu v Parizu odgovor na noto turške vila de glede zopetne uitrdliitve morskih ožim- V noti pristaja Francija na otvoritev pogajanj med osmima siignaitarnimi državami konvencije o morskih ožinah iz L 1923. Kakor zatrjujejo, je tudi japonska vlada, kii je prav taJao podpisala lomen j eno pogodbo, pripravljena za pogaj-anja o remnlatairizaciji Dardanel. Prav tako pritrdilen je tudi odgovor Grčije, ki računa s tem, da bo mogla v primeru, če bodo zopet utrjene Dardanele. dobiti dovoljenje za utrditev svojih otokov Samoftrakosa m Lemnosa
Bolgarsko stališče
Sofija, 24. aprila, g. Kakor zatrjujejo, je bolgarska vlada že odgovorila na turško noto glede Dardanel m sicer v splošnem pritrdilno. Odgovor vsebuje le nekaj pridržkov glede bolgarske plovbe, za katero hoče imeti Bolgarija nov statut.
Povratek Titulesca , v Bukarešto
Zagreb, 24. aprila, o. V pretekli noči »e je peljal skozi Zagreb rumunskr	zunanji minister dr. Titulescu, ka se vrača	iz Pariza in Ženeve preko Subotice v	Bukarešto.
Uprava državnih gozdov In rudnikov
Beograd, 24. aprila, p. Minister za šume in rudnike je dal danes novinarjem izjavo o uredbi, ki je bila odobrena na sinočnji seji ministrskega sveta in ki ureja novo organizacijo ministrstva za šume in rudnike. Po uredbi se bo uprava državnih gozdov in rudnikov popolnoma ločila od ostalih agend tega ministrstva. Uprava se bo obenem komercializirala in za nju ne bodo več veljali predpisi zakona o državnem računovodstvu. Izdelan bo program za eksploa tacijo državnih gozdov za dobo 20 let, Eksploatacija ae bo načelno vršila v lastni režiji Izdelal se bo tudi investicijski program glede gozdnih prometnih sredstev ter poslopij za pisarne in stanovanja. Državna režijska eksploatacija ee bo omejevala na Izdelavo primarnih izdelkov in golrdelkog
(drva in hlodi), v nadaljnjo industrijsko | predelavo lesa pa se državna uprava ne bo spuščala. Ravno tako se bo izdelal 10-letni investicijski in eksploatacijski program za državne rudnike. Tako uprava državnih rudnikov kakor uprava državnih gozdov bo zbirala vsaka za sebe poseben rezervni fond do višine 50 milijonov dinarjev. Fonda bo upravlja' minister za šume in rudnike v soglasju s finančnim ministrom, njun namen pa bo. da se v dobi ugodne konjunkture zbirajo prihranki za kritje primanjkljajev v letih slabe konjunkture.
Petdesetletnica bana dr. Natlačena
Ljubljanski Lan g. dr. Marko Natlačen je včeraj praznoval 50-letnico svojega rojstva. Članek, ki ga je ob tej priliki pos\e-til g. banu. zaključuje »Slovenec« takole: »Ban dr. Marko Natlačen je bil vedno zvest svojim katoliškim načelom, od katerih ni nikdar odnehal niti za las. Zvest je bil svojemu slovenskemu narodu tudi v časih najhujšega preganjanja. In katoliško slovensko ljudstvo mu to zvestobo vrača. Slovensko ljudstvo želi, da bi banu dr. Marku Na^.ače-nu še dolgo bilo dano uspešno delovati za duhovne in gmotne dobrine svojega naroda ter učakati tudi uresničitev vseh doslej še neizpolnjenih želja.«
>Slovenski dom« pristavlja svojemu članku, da je bila g- banu za sinoči »namenjena večja prireditev v proslavo njegovega jubileja. Gospod ban pa je vsako tako proslavo odklonil kar nam pada tem bolj v oči. ko smo še do nedavnega bili v sličnih sJučajih navajeni prav velikih pompoznosti.«
Na banski upravi so se včeraj zbrali načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov s podbanom dr. Majcenom na čelu. G-podban je v imenu vsega državnega in samoupravnega uradništva banske uprave čestital g. banu, ki se je zahvalil s kratkim nagovorom.
Finančni odbor senata
Kakor smo že poročali, so za prihodnji teden sklicani administrativni in finančni odbor narodne skupščine ter finančni odbor senata. Senatski finančni odbor pa se ne bo sestal v sredo, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč šele v soboto, 2. maja. Oba finančna odbora bosta razpravljala pred vsem o pogodbah, ki jih namerava skleniti poštno ministrstvo glede povečanja in eksploatacije naših radijskih postaj.
Dr. Maček odklanja protižidovsko akcijo
Zadnje čase so se začeli po hrvatskem podeželju širiti razni letaki, naperjeni proti židom. V letakih se propagira bojkot židovskih trgovin in podjetij ter zahteva akcija za izgon vseh Židov. Splošno se je tolmačilo, da izhaja ta protižidovska gonja iz vrst HSS in da je v zvezi z akcijo »Gospodarske sloge«. Sinočni »Obzor« pa objavlja izjavo dr. Mačka, ki najodločnejše zanika, da bi bila HSS v kakršnikoli zvezi s to protižidovsko gonjo. Dr. Maček pravi, da HSS ne sodi ljudi po veri in poreklu, marveč po poštenju in po človečanstvu. Pod plaščem HSS se skušajo skrivati razni elementi, pa je tudi ta protižidovska gonja HSS samo podtaknjena.
Spremembe v občinah
Včerajšnje »Službene novine« objavljajo uredbi notranjega ministra, s katerima se a) občina Trboje v kranjskem srezu prekrsti v občino Smlednik in se obenem sedež občine prenese v Smlednik, b) občini Šmarje pri Jelšah in Šmarje okolica v šmarskem srezu pa se spojita v skupno občino Šmarje pri Jelšah,
Kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, je notranji minister podpisal tudi uredbo o ustanovitvi nove občine Slivnica pri Mariboru. Občino bodo tvorili kraji Greta, Do-brovci, Hotinja vas, Orehova vas, Radizel, Skoke in Slivnica, ki so do sedaj spadali ▼ občino Rače.
Nepopolno poročilo
Iz Zagorja nam pišejo: V nedeljskem »Slovencu« se je razkoračil njegov zagorski dopisnik in je skušal opevati, kaj vse je dosedaj izvršila nova občinska uprava, čeprav je dobila »skoro« prazno blagajno. Našteva, koliko je občina izvršila javnih del, koliko je nudila brezposelnim prehrane iz javne kuhinje, kaj vse je storila za zaposlitev itd. Pozabil pa je dopisnik navesti: 1. da je občinska uprava v blagajni dobila skoro 100.000 Din; 2. da je za javna dela plačala okrog 20.000 Din iz raznih fondov; kako se bodo ti zneski povrnili, nI povedala; 3. da je javna kuhinja obstojala, ker so trgovci kreditirali preko 25.000 Din; dopisnik ni zapisal, kdaj bodo prišli oo denarja. Dopisnik je pozabil končno tudi povedati, kdaj bodo zaposleni vsi zagorski občani, kakor jim je bilo to tako sveto obljubljeno pred volitvami. Občane bi tudi zanimalo, koliko so stale vožnje v Beograd.
Chaplan živ in zdrav
Singapur. 24. aprila AA. Po poročilu iz hotela, v katerem se je nastanil, je Char-lie Gh*pM« živ in popolnoma zdpas,
Odstop rektorja beograjske univerze
Beograd, 24. aprila p- Rektor beograjskega vseučilišča dr. Vladimir Corovič je sinoči podal ostavko na svoj položaj. Jutri popoldne se sestane vseučiliški svet, da izvoli novega rektorja. Kandidata sta inž. Ciril Savič, redni profesor na tehniški fakulteti, in dr. Božidar Markovič, redni profesor na pravni fakulteti.
Predsednik vlade obolel
Beograd, 24. aprila, o. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je lažje obolel na gripi. Po nasvetu zdravnikov par dni ne sme zapustiti sobe.
Učitelji v komisijah za ocenjevanje zemljišč
Beograd, 24. aprila. AA. Ker so ugotovili, da so doslej učitelji prevzemali dolžnosti občinskih zastopnikov v komisijah za ocenjevanje zemljišč, je prosvetni minister odredil, da učitelji teh mest ne morejo sprejeti brez poprejšnjega dovoljenja prosvetnega ministrstva.
Iz organizacije
rezervnih oficirjev
Po odredbi upravnika beograjske policije je imenovan za komisarja beograjskega pododbora udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov Radoje Jovanovič, generalni inšpektor notranjeera ministrstva.
Odlikovanje
Beograd, 24. aprila. AA. Z redom sv. Save 4 stopnje je odlikovan Rade Pregare, član in režiser Narodnega gledališča v Sarajevu
Usoden potres na Kitajskem
Sanghaj, 24. aprila d Kakor poročajo iz Kantona, je včeraj porušil hud potre« na jugozapadu pokrajine Kvantunga več vasi-UJatih je bilo mnogo ljudi- tisoč pa jih je ostalo lt®ez streha,
Pariz, 24. aprila, o. Posebni poročevalec >Petit Parisiena« poroča, da je blizu Madrida naletel na znanega komunističnega prvaka Bela Kuna ki je nedavno prispel v Španijo. V razgovoru je Bela Kun izjavil, da niso resnične vesti, po katerih ima kot delegat Kominterne nalogo, da podpre komunistično stvar v Španiji, španski komu. nisti ne potrebujejo nobene podpore, ker bodo sami dosegli svoj cilj in napravili iz Španije prvo komunistično državo v Evropi, budno pa zasleduje dogodke in se veseli uspeha komunistične akcije
W,

lil
Togal tablete
učinkujejo prijetno proti revmatizmu, hripi, obolenja zaradi prehlada, proti no, živčnim bolečinam, lumbagi, proti tshi-
asu in glavobola itd.
Reg. 2082 6/IL JOSR.
Dr. Beneš čsl. vojski
»Podcenjevanje samega sebe ni umestno. Nikogar naj ne straši geografski položaj države"
Praga, 24. aprila, d. Prezident republike dr. Beneš je obiskal včeraj v spremstvu predstojnika vojaške pisarne generala Bla-he tečaj za višje vojaške poveljnike ter višjo vojaško šolo, kjer so ga sprejeli vojni minister Machnik. šef francoske vojaške komisije general Faucher ter namestnik šefa generalnega štaba general Husarek. Prezident dr. Beneš je prisostvoval pouku ter je imel ob tej priliki govor, v katerem je med drugim dejal:
Izvesti moramo najstrožjo izbiro najsposobnejših za višja poveljniška mesta. Pri vzgoji poveljnikov ne gre zgolj za strokovno vežbanje, temveč za popolno usposob-ljenje za vodstvo, odločanje ln odgovornost. Ohraniti moramo mirno razsodnost in zaupanje vase ter se ne smemo podcenjevati, čeprav bi imeli proti sebi še tako sposobnega in mnogoštevilnega nasprotnika. Ne smemo pozabiti, da imata naš vojak in naš poveljnik, čeprav ne podcenjujemo nasprotnika, odlične lastnosti, s katerimi prekašata v mnogih pogledih vse svoje morebitne nasprotnike. V ljubezni do domovine njenih svobodnih ustanov, v iskrenosti požrtvovalnosti ima naš vojak, če se bori v soglasju s svojo vestjo, pogoje za naj-hrabrejšega in najboljšega vojaka na svetu. Naj vas ne straši naš geografski položaj. Če bi mi kdo postavil vprašanje v tem pogleda, bi odgovoril: »Da, toda v tem položaja smo že 12 stoletij ter smo neprestano ta in sicer danes močnejši kakor kdaj-koli prej. Zato se ničesar ne bojim. Mi smo obstojali in bomo obstojali tudi v bodoče. Za svojo vojsko in njenim delom mora stati
ves narod. Vsa država in ves narod morata ohraniti trdne živce, razsodnost, mirnost in neomajno odločnost, prizadevati si moramo, da bo v državi v socialnem in gospodarskem pogledu vse v redu in da bomo z dobro diplomatsko pripravo ustvarili vojski na bojnem polju čim ngodnejši položaj. Današnji resni . časi nas silijo, da mislimo na to nalogo.«
Henleinova pritožba na Društvo narodov
Praga, 24. aprila w. Ministrstvo za narodno obrambo je nedavno izdalo odlok, v katerem so za oddajo vojaških dobav določeni za nemške dobavitelje precej hudi pogoji, ki bi imeli za posledico, da bi morali podjetniki odpustiti iz službe veliko število nemških nameščencev in delavcev. Sedaj je predsednik sudetsko-nemške stranke Ktnr rad Henlein skupno s svojimi parlamentarci poslal tajništvu DN v Zeneivo pritožbo, v kateri zahteva, naj se odpošlje na Češkoslovaško poseben komisar DN. ki naj uvede postopanje, da bo češkoslovaška vlada nemudoma preklicala ta svoj odlok, češ da je v nasprotju z določbami pogodbe o manjšinah in tudi ustave. Razen tega je bil posameznim članom sveta DN poslan poziv, naj v svetu iniciativno nastopijo za zaščito nemških manjšin na Češkoslovaškem.
Booseveltov zaupnik v Pragi
Praga, 24. aprila AA- V Prago je prispe!
Američan Chester Daviš, intimni sodelavec predsednika Roosevelta, ki ga bo sprejel v avdienci predsednik republike dr. Beneš.
„Moralin v Dalmaciji"
Pod tem naslovom se je »Neue Leipzrger Zeftung« spomnila znanega pastirskega lista katoliških Škofov Dalmacije, ki so v izredno ostrih besedah obsodilr baje grozotno nemoralno početje letovrodarjev v naših obmorskih kopališčih. »Jok in jadiko-vanje je zavladalo med lastniki hotelov v Dalmaciji,« piše Rst, »obup in pesinrzem sta napolnila elegantne hotelske palače in kazine, ki so ravno sedaj pričakovale navala inozemskih gostov. Vzrok te splošne pobitosti, ki se je lotila vsakogar, kdor je TOteresiran na tujskem prometu, je poziv devetih katoliških škofov oblastvom. naj v nastopajoči sezoni preprečijo vse izrastke kopalne mode. Javno pokazovanje človeškega telesa, ki ga današnja moda dopušča, nasprotuje krščanski morali, je zoprno kmetskemu prebival t vu in je samo Jzraz modernega poganstva. Bilo je naravnost nečuveno, kako so pretekla leta pohajale inozemke v kratkih kopalnih hlačkah in z le za silo pokritim gornjim telesom po cestah dalmatinski kopališč. Ta razvada se mora odpraviti. Obenem je skupno kopanje žensk m moških v moralnem pogledu zelo neprimerno. Gre za moralo zdravega dalmatinskega kmetskega ljudstva, ki je vsekakor važnejše, nego dobiček, ka ga doruaša tujski promet.«
Dejstvoje«, pravi list nadalje, »da oblastva dalmatinskih kopališč doslej niso bila ravno sovražna novi kopališčmi modi in da so, če že u5 šlo drugače, često zamižala na obe očesu To je seveda nekatere ženske pripravilo do tega, da so bile s svojimi pri-rodnitni dražestma še radodarnejše. Zdaj lahko * napetostjo pričakujemo, aP bodo oblastva res posegla vmes in s strogo roke zadušila ves tujski promet.«
Ta pol ironično, pol resno mišljeni članek je značilen odmev poslanice dalmatinskih škofov. Mogoče je, da se med tisoči letovišča rjev dobe tudi posamezniki, ki imajo v pogledu kopalne mode in medsebojnih odnosov do oseb drugega spola, precej rahle nazore, toda zaradi njnh ne gre obsojati vseh letoviščarjev in jih dol-
žn ti nemoralnega okuže vanja našega ljudstva. Tako posploševanje oplaši in odvrne od naših kopališč nedvomno najprej one goste, ki so si svesti, da sc jim v tem pogledu ne more očitati ničesar. Gotovo je zelo neumestno pohajati po ulicah v kopalni obleki, pretirana pa jc zahteva po ločenih kopališčih za oba spola, krt so v navadi po vsem svetu in nikjer ne vidijo v njih nevarnosti za moralo.
Prepričani smo, da bodo oblasti, če se bodo odzvale pozivu dalmatinskega episko-pata, znale v svojih ukrepih najti lepo srednjo pot, ki bo pač izpodrezaJa morebitne neokusne ali celo res nemoralne izrastke kopališčne mode m vsega kopaldščne-ga življenja, obenem pa nc bo oškodovala interesov našega tujskega prometa, na katerega so ravno pasivni kraji ob našem morju tako zelo navezani. Mnenja smo tudi, da b:. gg. škofje bolj koristili prebivalstvu svojih škofij in tudi stvari sami, ako bi sc bila obrnili naravnost na poklicana oblastva, namesto da so dali svoj apel v javnost in tako že pred sezono vzbudila škodljivo vznemirjenje med dalmatinskimi lastniki hotelov, kopališč in zavetišč. Članek v omenjenem nemškem časopisu priča, da inozemstvo rado prisluhne tak"m glasovom in da jih rado napihuje in razširja v škodo našemu tujskemu prometu.
O poslanici dalmatiskih Škofov so na svojem nedavnem zborovanju v Zagreba razpravljali tudi hotelirji iz kopaliških krajev. Ugotovili so, da se taki splošni očitki, kakor jiih vsebuje poslanica, ne dajo utemeljiti. Ako pa se kje pojavijo izrastki, kn žalijo okus ali moralni čut ak jih smatra prebivalstvo za izzivajoče, so tudi oni mnenja, da jih je treba na primeren način zadušiti Strinjajo se s tem, da se postavijo neke meje za kopalniško življenje, kr ne bi se smele prekoračiti. Menijo pa, da bi tudi naši škofje v tem pogledu ne smeli zahtevaiti več, kakor je v splošni navadi »v domovini papežev in kardinalov«, v sosednji Itailrji.
Iz železničarskega bolniškega Sonda
Beograd, 34. aprila. AA. Prometni minister je potrdil vse sklepe glavne skupščine bokrakega fonda državnega prometnega osebja, ki je biLa v Beogradu. Med temi sklepi so tudi večje investicije za zboljšanje zdravljenja m socialnega skrbstva prometnega osebja. Tako je dovoljen kredit v znesku treh milijonov drnarjev za vgradnjo saruatorija na Golniku v Sloveniji, kjer bodo zdravili tuberkulozne člane in njihove rodbine. Fond ie razpolaga v namen z zneskom 2 milijonov drnarjev. Dalje
Premestitev argentinskega pftfl^silca V Stockholm
Baenos Aires, 24. aprila p. Argentinska viada je premestila dosedanjega argentinskega poslanika v Beogradu, Rikarda Olive-v Stockholm.
ra
Iz državne službe
i
Beograd, 24. aprila p. Iz Zagreba je bil premeščen k sreskemu načelstvu v Ljubljani na lastno prošnjo kontrolor mer v 8. po-ložajni skupini Josip Košir.
Iz prometne službe
Beograd, 24. aprila AA. Upokojena sta Ivan Rutar višji kontrolor železniškega ravnateljstva ▼ Ljubljani in Jožef Thuma. rir nadnmft ttocfcmr "
je dovoljen kredit 1,580.000 Din za gradnjo zdravilišča v KasAndolu pri Sarajeva za zdravljenje zaprte tuberkuloze, kredit 2.5 milijona za otvoritev bolnišnice državnega prometnega osebja v Skoplju, 300.000 Din za zboljšanje bolnišnice državnega prometnega osebja na Dedinju, 150.000 Din za kanalizacijo te bolnišnice, 147.000 Dfa za popravilo poslopja bolniškega fonda državnega prometnega osebja v Bosanskem Brodu, 100.000 Din subvencijo dečjemu zavetišču v Zagrebu za zdravljenje rahitičnih otrok članstva, 100.000 Din za opravo otroškega zdravilišča pokrajinske uprave bolniškega fonda v Beogradu, 60.000 Din aa razširjenje kopališča na Bačvicah v Splitu, last pokrajinske uprave bolniškega fonda v Zagrebu, 800.000 Din za dokončanje drugega krila doma bolniškega fonda v Vrnjačkš Banji Prav tako je prometu5 minister potrdil druge načelne sklepe glede podpor članom in raznih podpor članstvu bolniškega fonda.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa sobot*:
Prehodno zboljšanje vremena, smemo hladno.
Dunajska vremenska napoved sa soboto?
Ponoči nevarno za slano; podnevi precej oblačno in ponekod tudi deževno. Bolj toplo,
Maši kraji in ljudje
Nemci v Jugoslaviji, Slovenci v Avstriji
Umestna vprašanja koroških Slovencev
Celovec, 24. aprila.
Zadnji »Koroški Slovenec« je s posebnim poudarkom, da ima na razpolago samo nemške vire, poročal o delovanju nemškega Kulturbunda v Jugoslaviji. Naglasil je, da nudi njegovo poročilo za lansko leto jasno sliko o kulturnem udejstvovanju in življenju Nemcev v Jugoslaviji, hkrati pa razblini vse trditve o zatiranju nemške manjšine v Jugoslaviji. Istočasno kaže poročilo, da, imajo Nemci mnogo Bmisla za organizacijo in da njihova organizacija v Jugoslaviji lepo napreduje. Delovanje Kulturbunda ni omejeno samo na narodno prosveto med Nemci, marveč posega v vse panoge nemškega narodnega življenja. Največjo važnost pa polaga Kulturbund na buditev narodne zavesti med svojimi rojaki Orga-nizacija Kulturbunda se razteza na vse pokrajine Jugoslavije, kjer žive Nemci. Lani je bilo ustanovljenih 55 novih krajevnih organizacij, od teh 22 v Sloveniji
Ko navaja razne prireditve, prihaja list do zaključka: V Jugoslaviji Nemci ne uživajo samo popolne svobode, marveč imajo celo neke vrste privilegiran položaj. Iz tega se vidi, na kaki višini je jugoslovensko kulturno razumevanje, koliko je višje od dragih narodov. Saj je strpnost nasproti narodnim manjšinam ena najznačajnejših in najznačilnejših odlik vsakega naroda, za-
kaj ta strpnost šele dobro označuje njegovo kulturno višino.
