TRŽIŠKI VESTNIK Lolo n. Tržič, v četrtek, 26. novembra 1953 Stev. 24-25 Živel 29. november praznik narodov Jugoslavije Zgodovina jugoslovanskih narodov se jc razvijala pod najtežjimi pogoji borbe za njihov obstoj, za samostojnost in za dosego najosnovnejših pravic — svobode odločanja v vsem družbenem življenju. Toda stoletja tlačeni narodi niso obupavali niti pod najstrašnejšim pritiskom tujih zavojevalcev. To ljudstvo se ni dalo ugnati. Niti milijonske žrtve ga niso odvrnile od cilja, ki se jim je zdel blizu, a je zgodovina uresničenje teh velikih idej vlekla skoraj v neskončnost. Kljub temu ni bilo obupavanja. Vsi stari režimi v bivši Jugoslaviji z vsemi najtežjimi sankcijami niso uspeli razbiti delavskega revolucionarnega pokreta; nasprotno se je le-ta še bolj utrjeval in je tako našel delovno ljudstvo pripravljen~> prav tedaj, ko so se nepregledne fašistične horde valilen po naših krajih ter puščale za seboj potoke krvi nedolžnih žrtev, pogorišča in razdejanja. Zgodovina se je tedaj samo za hip ustavila — kot nemočna —, vendar je v celoti spremenila svojo obliko. Začela Se je revolucija, ki je strmoglavila vso nasilnost, ki je začela postavljati temelje novemu družbenemu redu, ki je dala prve oblike ljudski oblasti. Pečat vsemu pa jc dal zgodovinski dan v Jajcu pred desetimi leti, ko so se prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov se- stali predstavniki ljudstva, da odločijo, kakšen naj bosta družbeni red in po-listični sestav naše domovine. Ustavodajna skupščina je dala prve konkretne naloge našemu državnemu vodstvu, potrdila pravilnost in doslednost borbe naših narodov. Ta dan jc bil za naše narode eden največjih korakov, saj je prav zaradi njihove odločnosti in nepopustljivosti začela izkoriščevalcem naših narodov biti zadnja ura. Deset let je poteklo od tedaj. Dogodki so se razvijali tako naglo, da jim celo zgodovina sama ni mogla slediti. Uspešno zaključena revolucija, sprejemanje ustavnih zakonov in ureditev novega političnega in gospodarskega delovanja so dali našim narodom toliko volje do dela, da smo tudi v težkih dneh obnavljanja porušene zemlje uspeli bolj, kot smo sami pričakovali. Z velikimi koraki smo šli socializmu naproti. Borba zanj traja še dalje, dokler si ne zgradimo tistega, za kar so se narodi Jugoslavije borili. Ponosno stopamo danes pred svetovno javnost z našimi uspehi in naš ugled je zaradi doslednosti naše borbe dobil širok odmev v vsem demokratičnem svetu. Na temelju prvih sklepov v- Jajcu se gradi nova socialistična Titova Jugoslavija, ki je sposobna na vsakem koraku braniti svojo neodvisnost! Tovariš Boris Ziheri med svojimi volivci V sredo, 18. novembra je bilo v Cankarjevem domu veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govoril naš kandidat za zvezno skupščino tov. Roris Ziheri. Da je bilo zanimanje za to zborovanje res veliko, dokazuje že to, da se ga je udeležilo preko 400 volivcev, z željo, da se seznanijo z vsemi tistimi problemi in nalogami, ki stojijo danes v središču vsega družbenega in političnega življenja naših narodov. Prisrčno Pozdravljen od vseh prisotnih zbo-rovalcev je tovariš Boris Ziheri stopil na govorniški oder. Predvsem je hotel v svojem govoru čimbolj približati slehernemu poslušalcu osnovne značilnosti političnega razvoja socialistične družbe. Velik del izvajanj je (posvetil