Izhaja vsaki Četrtek ob S. ui i popoldne Rokopisi se ne vra-Jijo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša ra celo leto 4 krone, ra pol leta 8 kroni. Za man premožne ra celo leto 3 krone, n pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »\arodna Tiskarna« v Oorici, ulica Vet-turini štev. 9: Naročnino in na-z laniia sprejema upravništvo v Gorici Semeniška ul. št. 16. XXI. č-VvvV. ftčv« • it« ' vsrftflpfn Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Gorici, 23. oktobra 1913. 43. številka. Izseljnžštvo in domača gruda. V starih časilt je bila navada, da so se ljudje držali svojih rodnih tal in le redkokedaj se je zgodilo, da je kdo šel kam daleč od doma in sc ni več vrnil. Šli so pač za nekaj mesecev, a se zopet vrnili kakor ptice selivke. Privadil se ni v tujem svetu skoro nobeden in posebno naše hribovsko ljudstvo je prav poetično ljubilo svoje domače planine in svoj rodni kraj, kar so mu nekateri celo zamerili, češ, da so naši ljudje sami za-pečnjakarji, ki ne gredo nikdar izpod strehe. Očitalo se je našim ljudem tudi, da niso podjetni, da se ne upajo v tuji svet, ker niso sposobni za nobeno delo itd. Marsikoga je ta očitek razžalil, pravi rodoljub se je pa pri tem veselil, ker je vedel, da tujina ni rodila za nas še nikoli nič dobrega, nasprotno pa nam je uničila na stotine in tisoče naših delavnih moči, ki bi bile lahko doma zdrave in čile. Res, včasi že pride tako daleč, da se je treba seliti, a to naj bi se zgodilo le v najskrajnejšem slučaju. Ako doma ni dobiti prav nikjer zaslužka, potem naj fant gre dalje v svet, ntagari v Ameriko, a vedno le za potrebo,-ne pa zavoljo lepšega ali iz sitnosti prbti starišem. So res taki slučaji, ko ni mogoče drugače. Siromak si ne zna drugače pomagati kot da gre v daljni svet s trebuhom za kruhom. Toda dostikrat se dogodi, da kmetič proda svoje domače njivee, da prav lahkomišljeno sklene pogodbo s kakim nepoznanim agentom in gre v Ameriko. Cisto brez potrebe se naseli večkrat v naših krajih potem tuj človek kot sc to godi n. pr. v Slavoniji, na Štajerskem in tudi drugod. Judje, Nemci in drugi tujerodniki pokupijo lepa slovenska posestva, kmetujejo in trgujejo prav zadovoljno na naših tleli, naši rojaki pa rijejo po amerikanskih rudnikih za rudo in premogom in preklinjajo uro, ko so se odločili zapustiti rodni kraj. Morda bo kdo rekel, da vse to .ni res, da je pač brezpotrebno, če pišemo te nasvete. Vendar temu ni tako, dragi rojaki. Ravno te dni je ta ali oni že morda čital o velikanskih sleparijah, ki jih je izvrševala več časa znana izseljeniška družba z imenom »C a n a d i a n P a c i f i c«. Ta družba je potom svojih agentov posredovala posebno izseljevanje v Kanado v Severni Ameriki. Pri tem pa se ta družba ni posluževala dovoljenih in poštenih sredstev, ampak njeni agenti so sleparili ljudi kar na debelo. Ljudstvo je šlo tem ptičem v mrežo, prodajalo svoja domača posestva pod eetio in se zapisovalo tej zloglasni družbi. Kdor je bil enkrat zapisan, ta je bil izgubljen. Nazaj ni več mogel, ker ni imel kam, v Ameriki pa tudi ni dobil nikdo tega, kar mu je bilo obečano. Žalost, jeza, sramota, revščina, lakota, bolezen vse to je pritisnilo večkrat na uboge siromake, ki so daleč od ljube domovine ležali takorekoč na cesti. Sto in sto se jih je pritožilo proti agentom, proti družbi, a dosegel ui nikdo nič. Kdo se bo pa brigal za take revčke, ki imajo komaj par kron premoženja v svoji la- sti. Bridke ure je na ta način prestal marsikdo in ako je kdo srečno odnesel pete. bo svoj živ dan hvalil Boga, da ga je rešil tega pekla pri živem telesu. Seveda si je marsikdo v Ameriki ali drugod zaslužil že lepe novce, a kaj pomaga eden proti stotisočim! 7. moralnega in verskega stališča pa pomeni izseljevanje po večini edino pogubo za naše ljudstvo. Vse lepe poštene domače navade izginejo, izgine poezija domače pesmi in ljubezen do rodnih goric, ljudje postanejo navadni stroji brez duše, brez srca, brez smisla za lepo in dobro. Edini pohlep po demo ju se v seli v izseljeniška srca, denar pmtane edini cilj njih kočljivega življenja. — Imeli smo že priliko govoriti o tem, danes ponavljamo svojo takratno željo, naj hi naše ljudstvo ne hodilo brez nujne sile v tuji svet. ki nam ni prinesel na sploh še nič dobrega. Kdor le more, naj ostane doma, naj je raje trd kruh na zemlji svojih očetov, kot da bi šel lovit fh/nišljive piščance po ameriških strehah. Status quo na Balkanu ? Kakor gre glas po našem in tujem časopisju in kakor kažejo vsa znamenja za nas balkansko vprašanje sploh ne bo nikoli rešeno. Hude praske smo doživeli pri naši trgovini, hude udarce je dobila naša diplomacija, a vendar še vedno silimo v ogenj. Čudne nazore imajo ne- kateri gospodje, ki se bero kot kake bajke. Tako čitamo te dni v nekem sicer resnem listu prav čudno trditev, da jc bila naša balkanska politika prav izborna in da smo lahko prav zadovoljni s ko-uečnim vspehom, posebno kar se tiče gospodarske strani. Nam se zdi naravnost neverjetno kaj takega, a zdi se, da je to misel gotovih krogov, ki bi zdaj morda bili zadovoljni, da bi Avstrija proti Srbiji zopet nastopila enako kot zadnjič to je, da bi mi zopet plačali na milijone in milijone in bi se nam ves svet smejal. Kaj takega se pač ne sme več zgoditi, četudi to nekateri diploma-tični krogi že poskušajo, ker delajo razne proteste in utoke radi te nesrečne Albanije. Seveda, če kdo misli, da smo imeli dosedaj dobiček od te gonje, potem mu ni zameriti, da zopet sili v ta popir-nat ogenj, a pametno to absolutno ni. Posebno ena točka te zadeve daje misliti, da so namreč mažarski magnatje jako zadovoljni, da Avstrija protestira v Srbiji radi zasedenja albanskih mej. To mažarsko veselje ne pomeni prav gotovo nič dobTBga, kajti kedar se Mažar kake avstrijske zadeve veseli, potem je že zavožena in pogrešena. Mažarom ni prav nič mari za skupno avstrijsko idejo, ampak le za svojo ogrsko polovico. Oni prav radi vidijo, da se mi še +110 blamiramo, ker to je le voda na njih separatistični mlin. Zato ravno nam njih radost in veselje prav nič ne ugaja, ker oni se veselijo le naših nevspehov. Dalje bi bil omeniti način, kako je naš poslanik izročil Srbiji oni protest. Celo nemški listi povdarjajo, da je bila Zavržljivosl socialne demokracije. (Konec.) Zgled! V Manthieux na Francoskem je rudnik, ki je bil lastnina akcijske družbe. Sč stavkanjem so dosegli delavci take plače, da lastniki niso imeli skoro uič dobička. Sklenili so torej, da zapro rudnik in odpuste delavce. Delavci pa pošljejo poslance k gospodi: naj jim podari oni rudnik. Vlada je to podpirala iu I. 1891 so dobili d lavei ta rudnik kot lastnino. Neki dobrotniki so jim zložili za stroje. Delavci pa so volili iz hvaležnosti svoje voditelje za jamske oskrbnike. Ti os napravili pri odprtju rudnika veselo pojedino, ki je stala čez 500(1 frankov. Jamski oskrbniki so odpravili najprej vse delavce, ki niso bili socialni demokrati; med njimi so bili tudi taki, ki so 2 Olet delali v rudniku in zdaj so ostali na suhem se svojimi družinami. - Zdaj so bili socialni demokrati sami! — Ali kmalu so nastali prepiri. Nekateri delavci so očitali oskrbnikom: da nič ne razumejo, da le delavce izkoriščajo itd. Na to so odpovedali oskrbniki največjim nemirnežem delo ter jih vrgli skozi vrata. Zdaj pa je jelo vreti med vsemi delavci, in naposled so ustavili vsi delavci delo. Skle- nili so, da nobeden ne bo delal, dokler ne odložijo svoje službe o s k r b n i-k i, k i sojih pred 4 m e s e c