?‘ za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.968. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 10. septembra 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 105. Praznik desetletnega obstoja Pokojninskega zavoda za nameščence v liubliani. Desetletnico svojega obstoja in dvajsetletnico uveljavljenja pokojninskega zavarovanja za privatne nameščence, je slavil v nedeljo, dne 8. t. m. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pred slavjem se je vršil ob 9. uri zjutraj v magistratni dvorani redni občni zbor, na katerem se je sklepalo o računskem zaključku, o nakupu zemljišča v Splitu in o nakupu večje parcele v Ljubljani, ki je last Ljubljanske kreditne banke. Po zaključnem občnem zboru je predsednik g. V. Vrtovec ob pol 12. uri otvoril v isti dvorani slavnostni občni zbor z daljšim govorom, v katerem je poertal delo in pomen Pokojninskega zavoda. Svoj govor je predsednik zaključil naslednje: »Pokojninski zavod velia danes za Slovenijo in Dalmacijo. Konstatirati moramo ob tej priliki, da je vladala med slovenskimi in dalmatinskimi delegati vselej popolna harmonija in da je tudi današnji dan dokaz za to, da stoji za Pokojninskim zavodom vse meščanstvo in vse gospodarstvo Slovenije in Dalmacije.« Izčrpno poročilo o razvoju Pokojninskega zavoda je nato podal ravnatelj g. dr. Sagadin, nakar je obširno govoril o bodočnosti Pokojninskega zavoda njegov podpredsednik g. E. L o v š i n. Iz njegovega poročila naj posnememo naslednji važni odstavek. Avtonomno upravljanje imovi-ne Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ločeno od drugih stanovanj, je v izogib največjim nevarnostim neob-hodno potrebno vsled važnih okoliščin, ki v bolniškem in nezgodnem zavarovanju vsled danih razmer (valorizacija pokojninskih rent) ali vsled drugega značaja zavarovanja pri teh dveh zavarovalnih panogah ne pridejo v poštev. Starostno zavarovanje nameščencev ne spada v okvir starostnega zavarovanja delavcev. Po končanih gornjih poročilih je zastopnik ministra za socijalno politiko g. dr. T u j k o v i č sporočil čestitke v imenu zadržanega ministra g. dr. M. Drinkovica. Sledile so nato čestitke zastopnikov oblastev, uradov in korporacij. Kot prvi je izrazil pozdrave in čestitke zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti vladni svetnik g. dr. R. A1 n d r e j k a, za njim oblastni komisar ljubljanske oblastne samouprave g. dr. M. Natlačen, povdarja-joč v svojem govoru velike socijalne naloge, ki jih vrši Pokojninski zavod za privatne nameščence in njih svojce. V daljšem govoru je izjavil nato čestitke predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Govoril je predvsem o vzornem gospodarstvu, ki vlada v Pokojninskem zavodu, ki služi lahko za vzor vsakemu za vodenje gospodarstva v vsakem drugem zavodu, ki upravlja z javnim denarjem. Posebno v lepih besedah je orisal solidarnost, ki je vladala v tem zavodu vedno med delodajalci in delojemalci. Zagotavlja, da bodo delodajalci vedno pripravljeni nuditi tej instituciji svojo °Poro. 'z velikim odobravanjem so sprejeli navzoči njegove besede, da se naj delokrog zavoda ne razširi preko dosedanjih mej in naj bi si druge pokrajine v državi osnovale lastne pokojninske zavode. Govoru predsednika g. Jelačina, je sledilo glasno odobravanje. Za g. Jelačinom je čestital predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. M. Krek in za njim predsednik Delavske zbornice g. M. Č o b a 1, ki je v svojem govoru izrazil toplo željo, da pridejo tudi delavci čimprej do starostnega in invalidnega zavarovanja. Zastopnik ljubljanske mestne občine g. I. T a v č a r se je v svoji čestitki zahvalil Pokojninskemu zavodu za podporo, ki jo nudi zavod mestni občini pri reševanju stanovanjske krize. Burno pozdravljene so bile besede splitskega delegata g. D o n a d i n i -j a , da ho Dalmacija vselej podpirala Slovenijo, da očuvata pridobitve Pokojninskega zavoda iz prvih desetih let. Predsednik Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo g. dr. Fran W i n d i s c h e r je pozdravil nato slavnostni zbor z naslednjimi izbranimi besedami: »Govorimo in čujemo o raznih kulturah: O splošni kulturi, o materijel-ni kulturi, o duhovni kulturi, truditi se moramo za srčno kulturo, pa smemo pri nas po pravici govoriti tudi že o dokajšnji socijalni kulturi. Pokojninski zavod za privatne, nameščence je v naših razmerah važen in vpošte-ven