minulim volitvam v zbore proizvajalcev. „Ti organi so vsekakor novost, vendar pa nam bodo v novem razvoju pomenili veliko več, kot si naši delovni ljudje danes še predstavljajo. Tako v okrajnem, kot v republiškem in zveznem merilu bodo imeli poleg naloge usmerjanja in razvijanja gospodarskega napredka tudi važen in neizbežen politični karakter. V osnovi sami, to je v delavskih svetih in upravnih odborih, se že razvijajo prve ideje delavskega samoupravljanja, ki pa je bilo do sedaj vse preveč omejeno na podjetje samo. Zbori proizvajalcev pa bodo imeli sedaj mnogo stabilnejšo obliko povezovanja in izmenjavanja gospodarskih uspehov. S tem organom se bodo ustvarili močni organi lokalnih samouprav, ki jih bodo združevale komune (močnejša gospodarska središča) v povezano celoto kot osrednjega organa in posrednika med okrajem in ob-(Nadaljevanje na 2. strani) OB DESETI OBLETNICI PROGLASITVE SVOBODNE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE — PRAZNIKU VSEH NAŠIH NARODOV ISKRENO ČESTITA VSEM POLITIČNIM ORGANIZACIJAM,DRUŠTVOM, PODJETJEM, USTANOVAM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU V NAŠI OBČINI UREDNIŠTVO „TRZIŠKEGA VESTNiKA" SPORED kulturnih in športnih prireditev v počastitev 10. obletnice FLflJ 25. novembra ob 15: nagradno streljanje z zračno puško v dvorani „Runo". 26. novembra ob 20: Šahovska simul-tanka njaboljših tržiških šahistov v dvorani hotela „Pošta". Igra mednarodni mojster Dr. Milan Vidmar ml. 27. novembra ob 15.30: Začetek nogometnega turnirja tekstilcev, kovinarjev, usnjarjev in združenih ustanov za prehodni pokal SZDL. 1 28. novembra ob 15.30: Nogometna tekma drugega izžrebanega para. ob 19: Povorka z baklado. Zbirališč;' pred pošto. Streljanje z možnarji in spuščanje raket. ob 19.30: Slavnostna akademija v Cankarjevem domu. Sodelujejo pevski zbor in godba na pihala DPD .Svoboda" ter telovadci TVD „Partizan". 29. novembra ob 9: Slavnostna seja ljudskega odbora mestne občine Tržič. ob 9.30: Otvoritev nove sindikalne dvorane. Sodelujeta godba na pihala in pevski zbor DPD „Svoboda". ob 10.30: Tradicionalni štaletni tek „Dneva republike" za prehodne pokale. ob 13.30: Krožne motorne dirke. ob 20: Premiera drame Pr. Bevka „Kajn". Uprizori dramska sekcija DPD „Svoboda". 30. novembra ob 8: Patrolni štafet-ni tek s streljanjem za prehodni pokal SZDL. Start na gradu, cilj pred poslopjem LOMO. ob 10: Finalno tekmovanje ekip v namiznem tenisu za prvenstvo Tržiča in za prehodni pokal KS v domu TVD „Partizan". Nogometna tekma premagancev prvega kola. ob 14: Finalna nogometna tekma ZEl naslov letošnjega prvaka. ob 16: Razglasitev rezultatov ter podelitev nagrad in diplom zmagovalcem v novi sindikalni dvorani ob 20: Prva repriza Bevkove drame ,,Kajn". Tržičani! Udeležite se prireditev v čim večjem številu! Stran 2 Štev. 24-25 Kako Tržič izpolnjuje plan? Vsakdo, ki se količkaj zanima za socialistični način gospodarstva, ve, da so od (izvršitve družbenega plana odvisni zaslužek zaposlencev, obstoj in napredek podjetja in pa celotno mestno, okrajno, republiško ter državno gospodarstvo sploh. Ce plan ni izvršen, potem ne dobi pričakovanega denarja niti posameznik, niti skupnost. Začetkom letošnjega leta so tx-žiška podjetje postavila realne plane, toda na mestni občini in okraju so bili mnenja, da bi posamezna podjetja mogla prevzeti \večje