i s a m i izvolili. Ali mislite gg. demokrati, da bodo v vaši državi manj podli ljudje? Ali vam ni znano, da je bestija v človeku, t. j. slabo nagnjenje? Ali je znan izrek Schillerjev: Zenske hijene? ali pa: Najhujši vseli strahov je človek, na krivi poti? d) ITidi izgine glavni nagib za delo, če delavec ne prejme vsega zaslužka svojega dela, ampak še le od skupnosti — po razmerju svoje potrebe: Delo je vendar breme (posebno pa še pri brezvercih, kot so prav gotovo demokrati, ki želijo bližnjega blago!) in le tipanje na plačilo in zaslužek — za sč in družino — pospešuje pridnost pri teh, ki ne delajo iz višjih nagibov. Vse fraze o »čutu za skupnost in požrtvovalnost o navdušenju za skupnost« so pri brezvercih pač le lepe besede in pretveze. e) Tudi je izključeno spopolnjenje se be v delu in gospodarski napredek. Cernu naj bi neki skrbel delavec, da bi napravil delo boljše, kot ga zahtevajo od njega, ker nema osebno nič od tega. In pri socialističnem redu, ki ne pozna vere, bi delali le p r is i I j e n o ali hi ta sila ne bila hujša in bolj t e ž e-č a, kot tožijo delavci, da je zdaj? In brez posebne krivice bi se dalo primerjati socialno demokraško družbo — velikem »pržouu« - ječi. Ali se vam ne vidi tako, g. Callini? Samostojnih rokodelcev, samostojnih obrtnikov, samostojnih kmetov, bi potem ne bilo več. f) Rod tako vlado bi gotovo tudi zelo trpela u m e t n o s t i n v e d a. Če hoče kdo v tej reči kaj doseči, mora se posvetit i temu že od mladosti, tudi mora imeti dovolj časa za to. Pa tudi bi vzbujali umetniki in učenjaki mnogih ne-vošljivost, češ. da imajo mirnejše in bolj zložno življenje; in bi bile tožbe, da ne delajo produktivnega dela in da torej niso vsi enaki ž njimi. Kaka enakost pa bo to? Sc marsikaj bi se dalo omeniti o tem, kako hočejo — neumno in zlobno demokrati zboljšati svet: ali naj zadostuje. Nekaj že dokazuje to: kako nesprejemljivi so in neozdravljiva načela in smotri social, demokratov! — Če tudi ni zdaj vse prav dobro, je pa že še zmerom boljše, nego ta social, bodoča država. Poleg tega je človeštvo vedno živelo pod dozdajnim zistemom z za-lebno lastnino in prostovoljnim poklicem social, demokracija pa se še ni izkazala nikjer v dejanju (razen malih poskusov. glej zgorej) in bi tudi ne mogla obstajati, nego bi kumerno propadla. — Demokrati — bogotajci — naj poskusijo enkrat in napravijo n. pr. delavska zavetišča, potem bodo sloveli kot vrli možje! Mi pa, kristjani, vemo, da je upati zboljšanja gospodarskih razmer le na podlagi krščanskega naziranja o svetu. Naj bi se držali vsi in vselej kršč. nauka o pravi od Boga določeni prostosti, enakosti in bratstvu med ljudmi; naj se da Cerkvi popolno prostost v delovanju, in tudi svetne razmere bodo — po možnosti — dobre. Po možnosti — pravim — kajti nikdar in nikoli ne bo zemlja raj, vedno bo bridkost in trpljenje, in vojska in boj, kar je pač nasledek Adamovega greha. Ne dajte se torej begati, dragi, s piščalkami social, demokratov, če tudi so tudi pri nas nekoji, ki obljubu-jejo sicer cele gore sreče in blaženosti, ali dosegli vam ne bodo nič. Tisto malo dobrega, kar ima v sebi program social, demokratov — to ima tudi kršč. ljudska stranka. Pokažite, da ste kristjani, pred vsem, da vestno in zvesto izpol-nujete svoje stanovske dolžnosti — Bogu v čast, kršč. imenu v kras sebi samim v blagor za časnost in večnost. Naj za pravičnost bi Boga Trpeli, ne za mik sveta, 7x davno bi ljudje nazaj Dobili bili lepi raj! oblika tc Uemarše preostra, prerobust-na. Čemu nastopimo takoj z velikimi topi, da nam potem sploh nič ne ostane. Takoj prvi hip izrabimo vsa diploma-tična sredstva, potem ne ostane drugega kot da mobiliziramo in napovemo vojsko: v dveh skokih ultima ratio. To pač gre nekoliko prehitro, tega ne dela nobena druga država in zato tudi dosežejo vspehe, mi pa navadno nič. V poštev pride sedaj tudi važna točka o naših zaveznikih. V prvi vrsti pride tu v poštev Italija, Nemčija je bolj za ozadje. Ako človek čita naše dunajske liste, potem dobi vtis, kot da je pravzaprav Italija nastopila proti Srbiji, mi da le pomagamo. Povsod čitamo namreč', da je Italija vedno nam zvesto ob strani, da tudi ona energično zahteva, da Srbija zapusti tistih par albanskih skal. Kar se tiče Rusije, Anglije in Francije zatrjuje nemško dunajsko časopisje, da sicer te države niso nastopile aktivno proti Srbiji, a na njih solidarnost sc lahko vedno zanašamo. Poglejmo pa sedaj, kako pišejo te dni laški listi v Italiji. »Tribuna« v Rimu in »Corriere della sera« v Milanu, ki sta najmerodajnejša lista pripovedujeta, da je Avstrija vložila v Srbiji prav energičen, oster protest, laška vlada pa je le prijateljsko svetovala srbski vladi. Tu se vidi velikansko zev med nastopanjem naše italijanske vlade, tu ni govora o enakih korakih. Razun tega se ruska, angleška in francoska vlada ne brigajo za to novo afero niti od daleč. Ako bi hoteli govoriti o n rednosti teli albanskih pečin, za katere se gre, bi se morali ponavljati. O ničnosti albanskih tal smo že obširno govorili. Nekaj drugega pa je, kar naj še omenimo. Čudno sc nam zdi. da bi se morali mi prav za vsako albansko figo pričkati z državami, ki bi bile lahko naše zaveznice. Kakor je videti, smo si mi naložili to breme na hrbet za večne čase in na bajkami bo za nas vedno status quo. Prej smo protežirali Turka, sedaj pa Albance. prej smo se žrtvovali za turške, sedaj za albanske hajduke. To naše samaritanstvo postaja že nadležno za prave državljane, kajti tja doli ne gredo le simpatije, ampak tudi svitle krone. Skupna misel v tej zadevi bi bila od naše strani, da je edino pametno da Albanijo prepustimo svoj usodi. Če se vtegne ubraniti naj se ubrani, če pa si jo napadalci razdelijo, bo to za nas še vedno ceneje kot to nesmiselno pokroviteljstvo na škodo cele države. Novi vek. Romantičen Igrokaz v petih dejanjih. Spisal *** (Dalje.) Župan Droč: Premilostljivi škof! Bodi mi dovoljeno, da spregovorim par besed na tem izvoljenem mestu. Obljubljam v imenu vseh tu zbranih vernikov, da hočem vsikdar zvesto čuvati ta presveti zaklad, po katerem nam je došlo že do zdaj obilo dobrega. Nevera, ki se je bila že jela širiti, se je, hvala Bogu, razpršila in kmetsko vprašanje, radi katerega je bilo mnogo zmešnjav, se je z novim Najvišjim dekretom uredilo. Za vse to se imamo zahvaliti pre-blaženi Devici Mariji, nedolžnemu dekletu Uršuli Ferligoj in pa našim cerkvenim višjim pastirjem, ki so nas podpirali. Kličem jim: Slava (Vsi zakliče!); Slava!) Za vzdrževanje te cerkve daruje danes solkanska občina majhen dar. (Nese dar na oltar in poljubi škofu roko. Od leve strani stopijo naprej dekleta, v belo oblačilo oblečena.) Marica Krivičeva: (držeč šopek rož v roki.) Premilostljivi nadpa-stir! Solkanska in grgarska dekleta obljubljamo. da bomo skrbele za delo preblage Uršule. Blagovolite sprejeti maj hen dar, ki smo ga nabrale za vzdrževanje te cerkve v znak naše ljubezni d<> Marije, prečiste Device in našega spo- štovanja do preblage Uršule. (Dene dar na altar in poljubi roko škofu.) Franc St ib ilj (ki se pririje iz množice, nesoč dve sveči v roki, z velikim glasom): Dolžnost me veže, da se javno zahvalim prečisti Devici Mariji za pridobljeno zdravje. Bil sem že na robu greha. Danes sem prišel se svojo soprogo, da se javno zahvalim. V znak svoje hvaležnosti darujem skromen dar (Dene sveči na altar in poljubi škofu roko.) Stefan ti o m i š č e k. (Pripelje hčerko za roko. V drugi roki drži ber-glje, po katerih je hčerka