Po navedbah iz nemških virov o položaju Nemcev v Jugoslaviji pa »Koroški Slovenec« takole govori o položaju Slovencev na Koroškem v Avstriji:
Tako nemški Kulturbund v Jugoslaviji po nemškem viru. Se nedavno pa so nemški nacionalni listi ogorčeno zavrnili trditev našega lista, da gre nemški narodni manjšini razmerno dobro. Na današnje naše podatke bodo nedvomno hoteli spet odgovarjati, češ, tudi koroški Slovenci in njihove organizacije imajo polno svobodo v svojem delovanju in se te svobode tudi izdatno poslužujejo. Naj pripomnimo že vnaprej svoje mnenje: AH obstoja tudi za Nemce v Jugoslaviji kakšna organizacija z namenom, da jih dosledno raznaroduje in razkraja, kakor obstoja taka organizacija pri nas? Ali je tudi v Jugoslaviji tako, da se Jugosloveni poslužujejo napram nemškim rojakom nizkotnih sredstev kakor očitka nelojalnosti, domovinske nezvestobe 1 dr.? Ali je tudi v Jugoslaviji med Nemci tako, kot med koroškimi Slovenci, da na primer tekmujejo deželne ustanove v prireditvah raznih izobraževalnih tečajev za Nemce s nemškim Kulturbundom? AH tudi Jugosloveni delijo Nemce v svoji državi v Nemce po narodni zavesti in Nemce po maternem jeziku?
pevci na Gorenjskem in v Maribora
Povsod so doživeli prisrčen, bratski sprejem
Kranj, 24. aprila.
Prvikrat je imel Kranj v četrtek prilika pozdraviti v svoji sredi sloveči zbor »Smetana« iz Plzna. Z Bleda so prispeli popoldne v Kranj, kjer so jih na kolodvoru sprejeli zastopniki JČ lige m deca češkoslovaške kolonije. Pozdravila jih je 10-letna deklica in izročila predsedniku dr. Mattasu krasen šopek.
Zvečer pa bo nam bratje Cehi priredili koncert v Narodnem domu, kakršnega Kranj že dolgo ni doživel. Poleg številnih predstavnikov je občinstvo z vso češko kolonijo napolnilo veliko dvorano. Brate je pozdravil predsednik JČ lige dr. Simon Dolar, ki je tudi v imenu Glasbene Matice in Sokola izrekel dobrodošlico. Potem je bilo gostom izročeno cvetje. V imenu gorenjske sckolske župe je izpregovoril starosta br. Jakob Špicar. Kadar prihajamo mi k Vam, je dejal, nas vedno toplo pozdravljate. Mi Gorenjci smo mrzli ljudje. Sneg je nad nami na naših vrhovih, toda v naših srcih je ljubezen, ki nas tesno veže z vami. Dve meji sta med nami toda vaša in naša pesem nas dvigata nad meje in nas večno družita... Toplo se je nato zahvalil predsednik dr. Mattas, ki se je spomnil besed Viteškega kralja: Čuvajmo Jugoslavijo! Ne samo vi, je dejal dr. Mattas, tudi mi hoče-
mo čuvati Jugoslavijo, kakor svojo mater republiko češkoslovaško ... Vihar navdušenja je sledil vsakemu nagovoru. V sporedu pa so najbolj ugajale narodne pesmi in slednjič so morali še dodati nekaj čeških. V hotelu »Jelen« je sledil banket Danes z jutranjim vlakom so se bratje odpeljali v Maribor, potem pa se vrnejo v domovino in ponesejo s seboj, kakor so zatrdili v Kranju, neizbrisne spomine na očarljivo Gorenjsko. kjer so bili nadvse prisrčno in domače spiejeti
★
Maribor, 24. aprila
Nacionalni Maribor je veličastno sprejel p&zemjske pevce, ki so nocoj priredili v Unionu krasno uspel koncert. Na glavnem Jkododvoru se je zbralo mnogo občinstva, ki je goste ob prihodu vlaka navdlušeno pozdravljalo Drage goste je pozdravil predsednik mesfta dr. Juvan. V imenu Glasbene Matice in vseh mariborskih pevskih društev je izrekel dobrodošlico predsednik Glasbene Matice dr. Poljanec.
Za lep sprejem se je zahvalil dr. Bma-nuel Matrtas. Nato je »Smetana« zapel učinkovito pozdravno pesem. V spremstvu Mariborčanov so se podali gostje v mesno ter se nastanili deloma pri Oriu, deloma pri Zamorcu- Ipavčeva pevska župa je poklonila gostom pri koncertu lep lovomj ev venec. Po koncertu je bil pozdravni in pTiijelteljski večer pni Orlu.
Film, ki je žel triumfe po vsem svetn, je navdušil tudi Ljubljano!	Danes ob 16i 1915 in 21.15 uri
Gigantski velefilm po romanu JULES VERNEA
MIHAJLO STROGOV - CARJEV SEL
Adolf Wohlbriick, Maria Andergast.
Nad 1000 sodelujočih! Napeto in pretresljivo! Največje in najbolje filmsko delo zadnjega desetletja!	Danes najnovejši Foxov zvočni tednik.
Kino Union, tel. 22-21 j
Slika trboveljskega socialnega skrbstva
Nad 1000 oseb je brez posla in brez preskrbe
Trbovlje, 34. aprila.
Prav te dnr, ko prihaja vprašanje redukcij v revirjih TPD vnovič v razpravo, je trboveljska občina objavila poročrlo o delovanju svojih podpornih akcij. Dasi na-raja to poročilo precej visoke vsote, ki so »ile izdane najbednejšim v pomoč, je ven-iarle samo kričeč dokument o brezupni rti ski tisočev rudarskih rodbin, kč ostajate zmerom bolj prepuščene usodi. Blagaj-aiški račun izkazuje, da je občinska podporna akcija v Trbovljah ;mek v preteklem letiu nad 423.000 Din dohodkov in okrog 424.000 Din izdatkov, a če prištejemo še neporavnane račune za žfrvila v znesku 27.500 Din, beleži podporna akcija nad 26.000 Din primanjkljaja.
Banska uprava je z rednimi mesečnimi prispevki nakazala Trbovljam 226.500 Din, dvakrat pa je dala še izredni prispevek po 5.000 Din. Prispevki občine same so dosegli skoraj 125.000 Din, država pa je preko ministrstva za socialno politiko in sreskega načelstva nakazala komaj 14.992 Din, kar je vsekakor pod vsako običajno mero skromna podpora tolikšnemu bazenu bede, kakor so Trbovlje. Skromni5 znesek (12.000 Din) je dalo tudi Dukičevo podjetje. medtem ko imena TPD »ploh ni v seznamu darovalcev v denarju, temveč se je družba precej skopo oddolžila s tem, da je darovala nekaj v blagu. V kuhinji za brezposelne so razdali 16.790 obedov in 11336 večeri j. Brez primere večjF obra t je imela kuhinja za mladino, ki je v zaključenem letu razdelila 250.714 obedov in 80.303 obroke mleka. Mleko prejemajo samo bolni šolarčki in pa otroci iz predšolske dobe.
Za živila in za vzdrževanje obeh kuhinj je občina potrošila vsega skupaj 446.0CH) Din, število porcrj pa je doseglo 359.133. To, da se je morala kuhinja za brezposelne 1. aprila zapreti, je za socialno skrbstvo v Trbovljah hud udiarec. Z vsemi družinskimi člani je v Trbovljah brez posla nad 1000 oseb, a občina je komaj 52 i5',med njih mogla nuditi nekaj zasilne zaposlitve na cesti pri Špancu in proti Reki, vsr ostali pa so brez vsakršne pomoči. Pnav tako je veliko število upokojencev z neznatnimi pokojninami, ki bolj ali manj padajo v breme občinski ufeožnč, bla-
gajni. A tudi med kmečlkim prebivalstvom v okolici beda narašča
Skoraj vsi šolski otroci, ki jrh je v občini 2502. so slabo hranjeni, a čeprav se v zmerom ostrejši obliki javlja potreba, da bi se kuhinja za šolarčke razširila, grozi danes prav resna nevarnost, da bo morala v dogledmem času skrčiti svoj obseg, prav tako pa bodo zastale tudi vse druge podpore, če odločujoče instance ne bodo priskočile na pomoč. Javna sredstva so izčrpana, zasebnih darovalcev je zmerom manj. Generalno ravnateljstvo TPD je v zadnjrh mesecih prejelo od trboveljske ob-
čine več prošenj za pomoč javni kuhinji, a se doslej še ni moglo odločiti. Trboveljski pomožni odbor upa, da bo TPD podprla mladinsko kuhinjo v najkrajšem čas« vsaj z enkratnrm izdatnejšim prispevkom, če v resnici ne more utrpeti redne mesečne podpore.
Iz Beograda v rodno zemljo
V stalni vojni bolnišnici v Beogradu je na cvetno nedeljo podlegel hudi operaciji želodca 35-letnr orožniški podnarednik Ludvik Mele iz stare napredne rodbine iz Skale pri Slovenskih Konjicah. Zadnjo dobo je služboval pretežno v pisarni beograjskega orožniškega polka. Pogreb v
Beogradu je pokazal, kako je bil priljub Ijen. Neutolažljivi starši s požrtvovalno zaročenko, ki mu je tri tedne v bolnišnici stregla in lajšala bolečine, so želeli prepe-ljatft ljubljenega edinca domov v Slov. Konjice, kamor bo krsta prispela v sredo 29. t m. m bo položen« v rodbinsko grobnico. Lalhak mu počitek v domači zemlji, ki jo je srčno ljubil!
Igra in igralci iz Cirkovcev
V ptujskem gledališču ao dosegli pred kratkim lcmetski diietantje *z vasi drkov. cev na Ptujskem polju velik uspeh s krstno predstavo veseloigre »Micki Je treba mo. ža«. Za danes Jfe je povabilo v goste mari_ barsko narodno gledališče ta že od velike nota je po MarSbara ln v okolici veifko aa. ntmanje za to Getoo domače deJo. Saj igra_
OdoCom ultna Hoda čhti tudi med zofrmi !
spomnil umrlih članic ge. Vošnjakove, Su_ bačeve, Stermecke in Majdičeve ter člana Zalokairja.
Po pozdravu predsednice ženske podruž. niče gdčne Kernove, je poročal tajnik Slavko Kukovec o kresovanju in priredit-rab. Ob SOJetnici CMD sta bili obe podruž. nid zastopani na glavni skupščini v Ljub. IjanL Članstvo se Je tudi udeležilo koroške, ga ljudskega tabora na Poljani. Blagajnik Jaušovec Je poročal, da ima moška podruž. niča 198 rednih članov in enega pokrovite. lja- Prejemkov je bilo lani 5.960 Din, isto. toliko izdatkov. Centrali v Ljubljani Je bilo nakazanih 5.421 Din. Tajnica gdčna Zarnl-kova Je navedla prireditve, pri katerih Je
žensfka podružnica sodelovala z naogko. Biagajničarka gdčna Prekorškova Je poročala, da ima ženska podružnica 162 članic, dohodkov Je imela 7.793 Dto tn toKko Izdatkov, v glavnem prispevek centraii. Oba odbora sta prejeia razrešnico z zahvalo blagajniku in biagajničarka.
dan glavnega odbora in delegat moSke podružnice narodni poslanec Ivan Prekor-šek Je poročal o delegacijskem zborovanju na predvečer lanske jubilejne glavne skupščine CMD, o narodno obrambni razstavi ▼ Ljubljani ter o velikem narodno obrambnem ta organizacijskem delu CMD. Oba odbora sta pri volitvah ostala v glavnem dosedanja.
Jo sami kmetskl fantje ta dekleta v svoj! polonski (poljanski) govorici, nastopajo v pristnta narodnih nošah in živahno podaja, jo domače običaje. Veseloigro je napisai domačin Vinko Korže, lcmetski fant, ki je znal v njo zajeti veliko mero pristnega kmetskega humorja iz življenja naših >po. loncev«. Vinko Korže je vsekakor zanimiv originalen kmetski pisatelj, ki pripravlja še eno veselo o Micki, potem dramo iz naše vasi — več pa ne bom izdal, saj boste kmalu še kaj čitali o njem, o naših igraL cih ta naši vasi.	A. D.
Jubilejni občni zbor CMD
Moška ta ženska podružnica CMD sta imeli v četrtek zvečer v Celjskem domu dobro obiskan občni zbor. Predsednik moške podružnice dr. Bavdek je po pozdravu naglasil, da stopa celjska CMD v drugo polstoletje svojega delovanja Za nami je zelo pomembno in plodonosno razdobje. Opa ža se, da še ni pravega razumevanja za izredno važno narodno obrambno delo. Upanje pa je. da bo zlasti mladina krenila na pravilno pot. Dne 14. decembra sta po. družnici proslavili 50.1etnico s svečano akademijo v Celjskem gledališču, ki je do. segla lep moralni uspeh Predsednik se Je
Študentje v vzgoji Jadranske Straže
Prvi propagandni tečaj PJS v Splitu je odlično uspel
LJubljana, 23. aprila.
Za letošnje velikonočne počitnice se je med 15. ta 17. aprilom vršil ▼ Splitu prvi propagandni tečaj PJS, ki ga je priredil izvršni odbor s pomočjo vseh oblastnih odborov. Udeležilo se ga je okrog 120 srednješolcev iz vse kraljevine — iz vsakega zavoda po eden delegat, častno je bila zastopana naša banovina z 18 delegati, ki jih je vodil prof. Stanko Bunc, poverjenik PJS na I. državni realni gimnaziji v LJubljani.
V sredo je ob osmih svečano otvoril tečaj v prisotnosti vseh članov izvršnega odbora sam predsednik ta agilni ideolog dr. Ivo Tartaglia, nakar je pozdravil zbrano mladino še načelnik naraščaja dr. Ercegovič. Predavanja so trajala tri dni. V zanimivi in zabavni obliki so podali številni predavatelji kopico najraznovrstnejšega gradiva, znanja ta misli o našem morju in o gibanja Jadranske straže.
Voditelj ta predavatelj dr. Rubič je orisal obalo našega Jadrana v zemljepisnem, zgodovinskem in kulturnem pogledu, pesnik in urednik glasila »Podmladek Jadranske straže« dr. Despot je v zanostni besedi govoril o ideologiji JS, predsednik dr. Tartaglia je razglabljal o potrebah jugosloven-skega morja, dr. Ferri je prikazal morje kot vir zdravja (le za jetične nikakor ni!), prof. Klarič — edini predavatelj izven Splita je očrtal način organizacije PJS po šolah po vzorcu, kakor je sprovedena v Sloveniji. Nato se je razvila kratka, a živahna debata, ki jo Je zaključil dr. Rubič s poročilom o mladinskih pomorskih organizacijah v tujih državah (Belgiji, Angliji, Italiji i. dr.). General Todorčevič je naslikal pomen morja za močno državo, dr. Ercegovič pa prikazal morje kot neizkoriščeno njivo. Za zaključek kurza so udeleženci pisali enourno nalogo o dosedanjem delu PJS in o nalogah v bodočnosti. Najboljše delo bo nagrajeno in objavljeno.
Popoldne so se vsak dan vršile poučne ekskurzije pod vodstvom dr. Rubiča Ogledali so si staro mesto z Dioklecianovo palačo, novo ladjedelnico, Meštrovičev atelje (v delu je pravkar devet kariatid za okras spomenika neznanemu junaku), oceanografski institut, Marjan,arheološki in etnografski muzej ter galerijo slik. Kurz se je zaključil v petek zvečer z zelo animirano čajanko na Bačvicah. Med igranjem orkestra in prepevanjem veselih pesmi so se vrstili številni govori, izmed katerih je še prav posebno ugajalo duhovito kramljanje inž. Matošiča o Kolumbovem ;'a Jcu: vsi smo primorci, saj tudi voda v reki in jezeru je iz morja in se vanje povrača.
Zanimivo je bilo opazovati živahno mladino, ki se dobro zaveda svoje naloge ta ume vzdržati disciplino, ko je treba. Iz vseh krajev Jugoslavije so se zbrali, se med se-
boj pogovarjali o zadevah svoje organizacije ta sklepati prijateljstva. Vse tečajnike je držala v veselem ta svečanem razpoloženju vedra slovenska pesem, ki je postala na mah vsem skupna. Posebno je zadivila Tomčeva himna.
Ta zanimivi ta koristni kurz, ki je znatno poglobil ta razširil znanje med naraščajem, ga navdušil za morje ta te njega stvorfl novi kader miadih pionirjev, je bil prvi te vrste v Jugoslaviji, želimo, da bi ne ostal edini, ampak da bi postal zares prvi v dolgi vrsti, čuvajmo naše morje!
I MATINEJA KINA SLOGE Vsi sedeži po enotni ceni Din 4.50 p
MALA MAMICA g
z dražestno	M
Frančiške Gaal i
Danes ln Jutri v nedeljo ob 10.30 dop. g
Spet smrtna žrtev tihotapske strasti
Murska Sobota, 24. aprila
Kljub že tolikim žrtvam noče pri nas tihotapstvo ponehati. Res je, da nekateri ta posel izvršujejo zavoljo siromašnosti, a pretežno se bavijo s tihotapstvom ljudje, ki jih k temu zavaja strast do pustolovščin. Te dni je tihotapska strast-spet zahtevala žrtev, in sicer blizu Gederovcev. Delavec Senekovič Rupert rz Samošanov pri Ljutomeru je že dalje časa tihotapil blago iz sosedne Avstrije in mu doslej niso mogii do živega. Dne 21. t. m. je okrog polnočne ure dobro otovorjen prekoračil mejo. Ko je bil že precej daleč na našem ozemlju, ga je opazil graničar in ga pozval, naj obstane. Senekovič pa se je obrnil in začel bežati Po službenih predpisih ga je graničar še večkrat pozval, naj obstane, a ker so bOi vsi pozivi zaman, je nekajkrat ustrelil proti bežečemu. Izmed strelov sta dva zadela tihotapca v hrbet in se je nesrečnik hudo ranjen zgrudil.
Močno krvavečega Senekoviča so nemud-no prepeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več rešiti življenja. Pri pokojnem so našli mnogo tihotapskega blaga, zlasti tobaka za njuhanje, kresOni-kov, svilenih robcev in nekaj kemikalij. Da bi bila nova žrtev tihotapstva že slednjič memento vsema, ki se še zmerom lahkomiselno igrajo s svojim življenjem na naših mejah!
Danes premiera prvega jugoslovanskega
zvočnega filma v srbohrvaškem jeziku! kino sloga telef 27-30	(ta Riita in Zvonimir Rogoz
I
Za ta spored je tako vstopnic v predprodaji!
Razstava načrtov za kraljev spomenik
Oglejte si jih danes in jutri v Jakopičevem paviljonu!
Ljubljana, 24. aprila. Medtem ko se v enem delu našega tiska še zmerom skuša oživljati alternativa, ali naj Ljubljana kot predstavnica slovenskega naroda postavi blagopokojnemn "it^emu kralju v znak svoje vdanosti in hvaležnosti bolnišnico ali pa idejni, likovni spomenik, je umetniška žirija z ocenitvijo predloženih osnutkov zaključila prvo fazo svo-
i jega dela in od danes do nedelje so načrti v Jakopičevem paviljonu tudi široki javnosti na vpogled. S tem prvim razpisom je imel odbor za postavitev spomenike namen, da širši krog umetnikov in arhitektov povabi k sodelovanju pri iskanju prostora, ki pa je bil do neke mere določen že v razpisu samem z določbo, da mora bodoči spomenik stati na kraju, ki bo primeren za večje nacionalne prireditve in manifestacije. Izmed 15 predloženih osnutkov je žirija
2 izločila, ker ne ustrezata osnovnim pogo-
jem razpisa, ostalih 13. ki so bili sprejeti,
pa nam nudijo prav značilno sliko o tem
kako naši umetniki in arhitekti vrednotijo ulice, trge in druge prostore v Ljubljani, kar se tiče postavljenega monumentalnega spomenika, ob katerem naj bi mestu zraslo novo središče našega javnesra življenja. Vsekakor je zanimivo da so kiparji in arhitekti ki 60 se s svojimi osnutki udeležili konkurza skorajda brez izjeme zavrgli za-
misel. ki je bila najpoprej deležna javnega obravnavanja, namreč da naj se spomenik postavi v središče Zvezde, ki naj bi s temeljito preureditvijo hkratu dobila povsem novo lice. da izbira velikih prostorov v Ljubljani nudi le prav skromne možnosti dovolj zgovorno izpričuje dejstvo, dn si večina projektantov zamišlja bodoči spomenik Viteškemu kralju skoraj izključno na dveh krajih, okrog vstopa, v Tivoli na koncu Aleksandrove ceste in pa na spodnjem delu Konsrresnega trga. v kotu med pričet-
kom Vegove ulice, univerzo in vnhnrmoni-i0' *
Razstava v Jakopičevem paviljonu, i i je zanimiva in poučna, da nje obisk lahko vsakomur najtopleje priporočamo, nam prikazuje osnutke, kakor so bili po vrsti ocenjen: Prva dva. ki sta bila nagrajena z dnisro naslado, osnutek kiparja Borisa Kalina z inž. arh. Glanzem in osnutek kiparja Pirnata arh. Spinčičem. sta si po sami umetniški zamisli za čudo sorodna; Oba umetnika postavljata Viteškega kralja na konja v strumno zadržanem bojnem zaletu. tako da sta tudi v resnici najbolj verno zajela podobo umrlega vladarja, kakor živi v najintimnejših predstavah naroda. Kalinov načrt si zamišlja kraljev spomenik na visokem masivnem podstavku na Kongres-
nem trgu tik pred univerzo, Pirnatov pa j ga postavlja na prostor pred Narodnim do- j mom ob robu Aleksandrove ceste. Kipar Loboda, ki je prejel tretjo nagrado, si zamišlja spomenik sredi spodnjega roba Kongresnega trga pred Filharmonijo v obliki monumentalnega obeliska, ki nosi na sprednji strani podobo z lovorjem ovenčanega kralja, drugi osnutek kiparja Kalina z inž. arh. Glanzem- ki je prejel enako nagrado. pa predlaga, naj se kraljev lik v podobi visokega stebra postavi na umetno improviziran tržič ob pričetku tivolskega parka, med koncem Aleksandrove ceste in železnico.
Izmed načrtov, za katere si je odbor pri-držal prvico nakupa pa, je vsekakor posebne pozornosti vreden oni. ki je bil predložen pod geslom 1234. delo stavbenika Vladimirja Bohinca in arh. Costaperarie, ki edini na čisto izviren način rešuje vprašanje o regulaciji Kongresnega trga. Po tej zamisli naj bi stal kraljev lik v vladarskem ornatu prav na robu trga. nasproti vstopu v Vegovo ulico, a da se odpre dovolj prostora okrog njega, naj bi se današnji park v 8 metrov širokem pasu porezal od zgornjega do spodnjega konca trga, tik za spomenikom samim pa naj bi s« postavila v vsej dolžini visoka stena deves. Naslednji osnutek, ki nosi geslo BSJ. postavlja Viteškega kralja pred desni vogal pravoslav-; ne cerkve Sv. Cirila in Metoda, po drugi varianti pa na sredo vstopa v Tivoli med cerkvijo in bodočim Oficirskim domom,
obakrat kot viteza na konju. Kipar Kogov-šek, se s svojo zamislijo v dobršni meri loči od vseh ostalih konkurentov. Po njegovi zasnovi naj bi stal spomenik v podobi kralja na triumfalno, svečano korakajočem konju v prehodu, ki se bo v bližnji ali daljni bodočnosti odprl od Kongresnega trga preko sedanjega vrta restavracije Zvezde proti Prešernovi ulici. Osnutka z gesloma Karo in Uedinitelj pa vnovič predlagata spomenik ob vhodu v Tivoli, prvi med Oficirskim domom in cerkvijo, s podobo kralja v vojaški uniformi in z mečem, drugi pa na rob Bleivveisove ceste prav tam, s kraljem na konju v zanositem zaletu.