nosilec socijalne kulture. Ko danes slavi deset- in dvajsetletnico svojega koristnega delovanja, mi je prijetna prilika, da ob tem markantnem mejniku v razvoju našega prizadevanja za razvoj socijalne kulture prosim za besedo, pa da Vam kot predsednik Trgovskega društva »Merkifr« za Slovenijo, te naše najstarejše združbe sotrudniškega stanu osobito trgovskih nameščencev izrekam najlepše, najiskrenejše in najprisrčnej-še čestitke, katere spremlja globoko občutena želja, da bi ugodnosti Pokojninskega zavoda objele v bližnji bodočnosti tudi še tisti številni krog nameščencev in uslužbencev v trgov-skoobrtnih obratih, ki doslej niso deležni dobrote starostne preskrbe. Pokojninski zavod je pred desetimi leti začel znova in od tal graditi, pa je z modrim in skrbnim delom in s premišljeno upravo ob desetletnici svojega obstoja v narodni državi dosegel lepo stopinjo razvoja in je danes tako daleč v svojem razvoju, da je postal lepa in ponosna nasa socijalna naprava. 1 a zavod, ki se hitro bliža številu 10.000 svojih zavarovancev, pomen ja posebnost za Slovenijo in za bratsko Dalmacijo. Od srca me veseli, da ste v lastni narodni državi v verni in zvesti tovarišiji z našimi ljubimi Dalmatinci pripravili zavod do današnjega blagostanja, pa je moja srčna želja, da tudi v vedri prihodnosti delamo v nekaljeni slogi z našimi prijatelji in tovariši iz solnčne Dalmacije. Pokojninski zavod je naše delo, delo našo ljubezni in naše skrbi, pa hočemo, da ta usedlina našega truda in naše prizadevnosti ostane trajno neokrnjena pri nas in za nas. Zakaj položaj je tak, da mi nismo niti voljni niti jaki dovolj, da bi mogli prenesti kako transfuzijo naše gospodarske krvi in moči. Bog živi in blagoslovi delo Pokojninskega zavoda za privatne nameščence, da bo v resnično korist na- ših zavarovancev, pa da bo množil in jačal gospodarsko blagostanje v naših krajih.« Besede g. dr. Windischerja so bile toplo sprejete od vseh zborovalcev. Po govoru g. dr. Windischerja je mariborski delegat g. Pintar predlagal, naj se ob desetletnem jubileju da tudi uradništvu priznanje za požrtvovalno službo v obliki enkratne mesečne plače, a podpredsednik E. Lovšin, naj se da ob tej priliki tudi rentnikom še enkratna mesečna ren- ta. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Predsednik zavoda g. Vrtovec se je nato toplo zahvalil vsem zastopnikom in delegatom za čestitke in pozdrave, posebej je prosil delegata ministrstva, da tolmači g. ministru vse želje, ki so bile iznešene na današnjem zboru. Nato je predsednik ob 13. uri zaključil pomembno slavje. Zvečer ob 8. je bil prirejen v hotelu »Union : gostom v čast banket, na katerem so bile iznešene tople in pri- i srčne zdravice. Gospodarski kongres v Beogradu. Ob prisotnosti treh ministrov iznašajo gospodarski zastopniki svoje želje in zahteve. — Pomemben govor novega ministra za trgovino. V nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne je bil otvorjen kongres zastopnikov gospodarskih zbornic in važnejšili gospodarskih organizacij iz cele države. Nameni teh vsakoletnih kongresov so našim čitateljem že znani. V zadnji številki našega lista smo tudi priobčili dnevni red letošnjega kongresa. Kongres se je vršil v dvorani nove univerze in so mu prisostvovali v imenu vlade ministri Uzu-novič, novi minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič in inž. I?a-dojlovic. Prisostvovali so tudi številni predstavniki diplomatskega zbora poleg zastopnikov vseh gospodarskih zbornic in važnejših gospodarskih organizacij naše države. Iz Slovenije so na kongresu sodelovali član zbornice za TOI g. direktor Anton Krejči iz Ruš, tajnik zbornice za TOT g. Ivan Mohorič in tajnik Zveze industrijcev g. ing. Milan Šuklje. Kongres je otvoril predsednik beograjske trgovske zbornice g. M. Stanojevič, ki je pozdravil vse prisotne in naglasil, da je to kongres vseh najvažnejših gospodarskih organizacij, ki hočejo s svojim delom podpreti prizadevanje vlade za izboljšanje gospodarskih razmer v državi. Velike državne potrebe ter zmanjšanje narodnih dohodkov so izzvale dokaj akutno gospodarsko krizo, ki jo bo treba prebroditi s skupnimi močmi. Gospodarski krogi si žele sodelovanja z vsemi, ki so dobre volje in hočejo, da usmerijo svoje delo v skladu z načrtu in programom vlade. Z navdušenjem je bil nato sprejet predlog predsedujočega, da se odpošlje Nj. Vel. kralju naslednja uda-nostna brzojavka: »Predstavniki vseh gospodarskih zbornic in organizacij iz vse naše kraljevine, ki so se zbrali na svojem sedmem letnem kongresu, da bi dvignili naše gospodarstvo in ga izpopolnili v prospeh vsega naroda in države ter v slavo svojega kralja, posvečajo svojo prvo misel svojemu kralju, ki zvesto služi istemu cilju in pošiljajo tople molitve za dolgo življenje in srečo Nj. Veličanstva in njegovega vzvišenega doma.