hodila. Za njim pridejo še drugi možje.) Dr. F g i d i j F a 1 c e 11 a: Kaj pa je to? Stefan Goinišček: Ta je moja hčerka Anica, ki je bila hroma, a je ozdravela na Skalniei, kamor smo jo bili prinesli. Po teh le bergljah je hodila. Dr. F g i d i j F a 1 c e 11 a: Povej mi deklica, ali si bila res bolna in hroma? Anica O o m i š č e k: Res je, da sem bila bolna in hroma. Dr. F g i d i j F a 1 c e 11 a: Kdo te je ozdravil? Anica G o m i š č e k: Uršula me je priporočila Mariji. Dr. Fgidij Falcetta: Ta dogodek je vreden, da se zapiše v knjigo za spomin poznejšim časom. Te berglji-ce naj se obesijo v cerkev na zid. (Vzame bergljice in jih izroči ključarju Gregorju Bašinu.) Stefan G o m i š č e k (kažoč na druge može): Tu so moji tovariši. (S povzdignjenim glasom:) Prosimo javilo pred vso solkansko občino odpuščenja za vse pohujšanje, katero smo dajali kot pristaši Lutrovih novotarij. (Dalje prih.) Politični pregled. Državni zbor. V torek je pričelo jesensko zaseda* nje državnega zbora. Poslanska zbornica se je pečala s podrobno razpravo o finančnih predlogah. Ko je v specialni debati o davkih na avtomobile govorilo več govornikov, so. pričeli Rusini z obstrukcijo, ker se je odklonil njih predlog, naj se odloži finančna razprava dokler ne bo rešena volilna reforma za Galicijo. Seja je trajala do 7. ure zvečer. Včeraj je predložil vodja finančnega ministerstva baron Engel proračun za I. 1914, ki izkazuje 7(1.000 K prebitka, a to samo na popirju. Predlagatelj je naznanil, da je edina pot za saniranje državnega gospodarstva ta, da se varčuje in da se uvedejo nove davščine. Rusini so tudi včeraj obstruirali, a ko-nečno je prišlo do kompromisa, nakar se je seja zaključila. Glasovanje o davku na avtomobile se vrši danes. »Canadian Pacific« v državnem zboru. V proračunskem pododseku je poročal posl. Ellenbogen o umazani aferi družbe »Canadian Pacific«, ki spravlja na dan škandalozna razkritja. V to zadevo so po poročilu poročevalca zapleteni visoki uradniki trgovskega tni-nisterstva. O tem poročamo obširneje na drugem mestu lista. Sprememba kabineta? Poljski parlamentarni krogi so dobili baje zaupne informacije, da odstopi v kratkem, t. j. že prihodnji teden ali v 14 dneh Stiirgkhov kabinet. Razpust državnega zbora? »Morgen« je 20. t. m. objavil govorice, da je stališče vlade radi zadnjih spravnih konferenc tako omajano, da se že s sestavo bodoče vlade pečajo. Sodijo, da sledi Stiirgkhu prehodno mini-sterstvo. ki je bo Bienerth vodil. Bie-nerthovi vladi bo sledila vlada z zagotovljeno večino.lzključeno pa ui, da se še prej državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve, na kar osobito kršč. soualci pritiskajo. Dalmatinski državni poslanec dr. Tre-šič-Pavišič odlikovan. Dr. Tresič-Pavišič je bil v Belgradu odlikovan z redom sv. Save III. vrste. Ogrski državni zbor sklican. Ogrska poslanska zbornica je sklicana za 25. t. m. Proslava stoletnice bitke pri Lipskem. V navzočnosti nemškega cesarja, avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ruskega velikega kneza Cirila. saškega kralja, nemških zveznih knezov in vojaških deputacij se je z velikimi slavnostmi odkril spomenik narodov v lOOlctni spomin bitke pri Lipskem. Francozi in Sv. Stolica. Pred kratkim so nekateri listi poročali. da so se vršili med kardinalom Vanutellijem in fancoskim ministrom zunanjih zadev Pichonom razni politični in diplomatični pogovori. Sedaj se pa te vesti od francoske strani omenjajo kot popolnoma brez vsake podlage. Oba omenjena diplomata se niti osebno ne poznata. Ultimatum Avstrije Srbiji. Avstro-Ogrska je v soboto vnovič zahtevala od Srbije, naj umakne svoje čete iz albanskega teritorija in 'je takrat napovedala Ndnevni rok za izvršitev te zahteve. Čim Srbija ne ugodi zahtevi, grozi Avstrija, da poseže resno in odločno vmes. Ta korak Avstrije je zopet vzbudil bojevitost Nemcev, kajti dunajski listi, ki so se bili glede razmerja med Avstrijo in Srbijo že nekoliko pomirili, so zopet pričeli svojo staro protisrbsko pesem. — A njih veselje se je kmalu skalilo, kajti Srbija je koj ugodila avstrijski zahtevi. »Montagsrevue« trdi, da se Srbi v Albaniji bližajo Jadranskemu morju ter zahteva pospešenje akcije monarhije. Jugoslovanska korespondenca poroča iz Belgrada, da se je v soboto Pasic, takoj ko je dobil zadnjo noto Avstro-Ogrske podal v komik, kjer je kralju Petru poročal o položaju. Pri konferenci, ki je trajala eno uro, je bil navzoč tudi prestolonaslednik Aleksander. Takoj nato je imel vojni minister daljšo konferenco s prestolonaslednikom Aleksandrom. -V nedeljo pa so se zbrali srbski ministri, da se posvetujejo o odgovoru na avstrijsko noto, ker odgovor mora biti hiter, kajti Avstro-Ogrska zahteva, naj Srbija do sobote zapusti zasedene stra-tegične točke v Albaniji. Povelje za to bi moralo v Belgradu torej iziti najpozneje v sredo. Konečno se je sklenilo koj ugoditi zahtevi Avstrije. Včeraj je generalni tajnik v srbskem zunanjem minister-stvu Stefanovič obvestil zastopnika avstrijskega poslaništva v Belgradu pl. Storcka, da bo Srbija umaknila svoje čete z albanskega teritorija ter da je že izšel tozadevni ukaz. Ta nagli odgovor Srbije je na Dunaju izzval presenečenje. Domnevajo, da je ta nagel sklep Srbije diplomatična protipoteza proti ultimatumu ter da tiči y.u tem kaj drugega. — Avstrija pa si je nakopala s tem ultimatumom nove nevšečnosti. V Parizu je avstrijski poslanik dobil hladen odgovor, ko je kabinetu naznanil korak svoje države. Francoski zunanji minister je odgovoril, da vzame Francija ta korak na znanje, vendar pa si pridržuje pravico, da natančneje preštudira vzroke, ki so Avstrijo dovedli do tega nepričakovanega in samostojnega koraka. Francoska vlada hoče pa tudi vedeti, ali prevzame Avstrija tudi po odhodu srbskih čet iz albanskega ozemlja vse garancije za mir in red ob srbsko-albanski meji. Francosko časopisje hudo napada Avstrijo, ki je s svojo lahkomiselnostjo zopet spravila v nevarnost evropski mir. Da je Srbija koj sklenila odpoklicati svoje čete z albanskega ozemlja, daie domnevati, da jo je do tega pripravila tripleententa, ki je Srbiji obljubila gotove koncesije. I )omneva se, da se bo treple-ententa potegovala za to ,da se izvrši mednarodna okupacija cele Albanije. Velesile hočejo vzeti torej ureditev albanskih razmer iz izključnih rok Avstrije in Italije, kar pomeni za Avstrijo nov nevspeh na diplomatičnem polju. — Poleg tega pa je evidentno, da se je zbližanje med Avstrijo in Srbijo zopet za mnogo ohladilo, s čimur so zopet za mnogo oškudovani interesi naših poljedelcev, trgovcev in industrijalcev. Ali sc ne bodo še izpametovali na Dunaju!? Fssad paša se pripravlja. Esad paša zbira svojo vojsko po celi pokrajini. Narodu deli municijo in orožje. To je naperjeno proti sovražnemu Ismail Kemal begu. Od valonske vlade zahteva odstop, sicer se Essad paša proglasi za pravega poglavarja Albanije. Essad paša grozi, da napade Valono ; prekinil je tudi brzojavne zveze z Lješom, Dračem in Kavalo. Potniki, ki prihajajo iz albanskih krajev javljajo, da je ves narod navdušen za Essad pašo in pripravljen na boj proti Valoni. Nesoglasje med Srbijo in Grško. Iz Belgrada poročajo, da se je delo srbske in grške mejne komisije v okrožju Ortakoj zaradi nesoglasij prekinilo. Srbija zahteva Ortakoj z okolico 3 km, čemur pa Grki nočejo pritrditi. O nastalih diferencah bodo odločili v Londonu. Sveta gora Atos grška. Dne 18. t. m. so zastopniki vseh samostanov na gori Atos podpisali listino, glasom katere pripade sveta gora Atos Grški. Sufražetke razgrajajo v londonskih cerkvah. Sufražetke so uprizorile za žensko volivno pravico demonstracijev londonskih cerkvah. V cerkvi sv. Pavla je nastal pravcati pretep. Naposled so divje ženske s silo izgnali iz cerkve. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e«: Gg. Josip Pečenko, kavarnar 1 K. Alojzij Čevatek Peč 1 K; Alojzij Knez, St. Ferjan 50 vin.; Andrej Frandolič, mesar 1 K: dr. Janko Bratina 1 K; gospa Toffoli, trgovka 50 vin.; N. N. 1 K. Sklad M o h o r j a n o v v K a m-n j a h 12 K. Sklad »Slov. sirotišča«; P. n. gg. v Prvačini: K. Zorn 1 K, Ivana Furlani 00 v, I. Zorn 40 v, č. g. Primožič 3 K. I. Bovcon 20 v, A. Ber-nic 1 K, A. Krpan 1 K, A. Gregorič 1 K, I. Vodopivec 20 v, A. Saver 40 v. F-Zorn 1 K, F. Gregorič 1 K. Lucija Sulič 30 v, I. Zorn 20 v, I. Koch 1 K, l ina Koch I K, A. Zorn I K, I. Zorn 1 K, I. Zorn 1 K, I. Mozetič 50 v, I. Stanič 1 K. A. Pahor 1 K, 1. Černič 80 v, I. Nardm I K, M. Stanič 1 K, Mar Martelanc 1 K, Mih. Gregorič 40 v, Ana Devetak 1 K, Leop. Gregorič 40 v, I. Gregorič 50 v, K. Jarc 50 v, A. Gregorič 40 v, K Mar-vin 20 v, L Gregorič 20 v, Frančiška Škerle 40 v, I. Hrovatin 40 v, A. Hrovatin 40 v, A. Gregorič 30 v, Al. Gregorič 30 v. Andr. Gregorič 60 v, Fr. Gregorič 40 v, E. Furlani 50 v, L. Žbogar 30 v, A. Zorn 20 v, Karlina Krpan 30 v, Antonija Saksida 50 v, I. Gregorič 60 v, I. Zorn 30 v. Fr. Saksida 40 v. (Dalje prih.) V Št. Tomažu se je nabralo 44 K 56 vin. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.! Priloga »Primorskega lista" št. 43 z dne 23. oktobra 1913. Domače in razne vesli. Imenovanja. Namestnik je imenoval rac. ofieijala Cesarja vit. W o I f a ad personam za rac. rcvidenta, in za ad-junkte ad personam pri pomožnih uradih namestništvenega pisarniškega ofieijala Antona C c šč u t v Gorici ter policijska ofieijala Adolfa H e r m a n n v Trstu in Valentina Vanzo v Puli. Blagoslovljenje temeljnega kamna Dijaškemu domu v Pazinu. V nedeljo se je vršilo v Pazinu ob krasnem vremenu blagoslovljenje temeljnega kamna Dijaškemu domu. Prisostvovalo je tej pomembni slavnosti na tisoče ljudstva iz bližnje in daljne okolice. Prišla sta v Pazin tudi škofa tržaški dr. Karlin in krški dr. Mahnič. Videli smo tudi več kanonikov s Krka in iz Poreča in tudi mnogo druge duhovščine iz okolice. — Procesija k stavbišču Dijaškega doma se je pomikala iz proštne cerkve. Na čelu so stopale gojenke učiteljišča, za njimi mestna godba, nato dijaki-pevci, potem duhovščina, za njo pa nešteta množica ljudstva. Sv. mašo na prostem je daroval tržaški škof dr. Karlin, ki je temeljni kamen tudi blagoslovil. Krški škof dr. Mahnič je imel krasen slavlju primeren govor. Opoludne, t. j. po končani slavnosti je bil v frančiškanskem samostanu banket, katerega sta se udeležila škofa dr. Mahnič in dr. Karlin, načelnik odbora za gradnjo dr. Trinajstič, voditelj okr. glavarstva namestništveni svetnik Šorli, načelnik pazinske občine dr. Kudelič, pazinski prošt Kalac, arhitekt p. Werner, ki je priredil načrt Dijaškega doma ter mnogo drugih odličnih oseb, Vsa slavnost se je vršila v najlepšem redu in ves dan je potekel popolnoma mirno. Pazinski Italijani so sicer s težkim srcem opazovali to slavnost, a bili so popolnoma mirni, vedoč, da jim v Pazinu v kratkem popolnoma odklenka. Ta slavnost je za celo Istro jako pomembna. — Stroški za zgradbo so pro-računjeni na 500.000 K. Nadvojvoda Karel Franc Jožef o-bolel. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je na potu iz Miramara na Dunaj k lipskim slavnostim v bližini Ljubljane nenadoma obolel na želodcu ter je moral prekinili potovanje in se vriti v Miramar. Njegovo stanje se je že izboljšalo. Nadvojvoda se vsled bolezni ni mogel udeležiti slavnosti na Dunaju. Baje je jedel slabe ribe. Nadškof Stadler — kardinal. Zagrebški listi poročajo, da postane sarajevski nadškof Stadler v kratkem kardinal. Splošne konference avstrijskih škofov. Splošne konference avstrijskih škofov se se pričele v torek, dne 21. t. m. Poročil se je 20. oktobra državni poslanec dr. Ivan Benkovičz gdčno. Ado Mahorčičz Dunaja. Vedno hujša razkritja o delovanju »Canadian Pacific«. V aferi družbe »Ca-nadian Pacific« prihajajo na dan vedno nova razkritja. Danes je dognano in dokazano, da je imela družba v svoji službi dva ministerijalna uradnika in sicer . nekega dvornega svetnika in nekega nadkomisarja v trgovskem ministerstvu. V službi družbe sta bila tudi dva gališka okrajna glavarja. Ti štirje podkupljenci so morali pogostokrat intervenirati v korist družbe, zlasti pa v slučajih, če je policija ustavila kak sumljiv izseljeniški transport. Svojo nalogo so izvrševali tem lažje, ker sta bila oba ministerijalna uradnika načelnika izseljeniškega oddelka v trgovinskem ministerstvu. Kompromitiranih je tudi več poslancev, predvsem Onclul in Petricky, dočim o imenih ostalih prizadetih poslancev policija še noče ničesar povedati. Poleg galiških državnih poslancev je kompromitiranih tudi večje število politikov iz drugih dežel. V družbini službi je bilo dalje več uglednih ogrskih politikov, ki so sc obvezali, da izposlujejo družbi koncesijo za prevoz izseljencev tudi na Ogrskem, kar pa se jim dosedaj še ni posrečilo. Aretacije v Oaliciji se nadaljujejo. Dosedaj je bilo aretiranih že nad 100 oseb, med njimi polovica policijskih in žandarmerijskih organov. Olajšanja pri ustanovitvi poštnih uradov. Trgovinsko ministerstvo je izdalo odlok, s katerim se olajšuje ustanovitev poštnih uradov v hotelih, tovarnah in sploh v velikih podjetjih, kjer hi se ne posluževala splošna javnost teh uradov. Stroške za ustanovitev teh poštnih uradov bi uigrali plačati interesen tje. Povzdiga rlbarstva morskih gob v Dalmaciji. V Crappano pri Šibeniku se je ustanovila s pomočjo trgovinskega ministerstva zadruga za ribarenje morskih gob, ki ima namen pridobiti dalmatinskim morskim gobam na trgu veljavo, kakor jim gre po izborni kakovosti, vsled katere se lahko kosajo z najboljšim sličnim blagom iz Grške. Naše trgovce in odjemalce takega blaga pa opozarjamo na to zadrugo, za katero sc lahko direktno obrača ali pa tudi potom eksportnega pospeševalnega urada c. kr. trgovinskega ministerstva Dpt. 20, Dunaj, I., Postgasse št. 8. Razredna loterija. Srečke za prvi razred avstrijske razredne loterije so vse razprodane. Vidi se, da je država računila dobro in da bo imela pri tem lepe dohodke. Za drugi razred je že naprej priglašenih 15.000 odjemnikov, kar kaže, da se bo razredna loterija prav hitro vdomačila. Kunschak pomiloščen. Cesar je pomilostil morilca poslanca Schuhmeierja Kunschaka, ki je bil obsojen na smrt. Njegova kazen se spremeni' v 20 letno ječo. Stotnik generalnega štaba — plačilni natakar. V Przemyslu je častnikom ondotne garnizije bil posebno priljubljen plačilni natakar, ki je prišel pred meseci v mesto in si je s svojimi finimi manirami znaj pridobiti zaupanje častnikov. Nedavno je plačilni natakar izposloval, da. je k časniškemu o-mizju prišel za- natakarja služit tudi njegov nečak. Te dni pa so oba natakarja aretirali. Plačilni natakar je bil — stotnik ruskega generalnega štaba, njegov nečak pa poročnik ruskega generalnega štaba! Dva litra žganja je spil neki laški oštir Zotta v Feltre v bellunskem okraju. Prvo se je pošteno navlekel vina in nato spil še omenjeno »merico« žganja, ki ga je seveda »fentalo« do smrti. Poklicani zdravnik mu ni več mogel rešiti življenja. Ubegli levi. V Lipskem je trčil tramvaj v en voz cirkusa Barnuin. Iz cirku-sovega voza je pri tem ubeglo pet levov, ki so v svoji prostosti napravili več grozot. 