V ostalih štirih načrtih, ki nosijo gesla MVK, Uedinjenje IU. Oporoka in Konkura, se v zanimivih variantah ponavljajo Ideje, ki so jih izrazili že ostali konkurenti: prvi si zamišlja spomenik ob vhodu v Tivoli, drugi sredi Kongresnega trga, tretji na robu Zvezde, četrti pa v prostoru med podaljškoma Knafljeve ulice ki Aleksandrove ceste. kjer imata zdaj svoje zasilne prostore gledališka slikama in garderoba. Spričo precej izrazite enotnosti, ki jo kažejo osnutki v izbiri prostora, in spričo dovolj pestrih možnosti, na katere opozarjajo razne variante, odboru za postavitev spomenika najbrž ne bo pretežko, izbrati najpri-kladnejše mesto, in tako upamo, da bo naša javnost kmalu doživela drugi končni razpis, po katerem bodo naši kiparji imeli priliko, da v plemeniti te kina pomerijo svošr
omare vesti
O političnih pogrebih
»Slovenski Oom«, naš najnovejši kolega iz Kopitarjeve ul^ce, je sicer še v precej mladih letih, a šale, ki se mu dan za dnem vsipljejo izpod peresa, bi utegnile nepoučenega človeka kdaj pa kdaj zavesti^ v domnevo, da ima opravka s starino, ki sta mu opešala razgled "n spomin.
Na priliko tale od včeraj! Na 4. strani, tam, kjer se bero zanimivosti iz vsega sveta, je objavil — pač z majhno zamudo, zakaj pokojnega predsednika grške vlade De-merdzisa so bili pokopali že 15. aprila — sliko nekakšnega j>ogreba v Atenah, pod njo pa naslednji tekst: »Politični pogrebi v Atenah se vrste drug za drugim. — Mrtvaški sprevod Mefcaxasov.«
Človek skoraj ne bi mogel verjeti,, da sta mogli mlademu kolegu iz Kopitarjeve uMce v tako kratki beležki kaniti kar dve tako veliki zablodi hkrati v pero. Najprej, razume se. ta usodna zamenjava ;men: vsemu svetu je znano, da je bil Demerdzis tisti, ki je dne 13. aprila umrl, in da ie njegov naslednik, sedanji predsednik grške vlade Metaxass celo prav te dni najavil za 4. maja svoj prihod v Beograd. Potem pa tisto o političnih pogrebih. Kaj se to neki pravi?! Ali je »Slovenski Dom« tako malo krščanski, da niti smrti človeka, pa naj je bil za življenja magari še tako vnet politik ne smatra za njegovo zasebno stvar, temveč hoče še to proglašati za nekakšno politično afero?
*	Zagrebški vseučiliški profesor bo predaval na sofijskem vseučilišču. Redni profesor kmetijsko-gospodairske fakultete v Zagrebu dr. Anton Levakovič ie dobil od dr rektorja vseučilišča v Sofiji novabilo, da bi na sofijski kmetijsko-gozdanski fakulteti ^e-tos kot gost nekajkrat predaval iz področja
dendrometrije.	*
*	Prvi slovenski doktor iz učiteljskih vrst.
Na univerzi kralja Aleksandra ie bil v sredo promoviran za doktorja filozofije g- Vinko Brumeu iz ŠaJovcev pri Središču. Vsekakor je vredno posebne zabeležbe da je bila to prva promocija pri nas. pri kateri je bil doktorski naslov podeljen slušatelju, ki je prišel na univerzo kot dinlomiran učitelj. G. dr. B rumen je srednješolske študije končal na mariborskem učiteljišču, za di-zertacijo pa si je izbral temo- Kulturno-pe-dagoški pomen Slomškovega dela »Blaže m Neži ca v nedeljski šoli«. Mlademu doktorju iskrene čestitke-
*	Predsednik centralnega odlbora invalidskega združenja ne bo odstopil. Pred tedna je predsednik centralnega odboraT združenja vojnih invalidov g- Božidar NedKč podal ostavko na svoje mesto z utemeljitvijo, da zaradi slabega zdravja ne more več vršiti svojih poslov in da se bo moral dialj-e časa zdraviti. Združenje i« sklicalo širšo plenarno sejo delegatov iz vse države, ki :e trajala tr dni ter poleg tekočih poslov razpravljalo tudi o predsednikovi ostavki-Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki naglasa. da uživa predsednik Nedič popo-lno zaupanje vseh vojn.ih invailidov in da se zarradi te-1« njegova ostavka ne more spreleti G Nediča so prosili, naj svojo ostavko umakne in naj še dalje daje navodila za delo. ki ga bo v aidminnstrativnem pogledu vodil podpredsednik, ali pa kak član uprave. Uprava bo skušala bolehnega oredsednika rešiti vseh upravnih poslov. Dokler se bo zdravil, gA bo zastopal član unrave. Vojeslav Kovačevič. Predsednik Nedič je naposled svojo ostavko umaknil.
1|?Apiss" otroška moka je ireililisa isi lahko prebavljiva hrana za dojenčke, slabotno deso in okrevajoče bolnike.
*	Kongres diplomiranih bolniških strežnic iz vse države. V Sarajevu se bo^ 10.
maja vršil kongres diplomiranih bolniških strežnic ali sester-pomočnic iz vse države- Prijavilo se je doslej že 60 delegatk iz raznih krajev- Na dnevnem redu kongresa sx> važna strokovna in stanovska vprašanja. Kakor je »Jutro« že nekoč poročalo. je položili diplomiranih bolniških .strežnic dokaj težak, ker mnoge bolnišnice ne razliikunejo dr^omirannh strežnic od navadnih bolničark. ki n:maio nobene prave strokovne izobrazbe. Diip1'omirane sestire-TD-cmočnice so si v Beogradu že ustanovile svo;o zadruga ki ie organizirala zaposlitev kvalificiranih strežnic pri privatni negi bolnikov. Ta zadruga deluje z velikimi uspehi-
*	Konferenca hotelirjev iz vSe države s«
je sešla 24. it. m. v Zagrebu- Na konferenci razrrravl ia jo o važnih vorašanonh, ki so v naijožji zvezi z napredkom našega tu-rrzma. Razpravljali bodlo t udri o sanaciji hotelov ter o dlavčnnh in drugih olaiišavah za hotelsko industrijo. Na dnevnem redu je tudi vprašanje ustanovitve podpornega fonda za hotel iin je. Po konferenci se bo vršila ustanovna sikupščina hotelsko-turr.-=rtične zadruge, notem pa bo redni občni zbor jugoslovenske zveze hotelirjev. Zborovanja bodo zfliključena hi+ri v nedeljo.
19-70 ~
Pošljemo na dom po Vaše smuči za shrambo preko poletja.
ŠPORT - KMET d. z o. z.
Ljubljana — Aleksandrova 7.
*	Za dvig podeželskega vrtnarstva. Bano-
vinska kmetijska šola v Št. Juriju ob južni železnici je imela 20. in 21. t- m. vrtnarski tečaj za učiteljice in žene in dekleta meščanskih slojev. Med udeleženkami je bi-
lo 36 učiteljic iz vseh delov naše banovine. Kljub kratko odmerjenemu času le bila predelana v tečaju vsa potrebna, snov. Glavni predavatelj je bi! strokovni učitelj g. Vard-jan, ki je predaval o načrtih šolskih vrtov, o 'družinskih, počitniških (vveekendskih), Schreiberjevih in drugih vrtovih, o obdelovanju vrtne zemlje, rabi sodobnega vrtnega orodja, gnojenju, sejanju in oskrbovanju zelenjadnih rastlin, o gnojakih, toplakih, silnicah in izkoriščanju gnoiakov. Snov drugega dne je bila; posebno zelenjadarstvo, najvažnejše zelenjadnice in njihova vzgoja in oskrba, spravljanje zeleniadnic, najvažnejše cvetlice na vrtu in na oknih in oskrba cvetlic. Praktična dela ie vodil neumorni vrtnar g. Korber z velikim potrpljenjem, zakaj učiteljice niso varčevale z vprašanji-Vsekakor je tečaj dobro uspel in dosegel svoj namen.
•	»Ustmene sovine« beograjskih novinarjev. Juto bo v Kolarčevi univerza v Beogradu prirejena 10. števillka »Ustme-ndh novin«. Uvodni članek bo prečita! bivši poslanik Živojin Ralugdžič. Tema njegovega članka bo: Vzroki krize v Društvu narodov in v Evrapti- Gospodarsko predavanje bo imel dr. Ivo Belin, viceguverner Narodne banke, mlada slikarka Jovanovi-čeva bo izdelala aktualno karikaturo, predsednik zadruge lekarnarjev Pašič pa bo pojasnil, zakaj so zdravila tako draga. Zanimiv bo nastop slovenske rojakinje _ Kristine Goriškove, kii je kot ena prvih jugoslovenskih žena položila pilotski izpit. Gospodična Goriškova bo govorila o avia-tičarkah. To številko »Ustmenih novin« bo zaključil novinar Dimitrij ev.ič s politično
kozerijo-	... j tk x
» Znižana cena knjigi dr. Dragaša >I*o-
moč novorojenčku«. Knjiga stane samo 16
Din.	, , „
*	Prešernova koča na Stolu bo v bodoče ob lepem vremenu ob sobotah in nedeljah odprta in oskrbovana. Lepa smučarska tura
Stol-Zelenica.
•	Novi grobovi. V Št. Janžu na Dolenjskem je nenadno umiri g- Frančišek Anders, prokurist Jakilovega rudnika v Krmelju, pri katerem je bil dolgo let v službi ter si je pridobil velik ugled. — V Kostanjevici je umrl g. Ferdinand Senekovič v lepi starosti 78 let. Pokojnik je bil svoj čas na Bledu ugleden trgovec, hotelir in posestnik. Pokopali ga bodo danes v Kostanjevici. — V Ljubljani je umrl upokojeni šolski upravitelj g. Valentin Zavrlj, ki je vzgojil vrsto generacij in ga je iskreno cenil široki krog njegovih starejših tovarišev. Pogreb zaslužnega prosvetnega in narodnega pionirja bo jutri ob 16. iz Soške ulice 13. - Pokojmm blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Za pobeglim mutcem. Občina Sv. Roka ob Sotld že delj časa išče nekega Karla Potočnika, 22-letnega sina Lize Potočnikove iz Trličevega pri Rogatcu, ki ie že lansko pomlad izginil. Fant je mutast. srednje velikosti, podolgastega obraza črnih las, sivih oči in ko je odšel zdoma, ie bil oblečen v ponošeno, zaki pano obleko. Prav verjetno se je zatekel v kak zavod ali pa h kaki zasebni stranki. Kdor kaj ve o njegovem bivališču, naj to sporoči policijski upravi v Ljubljani, kjer je tudi njegova slika na razpolago. ali pa sreskemu načelsbvu v Šmarju
pri Jelšah.
•	Stavka stavbinskih delavcev v Sarajevu, ki se je pričela v ponedeljek in se je udeležujejo vsi kvalificirani in pomožni delavci, še ni končana. Vršila so se že pogajanja med zastopniki podjetnikov in delavci. Podjetniki 6o sprejeli samo nekaj delavskih zahtev. Tudi vprašanje minimalnih mezd še ni rešeno. Delodajalci ponujajo kvalificiranim delavcem po 5 do 6 Din na uro. delavci pa zahtevajo en dinar več. Podjetniki so tudi odbili zahtevo posebnih doklad za delo na visečih odrih. Pri mezdah za nekvalificirane delavce se tudi ne morejo pogoditi Delavci zahtevajo po 3 Din na uro. podjetniki pa ponujajo 2.25 Din. Podjetniki tudi nočejo priznati, da bi pri najemanju delavcev odločala delavska strokovna organizacija. Ker stavka okoli 1500 stavbinskih delavcev, počivajo v mestu in na periferiji vsa gradbena dela.
*	Pojasnilo o krvavem dogodku na Pra-gerskem. 19. t m. objavljeno poročite o krvavo zaključenem god>ovan ju na- Prager-skem nsi točno- Železničar Rudlolf Vindiš je sicer res godova!, a sam doma s svojo družino. Družba, ki se je pozneje stapla, pa je veseljacila v neki gostilni- Ko so gostilno zaprli, je vinjena družba hotela obiskati železničarja Vindiša, ki pa- je vse neljube goste odpravil iz hiše. Zunaj so_se skregal,i in steplij in tam je brl ranjen železni čarski delavec Leskovar. S krvavo _ zaključenim godova ti jem ni torej železničar Rutdtolf Vindf« v nobeni zvezn.
*	Tihotapstvo s tobakom v Južni Srbiji se je v zadnjih časih siilno razpaslo. Tihotapi se tobak v Mstiju in razrezan, aflii pa todi že predelan v cigarete. Razrezan tobak se proda-ja pač po kakovosti, po 60 do 100 D.in kilogram, cigarete pa navadno po 20 kosov za dinar. Tihotapi se večinoma domači tobak Čez mejo prihaja le malo tihotapljenega blaga, čemur je pač glavni vziroik stroga kontrola obmejnega prometa in prelhodov. Domači tihotapljeni tobak prihaja večinoma od oridelovalcev tobaka srmih. Dasi je strogo določeno število rastlin, ki jih smejo gojiti in je tudi nadzorstvo nad tobačnim rastlinjem zelo nartamčno in strogo, si vendarle prido^o-valoi, katerim se pri izročevanju pridelka monopolski upravi odbije določen odstotek za odpadke, osušitev in gmlež, s tem odstotkom zaigotove neko količino tobaka, ki ga potem skrivaj razreze jo in prodajo. Kako zelo je razvito tihotapstvo s tako pri-dtcMiennm tobakom, kaže nabolje dejstvo, da so finančne oblasti v Južni Srbiji v času od 1. septembra lanskega pa do 1. januarja letošnjega leta zaplenile nič manj ko 13.369 kg tihotapljenega tobaka.
♦	Fotografski aparat za vsakesa. Zdaj v začetku najlepše letne dobe. ko se vsak z veseljem odpravlja na izlete in potovanja ter dela načrte za svoj dopust se pojavlja pri mnogih tudi želja priti do dobrega fo-tografičnega aparata, s katerim bi se dalo vse, kar se vidi in preživlja ohraniti v podobi slike v trajnem spominu- Tak fotografi-čni aparat je za vsakega človeka, ki ne polaga vrednosti samo na ostre posnetke, temveč tudi na efektno kompozicijo slik, baš Voigt-lander »Brilant« 6X6 cm. Ze en sam pogled v zrcalno ploščo nam nokaže takoj, torej še pred slikanjem, v pravi velikosti in popolnoma jasno vse, kar bo pozneje kazala slika. Kdor vzame s seboi »Brilant':, je lahko prepričan, da ne bo zgrešil nobenega lepega motiva. »Birilant« ie aparat, s katerim se dajo brezskrbno posneti dobre slike. Ta aparat je tudi za dame in mladino, ker je ravnanje z niim enostavno in prijetno. To je kakovosten aparat, odlično preizkušen in opremljen s prvovrstnimi lečami. Kdor si namerava nabaviti fotografi čn i aparat, naj zahteva v foto-trgovini, da mu pokažejo »Brilant« aparat ter razložijo mnoge prednosti tega praktičnega, pri tem pa nenavadno cenenega aparata.
•	Tovarna JOS REICH spre ema mehko in škroblieno perilo v nai'epšo izdelavo
Motnje v črevesju,
omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne
^RANZ-JOSEFOVE
grenčice
Ogl. Peg. 8. br. 80474/36.
Iz Ljubljane
u— štiridesetletnih dela v istem tovarniškem obratu in obenem 25-letnico kot obratovodja v tovarni »Indus« le obhajal g. Jožko Pečan. Po rodu je s Sela pri Polhovem Gradcu, kjer se je rodil 5. novembra 1868. in se izučil v strojarstvu v tamošnji tovarni. Kot 27 letnik je L 1897. vstopil v tovarno Janesch v Ljubljani. Pomladi^ 1911- je postal že obratovodja v tovarni te.r še danes zavzema to mesto pri sedanii lastnici tvor-nice »Indus«. zmerom enako cenien kot izvrsten strokovnjak in kot zanesljiva vodilna moč. Kljub visokim letom sta on in^ njegova soproga ga. Frančiška ori junaškem zdravju. Vzgojila sta osmero otrok, ki so jima vsi v ponos. Izmed šestih sinov je eden zdravnik v Murski Soboti- eden strojni mojster v tovarni >Eka«. eden aktivni podporočnik v Subotici, eden črkostavec v Blasnikovi tiskarni, eden tehnični uradnik v tovarni »Indus«. eden še študira na obrtni šoli, obe hčerki pa sta že poročeni. Uglednemu jubilantu in vsej njegovi družini tudi naše iskrene čestitke!
n— V poročilu o koncertu češkega pevskega zbora »Smetane« v včeraišniem »Jutru« smo omenili, da je g. bana dr. Natlačena zastopal prosvetni načelnik C- Jos. Breznik. Po naknadnih informacijah popravljamo to poročilo v toliko, da je g. bana zastopal g. prosvetni načelnik Breznik samo na slavnostni večerji, koncertu pa ie osebno prisostvoval ban dr. Natlačen z gospo.
u— Pod mladinskim zborovodjem prof-Viktorjem Soncem zapojejo mladi pevci in pevke šole Glasbene Matire tele mladinske zborovske pesmi: M. Kogoja: »Zvončke*, St. Premrla: »Luč z neba« in »Tri kaplje krvi«, E. Adamiča: »Večerno«, »Cigansko«. »Pleši kos« in »Posmehuljo neumiti deklici«. D. Jenka- »Lipo« in »Tiho luno« ter p. H. Satt-nerja: »Putko tutko«. Mladinski orkester istega zavoda pa nam zasvira Bu-Uovo; Melanholijo. J. Stamitzevo; Simfonijo v d-du-ru v 4 stavkih in K- Jerajevo skladbo; »Tožba za umrlim kraljem«. Orkester vodi priznani strokovnjak za mladinske koncerte g. prof. Karel Je.raj. Ta prva letošnja produK-eija Glasbene Matice bo v ponedeajek 27-t. m. ob četrt na 7. pop- v filharmonicni dvorani. Vstopnice so naprodaj v knjigarni Glasbene Matice po 2 Din.
SLABIM. — Danes živi človek v razmerah skrajnega živčnega napora: depresija, nespečnost, prezgodnja razrvanost, živčna utrujenost — glejte od česa trpe danes mnogi. Toda znanstveno je dokazano, da izvleček iz žleze močne in zdrave živali (»Kalefluid«), če ga dovedemo organizmu, regulira izločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da človek ponovno postane močan in sposoben za delo in borbo za -»bstanek. — BREZPLAČNO detajlno literaturo — zahtevajte: Beograd, NjegoSeva 5, Miloš Mar-kovič. — >Kalefluid« se dobiva v lekarnah in drogerijah. — S. br. 10537/33
u— Filozofsko društvo bo imelo drevi ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. prof. g. dr. Andrej Gosar o temi »Socialno vprašanje in svetovni nazor«. Predavatelj bo pokazal kakšen vpliv ima svetovni nazor na našo zamisel o družbi in njeni uredbi vobče, ter posebej 3e kakšen je njegov pomen za reševanje modernega socialnega vprašanja. K zanimivemu predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prosti
u— Idrijčani in prijatelji. Prireditve ob
pet jn tridesetletnici ustanovitve m desetletnici ukinitve realke bodo naslednje: 6. junrtja »Idn:'j-ski večer« v radiju, 7. junija pešizlet k Sv- Trem kraljem nad Vrhniko, 5. julija avtobusna izlet v Zini, 26. septembra radi jski večer, 27. septembra- maša_ za vse pokojne Idrijčane, profesorje in učence realke, 3. oktobra velika koncertna in družabna prireditev v Ljubljani.
u— Društvo »Soča« naznanja, da je članu Karlu Pečenku umrla edina hčerka Natalija. Dolžnost Sočanov je, da počastijo spomin pokojne z udeležbo pri njenem pogrebu, ki bo danes ob 4. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Žalujočim izreka odbor »Soče« iskreno 90žalje.
u— Istrska pesem! Ta ima nekaj posebnega v sebi. V nji sta zapopadena ves značaj in bol onega preprostega in Izmučenega, a do duše dobrega naroda. V pesmi je prav lepo karakteriziiral istrski narod naš skladatelj prof. Šantel. Društvo »Tabor« nam bo drevi ob 20. v dvorani Trgovskega doma pri redilo koncert istrskih pesmi. Sodelovali bodo radijski orkester in odlična solista gdč-Justina Dolenčeva in g. Tone Petrovčič. S prav tipičnimi pesmimi nastopita tudi due-ta ga. Kajnova in g. Grzinič ter ga. iin g. Zornada. Zbor nastopi v narodnih nošah pod vodstvom društvenega pevovodje g- V«n-turinija.
u— Tečaj ta rodnike v Liubllani. Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi v pri-četku maia 1936 tečaj za vodnike po Ljubljani. Pogoj za sprejem v tečai ie dovršena srednja šola z maturo. Tečai je brezplačen in se bo vršil v večernih urah v eni izmed ljubljanskih šol. Reflektanti (dame in gospodje) naj se zglase do 2. mata t 1. pri tajništvu Tujsko-prometnega sveta za Ljub-liano v Auerspe/govi palači Gosposka ul. 15- I.
u— Udruženje p. t. t. zvaničnlkov to slu. žiteljev kraljevine Jugoslavije, pododbor v Ljubljani, priredi 10. maja ob 15. uri svojo dobrodelno tomibolo. Dobitkov je veliko tn prekašajo vse dosedanje naše tombole. Ker je čisti dobiček tombole namenjen v podporni fond bolnim in bednim uslužbencem, prosimo občinstvo da pridno sega po tom-boiskih tablicah, kajti s tem bo pomagalo bolnim in bednim članom združenja.
u— Starši! Danes ob 10.30 dopoldne nastopijo podmladkarji Rdečega križa skoro vseh ljubljanskih šol v unionski dvorani. Izvajani program bo nadvse zanimiv. Vstopnice dobite od 10. dalje pri blagajni ob vhodu v dvorano.
u— Lekarne v Ljubljani in okolici so prevzele prodajo civilnih plinskih mask M 1933 civilnemu prebivalstvu. Plinske maske M 1933 so izdelane v naši državi tn so namenjene za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi plinskimi napadi- Po ceniku državnega zavoda »Obiličeva«. obiavljenem tudi v »Službenem listu dravske banovine* znaša cena civilne plinske maske M 1933 skupaj s pločevinasto škatlo, v kateri je na-ska shranjena, za privatnike 137.50 Din. Ta cena velja enako za prodaio v lekarnah kakor tudi za direktno naročilo Dri državnem zavodu »Obiiičevu«.
o_ Šentjakobsko gledališče uprizori r
nedeljo popoldne igro z godbo in petjem »Na Trški gori«. Rezervirane vstopnice naj se dvignejo do pol 15, ker se bodo sicer prodale. Začetek točno ob 15. M:d uverturo vstop v dvorano ni dovoljen. Ker vlada za to igro zelo veliko zanimanje, si pravočasno preskrbite vstopnice. Dnevna blagajna bo odprta v nedeljo od 10. do 12. in od 14. ure dalje.
u— Podmladek Jadranske stra2e na III. drž. realni gimnaziji priredi jutri ob poj 17. akademijo s pestrim sporedom v dvorani Kazine. Za zabavo in ples bo skrbel Ronny-jazz. Ker je prebitek namenjen poučni ekskurziji dijakov na morje vabimo k udeležbi.