obveznosti, ker so pač poznali marljivost delavcev in podjetnost ter iznajdljivost delavskih svetov odnosno vodstev podjetij. Mnoga podjetja so prostovoljno prevzela večje obveznosti, nekatera pa so nekam skeptično gledala v prihodnost. Pa poglejmo, kako se je dejansko izvršil plan v prvih devetih mesecih letošnjega leta: Kovinska industrija (tovarna kos in pilama) plan 40,655.000 din izvršeno v 9 mesecih 55,186.000 din Industrija gradbenega materiala (apne-nica) plan 1,302.000 din izvršeno v 9 mesecih 1,063.000 din Lesna industrija (tovarna pohištva, cve-karna v Retnjah in mestna žaga) plan 12,566.000 din izvršeno v 9 mesecih 14,625.000 din Industrija lepenke plan 57,192.000 din izvršeno v 9 mesecih 77,043.000 din Tekstilna industrija (predilnica in tkalnica) plan 2.063,695.000 din izvršeno v 9 mes. 1.915,065.000 din Usnjarska in čevljarska industrija (Runo, Triglav, Ljubelj) plan 331,455.000 din izvršeno v 9 mesecih 294,372.000 din Gradbeništvo (Megrad) plan 9,192.000 5 Vrnitev v človeštvo (Življenje novodošlih rojakov v zadnjih mesecih v taborišču.) (Nadaljevanje) Leto 1944. se je bližalo koncu. Amerikanci in Angleži so prestopili nemško mejo in s tanki prodirali po lepih avtocestah zahodne INemčije. Rusi so že drveli čez Poljsko. Nemci so morali taborišče za taboriščem izprazniti. Da se ne bi mogli pridružiti sovražnikom, so uboge pripornike na transportnih vlakih ali peš tirali pred seboj proti sredini Nemčije ter jih odvažali v že tako prenapolnjena taborišča Buchenwald in Dachau. Kolikor teh ubogih sužnjev ni pomrlo v zaplombiranih železniških vozovih, so jih do skrajnosti opešane pobili med potjo. Zato ni čudno, če je bilo taborišče Dachau tako prenapolnjeno % jetniki, da je postalo življenje v njem neznosno. Židi so mi v delavnici pripovedovali, da jih spi po 6 do 7 na dveh posteljah, 5 ali 6 po dolgem, eden pa počez ob vznožju. Obroki hrane so vedno manjši, umrljivost pa zaradi velike tesnobe, ko je morala odpovedati prepotrebna čistota in so se začele ši- izvršeno v 9 mesecih 20,583.000 din Trgovska podjetja (Preskrba, Prehrana, Triglav, Runo) plan 19,435.000 din Izvršeno v 9 mesecih 47,961.000 din Gostinstvo (Storžič, Zelenica) plan 2,328.000 din i izvršeno v 9 mesecih 5,062.000 din Državna obratna podjetja (kleparstvo, mehanična del., pletiljstvo, kroja-štvo, kino, galanterija itd.) plan 8,256.000 din izvršeno v 9 mesecih 14,523.000 din Celotni plan za celo leto 1953 je znašal torej 2.546,076.000 din in je bil v 9 mesecih izvršen z 96%> v znesku din 2.445,483.000.—. Ta vsota se je razdelila na akumulacijo din 2.150,782.000.—, dalje na plače din 196,328.000, na sklad za samostojno razpolaganje din 39,654.000, na prispevek za socialno zavarovanje din 20,364.000 ter na delež viška skladov za OLO in LOMO. Te številke, ki so posnete iz bilanc podjetij, so gotovo razveseljive in smo Tržičani ponosni, da prevzete obveznosti izpolnjujemo. Naša želja je, da bi tudi ostala podjetja v okraju v enaki meri izvrševala plan. Potem ne bo skrbi za sredstva za gradnjo stanovanj, šol in komunalnih naprav. Tržiškim delavcem in vodstvom podjetij k uspehom čestitamo! Ob našem največjem prazniku — Dnevu republike — čestita svojim članom in vsemu delovnemu ljudstvu tr-žiške občine Turistično društvo v Tržiču riti v taborišču bolezni, vedno večja. Vojna poročila z vzhoda in zahoda so pripovedovali o „načrtnem umikanju", poročila iz jugoslovanskih pokrajin pa o težkih bojih s prodirajočimi („vordringenden Banden"). Tako so vedno nazivali naše partizane. Zato so pa večinoma vse ujete partizane dali v koncentracijska taborišča namesto med vojne ujetnike. Tako je prišlo v zadnjih mesecih 1. 