60 policistov se je spravilo na lov na zverino in po 150 oddanih strelih so jih vseh pet ubili. Levi so napravili za 100.000 markov škode. Strašen prizor. Leopard skoči na umetnico in jo razmesari. Iz Turina se 20. t. ni. poroča: Ob fotografiranju za kinematograf je stopila v kletko z leopardom neka umetnica; leopard je pa skočil na umetnico in jo razmesaril. --Šele po daljšem boju je krotilec ukro til leoparda. Zeppelinov zrakoplov pač nima sreče. Po Zeppelinpvem sistemu zgrajen nemški mornariški zrakoplov L. II. Je nad Johannisthalom v višini 500 m eksplodiral. Vsa posadka, obstoječa iz 26 mož je bila takoj mrtva. Trupla so strašno razmesarjena. Eksplodirala je najbrže bencinska zaloga. Koliko porabijo Amerikanci na svojih potovanjih po Evropi? Z raztočirn nezadovoljstvom se bavi ameriška javnost z vsotami, ki jih vsako leto puste v Evropi. Kolonel Robert M. Tompson n Ne\v Yorka, ki je podrobno proučil na-rodno-gospodarsko stran tega vpraša- nja, je na podlagi svojih opazovanj dog gnal, da puste Amerikanci leto za letom okroglo 1600 milijonov kron v Evropi Ti redni izdatki za zabavo izven deleže pomenjajo nepotrebno in v trajnosti škodljivo zmanjšanje narodnega premoženja. Kako ljubijo v Nemčiji Avstrijce. Ce pride Avstrijec delat v Nemčijo, mora plačati, ker ni nemški državljan, po 5 mark za legitimacijo. Potcin pa mora plačati še vsakega četrt leta davek, ki je odmerjen po zaslužku. Italijani pa plačujejo v Nemčiji za legitimacijo le po 2 marki 50 pfeingov. Ce pridejo Italijani delat v Avstrijo, pa ne plačajo nobenega davka. A vedno odnašajo iz iste Avstrije, katero doma vedno kolnejo, laški zidarji milijone. Kolera. Ogerskem notranjemu ministerstvu je bil te dni naznanjenih 22 novih slučajev kolere na deželi. — V Brčkem okraju v Bosni imajo dva v Bosanskem Brodu en nov slučaj te kuge. Velikanska trta angleškega kralja. Angleški kralj ima v svojem malem vinogradu, kjer tudi sam kako malenkost usadi in obreže, poleg navadnih trt tudi prav znamenito, zgodovinsko trto, ki je bila vsajena leta 1678 in še danes rodi izborno grozdje za kraljevo mizo. Ako je dobra letina, da ta velikanska trta, ki se rasteguje 43 metrov na okoli, do 2500 grozdov. Vsako leto pride o-gromno tujcev, da si ogledajo to botanično redkost, ki ji ni. para na celem svetu. — Najmanjša republika na svetu, je državica »San Marino« v Italiji. Cela deželica je dolga komaj 6 km na daljavo t. .j dobro uro hoda. Ta državica je sedaj sklenila povečati svojo armado od deset mož na trideset. Artilerija je obsegala do sedaj en sam top a letos so kupili še tri, tako da imajo sedaj štiri topove in trideset mož stalne vojske. Toda glej spaka, topov sedaj ne morejo rabiti, ker nesejo topovi 14 km daleč, dežela pa je dolga le šest ! Sedaj so politiki v veliki zadregi, kaj se ima zgoditi s temi štirimi topovi ! Listnica uprave. G. Kodelja Miha Grad: Naročnino ste plačali dne 6./9. 1913 v znesku 3 K 75 vin. Torej je plačano do konec 1.1. Hvala! Mesine novice. Iz Gorice. Bilo je zadnjo nedeljo 19. t. m. predpoldan je neko ničvredno žen-šče v spremstvu dveh vojakov dragoncev šlo po m i r n s k i c e's t i mimo vojašnic, ki so tamkaj in se tako grdo obnašalo, da se nam gabi opisovati. Ljudje, ki so ta sprevod, srečavali so se zgražali. In kam je nazadnje to nesrečno žen-šče izginilo, potem ko se je ločilo od svoje gotovo ne preveč poštene tovaršije? V ničvredno zloglasno hišo! Torej tako! ni zadosti, da se čez noč vršijo orgije tam okoli, še čez dan mora pošten človek s strahom in nevoljo iti mimo. Mi okoličani, ki moramo biti v bližini te gnojnice človeške nenravnosti, tega ne bodemo dalje trpeli. Vprašamo torej prizadete oblasti, ali so voljne preprečiti pohujšanje naše mladine — vsaj po dnevu? Prašatno dalje politično oblast, bo nam li poslala tja posebnega stražnika, ki bo v prihodnje tako pohujšanje vsaj čez dan zabranjeval? Z ozirom na poštene ljudi, ki morajo neštetokrat tam mimo, lahko zahtevamo, da se policijska služba tam okoli tudi nrimerno uredi. Novo društvo. V nedeljo dne 26. t. m. se bo vršil pri »Jelenu« ob 10l/.» predp. ustanovni občni zbor društva: »Podporni zalog — Simon Gregorčič za uboge učence c. kr. slovenske drž. gimnazije v Gorici« in sicer s sledečim dnevnim redom: 1.) Citanje pravil. 2.) Volitev odbora. 3.) Slučajnosti. Vabljeni so vsi inladinoljubi. Praznik sv. Uršule 'n tovaršic so slavile v torek z veliko cerkveno slavnostjo redovnice tukajšnjega uršulinske- ga samostana. Ob 10. predp. je bila slavnostna sv. maša, ob 5.30 popoldne pa litanije z blagoslovom. Maturo v jesenskem terminu je napravil na tukajšni c. kr. gimnaziji Josip Fakin iz Repentabra na Krasu. Ob enem je napravilo ta izpit tudi 5 kandidatov laške narodnosti Porotno sodišče. V torek iu v sredo se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska obravnava proti 33letrieiuu Antonu Marchiol iz Tržiča in proti 39letnemu Ivanu Bcrtoz iz Cervi-njana, ki sta bila obtožena, da sta skušala ulomiti v červinjansko davkarijo. Marchiol je bil oproščen, Bertoz pa obsojen na pet let ječe. Bertoza oddajo v prisilno delavnico. To je edina obravnava, ki se je vršila tekom tega porotnega zasedanja. Stariše opozarjamo, da se zopet mudi v Gorici nekov »prorok, ki predava strmečim ljudem o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Posebno naj se mladini zabrani, da bi poslušala te be-dastoče, ki so večje kot babilonska zmešnjava. Lani je bilo par dečkov zašlo za tem tujini pridigarjem, seveda sebi in starišem na škodo. Zato pa naj stariši in šola pazijo, da mladina ne bo norela za tem človekom, ki dela neko čudno, nekatoliško propagando. Na ulici umrl. V torek je začel vpo-kojeni nadsprevodnik južne železnice Avgust Perath na Fran Josipovem teka-lišču tako močno bljuvati kri, da mu je vzelo sapo in se je zadušil. Vpokojen je bil še-le minolo nedeljo. Zena mu je umrla pred 3 meseci. Gad je pičil ob Soči 151etnega u-čenca tukajšnje realke Ignacija Drosg. Njegov sošolec Neumeister mu je izsesal rano ter ga nesel v lekarno na Korzu, odkoder so ga prenesli v bolnišnico n-smiljenih bratov. Drosg je izven nevarnosti. Mesnice v Gorici so od 1. novembra dalje zaprte ob nedeljah. Ob dnevnikih pa se zapirajo ob 6. uri zvečer. Pri usmiljenih bratih se zdravijo: Jurij Tromba iz Pevme, mesar pri g. Fogar ranjen na desni roki vsled eksplozije plina; Andrej Koršič, črevljar iz Rupe, ki se je ranil pri padcu s kolesa in neki Albert Selič iz Gorice, ki je v neki gostilni v Via Orzoni dobil eno po glavi. Poškodbe pri nobenem niso posebno nevarne. Cele vrste romarjev smo videli tc dni po goriških ulicah. Iz .raznih krajev prihaja v tem času posebno mnogo ljudi na sv. Goro, da se zahvalijo Stvarniku za dobro letino. Vreme je za romanje naravnost ugodno, prijetno solnčece sije na jasnem nebu. m Služba lekarn. Od 26. t. m. do 2. novembra bodete odprti ob praznikih tudi popoludne ter bodete imeli ponočno službo lekarni: Liber i-T r o m b a. Iz goriške okolice. g Jubilej. Prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. bo praznoval veleč. gosp. Ivan Filipi č, častni kanonik in dekan v Lečniku 25-letnico dušnega pastirstva v Ločniku. — Četrt stoletja je torej velč. g. Ivan Filipič v Ločniku, že četrt stoletja je Ločnižanom duhovni oče in voditelj. Veleč; gosp. Ivan Filipič, dasi pn rodu in mišljenju Slovenec si je znal pridobiti tudi srca furlanskih Ločniža-nov, med katerimi uživa splošno zaupanje. Še posebno zaupanje in spoštovanje j)a uživa veleč. g. jubilant med dekanijsko duhovščino in pa meu slovenskim ljudstvom, ki spada pod ločni-šKi dekanat. Mnogim čestitam, katere bo veleč. gosp. jubilant prejel, naj se pridruži še naša in mu tem povodom kličemo: Bog ga živi še mnogo let zdravega in cvrstnega na dosedanjem mestu! K Odborova seja »Kolonske Zvezen. Odbornikom »Kolonske Zveze« se na-znanja, da se bo vršila prihodnja odborova seja dne 2. novembra t. I. v Vipo!