— Pri sreskem sodišču v Ljubljani se bodo v sredo, dne 29- aprila ob 9. uri dopoldne prodajali v bivši porotni dvorani na javni dražbi različni predmeti kakor žepne ure, prstani, verižice in drugo. Ogled predmetov pred dražbo.
u— Prosilcem za stanovania r mestnih hi-Sah sporoča mestno poglavarstvo, da so bile vse številne pro"nje za stanovanja na seji odbora za upravo mestnih nepremičnin negativno rešene. V bodoče se bodo vsa stanovanja. ki bodo na razpolago v mestnih hišah. razglasila na razglasni deski v veži mestnega poglavarstva z vsemi potrebnimi podatki: kdaj bo stanovanje prazno, kako veliko je in kakšna je najemnina. Zato se bodo v bodoče sprejem 'e nove prošnje za stanovanja le za eno aii drugo razpisano stanovanje.
u— Tihotapstvo s saharinom cvete. Kriza, ki mnogim siromašnim družinam ne dovoljuje, da bi za svojo kuhinjo nabavljali tudi najpotrebnejša živila, brez dvoma v veliki meri pospešuje razmah tihotapstva s saharinom in drugimi umetnimi s!adili. Pred dnevi je policija aretirala neko žensko iz ŠiSke, ki se že delj časa bavi s tem poslom ter ima lažen saharina zmerom na zalogi tudi primerne količine raznega drugega prepovedanega blaga. Pri hišni preiskavi so ji policijski organi zaplenili nekaj kilogramov najboljše robe, ki jo je dobivala od svojih dobaviteljev od nekod s severne meje. hkratu pa so zaplenili tudi večjo vsoto denarja, ki si ga je bila pridobila z nedovoljenimi kupčijami in špekulacijami- Zadevo bo obravnavala tudi mestna občina ljubljanska-
Iz Maribora
a— Mariborsko Udruženje rezervnih oficirjev je imeio v četrtek zvečer pri »Novem svetu« svoj redni obonn zbor, ki ga je c'voril in vodil predsednik g. J- Perhavec. Poročila funkcionarjev sio pričala o živahnem odziivu mariborskih rezervnih oficirjev pri predavanjih za rezervne oficirje. Pri volitvah se je izvolil z majhnimi spremembami dosedanji odbor. Občni zbor so počastili nekateri višji aktivmi častniki z mestnim poveljnikom M. Milcnkovičem na čelu.
a— Stik med mariborskimi roditelji in vzgojitelji ie zelo živahen. To izpričuje lepa udeležba staršev na predavanjih V pedagoškega tedna, ki se danes v soboto zaključuje. V četrtek zvečer je predaval prof. Sila o vzgojnih težkočah pri puber-tetinnlrih dn je v teku izvajanj tehtno ute-

Otl.t i. r*t»U. pod S. ii. 1SCT2 od II XII KU
mar, ključavničar drž. žel. Alojzij Menih, sodni kokrožnega sodišča Franc Pečnik ter upokojeni višji davčni upravitelj Anton Reher. Namestnika sta višji poštni kontrolor Martin Šetinc in učitelj Silvo Rode. V nadzorstveni odbor pa se je izvolil upok. višji davčni kontrolor Josip Masten.
a— Ženi sled'1 v grob. V Sp. Dovžah je pred nedavnim umrla žern 70-Ltnega posestnika B- Kolnika, ki si je ženino smrt vzd tako k srcu, dfl- se jc obesil.
a— Mariborski brivci in lasničarjl so si na nedeljskem občnem zboru pri »Novem svetu« izvolili naslednji odbor: predsednik Fran Novak, podpredsednik Drago Jura-tič, člani uprave: Marija Fettich-Frank-he±m, Štefan Dobaj, V. Gjurin, S. Kralj, H. Dobošič, I. Vozlič, Št. Lampi, L. Glu-rasek. Nadzorni odbor: J. Novšak, A. Za-krajšek, R, Grobelnik.
a— Posestne izpremembe. Zasebnica Martina Schramova je prodala trgovki Hedvigi Malota iz Ljubljane vilo v Stross-maverjevi ulici 33 za 295.000 Din. — Po-sestnica Marija Hrašovčeva je prodala Josipu m Ani Kupec hišo v Mlinski ulici 37 za 110.000 Din. — Inž. Franc Mikuž je kupil od Bogomira Bračka hišo št 37 v Turnerjevi ulici za 275.000 Din. — Poslopje Bengerjeve tovarne »Zora« v Ruški ce*ti 45 je kupila Prva hrvatska štedionica ra, 700.000 Din. — Odvetniška zbornica v Ljubljani (penzijski sklad) je kupila od elektrotehnika Alojzija Rečnika parcelo na Kralja Petra trgu za 115.000 Din (811 ms).
a— Špele in Mu?ar obsojena- Včeraj dopoldne se te pred malkn kazenskim senc^ tom fnariiborskega okrožnega sodišča zaključila dvakrat prekinjena razprava proti 21-lefcnemu posestnikovemu sinu Francu Musitairju in 41-letnemu poses»tTM(ku Alojza Špelcu iz Selnice ob Muri- Mustar fe bfl obtožen, da je 26. decembra L 1935 v gostilna na Sladkem vrhu ob severni meja v pretepu udaril z ročico Antomijo Rajiierje-vo po glavi, da je dan pozneje umrla v bolnišnici. Špele pa j« lažje poškodoval več fantov. Mustar ie bil obsojen na tri leta in 2 meseca robije in na izgubo častnih prarvic za dobo 2 lert, Špele pa na 2 meseca in 10 dni strogega zapora, pogojno na 2 leti.
Elitni kino Matica — TeL 21-24
DANES PREMIERA! VELIKI RUSKO-SOVJETSKI VELEFILM
ZLATO JEZE1RO
Beg skozi pekel gorečega gozda.	Boj na življenje in smrt!
Visoka pesem pionirjev na Daljnem vzhodu. Predstave ob 4., 7 y4 in 9 >4 uri. Predprodaja od 11. do pol 13. ure.
meljiil in obrazložil tezo, da naj starši z razumevajočo pomočjo stojijo ob strani doraščajočemu otroku in tako omogočijo nemoten razvoi v pubertetni dobi. Odlični predavatelj ie bil za svoja izvajanja deležen toplega aplavza.
a— Konferenca o finančnem gospodarstvu OUZD. Interesenti sooialnega zava-nja iz skupine delojemalcev kakor tudd predstavniki delavskih strokovnih organizacij in delavski zaupniki, delavci in delavke, so vabljeni, da se udeležijo I. konference, kri se bo vršila v prostorih Ljudske univerze v kinu »Apolo«, Miklošičeva 2 v torek 26. t- m. ob pol 19. z referatom: Ustroj in finančno gospodarstvo OUZD v Ljubljani.
a— Iz magistratne ®Iužbe. Na podlagi sklepa četrtkove seje mestnega sveta so napredovali v višjo položaino skupino naslednji magistratni uslužbenci: ravnatelj študijske kniiižnnce Janko Glaser. ravnatelj mestne klavnice dr. Maks Rojko ravnatelj mestnega električnega podietia Julij Uršič. vodja predtsedstvene pisarne Jože CJorup, računski revidemt KaTel Novšak, ravnateljica »Vesne« Marija Rapoco-va, magistratna uradniika Fram,io Valenčič in Franc Wokau. uradniški pripravnik Ludvik Gračner, Matija TrStenjaik in Maks Žula, uradnica Mestnega električnega pod-jeVa Olge Cerčetova, strojnik mestnega vodovoda Ferdo Kranjc. magistratni uradnik Ivan Ribič. mestni liitogmf Viljem Hochvva1 d, magiistratni noduradnik Vilko Hosm. sluge Jos:p Habiiančič. Fridetik Štancer in Matnia Zoreč. Magii^atratni urad-Tnik Franc Vizovšefc se upoko'i.
a— Fuzija. V teku je akcija za fuznjo .Tmgioslovenskega in Slovenskega obrtnega društva ter se je v to svrho vršM včeraj v prostorih okrožnega odbora obrtniških združeni zadevni sestanek.
a— »Tuie dete« v mariborskem teatru-Kot zadn(;a letošnja premiera se pripravlja znana komedija Švarkiina »Tuie d^ete«.
a— Četrtkova premiera v gledališču ie privabila obilno občinstva, ki je gledališče napolnilo. »Direktor Čampc« je žel zlasti nni dijašikv mladini navdušeno priznanje-Mariborski krstni predstavi je prisostvoval tudi avtor Jože Kranjc, ki ie moral dvakrat pred zastor in je prejel lep venec-
a— Zamenjava vojašnic iu nakup vojaških skadiič za novo carinarnico predstav-jata problem, ki se že dblgo vr=>to let obravnava in rešuje. V tajni četrtkovi seja mestnega sveta se je vprašanje spet obravnavalo- Mestn a ob Sna ie v svoiih zahtevah pri zamenjavi precei porou-stila. mi se pa mi'vel doseči z era.r,iem končna sporazum- Mestni svet je •pooblastil upravni odbor. da ne-^^o	Wmpre'e reši.
a— Na nedeltekem občnem zboru Na-'lavlialne zadruge državnih uslužbencev v Narodnem domu so bili pri nadomestnih vol!tvah izvoljeni v upravni odbor: viSji sodniški pisarniški predstojnik Ivan Hu-
lz Celja
e— Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I- Zedinitelju v Celju je arne! v četrtek sejo. Predsednik g. dr. Juro Hrašovec je poročal, da je bila v smislu soglasnega odborovega sklepa razposlana okrožnica po onih 7 polkičnah »rezih (Celje, Gornjiigrajd, Slovenjgradec, Konjd-ce, Lašbo, Brežice, Šmarje), kd pridejo za to zbirko v poštev, na vse urade, društva^ župnije, šolska vodstva in posamezne osebe, od katerih je balo pričakovati ugodnega odziva, ter da je dosežen že lep in nepričakovan uspeh. Poudarjalo se je na- tej seji, da se naj zbirka z isto vnemo kakor dosedaj nadaljuje, in se je izrazila že&ia«, da bi v dogledin© kratkem času bila. dana odboru možnost, da postavimo kot znak naše velike ljubezni in hvaležnosti Kralju-Junaku in Mučeoiku, Ici mu jo ravno nri Slovenci dolgujemo, dostojen srponeirlk v našem mestu, ki nai še naše pozne potomce spominja na Njega, ki nas je osvobodil in doprinesel največjo žrtev za domovino. Zbirka- se torej nadaljnje in se pozivajo vsi, ki dosedaj iz kakršnegakoli razloga še niso poslala svojirh prispevkov, da to kmalu storijo oziroma da tudi oni, kd so že dali. še vnovrič po možnosti prispevajo. Dejanja naj kažejo, kair čutimo v naših srcih! Čuvajmo Jugoslavijo vsikdar in proti vsakomur.
e— Celjani! Vsi, ki pridete 2. maja v Narodni dom, ne boste preživeli samo nekaj prijetnih uric, temveč pomagali boste tudi zbrisati del dolga z našega Celjskega doma v Bakarcu. Prijx>mogli boste prav tako nekaterim siromašnim, izorpanim, v rasti zaostalim in telesno slabotnim otrokom do okrepčila v tem domu. Nič torej ne ugibajte, odločite ee in pridite! Pri reditelj ice vam bodo skušale pričarati majsko cvetje in razpoloženje tudi za stene zaprtih prostorov. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala- Vabljeni vsi, ki hočejo pokazati razumevanje za smoter prireditve.
e— Prireditve. Koncert komorne glasbe bo priredila ceLjska Glasbena Mofcioa v četrtek ob 20. v mestnem gledališču — Podmladek JS "na celjski gimnaziji bo priredil prihodjjijo soboto v Narodnem domu običajno vsakoletno akademijo, v nedeljo pa bodo nastopili učenci in učenke na Glaziji s telovadnimi in športnima točkaanti. — Svečana blagoslovitev zastave celjskega okrožja, ki ja bo kuimoval kraljevič Andrej, bo v nedeljo, 3. maja. Po sprejemu in sprevodu na Gazijo bo tam svečano opravilo, potem povorka do Narodnega dma, kjer bo glavna skupščina sreskega okrožja, pred kolodvorom ma premenadni koncert vojmške godbe. Popoldne bo godba koncertiirala na vrtu hotela Union, a strelske družine bodo tekmovale v sobnem nagradnem streljanju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 30.30 vetafihn aJDežck smeha« io dve predigri.
Goipodarst^o
Propadanje slovenskega lesnega
gospodarstva
V zadnjih 3 letih je lesna industrija
državi pa je
Kakor je razvidno iz mesečnih statistik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani 6e zaposlenost v lesni stroki po uvedbi sankcij proti Italiji nn v tako velikem obsegu zmanjša La, kakor so mnogi pričakovali. V gozdno-žagarski industriji je n<a območju dravske banovine število zaposlenih delavcev v novembru, decembru in januarju nazadovalo za 1544, v februarju in marcu pa se je zopet dvignilo za 845, tako da je skupno število zaposlenih delavcev v marcu zaostajalo v primeri z lamkm marcem le še % zavarovancev-
Kdor vidi samo številke in ne pozna razmer v slovenskem lesnem gospodarstvu, temu bodo morda te številke napravile vtis, kakor din sankcije proti Italija niso povzročile škode naši lesni industriji. Take komentarje čujemo v resnici od raznih strani. Zlasti beograjsko »Narodno blagostanje« se zadnje mesece podrobno peča s številkami ljubljanskega okrožnega urada ter z njh zvflia zakliuček. da se konjunktura v dravski banovini ugodno razvija navzlic sankcijam proti Italiji. Pri presoji navedenih številk pa ie seveda treba upoštevati še druge momente.
Zaposlenost v lesni stroki dravske bano-vne je že predlanskim in zkvstii lani padla na izredno nizko stanje, ki pomeni za slovensko lesno gospodarstvo pravo nesrečo Zato predstavi j a v dravski banovini nadaljnje poslmbš^sn je. tudi če je v manjšem obsegu, že hud udarec. Pravo sliko gospodarske katastrofe, bi ie zadela naše lesno gospodarstvo pa šele dobimo, če primerjamo razvoj zaposlenosti v lesni stroki Slovenije z razvojem zaposlenosti v lesni stroki ostalih pokrajin. Tu pridemo do značilnega rezultata, da ie zaposlenost v lesni stroki dravske banovine, tudi še po letu 1933.. ko je lesni izvoz dosegel minimum, nadalje hudo nazadovala, dočim se je v p iilem delu države od tedaj znatno dvignila.
Za vso državo so nam trenejo na razpolago za letos šele januarske številke.^ ki so objavljene v četrti številki »Radničke zastrte«. službenega organa Suzoria od 10. aprila. Pri primerjavi letošnjih januarskih
v Sloveniji nazadovala za 13%, v ostali napredovala za 28%
števoilk z ust Teza jooimi številkami za preteklo leto in za leto 1933., pridemo do naslednjega značilnega rezultata, ki nam kaže stanje števila zaposlenih delavcev v gozdno žagarski industrija ter v industrija za pridelovanje lesa:
Občinske tiskovine niso monopol državne tiskarne
Kakor je »Jutro« svoj čas poročalo, je državna tiskarna v Beogradu 29. februarja objavila v »Službenih novinah« vsem občinam v državi da je kot svoj monopol izdala vse obrazce občinskih tiskovin, ki jih predpisuje pravilnik o finančnem poslovanju v občinah. V »Službenih novinah« od D. marca pa je objavila vsem občinam in poblaščenim knjigarnam, da je tiskanje teh o >razcev v privatni izdaji z zakonom prepovedano.
Na to objavo državne tiskarne so gospodarske zbornice v naši državi poslale fi-nančnemu ministrstvu nujne spomenice, v rerih prosijo, da se nemudoma prepove ržavni tiskarni, da bi si lastila monopol za zdajo takih obrazcev in da se odredi takojšen preklic objave v »Službenih novinah«. ker ni niti z zakonom o občinah ali s kakim drugim zakonom, niti s pravilnikom o finančnem poslovanju v občinah določeno. da bi bilo tiskanje in izdajanje obrazcev za potrebe občin monopol državne tiskarne in je torej objavljen poziv te tiskarne protizakonit. Državna tiskarna je samo državno podjetje in nikako oblastvo, ki bi smelo nasproti privatnim tiskarnam in trgovcem nastopati avtoritativno in tudi nima pravice, kaj dovoljevati ali kaj prepovedovati
Kakor poročajo iz Beograda, je trgovinsko ministrstvo z aktom od 21. t m. sporočilo tamošnjim zbornicam, da je bil poslan vsem banskim upravam razpis, ki opozarja. da so bile prej navedene objave državne tiskarne v »Službenih novinah« protizakonite' ker nobena odredba pravilnika ne govori o načinu tiskanja in izdajanja obrazcev niti o tem. da bi imela državna tiskarna monopol za tiskanje teh obrazne. Tudi zakon o državnih monopolih od 5. decembra 1931 ne predvideva monopoliza-cije službenih obrazcev in tiskovin. Državna tiskarna je s svojo objavo tudi prekoračila svoj delokrog.
Iz vsega tega sledi, da smejo tiskovine za občine izdelovati vse privatne tiskarne in jih občine lahko kupujejo ali naročajo pri privatnih tiskarnah, samo da morajo biti te tiskovine izdelane po določenih obrazcih.
G^^ncidapske vesti
= Kategorizanja avtobusnih zvez. Z odločitvijo finančnega ministra se na predlog generalnem direkcije državnih železnic proglašajo naslednje avtobusne proge za konkurenčne državnim železnicam: škofja Loka kolodvor — Ljubljana; Ljubljana — Bied; Ljubljana — Zg. Kašelj; Kroj«, — Kranj — Ljubljana; Mengeš — Kamnik. Delno konkurenčna državnim železnicam je avtobusna proga Ljubljana — Vel. Lašče. Kot nekonkurenčne državnim železnicam so proglašene te-le avtobusne proge: Ljubljana — črnuče; Poljčane — Ptuj; Radeče — Zidani most; št. Vid — Tacen; Bled jezero — Bled kol.; Bled — Lesce kolodvor; Trbovlje trg — Trbovlje kolodvor; Škofja Loka—kolodvor; Sv. Lovrenc trg— Sv. Lovrenc kolodvor; Novo mesto — No-co mesto kolodvor; Studenec — Hrastnik kolodvor; Krško ob Savi mesto — Videm Krško kolodvor; VeL Lašče — Prezid; Novo mesto — Toplice.
= 15 milijonov Din letne premije za zava rovanje ladje »Queen Maxy«. Iz Londona poročajo, da bo ogromni luksuzni parnik družbe Cunard White Star Line >Quesn Mary<r, čim bo šel na prvo vožnjo v Ameriko, zavarovan proti poškodbi in popolni izgubi za ves znesek gradbenih stroškov, ki so znašali 4 8 milijona funtov t j. 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Ker je tako ogromen objekt težko zavarovati bo an-
Slovenijo	ostala država
9037	38.357
9666	42-411
7891	i 49.042
jen. 1933 jan. 1935 jam. 1936 razlika naspr. januarju 1935 —775 4-6631 v%	— 9% 4- 18%
razlika nasipr.
januarju 1933 —1146 -4-10.685
v%	— 13% 4- 28%
Iz gornjih številk sledi, da je bralo š!e-vito zaposlenih delavcev v lesmi strok v Sloveniji letos v januarju za 775 ali za 9% manjše, nego lani v istem mesecu, dočim je bilo v ostali državi za 6631 ali za 18% večje. Še znaoilnejše pa so številke, ki rezultirajo iz primerjave z 1. 1933., ko je lesni izvoz dosegel najnižje stanje. Od a-nuarja 1933 se ie v dravski banovini število v lesni stroki zaposlenih delavcev zmanjšalo za 1146 delavcev ali za 13%, dočim ie v ostali državi v istem času naraslo za 10-685 delavcev ali za 28%. V ča«ni. ko se je zaposlenost v drug;:h krajih naše države v zadnjih tireh letih zopet znatno dvignila, ie pri nas nadalje nazadovala-
Te številke po so tudi poučne glede vprašanja, v koliki meri je dravska banovina v zadnjih treh letih pariacipirala pri povečanju lesnesa izvoza. Potrjujejo nam to, kar so naši lesni trgovci in ind'isifriici vedno zatrjevali, da je šlo v zadn,itih letih poveoaniie izvoza lesa predvsem na račun Bosne. doo:rn Slovenija zaradii konkurence preferiranega avstrijskega lesa na italijanskem tržišču na' mogla povedati svoie«.a izvoza. temveč ie ta izvoz celo nazadoval Naravno je. da je slovensko lesno go=m-o-darstvo v takem položaju stalnega nazado-va-nfa m pri krom svoiih moči tem te.žie občutilo udarec zaradi popolnega zastoja ■zvoza v Italijo.
gleška država prevzela riziko za vsoto 1.8 milijona funtov, zavarovalnice pa riziko za preostale 3 milijone funtov. Letna premija bo znašala 1 in lU% vrednosti, t j. 60.000 funtov. Družba bo torej plačevala za to ladjo letno zavarovalnino 15 milijonov Din.
—	Nove ugodnosti za avstrijski les v Franciji. V krogih naše lesne industrije je izzvailo veliko iznemadenje dejstvo, da je francoska vlada 1. aprila ponovno vzmosta-vila direktno tarifo za prevoz avstrijskega rezanega lesa v Francijo, ki daje avstrijskemu lesu pri enakih relacijah na francoskih progah z naftno nižjo tarifo, nego velja za jugoslovenski les. Ta neenakost je tem obcu+nejša, ker velja v Franciji ?a avstrijski les nizika preferenca carina, dočim se mora pri uvozu našego lesa pte'ča<tB notna «?rina.