1944 več naših rojakov iz Tržiča in okolice, ki so bili ujeti kot partizani, v Dachau, Mauth ausen itd. Od teh se jih žal več ni vrnilo. Od nekaterih, ki so preživeli najhujše dni in dočakali osvoboditev v Dachauu, imam zanimive podatke, iz katerih nam bo razvidno življenje v taborišču pred koncem vojne in osvoboditev. Naš tovariš Fr. Križnar pripoveduje, da je bil ujet kot partizan dne 24. sept. 1944 blizu Št. Janža v Rožni dolini na Koroškem. Med nemško policijo, ki je obstajala iz večjega števila Prusov, je bilo tudi veliko hrvaških ustašev, ki so od komandanta zahtevali, naj da vse ujete Slovence postreliti, on pa tega vendarle ni dovolil. Zvezane so med pretepanjem odvedli v Št. Janž, od tam IZ GOVORA TOV. ZIHERLA (Nadaljevanje s 1. strani) činami. Predvsem se bo moralo v veliko večji meri začeti uveljavljanje delavcev v našem družbenem, političnem, kulturnem in gospodarskem življenju, ki naj sloni na krepitvi naprednega gospodarstva. Dalje bodo zbori proizvajalcev, ki jih tvorijo predstavniki podjetij, začeli dosledno parlamentarno življenje pri urejanju in upravljanju sredstev proizvodnje in gospodarskega življenja. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je ozrl splošnem", je razlagal tovariš Ziheri. tudi na razvojno pot naše notranje in zunanje politike. Predvsem se je dalje časa zadržal pri tržaškem problemu in razpravah o možnostih mirne rešitve tega vprašanja. Govoril je nadalje tudi o tem, kako velike važnosti je bilo to, da se kljub ogromnim izdatkom okrepi in usposobi obrambna moč naše države, ker bomo le s tem mogli dosledno braniti našo težko priborjeno svobodo in nadaljnjo neodvisnost. V razpravi so bili obravnavani tudi odnosi med nami in sosednimi državami, predvsem pa nekateri znaki popustljivosti Sovjetske zveze. Tudi vloga Ženske zveze Jugoslavije kot nove oblike delovanja naših žena je bila obrazložena precej široko ter je njen glavni cilj borba za enakopravnost žene z moškimi. Ob zaključku razprave so se volivci pogovorili tudi o tem, kakšne naloge bo imel ljudski poslanec v prihod-njosti ter kakšno vlogo bo odigrala občina v novem sistemu gospodarskega usmerjanja celotne dejavnosti na posameznih območjih. Na tem zborovanju so bili volivcem podane široke /gospodarske in politične naloge v prihodnosti. Udeleženci zborovanja so bili z obrazložitvami zelo zadovoljni. pa s kamionom v Borovlje. Po mučnem zasliševanju sredi noči so jih odpeljali v celovške gestapovske zapore, kjer so jih ponovno zasliševali ter nagovarjali za prestop k beli gardi. Ker na to ni nobeden pristal, so jih neke noči močno zastražene odvedli na postajo, jih natrpali v železniške vozove ter odpeljali v Dachau, kamor so prispeli 18. oktobra okoli polnoči. Zjutraj '(je sledilo običajno kopanje, striženje itd. V slabih raztrganih taboriščnih cunjah in v coklah so novodošle oddali na blok 17» ki je bil že prenatrpan z novinci različnih narodnosti. Vreme je bilo že mrzlo in deževno. Veliko se jih je močno prehladilo, ko so morali zlasti ob letalskih