-žali kmalu po blagoslovu. g Števerjan. 22. okt. 1913. Danes se je raznesel po vasi glas, da e. k. orož-ništvo preiskuje po vasi, v koliko so grešili proti postavi nekateri Občinarji, ki so nastopili proti redarju. C. k. orož-ništvo je namreč nekdo nalagal, da je tukajšnji nadučitelj g. Likar obdržaval v nedeljo v svojem stanovanju sliod proti redarju. Vršeč svojo dolžnost, je uvedlo e. kr. orožništvo takoj preiskavo, ki pa je pokazala, da vodijo Občinarji vso akcijo proti redarju zelo jiametno, smoterno in strogo v okvirju postave. Ko je g. nadučitelj zvedel, da zadevo preiskuje e. kr. stražinojster g. Tihi, ga je sam pbiskal ter mu rekel, da mu želi iti na roko in če želi, mu prebere tudi okrožnieo, ki eirkulira po občini radi '1 rpina. Gospod orožnik je bil s tem zadovoljen in natanko poslušal vsebino vse pritožbe. Na vprašanje ali misli, da se proti redarju ne sme nihče pritožiti, če je dovoljeno celo ministre kritizirati in tožiti najvišje uradnike, je gospod o-rožnik izjavil, da je to vsakomur dovoljeno. Nobenemu se ne sme zgoditi najmanjša krivica in niti las skriviti na glavi, če podpiše ali podkriža pritožbo. Za to so tu zakoni, ki čuvajo Občinarje in ti zakoni so močnejši in veljavnejši kakor oseba našega redarja. Štever-jancem povemo, da se jim ni treba nič bati, podpisati okrožnieo, četudi bi jih kdo še tako strašil, (iospodu nadučitelju smo hvaležni, da je tako možato nasto-liil za nas Steverjanee. Mi vemo, koliko solz se je potočilo v občini radi redarja, zato stojimo vsi kot en mož za onimi, ki hočejo streti njegovo nadvlado. Odločen nastop g. nadučitelja bo menda potolažil tudi bolj boječe Občinarje in jih pripravil do tega, da podpišejo okrožnieo, sedaj ko so gotovi, da se jim radi tega ni treba nič bati. Požari. Dne 14. t. m. je gorelo v Biljah pri Maregi poleg cerkve. Ogenj je napravil precejšnjo škodo. Ta dan je pogorel blizu Bilj tudi hlev, v katerem ste bili dve kravi. — Dan pozneje, t. j. v sredo, je pa gorelo v Dolenji Vrtojbi. Tam je pa zgorel hlev in del hiše Jožefa Soban. Ogenj je nastal, ko je hotela So-banova žena kuhati krmo za prešiče v kotlu na dvorišču. Od tam je švignil plamen na kup stelje, ki je ležal pod streho hleva. Sobanova žena bi bila pri tem tudi kmalu zgorela; kajti vnela se ji je že obleka in skoro popolnoma zgorela na telesu. Zadobila je hude opekline po celem životu. Soban je zavarovan. g Požar. Minulo nedejo okoli 13. ure zvečer je izbruhnil požar v gostilni gosp. Josipa Pavletiča v Sovodnjah, katero ima v najemu Josip Cotič. Zgorela je lesena lopa na dvorišču, ki je vezana z glavnim poslopjem. Nevarnost je bila velika da bi se tudi glavno poslopje užgalo. Nabralo se je na licu mesta mnogo ljudi, in ker je tik Vipava so ogenj omejili le na lopo in zabranili, da se ni vnelo tudi glavno poslopje. Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Sodi se, da je kak natrkan gost šel na stran in ko je hotel — tako se sodi — zažgati cigaro, mu je goreča žveplenka padla med steljo, ki se je nahajala tam blizu. Lopa je do tal pogoreia. Živino, ki se je v lopi nahajala, so rešili. Lopa je bila zavarovana. Škode je par tisoč kron. — Omembe je vredno tudi to, da so se pri gašenju posebno odlikovale baronice Bianchi, ki so vodile celo akcijo pri gašenju. g Osek. V nedeljo smo imeli v cerkvi prav posebno slovesnost, kakršne še ni bilo pri nas. Ta dan se je namreč blagoslovila nova zastava Marijine družbe. Obenem se je v nedeljo obhajala obletnica ustanovitve te prelepe in koristne družbe. Na koncu slovesnosti jc nastopil govornik iz Gorice, ki je imel tako lep govor, da smo bili vsi ganjeni. Pri ustanovitvi je vstopilo v Marijino družbo 45 deklet in letos se jih je še 7 oglasilo. To je pač veliko število, ako se pomisli, da šteje naša duhovnija 1011 duš. Največje veselje pa ima pisec teli vrstic na tem, da so vse njegove hčere vpisane v prelepo Marijino družbo. To je pa za mater se večje veselje in tolažba, kajti ona ve, da so hčerke, ki so vpisane v Marijino družbo odtegnjene vsaki priložnosti posvetnih slabosti. Ob nedeljah se Marijine hčere ne vlačijo okoli z mladeniči po plesih in kako lepo je videti, kako se zbirajo Marijine hčere ob nedeljah po večernicah okrog oltarja M. B„ kjer mole in krasno prepevajo. To služi ostalemu ljudstvu v dober vzgled in neredko ostane več kot polovica cerkve napolnjene z molečim in pevajočim občinstvom. Tudi pri vsakomesečnem govoru, ki ga drži preč. g. vikar Marijinim hčeram o-staja več ljudstva v cerkvi. Vsega tega ni bilo, dokler se ni ustanovila Marijina družba tudi pri nas. Pisec teh vrstic se še dobro spominja, kako se*je lansko leto pri ustanovitvi Marijine družbe izrazil nek mladenič. Ta je namreč rekel, da deklice ne bodo držale besede ter da bodo odpadale. Ali, hvala Bogu, se število Marijinih hčera ni skrčilo, marveč celo povečalo. Odstopila ni nobena. Enako se godi v sosedni župniji v Črničah. Tam se število Marijinih hčera tudi ne krči. Samo eno dekle je ljubi Bog vzel k sebi. 'isee sem pred štirimi leti prvič videi nekoč Marijino družbo. Želel sem, da bi se tudi pri nas ustanovila in ljubi Bog mi je dal učakati to srečo. Naročnik in čitatelj našega lista nam piše, da čita »Primorski List« odkar izhaja, a da nikdar ni še našel niti besedice, ki bi bila protiverska. g Dornberg. Hvala Bogu, končali smo letošnjo trgatev. Na splošno je dobra letina. Vino je izvrstno in lepo. Cena vinu je od 30 do 34 K hektoliter. Kupcev je bilo še preveč pri nas, ki so pokupili mnogo vina. A vina imamo še mnogo, in sicer, kakor rečeno, izvrstnega vina. Dornberško vino slovi že od nekdaj kot izvrstno. Tako vino je tudi letošnje. Kar je bilo slabega smo vse odbrali. Kupci dobe pri nas le dobro vino. Zaradi tega naj kupci podvizajo, ker cena vinu bo šla navzgor. Mošt ima od 18 do 22 odstotkov sladkobe, kar je les nekaj posebnega. Zatorej ponovno priporočamo krčmarjem trgovcem in prekupčevalcem: Na Vipavsko v Dornberg pridite kupit mošt, ki je izvrsten in razmeroma ne drag. Če hočete ustreči vsem odjemalcem le dornberžkovca kupite, in ž njim bo vsakdo zadovoljen. / g Miren. Z zgradbo samostana na Gradu pri Mirnu se nadaljuje. Upati je, ua čez nekaj mesecev bo poslopje popolnoma dovršeno in bo izročeno svojemu namenu. Zgradba je velika, štirinadstropna in najmodernejše sezidana. Poslopje se veže s cerkvijo. Vseh sob, kabin in shramb je okoli 100. Prostora jc toliko, da bo prebivalo v poslopju tudi nad 7n oseb. Sobe so lepo razdeljene in se nudi gledalcu iz njih krasen razgled po celi goriški okolici. V poslopju se nahaja vodni reservoar gori pod streho kopalnica, pralnica, lepa velika kuhinja, skupna obednica, krasna vsprejeinniea itd. Zgradba bo stala, ko bo popolnoma dovršena nad 100.000 K. Pri zgradbi so zaposleni sami domači delavci in domači obrtniki. — Čč. oo. Lazaristi se nastanijo na Gradu mogoče že z decembrom t. i. Ako se to zgodi, se bo obdržaval prve dni v decembru v cerkvi sv. misijon, ki se bo sklenil z veličastno