—	Plačilo prevoznih stroškov v inozemstvu. Z odlokom finančnega ministra od 21. decembra 1931, točka 6. je bilo odrejeno, da se za plačilo prevoza lahko prodajajo tuja plačilna sredstva na podlagi tovornih listov, in sicer v valuti države, kjer se naj izplačilo izvrši. Na predog Narodne banke je sedaj finančni minister izdal odlok pod št 12.693 od 22. t m., po katerem se ima vprašanje plačevanja prevoza urediti takole: Za plačilo prevoza za uvoženo ali izvoženo blago se lahko prodajajo tuja plačilna sredstva na osnovi pravilnih dokumentov, to je tovornih listov z obračuni špediterjev. Točnost in verodostojnost špediiterskih računov je dolž«. na overovati s svojim podpisom tvrdka, ki preko pooblaščenega zavoda vrši plačilo prevoza Plačilo prevoza se ne more izvršiti s svobodnimi (zlatimi) devizami za blago, ki se uvozi iz klirinške države, ali se pa izvozi v klirinško državo. Plačilo prevoza bJaga v prometu z državami, s katerimi se plačilni promet izvaja po kliringu, zasebnem kliringu ali na osnovi posebnih kompenzacijskih pogodb, se ima vršiti na isti način, kakor plačilo blaga samega, razen če posebne določbe drugače ne odrejajo. Izjemno se v upravičenih primerih lahko izvTšd plačilo prevoza na drug način, vendar le z dovoljenjem Narodne banke.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote; vojna Skoda 356—358, 4% agrarne 47.50—48, 6% begto-Ske 65 d'en.f 7% invest. 80.50—81.5<\ 7% Blair 71.50—72.25; delnice: Trboveljska 140—160, šečerana Osijek 135—145.
Beograd; Vojna škoda 357—357-50, 4% agrarne 47—47.75, 6% begiuške 65.80—66 (65.90), 7% invest. 82.50 den., 7% stabiliz. 80—81, 7% Balir 71.50—72.50 (72), 8% Blair 81.50—82, Narodna banka 6350— 6370, PAB 241—242 (24-,.
Blagovna tržišča
2ITO
-t- Chicago. 24. aprila Začetni tečaji: Pšenica; za maj 100.75, za julij 91.375, za sept. 90; "koruza: za maj 64.75, za julij 62.50.
4- Winnipcg, 24- aprila. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 81.75. za julij 82.76, za okt. 83 875.
4- Novosadska blagovna borza (24. t- m.) Tendenca .nlačn i — Pšenica; baška in sremska 140—142: okolica Som bor in ba-r.ctska 139—141; baška ladja Tnsa 142— 144: ladja Bege j 141—143, slavonska 144 146. Oves: baški. sremski in slavonski 124—126. Ječmen: baški in sremsk1, 64 kg 132.50—135. Koruza: baška. sremska in banatska 101—104. Mcka: baška in bnnait-sfca »Og« in »Og«« 232.50—142.50; »2« 216.50 —222.50; »5« 192.50—202.50: »6« 172 50— 182-50: »7« 142-50 — 152.50: »8« 100-105-Otrobi: baški. sremski in banaiski 98— 102. Fižol: baški in sremski beli 167.50— 172.50.
-f Budimpcštanska terminska borza (24.
t. m.) Tendenca stalna Pšenica: za maj 15.68—15.69; koruza: za maj 12.46—12.49, za julij 13.02—13 04, za avg. 13.19—13.20.
BOMBAŽ
-f Liverpool. 23. aprila Tendenca staina-Zaključni tečaji- za maj 6.26 (prejšnji dan 6.26), za dec. 5.C6 (5.68).
+ Newyork, 23. aprila Tendenca staina. Zaključni tečaji; za maj 11.58 (11-55), za dec. 10-41 (10.40).
TOALETNA MILA iN PREPARATI
Vače zobe boste obvarovali i ERASM1K
ML^m
ZA ZOBE
Za. ugodno britje iipomMjajte ERASMIK
MILO ZA BRITJE
Borze
24. aprila.
Na ljubljanski borzi so ostali oficielni tečaji deviz v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi okrepili in so bili zaključeni po 9.20. V Za-grebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 9.22, španske pezete pa so bile zaključene po 6.81, dočim je bilo za grške bone povpraševanje po 30.50. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.98, v Zagrebu po 13.9650 in v Beogradu po 13 96.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda najprej zaključena po 355, pozneje po 358, ob Oklepu pa se je nudil denar po 356 (v Beogradu je bil promet po 357.25). V ostalem je prišlo do zaključkov v 7% investicijskem posojilu po 81 in v delnicah šederane Osijek po 140
Devize
Ljnbljana. Amsterdam 2966.01—2980.60, Berlin 1754.91—1768 78, Bruselj 738.18— 43.24, Curih 1424.22—1431.29, London 215.27—217.33, Newyork 4338.58—4374.89, Pariz 287.96—289.40, Praga 180.76—181.86.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.225, London 15.1575, Newyork 307 125, Bruselj 51.89, Milan 24.15, Madrid 41.90. Amsterdam 208.25, Berlin 123.35, Dunaj 56.30, Stock-holm 78.15, Oslo 76.15. Kobenhavn 67.6750, Praga 12.69, Varšava 57.7750, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Za tsreditev čete od št« Jssrja do št. Rnperta
Celje, 24. aprila Banska uprava v Ljubi ani je v letih K 64—35 s sodelovanjem s resnega cestnega odbora celjskega mnogo storila za ureditev cestne zveze St. Jurij — Št. Jakob. D4a na tej prepotrebni cesti so zelo lepo napredovala, kar je med prebivalstvom teh zapuščeniih in od prometa zaprtih vasi vzbujalo mnogo zadovoljstva, ker se ie tako odprla ednno mogoča prometna žila prolii Št. J urili u in so tudi revni Ljudie teh hribovitih krajev v težkih časih z delom na cesti nekaj zaslužrili- Vsa ta dele so bila že lansko ie-en popolnoma ustavljena. Ij'a usoda je doletela tud; dela na cesti Seča vas—§1. Rupert, za kar je banska uprava že v juliju 1935 odobrila iz bed-nostnega fonda 15-C00 Din. Od tega odobrenega zneska pa je občina St. Jurij pri Celju, ki vodi ta dela prejela land v decembru le 5.000 Din. Ta znesek ie bil porabljen za mezde delavcev pri po<praviJu ceste odnosno m mezde delavcev, ki so Jjo-miiLi in drobili kamenje za gramoz. V glavnem je bilo mogoče pripraviti samo potrebni material m le delno pogramožiti cesto, ki ie v obupnem stanju, ker se dela nedosledna škoda na temelju ceste samem, ki je" bil pred leto s težkimi žrtvami zgrajen. Gromoz leži zdaj zložen ob cesti in čaka. da se ga kdo usmili. Ljudstvo »e v skrbeh in obupu vprašuje, kako bo 6«voje bere pridelke po itak že sramotnih cenan sm-avilo v denar- Mesece in mesece že oltarno o javnih delih in poskušamo lepe besede o potrebi teh javnih d'd, de jasni pa ni in zaslužka ni za golo življenje-
ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE T*JR ZARADI TEGA NAJCE8ČE TRPE NA TRDI STOLICI,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne
FRANZ • JOSEFOVE
grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica
se odlikuje po svojem zanesljivem u&nko-OgL ref. & te. 1MBS/9B
Naše gledališče
DRAMA
Sobota 25. aprila Prva legija. Premiera.
Red A
Nedelja 26. aprila: ob 15. uri: Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri: Prva legija. Izven. Cena od 24 Din navzdoL OPERA
Sobota 25. aprila: Trubadur. Gostuje Marij Šimenc. Red B.
Nedelja 26. aprila: ob 15. uri: Apropoa, kaj dela Andula? Izven. Cene od 24 Din navzdol.
Ob 20. uri: Lucia di Lammermoor. Izven.* Cene od 86 Din navzdol.
Šentjakobsko gledališče
Nedelja 26. aprila: Na Trški gori- Popoldanska predstava.
Mariborsko gledališke
Sobota 25.: Micki je treba moža. Igra dramski odsek gasilske čete lz Cerkovcev.
Nedelja 25.: ob 15. Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. Ob 20. Ples v Savovu Znižane
Tlajbolfrstrokovfijak ""Jfe
zelo težko ugotovi napake v materjalu. - Vsled tega pazi na znak kvalitete ,/Ralma"f ki uživa zaupanje vsega sveta.
PALMA
PALMA-0KMA
GUMI PODPLATI
Dob« se pri vsakem čevljarskem mojstru 1
o k o 1
Izbirna tekma za olimpiado v Berlinu
Ljubljana. 24 aprila
Kakor smo že poročali bo v nedeljo 26 t. m. prva izbirna tekma naših Sokolov za telovadno tekmo na olimpijadi v Berlinu Naši Sokoli so imeli dozdaj dve pregledni tekmi, ki sta pokazali, da razpolagra naše sokolstvo s prav dobrim telovadnim ma terijalom in da moremo na težki berlinski tekmi pričakovat? najboljših uspehov Vaje za tekmo so dokaj težke in zahtevajo od posameznih tekmovalcev izredne vztrajno sti in napora. Z največjim zadoščenjem moremo ugotoviti, da so naši tekmovalci na zadnji pregledni tekmi tudi to preizkušnjo prestali, zlasti mlajši tekmovalci so pokazali presenetljive uspehe.
V nedeljo bomo imeli priliko videti pri izbirni tekmi zopet naše stare in preizkušene borce, ki so se pomerili že na večjih mednarodnih tekmah in na dveh olimpija-dah. Kolikor poznamo te naše brate smo prepričani, da bodo v Berlinu zastavili vse svoje s'le, da bo uspeh našega sokolstva in naše države nadvse časten. Pri nedeljski izbirni tekmi bodo bratje tekmovali v obveznih in prostovoljnih vajah na orodju ter v obvezni in prostovoljni prosti vaji.
Želimo našim vrlim Sokolom pri prvi izbirni tekmi kar največ uspehov, v Berlinu pa seveda, da zasedejo kar naičastnejša mesta. Izbirne tekme bodo v nedeljo ves dan od 8. dalje v telovadnici Narodnega doma, nakar opozarjamo sokolsko in ostalo javnost.
\
Prva seja župnega tehničnega odbora
Prva seja župnega tehničnega odbora po župni glavni skupščini je bila 2. aprila. Novi župni načelnik br. Albin Smole je v svojem nagovoru pozdravil navzoče člane in Članice, zlasti pa župnega starosto in župnega prosvetarja. Povdaril je. da to v svojem delu strnil vse dele župne uprave, ker želi, da se upravni, strokovni in prosvetni organi župe skupno posvetujejo o uspešnem delovanju župe in skupno rešujejo njena vprašanja. V svojem nadaljnjem izvajanju ni mogel prezreti tudi razmer, ki vladajo po nekaterih društvih, ln katere je treba ozdraviti. Za poživljenje dela po društvih. bo župa pošiljala potrebnim društvom posamezne člane strokovnega od'oora v pomoč; tam kjer bi tudi taka pomoč ne mogla razmer poboljšati in kjer niti niso dani pogoji za obstoj 9okolskega društva ali čete. pa bo župa v kratkem storila primerne zaključke. Opozarajajoč na letošnji župni zlet in na priprave je zaključil svoje izčrpno poročilo.
Na znanje se je vzelo poročilo o izvršenih župnih orodnih tekmah za Člane in članice, ki so bile dne 29. marca t.L za člane na Taboru, za članice v telovadnici I. drž. reai. gimnazije. Te tekme po udeležbi, žal niso uspele. Pri Slanih so tekmovale tri vrste srednjega in pet vrst nižjega oddelka in sta vrsti Sokola I Tabor v obeh oddelkih dosegli prvo mesto, pri Slanicah pa je tekmovalo šest posameznic v višjem oddelku, dve vrsti v srednjem oddelku in štiri vrste v nižjem. V srednjem oddelku je prvo mesto dosegla vrsta Sokola I Tabor, v nižjem pa vrsta Sokolskega društva v Domžalah.
Poročevalec odseka za plavanje je podal poročilo o plavalnem tečaju, ki se je vršil prvič v Ljubljanski župi. Tečaj je trajal cd 23. do 28. III. ▼ rimskem kopališču SK Ilirije. Udeležilo se ga je 11 bratov in 10 sester iz 10 društev. Udeleženci tečaja so se seznanili z vsemi vrstami plavanja in predelali vse skoke v vodo. Predelal se je naSin reševanja utapljajočih se, ter tekmovalni red teoretično in praktično. Razen tega so bile v tečaju tekme v plavanju in skokih, katerih so se udeležili vsi tečajniki (ce). Izvršila so se predavanja o masaži, o načinu organizacije plavanja ter vse potrebno za pričetek uspešne uvedbe pla-vacja v župnih edinicah-
Zbor sokolstva ljubljanske Zupe se bo vršil po določenem načrtu in sporedu, ki bo v kratkem poslan vsem edini ca m.
Dva nevarna požara
Murska Sobota, 24. aprila.
Pred dnevi je sredi noči začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Perše Štefana v Gornji Lendavi. Kljub pomoči gasilcev je vsa zgradba s svinjaki in s shrambo sa krmo vred zgorela. Žrtev plamenov je postalo tudi vse gospodarsko orodje. Per-3a trpi veliko škodo, ker je bil zavarovan le sa malenkostno vsoto. Ogenj je najbrž nastal tako, da je kdo izmed domačih vrgel ogorek cigarete v listje.
Prejšnjo nedeljo ponoči pa je gorelo v sosednih Martjancih. kjer je postalo žrtev plamenov veliko gospodarsko poslopje predsednika občine g. Vezirja. Domača gasilska četa in gasilci iz Murske Sobote, ki so prihiteli s motorno brizgalno. so ogenj omejil; ln obvarovali sosedne zgradbe. Škoda je velika. Vsi znaki kažejo, da je bila na delu zločinska roka. Orožniki pridno poizvedujejo sa požigalcem
škofjeloški Sokol se pripravka na praznovanje 301 Jtnice in bo imel vrsito raznih prireditev, ki naii pokažejo usp. šna-t društvenega delovanja- V nedeljo 26- L m. uprizori dira ruski odsek »Rokovnjače« v rež>'!ie br. Vojteha Debelaka, a ostalo vodstvo je v rovkah br. Bob ča (pevski zbo<r), br. Lesjatka (sa^nski društveni orkester) in br. Kosce, ki mu pripada inscenaoijo. Pri igri bo sedova'lo okrog <-0 ljudi. Sodelovala bo tudi članica ljubljanske opere ga. Pavla Škerjančeva- Da'ie bo poseben gla-ab-no-pevski večer naiših Soikolov in So-koliic. Cavnj notstapi bodo v juliju, ko bo v Škofji Loki zlet kranjske župe in bo ob te; pritožno stti lud: o t varjeno novo letno telovadišče v Puštalu. Pravkar je dodelan lik ptice Sokola in bodo skono 100 kg težki od'iitek namestili na visok steber pri vhodu v telovadršSe. Vse .<w>kolsko članstvo je pridno na delu, da se bo jubilej dostojno proslavaJ.
Iz življenja na deželi
Z Jesefiic
s— Opereta Mam'zzele Nitouche. Med najagilnejše sokolske edinice lahko prištevamo Sokolsko društvo na Jesenicah, katerega dramatični odsek je vprizoril pred kratkim Hervčjevo opereto »Mam'zzele Nitouche«, ki je v vsakem pogledu uspela in je nedvomno pravi glasbeni dogodek za dovolj kritično jeseniško publiko. G. Klavora je izrežiral opereto zelo učinkovito in ie nudila gledalcem mnogo dejanja, gibanja in izprememb ter mu gre vse priznanje. Zelo primerne so bile tudi nove inscena-cije, dekoracije in kostumi. Kapelnrk orkestra, duša muzikalnega vodstva g. Kleč se je z vidno ljubeznijo oprijel svojega odgovornega dela in ga izvršil nad vse častno. Orkester, ki je dovolj težko Hervejevo mu-ziko popolnoma obvladal, je bil deležen nedeljenega priznanja z g. drrigcntom na čelu, ki ga je vodil s prirojeno energijo in rutino. Sokolsko društvo je lahko ponosno na svoje marljive godbenike. — Pohvalno moram omeniti tudi originalni balet, katerega je naštudiral g. Merlak. Naslovno partijo Mam'zzele Nitouche, vlogo »Den,ize-< je kreirala simpatična gospodična Mihelca Petričeva. Dokazala je lepo pevsko znanje, dostojno igro ter je svojo vlogo podala inteligentno in prisrčno. Za svojo kreacijo je žela mnogo odobravanja. — G. Črnko se je vneto poglobil v dovolj težko Cele-stinovo dvojno življenje in je svojo nela-hko partijo rešil z njemu lastno pogoiutv'-jo in odersko nadarjenostjo. — G. Lam-preht je bil pristen operetni major, ropotajoč, hrumeč in, kakor se v opereti spodobi, — tudi primerno trčen. Lahko so ga potegnil!- vsi, še celo po Švejkovem vzorcu močno pretirano prikrojeni Loriot — g. Vister Gregor, ki je žel aplavze kar na odprti sceni — Zadovoljiv je bil tudi g. Humer v vloge' poročnika Ghamplatreuxa. Gdč. Tatjana Obersnelova je elegantna, moano prikupna šarmantna Korina, ki s svojo zmagovito in neprisiljeno igro osvaja publiko, ga, Pepca j>a se je predstavila kot prava dostojanstvena samostanska predstojnica. Končno naj omenim še gleda Irskega ravnatelja g. Pogačnika, režiserja g. Plajha in ostali številni zbor. Vsi so prav lepo rešili svoje naioge in so bil; deležni toplega priznanja. »Mam'zzele Nitouche« je posebni dogodek za Jesenice! Poglejte si jo vsi! Zadovoljni boste vi, hvaležen pa vam bo tudi dramski odsek in njegova blagajna. Prihodnja repriza bo jutri v nedeljo 216. t. m. popoldne. —J Š.
s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Grof Monte Christo« po znanem D um asove m romanu. Dodatki običajni. — Sledi »Cardaška kneginja«.
s— Sokolsko društvo Jesenice priredi v nedeljo, 26. L m. ob y?3. zadnjikrat opereto »Mam'zzele Nitouch«. Vstopnina zelo znižana. — Železniške zveze ugodne.
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom predvaja danes in jutri v nedeljo pustolovni veleflm »Rumeni pekel«.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo krasen nemški film »Žena, ki ve, kaj hoče«. Kot dopolnilo risane šale in Pa-ramountov tednik.
Iz Ptuja
j— Nevaren pažar v Ptura- V četrtek zjutraj jte naštel ogenj v skladišču Rein hardtove trgovine 6 perutnino, kjer so shranjevali žagovkio, obknje in d|.*va. Pretila je nevarnost, da se vnamejo tudi objekti za perutnino- En hde-v se je že vnel. Da ni prišlo do večje katastrofe, se je z^hva^i ptujskim gasilcem, ki so preprečili nadaljnjo nevarnost- Kako je ogen j nastal, se ne ve.
j— Člani gasilske čete v Cirkovcah bodo ponoviijii v nedeljo popoldne v ptujskem gled<aiVšču veselodigro »Mioilki je treba moža«, ki je pri kletmi predstavi tako narvdu-švla oboins/tvo. Igro je spisati domačin g. Ktorže iz C:irko^rc. Cirkovčani so povabljeni tudi v Mariibor, kjer bodo igrali v soboto zvečer-
*
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 8. zvečer in jutri v nedeljo, ob en četrt na 4. popoldne in ob 8. zvečer zvočnr velefilm »Burja«. Za dodatek nov Paramoumtov zvočni tednik.	°
SEVNICA Zvočni kino bo predvajal danes in jutri veseli film »Pat in Patacbon, čuvar La moral e< in običaina Hoda tira
v vlogi detektiva
Koža — zrcalo zdravja — Izkušnje dermatologa prof. dr. Oppenheima
Pogled na Tel-Aviv
Od drugega človeka i.n od nas samih sebe vidimo v zrcalu prav za prav samo kožo, to je tako samo ob seb- umevno da se tega niti več ne zavedamo. Kadar pravi mo: »Dobro izgledate.« se nanaša to ven dar le na vidno kožo. Vsakdanja izkušnja je s tem v popolnem skladu z znanstvenim spoznanjem, da se stanje vseh organov im s tem zdravje zrcalita kakorkoli v koži Baš zavoljo tega se moderni dermatologi zdravniki kožnih bolezni- ne omejujejo več na kožo tako, da bi pri tem ostat? or gani-zem izgubili iiz oči. So v prvi vrsti higienrki.
Kakor odbijač med dvema železniškima vozoma je n mireč koža vkl jučena med organi v notranjosti telesa in zunanjim svetom. pa mora sprejemat' sunke od zunaj in od znotraj. Takšni sunki, k' spravljajo zdravje iz ravnotežja, postanejo posebno močni in cesti pri predelavi najrazHčnej-šilh kemičnih snov^ Kemične snovi lahko povzročajo notranjo za-vtrupitev. ki se pojavlja nazorno običajno najprvo na koži. Po drugi strani pridejo škodljive snovi ^ v dotiko s telesom v glavnem preko kože. k; se mora zavoljo svojega izpostavljenega položaja kot prvi organ pomeniti z njimi. Posebno cesta so zato kožna oziroma organska obolenja, ki se očitujejo na koži, v mnogih poklicih, ki :majo opravka z vsakovrstnimi kemičnimi snovmi.
A nikakor ni potrebno, da bi deloval- v kakšnem kemičnem obratu, da se seznanimo na neljub način z raznimi zavratnimi strupi Tako je sloviti dermatolog prof. dr. Oppenhe>:mer imel nekoč opravka z
zastrupitvijo, ki je izvirala od sten. Stenska barva je vsebovala neko, po zakonu sicer prepovedano strupeno primes, od katere je obolela vsa družina, ne da bi prvotno mogli uganiti vzrok Šele bistroumnemu detekt-vskemu delu prof Oppen-beimerja je uspelo odkriti vzrok in ga odstraniti nakar je družina tudi točno ozdravela V tem primeru je š'o za strup po vseh pravilih, so pa tudi snovi. Ir večini ljudi sploh nič ne dejo- pri nekaterih pa izzovejo trdovratna obo'enja posebno na koži Po neki ironijr usode vsebujejo takšne snovi posebno mnoga kožna mazila, črtala za ustnice in podobna kozmetična sredstva, ki učinkujejo potem seveda pri občutljivih ljudeh v popolni opreki s svo-j;m prvotnim namenom ter povzročajo včasih hude okvare kože. Pri izberi teh pripomočkov je treba torej nekaj previdnosti. uporabljati moramo samo prvovrstne in zajamčeno neškodljive preparate, kajti drugače se nam zgodr po tistem svetopisemskem izreku, da skušamo hudiča izganjati z belcebubom.