alarmih večkrat sredi noči vsi ven iz barak in slabo oblečeni v jarkih čakati konec alarma. Križnar je bil na bloku '17 nekaf dni skupaj s tov. Ja-vornikom jin Mladičem iz Tržiča, ki pa sta nato odšla s transportom v neko drugo taborišče. Iz bloka 17 je Križnar po treh tednih odšel ves bolan, izčrpan, z rano na nogi na blok 18, kjer je bilo nekoliko bolje. Prišel je lahko v stik z domačini, ki so mu pomagali po svojih močeh s hrano in obleko. Na nasprotnem bloku 20 so bili pa že orne' njeni Kovorjani. Odmev z nedeljskih volitev Letošnje volitve so bile za slehernega Tržičana nekaj posebnega. Že same predpriprave so dale slutiti, da bo med posameznimi volišči veliko tekmovanje. Ta domneva ni bila zastonj že iz razloga, ker se je prav na dan pred volitvami na vseh voliščih čutilo pravo razpoloženje. Vsak je hotel dati tako zunanjemu, kot notranjemu izrazu prijetno celoto, ki naj slehernega volilca pritegne in mu da občutiti, da je glasovanje svečan trenutek, ki ga ni kar tako lahko pozabiti. 2e v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne so se volivci začeli zbirati pred volišči. Godba DP „Svobode" Tržič je z budnicami po mestu, dajala dnevu še večjo svečanost. Volilni odbori so imeli polne roke dela in priznati se jim mora, da so s svojim tomačenjem dosegli pravilen potek volitev. Volilni štab pri LOMO Tržič je imel polne roke dela, saj so poročila prihajala z vseh volišč z dokaj presenetljivimi rezultati. Tržiška volišča so imela do 9. ure zjutraj že vsa preko 50%> udeležbe, dočim so zunanji kraji nekoliko zaostajali. V glavnem so bile volitve do 12. ure skoraj zaključene če ne . . . Toda če ne... pa. se pojavlja že pri Vsakih volitvah. Imamo s svoji sredi ljudi, za kStere mirno lahko trdimo, da namerno zavlačujejo z glasovanjem. Poznamo jih in kot so v splošnem družbenem življenju na repu dogodkov tako se istega drže pri vseh ostalih nalogah. Med najboljša volišča mirno lahko prištevamo velilno enoto „Puterhof", ki je do 12. ure glasovala že 100%>. Bežen pregled izida volitev v Tržiški občini pa nam daje dovolj jasno sliko, da se je večina volivcev odločila za tistega kandidata, ki bo pravilno zastopal interese naše celotne skupnosti. Za Zvezni zbor — kandidat Boris Ziheri je dobil od 6725 volilnih upravičencev in od 6003 oddanih glasovnic 5633 glasov. Za republiški zbor — kandidat Lovro Cerar od 6003 oddanih glasovnic — 4524 glasov, kandidat Martin Košir pa 1102 glasova. Nimamo pa še točnih podatkov iz občine Gorice. Skupna volilna udeležba znaša 89.26% po volilnem imeniku pa 88.22%. K tem številkam niso upoštevani upravičeno odsotni. Organizacija Zveze borcev NOV pred novimi nalogami Organizacija ZB na območju Tržiča si je vseskozi prizadevala, da bi svoje naloge dosledno izvrševala, ne samo v korist članstva, temneč tudi skupnosti. Naloge, ki bi jih morala v svojem okviru reševati, pa so velikokrat ostale neizvršene. Za njihovo dosledno izpolnitev je bilo premalo aktivnosti. To je d> neke mere povzročilo nekak zastoj, ki je organizacijo za krajšo dobo pasivizirah Odbor sam, vsaj večina njegovih članov, če že ne vsi, je iskal načina, kako celotno članstvo pripraviti do tega, da bo začelo aktivno posegati tako v organizacijske kot družbene probleme današnjega političnega razvoja. Nedelavnost pododborov pa mu je voljo ubijala in tako ni čudno, da