procesijo. Sovodnje. Ljudje se pritožujejo, d s so letošnje občinske doklade silno visoke. Splošno je mrmranje med ljudstvom. To mrmranje jc opravičeno. Te velike doklade je zakrivilo ne prav u-zoiiio občinsko gospodarstvo iz leta 1909 do I. 1911. Zastankov je bilo mnogo. Pravde so bile drage. Zaradi trme par sovodenjskih ljudi mora sedaj ljudstvo plačevati velike doklade. Na čelu večine so bili postavljeni ljudje, ki niso vedeli, kje imajo glavo. V občinskem uradu vse narobe. Računi zmešani, inventarja nobenega, tako, da je bilo vse spackano iu da nobeden ni vedel, pri čem je. Sedanji občinski upravitelj, ravnatelj deželnega knjigovodstva g. Evgen Kaučič v družbi z nekaterimi člani upravnega sveta, je našel velike ne rednosti v poslovanju prejšnjega župana. Gre se za svoto okoli 5000 K. Zupan je bil že parkrat pozvan, naj pove, kam je izginil ta denar, oziroma naj pove, kako se je uporabil. Upravni svet mu je dal določen čas, v katerem naj stvar pojasni. A župan ni v tem času nič pojasnil. Upravni svet mu je v drugo podaljšal rok, v katerem naj pojasni zadevo o 5000 K. Kakor se zdi, tudi v lem roku hi župan pojasnil zadeve. So-vodenjski Občinarji prosijo ravnatelja deželnega knjigovodstva naj do konca dožene to zadevo z županom, da bo enkrat čista. Ako ne gre drugače, naj se župana pozove pred sodnijo, da položi račun o tem znesku. Stvar se vleče že na dolgo, in vsi si želimo skorajšnjega konča, te zadeve, ki zavlačuje uvedbo se vedenjskega županstva že dve leti. Novo starešinstvo, ki se — ima še letos izvoliti, naj ne bi imelo nič več opraviti s prejšnjim županom o tej stvari. To je želja ogromne večine Občinarjev. Iz ajdovskega okraja. Novi semenj za živino in blago bo dne 5. novembra v Sv. Križu na Vipavskem. a Odkritje spomenika v Rihenberku. Sla vije lOOletnice vojske pri Lipskem bode našlo tudi v Rihenberku svoj odmev in sicer v nedeljo, dne 26. t. m. Ta dan bo namreč vojaško veteransko društvo za Goriško-Gradiščansko odkrilo v Rihenberku spomenik generalmajorju baronu Alojziju Francu Wid-m a y e r. Gm. Widmayer je bil sin advokata takratnega grofa Lanthierija. Ze v mladih letih se je posvetil vojaškemu stanu, v katerem je vsled svoje hrabrosti hitro napredoval. Odlikoval se ic v bojih proti Turkom in proti Francozom. L. 1813 pa je dosegel največje odlikovanje v vojski: red Marije Terezije. To leto je namreč na čelu ličanskega polka pri Zadru pripomogel, da je Zader zopet prišel k Avstriji. — Spomenik se odkrije ob vsakem vremenu ob 10. uri predpoludne. Zbirališče pred župno cerkvijo v Rihenberku. Odhod iz Gorice ob 8. uri 7 minut zjutraj. Iz tolminskega okraja. Zagonetna smrt tolminskega rojaka. »Tagespost« poroča iz Beljaka, da je bil tam pred par di evi radi pijančevanja aretiran neki Franc Zornik, okoli 40 let star. doma iz Čezsoče v tolminskem pol. okraju. Ko ga je policaj spravil v ječo, je bil Zornik čisto nezavesten, drugi dan pa so ga dobili v ječi mrtvega. Zdravnik je konštatiral, da ima počeno črepinjo, kar je povzročilo smrt. Eden izmed arestantov pravi, da je Zornik po noči parkrat butnil na tla in zopet zlezel na slamnico, a vendar ni verjetno, da bi si bil pri padcu zadal smrtno rano. Bolj verjetno je, da je pokojni Zornik dobil kak udarec prej kot je bil aretiran, ker se je več časa mudil v neki žganjarni, kjer se je tisti večer vršil tudi prav močen pretep. Naloga policije je, da sedaj dožene. kdo je kriv tega poboja. če se ni morda pokojnik res ponesrečil pri padcu. t Kneža. (Smrekarjevi rok o-pisi.) O pokojnem našem rojaku žup niku iu slovenskem pesniku v Ameriki, preč. g. Andreju Smrekar moramo radi točnosti sledeče sporočiti: Umrl ni, kakor smo zadnjič poročali, 10. septembra t. I., temveč 9., ležal je samo dobre tri dni. Gimnazij je obiskal samo v Gorici in v Novem mestu; od tu je šel v šesti šoli z več tovariši Kranjci v Ameriko. »Amerikanski Slovenec« od 19. sept. t I. prinaša o njem še sledečo novico: »Rajni Rev. Smrekar je zapustil več rokopisov o svojem literarnem delovanju. Ob smrti njegovi so vsi izginili iz njegovega stanovanja. Njegova sestra pravi, da nič ne ve, kje so. — Vi Mr. Pogorelec ste bili zadnje dni zmeraj v Smrekarjevem farovžu seveda kot »prijatelj« duhovnikov, ali je morebiti Vam kaj znano, kam so zginili tisti rokopisi? Odgovorite nam, smo silno radovedni!« Med rokopisi se jc nahajal med drugim slovenski prevod Miltonovega »Raj-a« in celega Šekspira. — »Amer. Slovenec« z dne 26. sept. t. 1. prinaša zopet pod zaglavjem: »Kje so rokopisi?« tole: »Clevelandska Amerika« z dne 23. t. m. piše: »Skrivnostna tatvina spisov pokojnega Rev. Andrej Smrekarja, o kateri smo poročali v preteklih številkah, je bila nekoliko pojasnjena v petek zjutraj. Na našega urednika je dospel v petek zjutraj paket iz Chicage zajedno spremljan s sledečim pismom: Cenjeni rojak! Nekaj (!!!) spisov pokojnega Rev. Smrekarja je v oceni in za to, da pride vsakemu njegovo, ker mrtvi (!!) tie govorijo. Sestra pokojnika je v nujni potrebi in njej pripadajo koristi od spisov njenega brata. Slutilo se je, da bi ne dobila sestra, kar njej pripada, zato so bili ti spisi poslani na Mr. Louis I. Pirca v Cleveland, O. in sledeči rojaki so obveščeni o tem: Rev. B. Ponikvar, dr. I. Seliškar, L I. Pirc, John Avsec(!!), John Zulich (!!) in Anton Grdina, in vsi ste prošeni skrbeti, da dobi sestra, kar njej pripada in da se spisi pošteno plačajo. Od gotove strani se ve, da se lahko dobi za te spise 800 dolarjev (4000 K), če ponudi kdo kaj več, toliko bolje. Vam je stvar zaupana, skrbite potem, da dobi vsak svoje. Podpis — Vsakemu svoje! Paket je bil zapečaten s pečatom Amerikan Espress Co. na Monroe St. v Chieagi. Pistno, kot smo ga zgoraj priobčili, nima nobenega pomena in jc mogoče le trik tatu, ki je ukradel spise. Mi smo prejeli te spise, toda najboljšega, kar je Rev. Smrekar naredil, ni med temi spisi. Vse je ukradeno. Objednem pa kaže to pismo, da se je tatvina v resnici dogodila v župnišču Rev. Smrekarja, ravno ob istem času, ko se je slovenski narod v collinwoodski cerkvi žalostno poslavljal od mrtvega trupla pokojnika. Tedaj so bili spisi ukradeni, po skrivnostni poti poslani v Chicago, tam odbrani in še enkrat ukradeni, nakar se jc poslalo nekaj malega na naše uredništvo. Kdo je predrzni ropar pri belem dnevu, imamo različne sumnje, ki pa niso dovolj velike, da bi z imeni prišli na dan, toda bodočnost pokaže, da razkrinkamo nesramnega tatu. En dan po prejemu paketa iz Chicage je bil dr. Seliškar obveščen po brzojavu iz St. Paui, Mimi. po Rev. Bajcu, da slednji ve, da so bili spisi poslani na nas in da jih zahteva za sebe. Kakor rečeno, spisi so pii nas, ni se bo ž njimi ukrenilo po želji sestre blagega pokojnika, s tem pa ni lečeno, da bodemo nehali iskati onega roparja, ki je odnesel spise v Chicago in jih od tam zopet sem poslal.