2e prej smo omeni H, da mora moderni dermatolog pri svojem delu včasih pokazati naravnost detektivsko iznajdljivost. O tem naj navedemo še en primer, o katerem je pred kratkim prof. Oppenheimer govorili v dunajski zdravniški družbi. Stanovalci nekega velikega poslopja v zunanjem dunajskem okraju so dobivali na koži srbeče izpuščaje. Vzrok nr bil znan, zanimivo je bilo vsekakor, da je bilo obolenje omejeno baš na to poslopje. Podru-gi strani je pa povzročalo nekaj zmede
trik
Sz Hongkonga javljajo, da je tam umrl Charlie Chaplin,
najpopularnejši filmski komik na svetu
Iz Hongkonga na Kitajskem poroča Reu-terjeva agencija, da je na potovanju na Daljni vzhod nenadoma umrl glasovitj filmski komik Charlie Chaplin. "est še m potrjena, poročila pa vedo povedati, ""a je Chaplina doletela smrt tik pred sestankom z Douglasom Fairbanksom.
Charlie Caplin
Najsi bo ta novica resnična ali izmišlje-E;a, gotovo je, da prihaja popolnoma nepričakovano in da pomeni za obiskovalce kina veliko senzacijo. Charles Spencer Chaplin je bil židovskega j>okolenia in se je rodil v vVhitecaphelu pri Londonu 16. aprila 1889. Oče in mati sta mu bila varietejska artista in tudi sin je že rano moral okusiti grenki kruh tega poklica, šele v Ameriki se mu je nasmehnila sreča. Po svetovni vojni je
I
osnoval v Hollywoodu posebno filmsko družbo in je sodeloval z Mary Pickfordovo, Douglasom Fairbanksom in drugimi umetniki pri »United Artists Corporation«.
Chaplin je bil nedvomno najpopularnejši filmski komik na svetu, ki se mu je odkril posebno v velikem, človeške tragike polnem filmu »Lov za zlatom«. Oženjen je bil trikrat. Po ločitvi od prve žene se je rsvezal s filmsko statistinjo Lito Greyevo, ki mu je prizadejala ogromne težave, ko ga je zapustila. Skušala ga je celo onemogočiti v Ameriki, pa ji ni uspelo. Posihmal se je Chaplin umaknil v zatišje, kjer je živel svojemu delu, čeprav z manjšimi uspehi. Njegova zadnja dva filma sta bila »Luči velemesta« in »Moderni časi«, ki pa nikakor ne dosežeta grandioznega »Lova za zlatom«.
41i poznate to figuro? Nedvomno ste jo že videli v kinu, ko so predvajali »Lov za zlatom«
I za Fodonavje
Program madžarskega profesorja Hantosa
Znan,; madžarski pirvoboritelj za boljšo bodočnost Podonavja prof. dr- Elemer liani Los je objavil pred prazniki naslednjih deset zapovedi ali želj na naslov ljudstev, ki živijo v tem prostoru:
1.	Podonavje pripada Podonavcem-
2.	Podonavje, ki sta ga narava in tehnika določila za enoto, naj postane tuidii politična. gospo d'.a-5ika in kulturna enota.
3.	Mnogoštevilne meje v tem prostoru naj se nevtralizirajo z medsebojnimi pogodbami
4- Mnogoštevilna ljudstva podonavskega prostora morajo vzajemno živeti, ker drug brez drugega živeti ne morejo-
5.	Podonavje postane življenja sposobno, ko bo uresničilo najboljšo politično, gospodarsko in krnit urno organizacijo podonavskih ljudstev.
6.	Politično naj se Podonavje razvije v federativno zvezo samostojnih dirža<v.
7.	Gospodarsko naj postome Podonavje enotno gospodarsko ozemlje.
8.	V kuturnem področju naj Podonavje •pospešuje tradicionalno kultumo skupnosrt ljudstev, ki živijo v tem prostoru.
9- Vsakemu človeku v Podona>vju naj se
Tudi veselje ubija
Da more nenadno veliko veselje človeka ubiti, ni nič noveaa. Posebno tragičen primer te vrste pa se je zgodil pred kratkim v Parizu.
Neki francoski bivši bojevnik, ki so mu 1 1917 v strelskem jarku zmrznile noge in so mu jih morali odrezati, se je moral mnocro let pravdati. da so mu priznali invalidsko rento- Ker so zdravniki zanikava-li da bi bila amputacija posledica zmrznje-nia ki ^a ie utrpel v vojni, so mu vse instance odbijale prošnje. Intervenciji zveze Francoskih bivših bojevnikov je na zadnje uspelo, da so revežu priznali, kar mu je že davno šlo in priznali so mu tudi pravico do invalidnine za vsa leta nazaj. Ko so mu pa snoročili to veselo novico, je bil tako malo pripravljen nanjo, da ga je od razburjenja' zadela kap, zavljo katere je kmalu umcL
prizna brez vsake omejitve naravna pravica do njegovega jezika-
10. Ljudstva v PodonarVju n«u spravi;jo v živo resnico prenualo upoštevamo besedo iz svetega pisma: »Ne ubijali«.
Program je kar lep in dobro bi bilo, če bi si ga Madžari najpmvo sama zapfcsrid ▼ srce- Svoj čas, pod ratjmko lAvsJtriljo, so imeli velikanske možnosti, da ga izvedejo, pa je So vse njihovo stremlijenje za tem, dia ga uresničijo narobe.
dejstvo, da nikakor niso bili vsi stanovale podvrženi temu obolenju. Zdravnik, ki bi moral ugotoviti vzrok, je imel težko delo Po do'gem opazovanju in Spraševanju je ugotoviti, da kažejo izpuščaje samo tiste stranke- ki imajo navado, da polagajo posteljnino na odprto okno za prezračen je. To je bila majhna sled. Toda kakšen opravek naj bi imelo zračenje z izpuščaji? Sprva ni Mo videti, da bi mogli dobiti odgovor na to vprašanje, potem pa se je pojavil sam od sebe Zdravnik je namreč ugotovil da so golobi priletavali na posteljnino v odprtih oknih in jo infkrrald s svojimi pršicami Ptičje pršice sicer »ne gredo« na ljudr. pač pa povzročajo tiste srbeče izpuščaje Nato so za poskus opustili ta način zračenja posteljnega perila in od tega dne dalje je kožna bolezen izginila sama od sebe.
v. Seeckt reaktiviran
Ob 70-letnici rojstva je nemška vlada imenovala generala von Seeckta za poveljnika 67. pehotnega polka. General, ki je bil zadnja leta inštruktor nankinške vojske na Kitajskem, je bil že leta 1919. imenovan za šefa generalnega štaba nemške vojske, ker pa je bil po prepričanju monarhist, je moral zapustiti to mesto. Pod njegovim vodstvom je bil leta 1923. potlačen novemberski puč, zato so mu bili nar. socialisti takrat zelo gorki In so sa imenovali i/dajnika nemških koristi
kjer je prišlo nedavno do velikih nemirov med Arabci in Židi. Tel-aviv je izrazito židovska naselbina ter ima novejše zgradbe
Zasuti v zlatem rudniku
Delničar zlatokopa prosi za pero in papir, da napiše
testament
V Moosriverju v Novi škotski je v neki zlati jami zasulo tri osebe. Tristo mož se je udeleževalo reševalnih del, ki so dospela po osemdnevnih naporih tako daleč, da eo mogli nesrečniki govoriti na daljavo in jim dati tekoče hrane ter toplih pijač skozi kovinsko cev. Pri tem so zvedeli, da je eden izmed ponesrečencev že mrtev, ostala dva pa sta do skrajnosti izčrpana,
NavzHc vsem naporom, da bi prišli do
njiju, pa jim to ni uspelo in so morali reševalno delo celo ustaviti. Po zadnjih vesteh sta ponesrečenca izgubila Se vsako nado, da bi ju mogii rešiti, čeprav ju od tega loči samo še nekoliko metrov zemlje-Eden med njima, zdravnik in delničar jame. dr. Robertson, je skozi kovinsko cev pro-sil, naj bi mu spustili skoznjo pero in papir, da bi mogel napisati svojo oporoko
Psica doji levice
Materinski instinkt zmagal nad raso
V zoologičnem vrtu v Odenseeju, glavnem mestu drugega največjega danskega otoka Ftinena, so imeli te dni vesel dogodek. Levinja živalskega vrta je vrgla namreč nič manj nego pet mladičev. Ker bi mogla mati hraniti le trojico izmed njih, se je ravnatelj živalskega vrta sporazumel z nekim mesarjem, čigar psica je baš v
istih dneh dobila mlade, da bi pasja mati dobila v oskrbo tudi oba leviča. Psico ao potem z njenimi mladiči vred spravili t zoološki vrt. Prešlo je nekoliko ur, preden se je psica sprijaznila s tem, da bi doJOa tudi leviča, končno pa je zmagal nje materinski instinkt in sedaj se mešana drua-nica prav dobro razume med seboj.
Gobe in vitamini
Prof. Scheunert iz Lipskega je raziskal celo vrsto užitnih gliv glede vitaminov. Odkril je, da vsebuje večina gob te koristne snovi, posebno dosti vitamina D, kar je posebno važno, ker tega vitamina v večini užitnih rastlin ni.
roparski napad
Zapestnica iz platine s 440 briljanti
V	najelegantnejši in najživahnejši budim-peštanski ulici je bil izvršen drzen roparski napad na odlično draguljarno.
V	poslovni lokal draguljarja Emila Neu-bauerja je prišel gospod kakšnih 25 let, ki si je dal predložiti razne dragocene zapestnice. Potem, ko si jih je ogledal, je dejal da se bo vrnil s svojo ženo. V opoldanski uri je prišla poteen elegantno oblečena mlada dama. ki je dejala, da mora počakati na svojega moža, ki ji je obljubil dragocenost v dar. Prosila je draguljarja, naj bi poslal poetreščka s pismom h njenemu možu. Naslovila je pismo na »generala Somsava« v neko trafiko na budimpeštanskem vzhodu.
Komaj se je šel odstranil si obiskovalka dala predložiti zapestnice. Nekoliko
| minut pozneje je vstopil mož kakšnih trideset let, ki si je dal pokazati zlate svinčnike. Med tem se je oglasil telefon. Preden je lastnik stopil iz lokala, je spravil dragocenosti s pulta. Nato je hotel v sosednem prostoru govoriti po telefonu. Nihče &e mu ni oglasil. Gotovo je bil ta poziv domenjen. Draguljarju se je videla 6tvar takoj sumljiva in se je hitro vrnil v lokal, kamor je prispel baš v trenutku, ko sta oba po-setnika izropala izložbeno okno in se spustila v beg. Stekel je za njima, pa sta mu v gneči na cesti ušla. Pozval je policijo, ki je ugotovila da sta pobegnila neznanca s platinhko zapestnico, ki je imela 440 bri-ljantov in celo vrsto drugih dragocenih predmetov. Sledu za tatovi seveda n:
Z davki jih fe pritisnil
Dokaz za pijanost
Jecljajoči vozači v Španiji
V Španiji so sedaj s posebno odredbo napravili ločilno črto med nekaznivim »veselim razpoloženjem« in kaznivo pijanostjo. V primeru kakšne prometne nezgode, v katero je zapleten po videzu pijan vozač, napravijo takoj posebno krvno preizkušnjo, ki jasno pokaže, koliko alkohola ima človek v &ebi. Ce ga ima čez določeno mero, ga kaznujejo brez nadaljnjih ceremonij. V primerih, da ne morejo napraviti takšne znanstvene preizkušnje, morajo policijski organi aretirancu ukazati, naj izgovori posebno težak stavek. Ce to zmore, tedaj je samo dobre volje in ga ne kaznujejo še zasadi alkohola, če pa ne zmore, tedaj je to
Cesta iz Desija t Addls Abebo
znamenje, da ga ima pošteno pod kapo. Jecljajoči vozači bodo tedaj v vsakem primeru potegnili krajšo slamico.
Angleški finančni minister N e v i 11 e Chamberlain je obremenil angleške davkoplačevalce z novimi dajatvami, ki bodo rabile za okrepitev vojske, mornarice in oborožitve v zraku
Potujoče tipkame
štiri odpuščene stenotipistke v Ameriki so prišle na originalno misel, da bi si služile denar. Skupaj so si kupile avto, v katerega so vgradile potujočo tipkarno. Z velikimi lepaki na vozilu so pozivale pešce, naj svojo korespondenco hitro zdiktirajo v njih stroje, za oddajo korespondence na pošto pa so obljubile skrbeti podjetne dame same. Stvar je imela takšen uspeh, da so tipkarice zaslužile celo več nego prej v podjetju, ki jih je reduciralo. Sedaj se pripravljajo še druge brezposelne tipkarice. da bodo sledile vzgledu teh svojih tovariši«.
Dežniki in gosi
Pozabljivi Parižani — Tudi
Pariški uradi za pozabljene in najdene stvari ugotavljajo, da se je število pozabljenih dežnikov od leta 1'JSt.. ko so jih našteli lahko še 24.000, v lanskem letu zmanjšalo na 16.000 in vidijo v tem posledico današnjih slabših gospodarskih razmer. Čudno je sploh, kaj ljudje vse izgubljajo in najdejo. V Niči imajo na seznamu najdenih stvari a. pr. celo vrsto umetnih zobovij, nekoliko pižam, lestev in — osla. Parižani izgubljajo sicer manj dežnikov, zato pa so tem bolj površni z rokavicami V urad za najdene stvari je prišlo lansko leto n. pr. 23.000 parov rokavic, a samo ena lesena noga. Le malo je po vsem videzu ljudi, ki izgube svojo glavo, kajti v Parizu so našli — samo dve lobanji Tem rajši pa izgubljajo pariški prometni stražniki svoje bele pa-Hce, s katerimi urejajo promet. V uradih jih je lep kup. Dosti manj nego dežnikov pozabijo Parižani navadnih palic, razmerje je tu več tooatov dežnikov proti eni sami palici. Na tisoče in tisoče je pa izgubljenih ključev in celih šopov ključev. Lastniki si
larska kriza
mn
oni imajo več skrbi kakor prej
dajejo po vsej priliki rajši nove delati, ne-da bi za izgubljene povpraševali po uradih, in tako gredo vsi ti tisoči v določenih presledkih na javno dražbo. Posebno mnogo ključev izgube ljudje v mrzlih in meglenih zimskih dneh tra- ob časih nahoda. To je menda v zvezi s tem, da jemljejo tedaj vse pogosteje svoje robce iz žepov in pri tem je najlepša prilika, da se ključi izmuznejo na tla.
(
To je cesarska cesta, ki drži iz Desija, ki so ga zdaj zasedli Italijani proti
abesinski prestolnici Addis Abebi
Slikajoči šimpanz
V londonskem živalskem vrtu so te dni napravili zanimiv poskus. V kletki najraz-boritejše opice tega živalskega vrta, šim-panza Jacka, je neka slikarka več dni zaporedoma risala opico, žival je zelo pazljivo sledila njenemu početju, končno je vzela barvne svinčnike in papir v roke ter poskusila posnemati risbe. Poročajo, da Ji je res uspelo narisati opičjemu podoben obraz, čeprav na zelo primitiven način. Te poskuse sedaj nadaljujejo.
ANEKDOTA
Mla-dlna se je rada posmehovaLa Dioge-rau, toda ta se je znal prisebno braniti.
»Bodi previden, da te ta žival ne požre^t je dejal neki mlečbozobec drugemu, ko sta na cesti srečala modrijana v njegovi čudni opravi.
»Bodi brez skrbi, takšne zelenjave ne mara-« mu jo je dal Diogen prezirljivo pod nos.
VSAK DAN ENA
»Da, čitam že lahko, toda izgovoriti ne morem.. x
{•Stamford <

Kulturni pregled
Slovenska knjiga o sovjetskem šolstvu
Skoveaka šolska matica je tudi letos podarila svojim članom za bornih 80 Din troje knjig; Pedagoški zbornik (160 str. v 8°, z razpravami in članki A. Sovreta, dr. K. Ozvalda. F. Germa, dr. St. Gogale, J. Jurančiča, V. Brumna, E Vranca. Drag. Cvetka i. dr.). Matije Senkoviča »Novodobno šolsko deloc in Seirgeja Hessena »Petnajst let sovjetskega šolstva in komunistične obrazbene politike«.
Medtem ko je druga knjiga namenjena praktičnim šolnikom in bo s svojimi idejnimi smernicami nedvomno oplodila prizadevanja za povzdigo našega osnovnega t šolstva, najde tudi čitatelj izven šolskih krogov v Pedagoškem zborniku (uredil dr. K. Ozvald) marsikaj zanimivega. Tako predvsem lepi članek Antona Sovreta »ob dvatisočletnici Iloracijevega rojstva«:, dr. K. Ozvalda aktualno in široko zajeto razglabljanje o študiju pedagogike (»Na prelomu«), F. Germa prispevek >0 študiju fonetike« hi drugi.
Najzanimivejša za širšo inteligenčno javnost je knjiga ruskega filozofa in pedagoga Ssrgeja Hessena »Petnajst let sovjetskega Šolstva in komunistične obrazbene politike«.
Vzgojo novega človeka proglašajo ideologi ruffkega boljševizma za enega poglavitnih ciljev komunistične revolucije. Umljivo le, da se ta vzgoja začenja v polnem obsegu pri mladini, za katero je svet nov in ki je ne obtežujejo pretekle izkušnje. Zato so prav Da mladinsko-vzgojnem področju kažejo smotri in metode komunistične obrazbene politike. Ker so ti poizkusi nedvomno največji eksperiment, ki je bil izvršen po srednjeveškem krščanstvu na področju mladinske vzgoje, morajo živo zanimati slehernega izobraženca, tembolj še pedagoga-
Sergej Hessen je razdelil svoj spis (94 strani) na štiri poglavja. Na prvem prikazuje tako zvano utopistično periodo v obraz-beni politiki sovjetske vlade (1918—1921). Ta doba je izzivenela negativno; odpravila je stare uredbe, toda reforme v novem duhu so ostale na papirju. Pokazalo se je, da so bile ideje o brezmejni enakosti in prostosti še prezgodnje in komunistična stranka je z uvedbo NEPA ta obrazbeni program zavrgla. V drugem poglavju obravnava pisec tako zvano absolutistično periodo (1922—1926). Za njo sta predvsem značilna preohrazba ideje enotne šole in eksperi-
Štiri koncertne prireditve v Ljubljani
Kakor še nobena, sezona, je letošnja pol-tm. redniiih in dobrih koncertnih prireditev. Izkazalo se je nenadoma, da vzlic hudi in toliko razkričam splošni krizi vendarle napolnijo zanimive koncertne prireditve če že rte velikih, pa vsaj male dvorane našega mesta. Iz vrste zadnjih koncertov, ki so »e vršili po veliki noči, se dvigajo štiri prireditve: koncert tenorista Antona Drmote, II. mladinski koncert prof. Lipovška, III. simfonična koncert radijske oddajne postaje in koncert pevskega zbora »Smetane«.
Tenorist Anton Drmota se je skoraj nenadno in z bleskom uveljavil v naši operi kot gost, ki je prišel k nam takorekoč le na kratek počitniški oddih, pa je v kratkem razdobju poleg nekaj gostovanj v operi absolviral tud; solistični koncert v dvorani FiLharmonične družbe dne 15. aprila. Spored njegovega koncerta je navajal v prvi polovici samospeve Scbuberta, Lajovi-ca in Ravnika, v dragi pa operne arije iz ded Mozarta, Puccinija in Cajkovskega. Tako se je koncertant predstavil obenem kot interpret samospevov, ki v mnoigočem zahtevajo več tehnike in obvladanja glasu, kakor pa operne arije, medtem ko je v zadnjih :mel priliko pokazati blesk in brio glasu ter prednašanija. Oboje se mu je dobro posrečilo, v prvi polovici gotovo najbolje v Schubertovih pesmih, ki njegovemu [irskemu glasu in enaki interpretaciji gotovo najbolje ustrezajo: Z arijami pa je •dosegel velik zunanji uspeh, osobito pri mladini', ki je mladega, nadebudnega našega tenorista obsula z gromovitim aplavzom. Moralni uspeh je podčrtal tudi odlični obisk tega koncerta. — Klavirsko spremljavo solista je vzorno oskrbel prof. Janko Ravnik.
Oživotvorjenje mladinskih koncertov mora dati pobudniku, prof. Karlu Jeraju mnogo zadoščenja, saj uživajo ti koncerti, ki so namenjeni prav za prav le mladini, največje zaupanje tudi odraslih, ki obenem z mladino redno napolnijo Filharmon-sko dvorano. Tretji letošnji koncert se je vršil v nedeljo, 19. t m. dopoldne ter je imel za snov klavirske varijacije. Profesor Marjan Lipovšek je v uvodnem govoru prikazal poljudno pojm te kompozicijske panoge, nato pa podal z vestno izpiljeno jasnostjo in stilno interpretacijo nekaj karakterističnih skladb predklasikov, klasikov in romantikov pa tja do mladih. Na sporedu so bili zastopani skladatelji Han-deL Havdn, Mozart, Beethoven, Weber, naš Sattner in mladi Nemec Reutter. Sodeč po veselju, s katerim sprejema mladina tovrstni glasbeni pouk, bi priporočal metodo živega predstavljanja umetnin kot najbolj pedagoško.