je prišel do edino pravilnega zaključka: organizacija mora postati taka, kot smo je bili vajeni v prvih povojnih letih. Že prvi ponovni sestanek občinskega odbora ZB je napravil podrobno a-nalizo vseh problemov, zaradi česar z veseljem lahko pričakujemo pozitivnih rezultatov. Za najvažnejšo nalogo si je postavil to, da je treba nujno sklicati in formirati vse pododbore v občini ter jih privesti do aktivnega političnega dela na njihovem področju. Prav tako bo organizacija pokrenila vse potrebno, da Sa končno postavi spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja v Tržiču. V tej zadevi je bilo že precej govora tudi v drugih organizacijah in je treba sklep, da se spomenik postavi na križišču Cankarjeve in Ljubljanske ceste, vsekakor pozdraviti. Saj je ta prostor tudi najlepši dn regulacijskega načrta ne more postavitev na tem mestu prav nič ovirati. Mnogo bo vsekakor še dela s ponovno pritegnitvijo članstva in ji bo treba posvetiti več pozornost. Tudi je sprejel sklep, da se bodo morali posamezni člani po podjetjih na borce veliko bolj ozirati, kot do sedaj. Ni prav, da se morajo borci še danes boriti za službo, medtem ko so drugi, ki tega še zdaleč ne zaslužijo, v dobrih službah. Upravni odbor je odločno za to in bo ukrenil vse potrebno, Ob 10. obletnici Federativne ljudske republike Jugoslavije čestita svojim članom in vsem prebivalcem Tržiča in okolice Muzejsko društvo v Tržiču Iz strahu, da ne bi šel s kakim transportom naprej, se je ob neki priliki Križnar javil za tesarja, neki mlad Rus pa za mizarja. Tako sta bila zaposlena tri dni v Miinchenu, kjer sta popravljala od bombardiranja poškodovana okna in vrata na stanovanju „raportfuhrerja" dachauškega taborišča, katerega so po osvoboditvi obesili. Križnar jc prišel y stik še z ostalimi Tržičani, kakor z M. Koprivnikom, V Vogelnikom, Cadežem iz Pristave it*. Po božiču 1. 1944 je moral zaradi rane na nogi, ki jo je dobil pri nekem padcu še v partizanih, v bolnico, kjer je ostal do konca januarja. Kmalu nato je dobil delo v „Gurtenweberei" (pletilstvo gurt za vojaštvo) in je delal nekaj časa skupaj z dr. Kraigherjem iz Ljubljane. Tam so delali ljudje oz. številke iz raznih poklicev. Poleg, profesorjev, inženirjev, duhovnikov, tudi cigani. Križnar pripoveduje, da so prišli proti koncu januarja 1945 v Dachau do skrajnosti izčrpani Tržičani Jakob Torč, Franc Sušnik, Mirko Bogataj, ki so bili že v jeseni 1944 skupaj ujeti na Koroškem kot partizani. Vlačili so jih po zaporih v Borovljah in v Celovcu. Dne 25. januarja je naš tov. Fr. Zaletel go- voril s Fr. Sušnikom v kopalnici dachauškega taborišča. Rekel je: ,,Zelo sem slab, morda še nekaj dni in rešen bom trpljenja", toda kljub temu je Sušnik še prestal dolgotrajen transport v plombiranih vozovih iz Dachaua v Litomerice na Češko, kjer je umrl a-prila 1. 1945. V partizanih ujet je bil tudi Alojz Cadež iz Tržiča, ki je prav tako kakor drugi šel skozi gestapovske zapore, prišel v Dachau in tam tudi umrl. Dne 8. januarja 1945 je prišel v Dachau tudi Janko Zupan p. d. Padarjev iz Kovorja, delal v SS vrtnariji in dočakal osvoboditev. Bralcem Tržiškega vestnika priob-čujem tudi zgodbo o vrnjenem prstanu. Franc Golmajcr iz Doline je leta 1943 moral delati med ujetniki v taborišču pri Sv. Ani pri gradnji ljubeljskega predora. Tam si je dal iz dvodinarskih novcev