« — Res »pevcu vedno sreča laže«; ker »živi, umrje brez d' narja«. mu po smrti pa rokopise kradejo. No, vidi se, da so Amerikanci pustili staro domovino že daleč zadej .... t Iz Kneže. V zadnjih desetletjih so tnm.gi posestniki usadili po knežki dolini divje jablane, da bi potorn cepljenja pridobivali žlahtno sadje. Mnogo dreves je bilo že cepijenih, ko se je pričela tod graditi Bohinjska železnica. Za zgradbo železnice so prišli k nam najrazličnejši ljudje: Hrvati, Italijani. Črnogorci, Makedonci itd, Ti delavci so se v vročem poletnem času vlačili po naših senčnatih drevesnicah. Spomladi so trgali cvetje. poleti so polegali v senco jablan in v jeseni so oni prvi trgali zrelo sadje. Pri tem delu pa so se polomile ucepljc-ne veje, ki so usahnile. Na mesto njih pa so začele poganjati necepljene mladike. Previdnejši in skrbnejši gospodarji so tako pokvarjena drevesa obrezali, precepili in presadili. Bolj nemarni pa so tem pokvarjenim drevesom gnojili ter jih s trnjen ogradili. Sedaj pa stoje košate jablane sredi polja in travnikov, ki s svojo gosto senco branijo solnčnim žarkom sijati na druge rastline in pridelke. tako da trpi kmet od tega le škodo, ako se pomisli, da mu jablan ne rodi drugega kot divji sad in še poleg tega ovira raščo drugih pridelkov. Vsemu temu so krivi tuji delavci. Drevesa, ki sedaj rasejo po knežki dolini niso več godna za cepljenje ampak za na ognjišče. — t Šentviškagora. V tem letu smo prav lepo popravili našo cerkev, tako da dela čast v zadoščenje tukajšnjih Občinarjev celi občini.Trud in ž rive občinstva so pripomogle, da je zadobila cerkev namenu spodobno obliko. Največjn zaslugo za prenovitev cerkev si je stekel naš prečastiti gospod župnik, ki ni štedil ne s trudom ne s časom in se krepko prizadeval, da je cerkev postala vredno bivališče Onega, od čigar previdnosti smo odvisni. Delo je izvršil v splošno zadovoljstvo spretni domači zidarski mojster, kateremu so šli na roko vsi /.upijani, za kar zaslužijo tudi pohvale-. Minoli mesec se je vršila pri nas volitev novega župana. Ivolili smo si moža na pravem mestu v osebi na mnogih poljih neumorno delujočega g. Ivana Laharnar, ki je kmetovalec, gostilničar, organist, skladatelj in sedaj še župan. Do njega se obračamo sedaj s povižno prošnjo, da poskrbi za to. da se razgla-šenje ukazov izvrši na način, da bodo vsi navzoči razumeli za kaj se gre. S tem bo odstranil morebitne nevšečnosti, ki lahko nastanejo, ako ta ali oni ne bi prav slišal kakega razglasa. rem je bil Janez Trampuž iz naše vasi precej močno poškodovan. Obravnava glede poravnave stroškov in odškodnine oškodovancu se je vršila pred dnevi v Trstu. Izid je sledeči: Alojzij Metljak in Andrej Stepančič sta obsojena na plačilo 800 K pravdnih stroškov ter fiO'J K odškodnine Janezu Trampuž. Gospodarstvo. Kruh se je podražil v Zagrebu. S I. t. m. so zagrebški peki podražili cene malemu pecivu na ta način, da stanc vsak komad 4 vinarje, pa naj se ga tudi vzame več skupaj. Dosedaj so namreč preprodajalci dobivali po 7 komadov za 20.vinarjev, občinstvo pa po 6, odslej pa tega ne bo več. Podraženje utemeljujejo s podraženjem moke in višjimi plačami uslužbencem. Stanje vinogradov in sadnega drevja. Sadje je po večini že povsod spravljeno pod streho. V nekaterih krajih ga ni bilo ravno dosti, ker ni bilo ugodnega vremena.Največ sadja je za letos v nemškem delu tirolske dežele in pa na vs-hodnem Štajerskem. Jabolka so letos na splošno slaba in hudo črviva. Češplje so po večini vspele dobro, orehov pa ni skoro nič. Olive v Dalmaciji so hudo poškodovane po mrčesu, ki se je pojavil ,jrav v zadnjem času. Olede splošne trgatve se glase poročila skoro manj ugodno kot se je mislilo preje. Najboljša vina so letos na južnem Tirolskem . V severnih krajih je zrejanje precej zakasnelo in mošta je razmeroma manj kot navadno. Ooriška dežela ni ravno med najboljšimi, a tudi r.i slaba. Najboljše vspehe kaže trta, drugo sadje je bolj nazadovalo. Češplje so rodile prav šibko. Glede vinskega pridelka je jako slaba Galicija, Bukovina in deioma Štajersko in tudi Nižje Avstrijsko. kar pomeni za naše kraje dobro vinsko kupčijo. Iz bovškega okraja. Ustavljena vožnja. Avtomobilna vožnja med Bovcem in Rabljem se za časa zimskih mesecev ustavi. Tudi navadna pošta ne bo vozila v tem čas'i dvakrat, ampak le enkrat na dan. Med Hubljem in Trbižem pa ostane vozni red pri starem in sicer vozi pošta tudi po zimi dvakrat na dan. Iz komenskega okraja. k m Temnica. Dne i6. t. m. smo imeli močno slar.o, ki nam je v zela skoro vso ajdo. ki je letos prav izborno kazal:;. Dan pozneje je pa pritisnila taka burja. da je še ostalo zrnje otresla, tako da je pridelek ajde za letos popolnoma uničen. km Temnica. Posledice pretepa na dan nove sv. maše dne 30. avgusta 191 i. Kakor je »Prim. List« svoj čas poročal. se je na dan nove maše 30. avgusta 1911 vršil pri nas pretep, pri kate- LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst...........42. 9. 87. 52, 74. EOINO MODERNO DELAVNICO z električno gonilno silo, toplo priporoča Josip Lipicer Stolna ulica štev. 7 (župnijski hiši) preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posede, orodja in lestencev. Stare posode, orodje se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. Vse lastnega Izdelka I Jakob Šuligoj urar c. kr. državne ielesnloe Gorica, Gosposka ulica 19. Priporoča svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine in optičnih predmetov. Vse po najnižjih cenah. Književnost. Vsem društvom priporočamo knjigo Radoslava Silvestra »Kuplcti in pesmi«. ki se dobi v »Narodr Tiskarni« v Gorici za K 1.50, po pošti poslana K 1.70. Slovenci nimamo kupietov, društva pogrešajo šaljive samospeve. Temu je odpomogel gosp. Silvester, ki je spesnil take kuplete. Kuplete so potem har-monizirali priznani slovenski skladatelji. Cena knjigi je tako nizko postavljena, da je sam glasbeni del tega dela tolik') vreden. Priporočamo to knjigo zlasfi društvom. Mer-Ianl Velika zaloga nagrobnih križev in svetilk---- E«, M\ 7-9 peči. štedilnikov in vseh v železno stroko spadajočih predmetov. l N M ¥ n v M n A V H H M A A I H M V A Sl š PRVA GORIŠKA posebna (specijalna) trgovina platnenega in = bombažastega blaga - S, W A L L A IV D (SORICA - GOSPOSKA ULICA ŠT- 17 V HIŠI 0RZANA - (aORICA (prej Via stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo In drobno po stalnih tovarniških cenah Id sicer v veliki izberi šifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). RAZLIČNE K0VERTE, PLAHTE IN kOVTRE! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. Zajamčeno iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnostil Znano najboljie blago! Strogo solidna postrežba! POPOLNOMA NOVA ZAL08A! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Gorica, Gosposka ulica št. 17 v hiši Orzana prej Via Stretta 4. \ H t t $ A A H Draginja je prestana bo vskliknil vsak, ki se o tem prepriča v trgovini J. MEDVED - GORICA 6ene so sledeče: ■oška obleka K 28, 34, 49, 45. Zimska suknja „ 20, 25, 30, 40. Pelerina , 15, 20 in 25. Otročja obleka od 7 K naprej. Prepričajte se o tem v izložbenih oknih, kjer cene jasno govore da je v resnici DRAGINJA PKESTANA. Ta glas naj prodre do zadnja hiše naše domovine. (****•#«**** KDOR HOČE KUPITI dobro in trpežno zimsko blago,naj se obrne zaupno do tvrdke INNMiNteNMMNNNI IVANČIČ & KURINČIČ! Gorica Gosposka ulica št II. >“■ .. n I k o v. Viktor Toffoli- Gorica prva zaloga oljkovega olja Tia Ttalro 16. - Via Selim 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncoa, Nizza, Oneglja. Cene so sledeče : Jedilno........liter Kron —.96 Jedino olje fino . . „ „ 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrskooljkino olje . „ „ 1.28 Valona.............„ , 1.40 Bari........................ „ 1.40 Oneglia............„ „ 1.60 Lucca...............„ „ 2.— Nizza..............„ „ 2.40 Sprejema naročila ter pošiljn franku na dom, kakor tudi na dežele in izven države. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. ^ Odlikovana pekarija ^ ^ 4 In sladčlčaraa 4 * K. Draščik j * ♦ £ v Gorici na Kornu 0 (» l&sunl hlH) ^ »> Uvrsbji os.-oilU TMkovratnega ^ ▼ pteiJt, tort«, kalaie