Naša radiofonska oddajna postaja sd je stavila v letošnji program prirejanje ljudskih simfoničnih koncertov, katerih tretjega smo culi pretekli ponedeljek, dne 30. t m, v dvorani1 Fdlharmonione družbe, ki je postala medtem naša edina koncertna dvorana. Pod vodstvom dirigenta D. M. Si-janca je pomnoženi radijski orkester predvajal klasično in romantično glasbo, ki so jo predstavljala imena češkega klasika My-slivečka, Mozarta in Beethovna. Myslive-ček je "bil zastopan s simfonijo v a-duru, sicer ne prav pomembnim, a značilnim delom zdaj prav kmalu že dvesto let starega in skoraj prav toliko pozabljenega mojstri*. Slava tega skladatelja, ki je bil gotovo eden najbolj nadarjenih skladateljev svoje dobe (živel je od 1737. do 1781. L), je hitro skopnela, čeprav bi posebno v operah zaslužil več pozornosti spričo navdušenji, s katerim so bila njegova dela nekoč sprejeta. — Druga točka sporeda je bi' Mozartov violinska koncert v a-duru (]K. V. 219), ki ga je zaigral prof. Karlo Rupel s spremljavo orkestra. Interpretacija tega dela je bila v vsakem pogledu vzorna: ne le, da
menti z delovno šolo. L- 1926. je moral izjaviti sam Rykov. da je treba stabilizirati sovjetsko šolstvo in odpraviti neprestano eksperimentiranje. V tretjem poglavju se seznanjamo z nestabilno stabilizacijo sovjetskega šolstva v letih 1927—1929. Pozitivnega značaja je ustalitev osnovnega sodstva in razmah nacionalnega šolstva. (Načelo piouka v materinščini le uveljavljeno celo za jezike, ki imajo v vse i Rusiji samo 1000 učencev; jezikovna pravičnost je obveljala na vsej črti). Četrto poglavje nam kaže sovjetsko šolstvo v petletki (1929— 1934). Tudi tu je še vse polno eksperimentov, vendar je nad vse zanimivo, kako se skuša komunistična obrazbena politika prilagoditi očitnim dejstvom in zahtevam življenja, delno tudi za ceno nezvestobe pravoverni marksistični ideologiji. To poglavje sega tesno v naš čas in pripoveduje o obrazbenem sistemu, ki že v večji meri upošteva izkušnje prejšnjih eksperimentov in se v marsičem vrača nazaj, celo v pred-oktobrsko dobo. Rusko šolstvo se približuje zapadnim »meščanskim« vzorom. Razvojni krog komunistične pedagogike pa označuje pisec z besedami Sigaleva v Dostojevskega »Besih«: »Izhajam iz neomejene svobode, pa prihajam končno do neomejenega despotizma«.
Prof. S. Hessen je seveda pristaš tradicionalne pedagogike in zapadno jx>jmovane obrazbene poiitike. zato ne prikriva, da se načelno ne strinja s sovjetskimi eksperimenti. Toda v prikazovanju sovjetskega šolstva je objektiven, poslužuje se sovjetskih virov in uradnih ugotovitev, izogibajoč se, da bi namenoma preobrazil kakšno dejstvo in resnico. Njegov spis sicer ni popolnoma brezosebno in hladno p>oročilo, je pa prepričevalen po svoji očitni težnji, da se pove »po resnici in pravici«, kakor zahteva kritični čut pravega inteligenta. Hessen ne pozna samo senčnih, marveč tudi svetle strani sovjetske vzgoje, utemeljeno pa sklepa, da so nekatera ideološko postavljena načela v praksi neizvedljiva, četudi se izpremeni sistem produkcije, v katerega nevidno in vidno moč verujejo marksisti tako kot kristjani v božjo volio. — Prevod je gladek in lep, knjiga bo tudi nešolniku razširila obzorje.
Slov. šolska matica se ie r, letošnjimi knjigami lepo postavila. Naj bi njena resna stremljenja podprli tudi tisti, ki bi bili poklicani, pa stoje ob strani.	-o-
razpolaga violinist z brezhibno in popleme-nrteno tehniko, tudi vsebinsko podajanje Mozartovega koncerta je bilo slogovno in čustveno na višku ter bi si boljše interpretacije ne mogli želeti, — Zaključek sporeda je tvorila Beethovnova Pastoralna simfonija, za katero pa kabinetna zasedba orkestra ni mogla povsod v enaki meri zadoščati, osobito ne v »nevihti«, dasi si je dal dirigent D. M. Šijanec ves trud in vso vnemo, da bd delo dobilo svoje pravo lice. Medtem ko je orkester pod obzirnim in povsod pričujočim vodstvom svojega ka-pelnika odlično spremljal Mozartov koncert, je bil številčno pač prešibek in zvo-kovno premalo uravnovešen in odtehtan, da bi mogel prinesti to programatsko im vseskozi rom an tičn o-barvi to delo do prave veljave, zlasti tudi glede dinamičnrh kontrastov. Vsekako pa je hvalevredno, da vrši radiofonska oddajna postaja poleg svojega rednega dela tudi še specialno kulturno misijo ter gre inicijatorjem in izvajalcem tega namena vs.a pohvala! — Tudi ta koncert je bil prav dobro obiskan; poslušalci pa so po pravici pogrešili tiskanih sporedov, saj mnogokateremu morda niti programa tiani, odnosno interpretacij ski znaki posameznih delov pastoralne simfonije niso bili znani, zato mu je manjkalo marsikatero navodilo in pobuda. Tiskan spored, px> potrebi tudi s kratko razlago del, bi' p>o vsej prav:ci spadal k vzgajal-nemu namenu sliičniih prireditev. —
Triumfalen je bil sprejem plzenskega pevskega zbora »Smetana«, ki je v sredo kon-certiral v dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani. Spored je navajal starejše in novejše zborovske pesmi čeških skladateljev in — kot reverenco — tudi našega Prelov-ca. Razume se samo po sebi, da so bile vse točke izvajane na vzoren, brezhiben način, ki je ponesel slavo tega zbora preko mej njegove domovine. Pod vodstvom društvenega pevovodje Bohdana Gselhoferja so pevci želi po vsaki točki viharje navdušenega aplavza m se je nadejati, da so od naše koncertne publike odnesli najboljše vtise. —	L. M. Š.
Krilatice v umetnosti
V velikonočni številki »Berliiner Tage-blatta« je izšel članek Friftza Nemitza »Ge-gen Schlag-vvorte in dar Kunst« (Zoper kmi-lartice v umetnosti). Pisec pravi med drugim:	.
Za nami je že inflacija kri/tatic- Kje »o vsi tisti manifesti in programi, ki so raz-grevaili glave? In kaj je ostalo za njimi? Za samo umetnost so pomenili bore malo ali nič, še manj kakor nekoč poetični programi za stranke. Prava umetnost zaničuje kritoitice.
Njih navidezna moč je splahnela v vseh deželah. Samo ekscelenoa Marinefiti je nedavno odlkril novo krilatico- Po _ zračni umetnosti« (aeropiittura in aeropkstica) je suha veja fuituirizma pognaik še poslednjo mladfko: futuristični maturi z em. Nazaj v naravo — veleva nova pftirofla An po propagandi tehničnega sveta se nenadno po-ja vi jejo na slikah te nove smeri pifane krave na zelenih pašniknh, tmvnBki in gozdovi, sploh vsi danovi mfittere Narave. Mari netiti je 6 svojim novinr manifestom še enkra/t pozvali umetnike, di- se nasesa-jo na njenih prsih.
Krilatica, ki je nestaik ipod vf^ivom pojavov izven umetnosti, je torej fegubfla svojo navidezno moč. Zanimiva ipa osfaja ideoiloška ® sociološka plart njenega vladanja in hvaležno bi lrlo, prav kakor poučno. če bi bi'1 kdo spisal zgodovito krilatic v umetaositii zadnjih fcridese, let Medsebojna trenja in nasprotovanja rv;znnh stiruj, katerih napeti odnosi niso bili več zdravi, so bila vse kaj drugega k"'cor umetnostna zadeva. Brezaikon.itost in a .ar-hija v tej produkciji sta bili odraz tistega individualizma, ki se je hoteli sprostiti vseh socialnih in nacionalnih vezi io H je pre« za prav toSkel po samem sebi. Zmeda v duhovnih, družbenih in oollvttč-nih rečeh je našla sv-ojo jasno, kajikirit pa tudi spačeno sliko v umetnosti in KJte-
r®turi tega časa. Kaos v innetaostnih zadevah je bil v neposrednem raarnerju s tem, koliko so se kršile pravice m zakoni pnave umetnosti. Imeli srno umetnost zmede in propadanja, pa tudi umetnost nastajanja in obnove.
Nato se pisec bavu z umetnostjo v sedanji Nemčiji, ki jc proglasik svobodo umetnosti, v čemer mu ne moremo pritrditi, kakorkoli sicer razumemo odpor zoper marsikaj, kar je zlasti žndlovska propaganda ponujak kot »najmodernejšo umetnost« in kot izraz »svobodnega duha«. Toda dandanes se pod silužbeno krinko ponujajo drugi, takisto izven zifkonov svobodne umetnosti nastali produkti-
Zatem se pisec zmistavlja pri modni krilatici, ki je tudi v Nemčiji še vedno v diskusiji- Gre namreč za »umetnostni boljševizem«. Na vprašanje, kdo je umetnostni »boljševik« odgovarja berlinski J>i-sec: Človek, ki hoče uresn čriti v slikar-Sitvu, kiparstvu ali Irre-aturi marksistično kulturno teorijo, torej ..».alektični maferia-lizem. Človek, kn skuša zavestno ustvarjati prdletarsiko, protnmeščansko umetnost. Po Nemrtzu leži na dani »protislovje tako glede logike kakor glede umetmostne plati«. Izrazito protislovje je, če prenašamo gospodarsko in politično teorijo na umetnostne stvaritve. Dogmaitični radi kal'zem Svjeitske zveze je s svojimi poizkusi postavil primer, kam to vodi. Taiko je biilo sklenjeno, da na i se pK> načrtu vzgoji »višje razviti tip stvarjajočego umetnika«. Stvarjalni proces na i bi b:H »crg-aniziran« takoi. da se »razkri;e skrivnost intuicije« in izloči iz ustvari n;«. Ali r>a tole: Ni osnovi nekega načrti nai b: b;ili kata'ogi-znirsnii vsi slikarji in k.parji Sovjetske unije; samo izvoženim bi b:'a poverjen* naloga, da ustvarjajo izvirne umetnine. Njih dela bi t>o'eim "reg'edak posebna komisija in jih določila krt1 normo za grom« dno proizvodnjo. Alii pa se spomnimo ta Vin-
sbvenega delovanja »Zveze pnoictars-krh j pisateljev«, cenzurne rnstanoe, ki je zatr-k vse, kar se je le za ks odda/1 jHo or-todoksniim teorijam štirim ke in ki je mar-adikaterega pisatelja pognala v grob. To organizacijo je Stalin pred nekaj raz-pušitiil.
Kako nesmiselne 90 krilatice v umetnosti, pričuje svojecasni spor med nemškimi arhiSekti, v katerem 90 nekateri označevali ravno streho za »boljseviški« umetnostni izraz in strmo za »nacionalni« Toda v resnici ni nobena streha sama po sebi »nemška« aLi »boljševiška«. Gre samo za to, koliko je kortera streha organsko včienjena v celotno arhitektonsko obliko hiše- To velja tudii za primere, ko nekatere slikarje označujejo za »boljševiške«, čeprav niso to ne objektivno in ne subjektivno. Sploh je treba zavreči tudii zadnje krilaitce o umetnosti, kajti čas krte ti c je res že minili in celo od besede »umetnostni boljševizem« prihaja že duh trohnobc. Tako sodi sodetevec berlinskega lista-
Zapiski
»Življenje in svet« prinese ▼ prihodnji številki, ki izide kot priloea nonedeljskegn »Jutra«, tole vsebino; Mongol i i a. izhodišče grozeče vojne (nadaljevanje): Na Durmitor (Josip Lapiajne); Borba (Gustav Strniša): nadaljevanje Dumasovega romana »Trije mušketirji« z ilustracijami Ndrretrandersa, članek »Krvni pritisk — naša skrtu in številne krajše beležke. V rubriki Iz literarnega sveta piše A- Debeljak o portugalskem pisatelju Gutierrezu Gameru, nepodpisan pisec pa analizira jezik v ZorČevi povesti »Stiški tkčan«. Tehnični obzornik in razne druge rubrike prinašajo obilo zabavnega in poučnega materiala, vmes na so mnoge slike. Vsekako je nova številka Zisa po svoji vsebinski mnogovrstnosti vredna pozornosti vseh naših čitateliev.
P O R T
Ustanovni občni zbor SK Ljubljane
bo danes ob 20.30 v posebni sobi ret stavracije hotela »Slona«. Na pomembs no zborovanje, ki naj izvoli delavne, za prospeh športne Ljubljane vnete može, so vabljeni vsi podporniki, in starešine.
Pripravljalni odbor.
Službene objave LNP
27. seja p. o. 22. aprila 1936.
Spx>red prvenstvenih tekem dne 26. aprila;
V	Ljubljani; igrišče Jadrana ob 13. Mars; Grafika, ob 14.40 Svoboda: Reka, ob 16.20 Jadran: Slovan, službujoči Pfundner. Vsak klub px»tavi po tri reditelje. Igrišče Reke ob 9.15 Svoboda jun; Reka jun. ob 10.30 Slavija; Za&og. »'užbujoči g. Dtrašler. Vsak klub po tri reditelje. Igrišče Mladike ob 10. Jadran jun; Mladika jun. služb. Kaučič, Vsak klub p>o tri reditelje. Igrišče Korotana ob 1. Korotan jun. : ennee iun. službujoči Pokovec. Vsak klub po tri Teditelje.
V	Mariboru: igrišče Maribora ob 15.15 Maribor ; Atletiki, službujoči Frankel, rediteljstvo Maribor.
V	Lendavi« igrišče Lendave ob 15.30 Lendava; Mura. služb. Milhofer Lendava rediteljstvo-
V	Mengšu: ob 16. Mengeš : Kamnik, služb. Lipar, Mengeš rediteljstvo-
V	Domžalah; ob 16. igrišče Diska, Disk; Domžale, službujoči Žigon. vsak klub p° pet rediteljev.
V	Trbovljah; ob 16. Dask: Ret je. Igrišče in služb, odbornik po določilu 0.0. v Trbovljah.
V	Št. Vidu: igtrišče Broda ob 16. Brod: Mladika služb. Petrič. Brod oeem rediteljev.
V	Radečah; igrišče Radeč ob. 16-30 Radeče; Laško (poskusna tekma) Službujoči predsednik Radeč. Radeče 5 rediteljev.
Prijateljska tekma v Celiu. Celje: Amater (Rapid).
Verifikacije igralcev: s nravi co nastopa z dnem objave (ker so bili že čitani) za Svobodo Lj. Zadravec Karel. Dekletva Maks, Janežič »jKrel, za Slovan Ll. Crnjatovič Božidar. — S pravico nastopa 3. maja t. L: za Svobodo Lj. Sinkole Rudolf, za Hermes Praunseis Alfonz, Lipovšek Ferdinand, za Slavijo Lj. Vidic And»rei. Skbina Ignacij, Zaje Zvone. Remic Jože, za SK Ljubljano: Lah Sandi, Lah Vilibald. Žitnik Ludvik, Slapar Franc, Jug Franc. Rožič Miroslav, Žitnik Vinko. Grintal Jože Sočan Julij, Rroupa Franc. Žargi SiLvo, MiheMč Jože, Hacler Leopold, Kroupa Pavel. Glonar Jože, Zupančič Boris. Erber Drago in Aljančič Ernest, Vovk Dare.
Za Korotan, Kranj Unterreiter Josip, za Slovan Doberlet Miodrag. za Grafiko Bizjak Emil, za Slavijo Ban Ivan, za SK Moste Rlaužer Bogomir, za Soro 'Škofja l-o-ka Rogač Marjan. Kusterl Skvko, za Rapid (Maribor) Kramberger Franc. Wagner Viktor, Perko Ivan. — S pravico nastope 3/8. in 3./11. 1936 za Grafiko. Li. Rozman Miroslav.
Citajo se s tem. da bo sledila verifikacija po nakazilu taks. odnosno no spjopolnitvi podatkov itd.; za SK Radeče Sabo .Janko, Vidmar Miro. Zahrastnik Ivan. Jakša Robert, Siljan Marjan, Simončič Štefko, Sotlar Henrik. Kamnikar Darko Koren Marjan, Musar Viktor, Ko« Milan. Sotlar Jože, Lin-dič Slavko, Kossel Alojz, Felser Maks, Ravnikar Benko Lenardič Stene. Jazbec Ivo, Muller Ferdo, Sotlar Alojz Žandar Slavko, Nemec Marjan, Pohar Lado za Svobodo Lj. Butara Dudo, za SK Amater. Trb. Majcen Milko, za SK Kamnik SuštarSič Franc in Vidmar Ignacij.
(Nadaljevanje dedi).
Službeno iz LNP (Iz predsedstva). Odreda ee v nedeljo 26. t m. tekma dveh ljubljanskih moštev na igrišču Ljubljane, pričetek ob 16- predtekma ob 14.15. Naproša se podsanrezni kapelam, da nominnra moštvi. Službujoči Jirrkas, ▼ blagajno postavita Hermes in Ljubljana po enega moža
Službeno iz LNP. Z« tekmo 26. t. m. na igrišču Ljubljane določam moštvi: »A« Rožič, Jug, Bertonceli, Sočan, Skmič, Bon-oelij, Skmberger, Grintal. Zupančič. Jež. Slapar. — »B« Logar, Hossl, Žitnik I, Šinkovec, Košenina, Lafh IL Derenda, Brodnik, Janežič, Svetic Vili, RAtar — Rezerve Kuhanja, RofcneriB, Lah I, Jo« I- — Čamernfk 1. r.
Službeno iz «. o. LNP- Deteefcrta t tu tekmi 26 t- m- n« igrišču Ljubljane: predtekma Kušar, glavna tekma DeAi
SK Amater: SK Celje. V nedeljo 26. t. m. ob 16.30 se bo f>ričela v Celju na Gkziji prijateljska nogometna tekma med Amaterjem rz Trbovelj in SK Celjem. Nedeljsko srečanje je sicer prijateljskega značaja, vendar bo tekma prav gotovo zanimiva, saj se sestaneta predstavnika trboveljskega nogometa, ter bo tekma več ali manj prestižnega pomena. Amater je beležil v zadnjem času prav lepe uspehe proti prvorazrednim zagrebškim, odnosno ljubljanskim klubom. Poleg tega pa si je s svojo požrtvovalno igro in borbenostjo že nekolikrat osvojil prvenstvo trboveljskega okrožja. Celje je v tej tekmi gotovo favorit. Vendar svojega nasprotnika nikakor ne sme podcenjevati, zaradi česar pričakujemo, da bo pri nedeljski tekmn p>osvetilo vso pražnjo ter z le-pK> in smiselno igro zadovoljilo tudi občinstvo, ki si želi videti samo lep nogomet Uvodno besedo pa bodo imeli juniorji.
Tablet eni ski turnir v Celju. SK Jugoslavija v Celju priredi v nedeljo 26. t m. tableteniški turnir za prvenstvo Celja v Domu, Samostanska ulica Sodelujejo moštva SK Celja, SK Olimpva, Smučarskega kluba Celje in SK Jugoslavije Tekmovalci bodo nastopili v štirih disciplinah: za moštvo, double seniorjev, single sendorjev in single juniorjev. Prvi v tretji, disciplini prejme prehodni pokal, ki ga brani g. Coh Josip (SK Jugoskvija) in s tem naslov »prvak mesta Celja za leto 1936«. Za druge in tretje plasirane v ostalih disciplinah so predvidena lepa darila. Cas prijave je do sobote do 8 zvečer. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Turnir se prične točno ob 8. zjutraj.
Desetletnica SK Amaterja. SK Amater v Trbovljah, ki je pred kratkim izpolnil deseto leto plodnega delovanja na športnem poprišču v rudarskih revirjih. se z vso vnemo pripravlja na jubilejne prireditve, ki se bodo vršile v nedeljo 17. maje. V petek sta se zglasik predsednik in tajnik prireditvenega odbora gg. Varga in Bo-steč pri g- banu dr. Naitkčenu v Ljubljani. da ga v imenu kluba naprosita za prevzem pokroviteljstva nad jubilejnim slavjem. G. ban se je prošnja odizval in obljubil, da se bo prireditev 17 maja tudi osebno udeležil.
Na nogometno tekmo Avstrija : Anglija vozi avtobus 6. maja na Dunaj- Cena 340 Din. Pri jave izletna pisarna Okorn, Ljubljana. hotel Slon.
2SK Hermes (nogometna sekcija)- Občni zbor sekcije se vrši jutri dopoldne ob 8.30 v gostilni psi Beliču, Kfluškova u-1.
NI VSE ENO,
da ii kupite kakršnokoli modro galico
I ali modro galico, ki vam jamči » uspeh. — Zato zahtevajte izrecno 99-100% preskušeno
I M O D R O GALICO
„Z0RK A"
Iz Julijske Krajine
„Giornale di Gorizia" ukinjen zaradi sankcij
Zaradi sankcij je bilo v Italiji ukinjeno že več listov, da se tako doeeie prihranek na papirju in drugih sirovinah, ki jih državi tako zelo primanjkuje. Preteklo soboto je v Gorici prenehal izhajati »Giornale di Gorizia«, ki se je tiskal po dvakrat na teden. List v svoji poslednji številki tudi povsem izrecno pove, da je to na višji poziv vsaj začasno njegova poslednja številka-Pozneje, ko se sankcije ukinejo, pa bo morda spet izhajal.
Ukinitev goriškega lista pa ima, kakor kažejo Tazne okoliščine in izkustva, še neko drugo ozadje. Znano je. da je tržaški »Po-polo di Trieste« fašistično gksllo za vso Julijsko Krajino odnosno vsaj za tržaško in goriško p>okrajino, a vendar znaša njegova naklada le štiri do pet tisoč izvodov, med tem ko sega naklada »Piccoia« ne glede na njegovo opoldansko in večerno izdajo mnogo j>reko 20-000. Spričo tega in zaradi neznatnega števila in obsega oglasov mora Mst izhajati v skrčenem ofceegu in ga mora režim izdatno pjodpirati. Povrh vsega se mora še z drugimi sredstvi neprestano boriti za svoj obstanek.
Pred leti so ukinili v Gorici nekdanje goriško fašistično glasilo »Voee dTsonzot. Njegove naloge je prevzel »Popjoio di Trieste«, kar je tedaj tudi povsem odkrito razglasil. Spočetka je prinašal obširna poročila iz Goriške. Ta njegova rubrika pa se je polagoma zelo skrčila, ker menda pač ni pripomogla k povijanja naklade. Morda je tudi zaradi lajn poanaje priče* izhajati »Giornale di Gorizia«. Pred leti se je v tržaSkih novinarskih krogih govorilo tudi o fuziji obeh tržaških Juhanjikov, do kate-f pa zaradi različnih političnih in; go-spodamkih interesov ni priSIo. Proti koncu preteklega leta je bik> deloma v zaščito njegovih domnevnih interesov začasno ukinjeno uvažanje in razpečavanje nekaterih inoaemskih listov. Morda je sedaj tudi
»Giornale di Gorizia« doletela enaka usoda kakor nekoč »Voce d'Isanzo« le da p sedaj na drugi strani izostalo takratno m direktno priznanje.
Ksižarka „Garibaldi"
Kakor obširno poročajo tržaški listi, so ▼ torek v ladjedelnici »sv- Marka« sploviM v morje novo 8000 tonsko križarko »Ganbal-di«. Istega dne je bila v Speziji splovljena enaka križanka »Duca degli Abruzzic
»Garibaldi« spada med križarke lažjega tipa, kakršnih imajo v Italiji sedaj ze 12. Dolga je dobrih 180, široka 18 m ter razvija s svojimi motorji povprečno brzino f» » vozilo v na uiro. Ol>orožena je z 10 top>ovi kalibra po 152 mm. s 4 protiletalskimi topovi po 100 mm in drugimi manjšimi topovi. Ladja bo razpolagala tudi s 4 letali.