bivše Jugoslavije napraviti dva prstana, zase in za svojo ženo Franči-ško, na katerih sta bili gravirani črki F. G. kot začetnici njunih imen. Pobegnil je v partizane ter bil ujet skupaj z že omenjenimi. Sušnikom, Bogatajem, Slavkom Lučkom in drugimi iz I. bataljona na Koroškem sredi novem- bra 1944. Med neusmiljenim pretepanjem so Nemci gnali naše borce /a osvoboditev Koroške zvezane v Borov-Ije, nato v Celovec in odtod v Dachau. Golmajer je bil v Dacha'uu od 29. nov. do 12. decembra 1944. Imel je tekočo številko 134.075. Prstana seveda ni smel nositi. Ostal je v skladišču, on pa j : šel s transportom v Buchenwald, od koder se je za njim vsaka sled izgubila. Žena je dolga leta poizvedovala za njim, a vse zaman. Letošnje poletje je pa prispel dopis od Rdečega križa Hamburg na naslov Fr. Golmajer, Sv. Katarina, da se tam nahaja prstan z vgraviranima črkama F. G., s pozivom, naj se javi lastnik. Dopis je dobila žena v roke, takoj javila Rdečemu križu v Hamburg, da je prstan last njenega moža, ter prosila za obvestilo, kje in kdaj je njen mož umrl. „Pred kratkim je dobila iz Hamburga prstan nazaj z obvestilom, da je šel njen mož jz Bu-rhenwalda v Natzweiler in umrl v Schonbcrgu dne 29. decembra 1944. Tako je dospel Golmajerjev prstan po 10 letih ženi v roke kot drag spomin na moža, borca in mučenika. Mirko Bogataj je zaradi preslanih grozot in pomanjkanja umrl v Dachauu za trebušnim tifusom dne 27. februarja 1945. da podjetje „Zelenića" odpusti skladiščnika Slaparja in mesto njega vzame v službo lolj zaslužnega človeka iz časa NOV in iz časa utrjevanja naše današnje družbene ureditve. Zaradi večje povezave in lažjega urejanja organizacijskih problemov je bil stavljen tudi predlog, da bi organipacije ZB, ZK, SZDL in LMS nastavile plačanega uslužbenca. Ta predlog naj vsekakor vse organizacije proučijo in dajo o njem svoje miš- ljenje. Vsekakor bi bil tak način dela zelo koristen, saj bi bila posameznim funkcionarjem prihranjena marsikatera pot. Iz vsega povedanega se da torej zaključiti, da so člani upravnega odbora začeli resno misliti na poživitev organizacije ter da bo le-ta v bodoče tako organizacijsko kot politično v veliko oporo političnim in družbenim organizacijam. 1% Celovca do Ljubljane (Nadaljevanje in konec) Ljubeljski prelaz se je zdel našemu potopiscu silno imeniten. Saj je ne samo cesta v tehničnem pogledu drzno izpeljana, še imenitnejša pa |je pokrajina, ki se odpre potniku, ko pride skozi v živo skalo vsekano preseko in obstoji pred obema obeliskoma, ki sta bila prej mejnika med Kranjsko in Koroško. Bržčas je že stare Rimljane vodila tod pot iz Emone (sedanje Ljubljane) v Virunum (sedanje Gosposvetsko polje). V drugi polovici 17. stoletja so zgradili umetno cesto, po kateri se je vršil tovorni in poštni promet. Prvotni predor vrhu Ljubelja se je bil zrušil in tedaj so napravili za cesto globoko zarezano, več sto metrov dolgo preseko. Zgodovinopisec Kranjske dežele Janez Vajkard Valvazor si je bil v svoji razboriti domišljiji zamislil pravi pravcati predor skozi goro, da bi držala skozenj cesta od Št. Lenarta na Koroški do Sv. Ane ina kranjski strani in bi se tako izognila strmim vzponom in ostrim vijugam, ki so za gorske ceste, kakor je ljubeljska, značilni. Na kranjski plati vrhu prelaza je bilo takrat glavno prekladišče tovornega blaga. Zakaj med