V	zvezi s tem ]>oroča »Piccolo«, da so jadranske ladjedelnice (Trst, Milje in Tržič) za časa fašističnega režima zgradile za italijansko in druge vojne mornarice že celo vrsto vojnih in pomožnih ladi] • skupino tonažo 86.143 ton.
Drobne novice
V	Gorici sta obsojena Lojze Drigo (T) in Maksim Sturni (Šturm?) iz Ločnika na večjo denarno gioto. ker njuna sinova m^a redno zahajala k predvojaškim vojnim vajam.
Za poveljnika puljske pomorske vojn« baze je bil imenovan admiral Peter Barone,
dosedanji poveljnik vojne baze v Massaui. Admiral Castracane. ki je doslej poveljeval vojni bazi v Pulju. je bil prideljen ministrstvu vojne mornarice.
V	Opatiji so se mudili te dni dr. Leo Neu-mann z gospx> in zdravnik dr. Milan Radin-ger iz Zagreba, odvetnik dr. Ivo Benkovič iz Ljubljane in dr. Franc Halzacker t gospo iz Kranja.
\a lovransko obrežje je morje napxkvik> trupli dveh ribičev s Cresa. V utopljencih so prepoznali 25 letnega Ivona Roso in 25 letnega Ivana Sintiča.
V	Grahovem je 22 letn; Leopold Golob tako nesrečo padel v neko jamo, da je doba smrtne notranje px>škodbe Umrl je v goriški bolnici.
V7 Grgarju je 131etm Florijan G olja t našel granato in jo skušal razstaviti. Granate pa je eksplodirala in je deček dobil smrtno nevarne rane na glavi in prsih. Prepeljali so ga v goriško boiuico.
V	Opatjjem seln je str<:la udarila v b'ev posestnika Franceta Devetaka. Hiev je pogorel do Uu V njem ]• (>oginilo a volov. Škoda znaša pr^ico 10000 lir.

Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni soprog
in oče, gospod
Zavrlj Valentin
šolski upravitelj v pokoja,
danes po kratki bolezni boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 26. aprila 1936., ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Soška ulica 13, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. aprila 1936.
Žalujoča soproga AUGUŠTINA, SLAVICA in DANICA, hčerki.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 23. t. m. po kratki bolezni v 78. letu starosti boguvdano preminul nepozabni naš soprog, oče, ded, in stric, gospod
Sekovamč
bivši trgovec, hotelir in posestaft na Bleda.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 25. t. m. 1936. v Kostanjevici. Kostanjevica, 24. aprila 1936. Žalujoče rodbine: SEKOVAN* '-1A.JFR, ftTNKOVEC.
...	a:.	■•'■'■"nrHffila«
TL CVETOh
44
Zadnia stran
Razen tega sem našel prazen pisemski ovoj in šop starih zbiralskih časopisov. Ta ovoj je bil iz vaše pisarne, gospod doktor Šolar, in je očividno vseboval ameriške vrednostne papirje iz dediščine pokojnega Viljema Dolenca. V oči ms ie zbodlo to, da so bili pečati, s katerimi je oil ovoj zaprt, kakor vse kaže, že prej nekoč previdno odprti--—«
Dr. Šolar je hlastno vzdignil glavo. »Ali je to neoporečno dokazano? gospod komisar? — Nikakor si ne morem misliti, kako bi se bilo moglo to zgoditi v moji pisarni.«
Komisar je neodločno skomignil z rameni. »Stvar je vsekako toliko kakor dokazana — a s tem seveda ne bodi rečeno, da bi se bila zgodi a v vaši pisarni! — Dajte mi najprej, da nadaljujem
svojo povest
Na osnovi najdenih dokazil, posebno na osnovi zapaiska v dnevniku, se je moj sum nauprej obrnil na gospoda Marka Justina — a tudi gospodično Marjo Labodovo sem sam pri sebi dolžil, da utegne biti v zvezi z vso to zadev., Potem so se pa pokazali drugi sledovi, k; so čedalje nedvo-tmimeje vodili za neznancem, profesorjevim polnočnim gostom.
Posebno nočni vlom pri gospodu dr. Moravcu je pripomogel k temu, da se je .noj sum oklsuil tega čiovetKa. — ln potem še čudni dogodit, ki se je pripetil včeraj dopoldne. Neznanec se je vtihotapil v garderobo gospodične Senčarjeve, mlade igralke, ki je gospodu dr. Moravcu DiižJa znanka. Ko smo na to pianih v garderobo, ;e bil izginil. Namestu njega sem našel samo enega izmed ameriških vrednostnih papirjev, c* je bil očividno uplenjen pri umorjenem pirofesorju Doiencu.
Popoldne je gospodična SenčarJeva čudno na-naglo odpotovala k svojim sorodnikom v šplit. Spotoma je v brzem vlaku nekdo strelial nanjo. Svinčemka jo je zadela, in samo srečnemu naključju Je dolžndca da je ostala živa. V Zagrebu je potem eden izmed potnikov sumljivo naglo zapustil vlak. Pri tem je izguibil samokres — in nobenega dvorna ni, da je bil strel oddan iz tega orožja«.
Remec se je oddahnili in skozi debele goste oblake svoje smotke vprašujoče obletel poslušalce z oomi.
»Kaj ne — kako skrivnosten in zamotan je ves ta slučaj! — Res je sicer, da vse gradivo, kolikor ga je doslej zbranega, obtožuje neznanca«.
»In — kdo je ta neznanec?« je razburjen vprašali dr. Šolar.
Remec ie zamišljeno dvignil obrvi.
»Scottland Yard, ki smo ga vprašali, nam je samo pojasnil, da je neki slepar z imer.om Bili Lowlander, ki ga iščejo s tiralico — prstni odtis nam je pripomogel do te ugotovitve.«
Odvetnik se je hlastno nagnil naprej.
»Bili Lowlander — Lowlaruier--alt to--«
Komisar je odločno mahnil z roko.
»Vem, kaj hočete reči. — ln prav ta misel ob-haia tuda mene, — pa o tem se iahko pozneje pomenimo. — Svojemu poročilu bi dodal še to, da je bil davi znova poskusen napad na življenje gospodične Senčarjeve, ki leži težko ranjena v splošni bolnišnica. Zdravnik, ki jo zdravi, je našel v njenem kozarcu za pitno vodo dozo pruske kisline, ki bi Jo bila v trenutku usmrtite«.
Stol dr. Moravca je glasno zaropotal po tleh. Koncipient je bil razburjeno planil pokonci.
»Kaj pravite, gospod komisar? — Nov napad na Nado? — Ali je mogoče?«
»Sam sem se prepričal o resničnosti zdravnikovih navedb.« je mirno zatrdil Remec.
»A tedaj — moj Bog — tedaj je tre'ba vendar nekaj storiti, da se počeOje tega brezvestnega zločinca konča!«
»Zanesite se na to. da bom storil vse, kar morem, gospod dr. Moravec! Zaupno vam lahko povem. da sem poslal v bolnišnico detektiva, ki mora ranjenko nenehoma nadzorovati! Gospodična Senčairjeva ie za policijo prevažna priča, da b; smeli v tem oziru zanemariti le najmanjšo previdnost«.
Koncipient se je potolažen oddahnil in se spustil nazaj na svoj stol. »Ne vem, kako naij se vam zahvalim, gospod komisar!«
»Kaj bi se zahvaljevali«, se je pobranil Remec. »Saj sem storil samo svojo dolžnost----
Tisti mah je prekini razgovor rezki jek zvonca
pni vratrn.
Dr. boiar je nekoliko začuden potegnil častitljivo ziato uro iz žepa in hitro poigleoal na števjitni. Nato Je skomignil z rameni.
»Ne morem se .spomniti, da bii bil za to uro naročji kako straniko ----«
Takoj nato je nekdo kratko potrkal na vrata in jih odprl, tna izmed uslužbenk dr. Šolarja je stala na pragu.
»<jospod doktor!«
»lak, kaj pa >e?«
Neki gospod je prišel, ki bi rad govoril z vami«.
»Saj sem vam rekel, da imam zdaj razgovor, v katerem nočem, da bi me motili«, Je vzrojil odvetnik.	_
Dekle je skomignilo z rameni »Tudi jaz sem mu tako rekla — pa pravi, da se želi iz nujnih razlogov udeležiti prav tega razgovora — Sicer pa — tu je napisal svoje kne«.
Hitro je stopila k dr. Šolarju in mu podala fetek. Odvetnik je z nagrbančenim čelom prebral ime, ki je bilo na njem zapisano.
Nato se Je zdajci pokazala na njegovem obrazu brezmejna osuplost.
»Gospod komisar!«
»Kaj je?«
»Glejte — kar neverjetno je — dajte. preberite —!«
Remec mu je vzel listek iz rok. Samo enkrat ga je pogledal — in že se mu je zgodilo takisto, kakor dr. Šolarju.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnegaodd^a^. JJJ„ J.. v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Dtn. davek S Din. M Šfro ali dejanj« naslova B Dta. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilna »Urban ček«
Stiflc«, — vabi v nedeljo 26. t. m. oa žegnanje. — Toči prisitno ljutomersko in dolenjsko vino.
10163-18

Beseda 1 Din. davek S Dm.
ca šifro ali lajanje oaslnva S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Ribič - trnkar
kateri je popolnoma vešč in tega zanimanja, dobi t ribjo vodo za lovljenje rib na Dolenjskem. Za plačo prejme 2 tretjine od izkupička sa ribe, katere se vsak dan prevzamejo. Voda bogata na plemenitih ribih, stanovanje prosto. BiJ bi obenem ribji čuvaj in dobi lato nekaj odškod nine. — V poštev pridejo pristni trnkarji. neoženje-ni. nekaz.nova.ni. popolnoma zanesljivi in polteni, staro rti izmed 35 do 35 let. Nastop takoj. Ponndbe na ogl odd Jntra pod šifro »2174«.	"X»t-1
Delavko
kd vrta. šivati, sprejme — Ha-taar, Levčeva 8.
101S8-1
Mlad natakar
inteligenten, z večletno prakso, z znanjem več tujih jezikov, prosd takoj na mešeenja. Ponudbe na Rudi. Hoai.gma.nn. natakar, Metlika 142.	101105-2
Železninar
perfekten. prva moč, dotoi n;«to. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Železnima«.
10183-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din ta dajanje naslove 5 Din. najmanjši znesek 12 Din
Brivski pomočnik
dober, soliden delavec, pr-rovreten bubi štucer, s finim nastopom, 35 let star, ižf» dobro in stalno slnžbo. Cenj. ponudbe na Otto Bombek, salon Gjurin — Kamnik.	30163-
Služkinja
I dolgoletnim! spričevali, želi premen i ti službo s IG. majem, za vsa gospodinjska dela. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Pošten služkinja«.
10198-2
Plačilna natakarica
s prakso in kavcijo, išče službo. Naslov v vseh oo-slovalnioah Jutra.
10130-2
ODa j en c t (Ge)
Trgovski učenec
zdrav, pošten, s primerno šolsko izobrazbo, dobi mesto v trgovini z meš. blagom. Cenj. ponudbe na-Ivan Pšeničniik. trgovee v Poljčanah.
1006?,
Frizersko vajenko
z višjo šolsko izobrazbo, sprejmem. Vprašati: salon Dorčec Ivan. Dalmatinova uli-ca 13. Ljubljana.
101150-44

Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zaradi splošne
razprodaje
ugodno prodam: železno blagajno za knjige, velikost SK) X 120, z lesenim nastavkom; specijalni stroj za gumbnic-e znamke »Sin-ger«; velik nov krojaški stroj znamke (Viktorija Origi nal); stroj za entla-nje z motorjem; šivalne stroje in električne motorčke; stekleno steno, stanovanjsko opremo: kompletno jedilni co in spalnico za eno osebo; kravate, moške filcaste gamaše, damske slamnike itd., pod lastno ceno. Hribar Roza, Slovenjgradec.
101®4-6
Salonsko garnituro
»Rokoko« jako dobro ohra njeno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rokoko«.	9685-6
Otroške oblekce
v vseh velikostih, štajerske hlačke in suknjiči v največji izbiri pri F. I. GO RICAR. Sv. Petra cesta 29.
9650-6
G. Th. Rotman:
Miha Klapotih In njegovi prijatelji
17
Najbolj zoprno je bilo pa to, da so mu razbojniki celo rilec privezali, ker se je Izknšal z njitn rešiti vezi! Nazad nje, ko je bil denar preštet, so ga be-duini odnesli iz šotora, najbrže z namenom, da ga nekje zakopljejo. — Ali kaj je bilo to? Ali ni nekdo onegav.l za vrv, s katero so bile zvezane njihove roke? Seveda! Bil je Menelik, ki se je bil tiho prikradel v šator! »Hitro!« je zašepetal m odveza! Miho in Toma.
Pridelki
Beseda 1 Din, davek R Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši jne«ek 17 Din
Cebnlček
nudi po izredno nizki ceni Sever & Komp. Ljubljana.
9985-33
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ia šifro ali lajanje naslova D.n. Najmanjši zne-se!"
Omaro - vitrine
veliko in zložljivo, hrastovo. specijal.no amerikansko delo. poceni prodam. Marija Sajovic. Priimskovo 163/1. pri Kranju.
K'144-12
Avtomata
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din
Horch Cabriolet
75 K.P. 13.000 km prevožen, kakor nov, vsJed nabave manjšega naprodaj za Din 116.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cabriolet 11115«.	10109-10
Motorno kolo
350—500 ccm, noveje tipe, brezhibno. kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motorno ko>«.
10U1-10
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ah lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Kolesa
ponikljana in kromi.ra.na. po neverjetno nizkih cenah naprodaj. Stara kolesa jemljemo r račun. NOVA TRGOVINA, Tyrševa 36.
10161-1.1
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ia šifro al; lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Denar na hranilne vloge
?seh lenarnib zavodov pre ikrbi takoj. Strogo solidno poslovanje Bančno komts otsaros
Rudolf Zore
Liubtjana, gledališka 12 Telefon 38-10. Priložite znamke!
1,10-16
Tvrdka
A. & E. Skaberne
Ljubljana — javlja. da jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE
Mestne hranilnice in Ljud ske posojilnice.
10062-16
Beseda 1 Din, davek 3 Dm, za šifro ali dajanje naslova " Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na progi Št. Janž - Sevnica
tik proge, dam v najem ali prodam za kmetijska zemljišča, knjižice, gotovino, neobremenjene hiše, trgovine, pekarije, gostilne, mesarije. Odgovor 5 Din. Lastnik A. AndoJšek. trgovec. Boštanj.
10167-17
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al. lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Lokal
za kakšnega obrtnike, oddam Ukoj v Sp. Šiški. Celovška cesta 34.
9©dtW9
Lep lokal
na Bledu, v centru letovišča. na najbolj prometni točki, takoj ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10084-19
Buick limuzina
5 sedežna. 6 cilind.. lepo ohranjena i.n malo vožena, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
:i 075-10
□□□□□□□□□□□□□C
100
uspehov
»»
JUTRU"
na
en oglas
JAVNA DRAŽBA POSESTVA
Pri sreskem sodišču v Ljubljani v sobi štev. 16. se bo dne 29. aprila 1936. ob 9. uri dopoldne prodajalo posestvo vi. št. 363 k. o. Dobrava, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, stavbnih parcel in travnikov.
Varščina znaša Din 57.900.—.
Pojasnila daje pisarna DR. LAPAJNE STANISLAVA, odvetnika v Ljubljani, Gosposvetska c. 4/1.
□□□□□□□□□□□□□□
Dentistično prakso
z vsem inventarjem, ležečo na zelo prometni cesti v Zagrebu, takoj ugodno prodam. V poštev pridejo samo dentisti z dentistično koncesijo ali zobozdravniki. Praksa se da še razširiti. Prodam samo za gotovino.
Interesenti naj naslovijo svoje ponudbe pod šifro »Zahn-praxis« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9.
Kdor oglašuje - ta napreduje!
■ -.v--?

Vložne knjižice
Mestne Hranilnice :ubljan ske, z vlogami aad Din 50 tisoč, kupimo oo ugodnem kurzu proti takojšnjemu plačilu s gotovini. Ponud be na Zadružno hranilnico. Ljubljana. Sv. Petra c. 19.
97P0--S
Hranilne vloge
vsefc denarnih zavodov
vnovčuje
oo najvišji ceni. tako) v gotovini Trg. ag. za bančne in kreditne posle
Alojzij Planinšefa
Ljubljana, Beethovnova ul. 14/H telefon S5-10. ki Vam jamči za pravilnost in stro trn »olidnost v vseh poslil).
10024-16
fT
Dražba ženskih
klobukov
»e bo vršila na Gosposvet-ski cesti St. 16. dne 27. aprila ob pol 16. ari.
9541-32
V Cel ju
Gubčera ulica št. 4. blizu kolodvora, prodam gostilno z mesarijo.	10188-19
Brivski lokal
diobro vpeljan, več let obstoječ. odda.m takoj proti nizki najemnini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10:68-10
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro a Ii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
V Kamniku
prodam veliko večstano-vanjsko hišo z veliko vin sko kletjo in vrtum Po nudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Kamnik.
9634-39
Dve hiši
ob tramvajski postaji: prva z moderno mehanično pe karno in 16 malimi stano vanji; druga nova. davka prosti a tremi udobnimi stanovanji — zaradi dru-žins&ih razmer ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10202-30
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
oddam za maj na Tržaški cesti 24.	9937-2*1
Enosob. stanovanje
za dve osebi, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10201-21
Trisobno stanovanje
lepo, pritlično, prazno ali deloma opremljeno, oddam v vili, Streliška ul. št. 36.
10088-21
Stanovanja
Udobno stanovanje
2 sob im kabineta. 9 pritiklinami, išče magistratni uradnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
KMI52-31&
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše nad vse ljubljene dobre soproge, mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
MARIJE ADLEŠIČ
izrekamo iskreno zahvalo za mnogoštevilne ustmene in pismene izraze sožalja. Posebno smo dolžni zahvalo vsem darovalcem številnih vencev in šopkov, nadalje čč. duhovščini, zlasti g. p. Metodu Valjavcu, g. dr. V. Rupniku za. izredno požrtvovalnost, zastopnicam in zastopnikom premnogih društev in korporacij, godbi in pevcem, ter vsem, ki so nam ob težki izgubi stali z dejanji in sveti ob strani.
Iskrena zahvala vsem, ki so spremili blago pokojnico na zadnji poti.
LJUBLJANA, dne 23. aprila 1936.
Žalujoča rodbina ADLEŠIČ.
S
RADIO
domačih in tno-na kratkih, nor-najdete v ilustri-radio, gledališče, naročnina Din 12. brezobvezno na Ljubljana, Knaf-
Točne sporede vseh zemskih oddajnih postaj malnib in dolgih valovih rani tedenski reviji ^a film »Naš val«L Mesečna Zahtevajte brezplačno m ogled en izvod. Uprava; Ijeva ulica 5.
Izvleček ii programov: Sobota, aprila
Ljubljana 12: Plošče- — 1 Poročila,
vreme. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15; Plošče. — 14: Vremenska napoved.
—	18; Za delopust igra radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O sodobni narodni prosveti. — 19.50; Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20-15: Istrski večer. Pevski koncert društva Tabor, dirigent g. Fr. Venturini (prenos iz Trgovskega doma). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Meh za smeh in kratek čas (plošče).
Beograd 16.20: Pevski kvartet tn plošče.
—	18.30; Klavirske skladbe- — 20: Srbske pesmi in plesi. — 22.20; Koncert orkestra.
—	2310- Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.i5: Orkester. — 20; Zborovski koncert. — 20.30: Celo — 21.30: Tamburice, kitare in orglice. — Praea 19.15; Vojaška crodba- — 20; Prenos Adamove opere »Ko bi bil kralj«. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Varšava 19; Operetni večer. — 22.06- Ples. — Dunaj 12; Operetna glasba.
—	15.35- Zborovski koncert. — 16-40: Sodobni skladatelji. - 17.20: Plošče. - 19.10; Deški pevski zbor z orglami- — 20JO: Pester spomladanski program. — 22.10: Skladbe za čeio. — 23.05: Slavni pevci na ploščah. _ 24- Plošče. — Berlin 18-15; Operna glasba. — 19; Klavir in klarinet. — 20.10: Mešan glasbeni program. — 22-30; Pevski zbor in solisti. — 24: Ples. — Miinchen 18: Mešan glasbeni program. — 20.10; Munchen-ski večer. — 23; Nočni koncert in ples. — Stuttgart 18.30: Plošče. — 19; Komorni orkester. — 20.15; Operetni večer. — 22.30: Kakor Berlin. — 24-: Mozartova opera: >Don Juan«. — Rim 20.35; Bachove in Beethovnove skladbe. — 22: Veseloigra in plesna muzika.
m
Prazno sobo
ali enosobno stanovanje,
išče uradnica, za 1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za stalno<.
10165-23»
Prijazno sobico
v neposredni bližini realke in tehnike, z dobro doma Jo hrano in vso oskrbo, od ,iam stalnemu gospodu. Na •dov v vseb poslovalnicah Jutra. _lW&4-33
Sobo
lepo opremljeno, solnčno. v mestu, oddam gospodu 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10139-23
Sostanovalko
sprejme samostojna gospa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10303-23
Opremljeno sobo
s kuhinjo, oddam solidni, čisti stranki s 1. majem. Nasiov v vseh poslovalni cah Jutra.
10199-2S
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vho dom, oddam. Vrhovčeva ul. št 9, I. nad., desno.
10172-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, event. z zajtrkom, oddam pod Rožnikom. Naslo«v v vseh poslovalnicah Jutra.
10160-33
Trenchkoate
ter vsa
OBLAČILA
v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje
pri Preskerju
Sv. Petra c 14 ToMoa SMS.
Naznanjamo prijateljem In znancem žalostno vest, da je naš dolgoletni uradnik ln tovariš, gospod
^antilek Clndet*
RUD. PROKURIST
dne 23* aprila 1936. nenadoma preminul.
Rlagega pokojnika ohranimo kot vestnega uradnika in dobrega tovariša v trajnem spominu.
V Krmel'u pri št. Janšu na Dol., dne 23« IV. 1936.
RAVNATELJSTVO IN NAMEŠČENCI ŠENTJAMŠKEGA PREMOGOVNIKA AND. JAKIL d. d.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribniku. — Za Narodno tiskamo & d. feot ttokaniacla Frane Jezerfek. — Za famcstal del Ja oOgomn Aktfi ftank. - Ml izbijam