obema deželama, Kranjsko in Koroško, je veljala pogodba, da so smeli Korošci vse železo in jeklo, ki so ga pošiljali v Trst, le semkaj na mejo dovažati. Tu so kranjski, vozniki prevzemali blago in ga na vo-zeh ali saneh dalje odpravljali, da so tako pri tem svoj zaslužek imeli tudi oni. To prekladanje se je vršilo na vrhu prelaza in zato jc bilo tu vedno živahno vrvenje. Hermann nadalje omenja, da je cesta na kranjski strani prav lepa in trdna, čeprav je zgrajena v strmih vijugah, tako da se potniku lahko v glavi zvrti. „Ko pa dospe do znožja in se ozre nazaj na goro, se mu v duši zbudi spoštovanje do graditeljev te ceste. Zdaj jo je lahko vso pregledati in v trenutku preceniti ves čudoviti trud, ki ga je stala njena graditev. Ker je povsod z zidovjem podprta in obrobljena, se vidijo te ride kakor velikanski amfitea-ter, kar je očem presenetljiv pogled". Na nadaljnji poti proti Tržiču so se nudili planinski pojavi: gole robate pečine, ki so se mu zdele, kakor da bi bile z apnom pobeljene; globeli, napolnjene z melom in gruščem; mogočne peči, ki so se bile nekdaj na višinah odkrhnile in prikotalile v dolino. Tržič, uškrnjen v gorske tesni, omenja kot neznaten, a dobro obljuden trg z nekaj nad sto hišami. „Kakor znano, se izdela tu mnogo železne posode, jekla, kosa, volnenega blaga, ki se imenuje mezlan („Masselan"), in volnenih nogavic, ki jim pravijo „Socken" (kopice); te se valjkajo ter rdeče, modro, rjavo ali sivo barvajo; prav radi jih nosijo preprosti domačini, a tudi Korošci. Skoraj v vsaki veži pri vratih so sedele take pletilje nogavičarice, med njimi tudi dokaj otrok, starih od 7 do 10 let, ki delajo z veliko spretnostjo in si na dan vsaj po 6 do 7 krajcarjev zaslužijo, kar za take malčke že nekaj pomeni." Na poti proti Ljubljani je bil Kranj edini kraj, ki ga Hermann nakratko omenja kot „staro, neznatno, malo mesto", v njem pa grad „Kieselstein", ki je bil nekdaj stolnica kranjskih vojvod, a je sedaj že hapol razpadel. Doli ob Savi pa je opazil mlin, ki je zbudil njegovo pozornost. Takega drugje še ni videl: mlin na pet ali šest tečajev; mlinska vretena vise premično na železnih verigah, tako, da se more mlinsko kolo dvigniti ali niže spustiti, kakršno je pač stanje vode; tako kolo moli tri do štiri sežnje ven nad reko. Zato ni treba posebnih vodotočev ali rak in tudi ni nevarnosti, da bi voda kaj škode na njih napravila. Hermann je mnenja, da bi se taki mlini (tudi ob drugih rekah obnesli, zlasti tam, kjer niso v navadi mlini na ladjah. Obratovalni {as uradov, ustanov In podjetij v Tržiču do 12 ' Lekarna: oh delavnikih od 8 in od 15. dO IS. ure. Splošna ambulanta: vsak delavnik od pol Ki. ure dalje ter vsak ponedeljek in soboto od j>ol 8. do 12. ure. I'i edilnlška ambulanta: vsak delavnik od 13. do 15. ure. Privatna ordinaciju: dr, VI. Premrou Zivcc ob ponedeljkih, petkih in sobotah vsak delavnik od 18. d:o 19. ure; dr. SI. od 8- do 12. ure, ob torkih, sredah in četrtkih od 8. do 10. ure. Zdravstveni dom: za bolne dojenčke, in otroke ob torkih in sredah od 10. do 12. ure, ob Četrtkih od 10. do 11. ure) /.;] zdrave dojenčki' in otroke ob sredah, od 11. do 17. tire; za noseče /ene oh četrtkih od 11. do 12. ure. Kopališče v Zdravstvenem doiini: Vsako soboto od 10. do 20. ure. Zobna ambulanta: ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 1 I. do 1