« Potem, ko se je predsedujoči spomnil preminulega vsakoletnega predsednika kongresa gosp. Radojloviča in pred dnevi umrlega odličnega gospodarskega delavca gosp. Matijeviča, je pozdravil novega ministra za trgovino in industrijo g. Juraja De-metroviča, kar je izzvalo viharne aplavze. Minister Demetrovič je pozdravil kongres z naslednjimi besedami: »Zavzel sem mesto ministra trgovine in industrije po zaupanju Nj. Vel. kralja. Iskreno želim, da s svojim delom opravičim to zaupanje. Morda pričakujete, da Vam bom razvil nekak program svojega dela. Ne podcenjujem programov, a jih tudi ne precenjujem, marveč se bolj držim one znane prislovice: manj govoriti, a več delati. Program naj se vidi iz dela in po delu. Pred vami je problem našega gospodarstva v vsej svoji celoti. Zelo mi je drago, ko vidim, da se tudi vi bavite z najosnovnejšimi vprašanji našega gospodarstva. Naloga vsega našega dela mora biti izboljšanje našega poljedelstva, naše produkcije, a s tem v zvezi tudi povečanje našega izvoza. Na izrecno željo Nj. Vel. kralja se bavi vlada s temi problemi in jim posveča vso pažnjo. Nadejam se, da bo prožil ta kongres državi materijal za zaščito našega sela, a s tem vred tudi za napredek našega celokupnega gospodarstva. Ta kongres, kakor tudi prejšnji, dokazuje voljo do ustvarjanja. Mi imamo tak kader dobrih gospodarjev, da je v stanju izvršiti nacionalno misijo pri obnovi države. Kar se tiče mojega resora, mislim, da je nujno potreben stalen kontakt z gospodarstvom in da mora biti delo vseh ministrstev v koordinaciji in sodelovanju z gospodarskimi korporacijami. A naša naloga je, da služimo kralju in domovini, da podpiramo vse pokrajine, da dvignemo vse narodne sile.« - Predsednik g. M. Stanojlovič je podal nato referat o izvozu iz naše države od 1. septembra 1928 do 31. avgusta 1929. V svojem referatu je podal tudi ukrepe, ki so potrebni, da se pospeši razvoj našega gospodarstva. Naš izvoz je v tem razdobju znašal dejansko za 85 milijonov Din manj kot je bilo predvideno. Lesa smo izvozili za 1664 milijonov Din, živine za 1164 milijonov, hrane za 656, jajc in žita za 635 in bakra za 424 milijonov. Med postavkami, ki obremenjujejo našo trgovinsko bilanco, so tudi postavke za riž, ki je stal 164 milijonov, za premog v iznosu 167 milj. in celo za koruzo in sladkor v iznosu 119, odnosno 64 milijonov dinarjev. Glede žitnega pridelka je poročevalec ugotovil, da je žito obrodilo skoro po vsej Evropi prav dobro in da bo zato stališče naših žitnih izvoznikov vsaj v prvem času dokaj težavno, dočim ni izključeno, da se bo kasneje popravilo. Glede našega izvoza v celoti, je poročevalec ugotovil, da naš izvoz pada, kar je posledica povišanja poljedelske produkcije v drugih evropskih državah ter nizkih cen, tako da kupuje inozemstvo predvsem blago najboljše kvalitete. Dopoldne so se sestale posamezne sekcije, a po številni deputaciji se je udeležil kongres tudi pogreba pok. V. Matijeviča. Drugi dan kongresa je bil posvečen razpravam o naših prometnih raz- merah. Referat o stanju v našem poštnem in brzojavnem prometu je podal tajnik ljubljanske zbornice za TOI g. Ivan Mohorič, čegar vsebino prinašamo na drugem mestu, dočim je o stanju železniškega prometa re-feriral tajnik zagrebške zbornice g. L. K a r m a n s k i. O stanju in potrebah prometa v Bosni in Hercegovini je referiral tajnik sarajevske zbornice g. dr. V. Besarovic. Po referatih se je razvila živahna debata, v katero je posegel tudi generalni direktor drž. železnic g. G j u -ričič, ki je v svojih pojasnilih na referate priznal, da so želje gospodarskih krogov sicer upravičene, da pa bi bilo treba ogromnih investicij, za katere pa ni na razpolago potrebnih sredstev. Storilo se bo vse, kar je v okviru finančne zmožnosti. Na popoldanskem zasedanju je podal pravni konzulent novosadske zbornice g. M. Obulen poročilo o rečnem prometu, a po tem poročilu je govoril minister za poljedelstvo gosp. dr. F r a n g e š , ki je opravičil svojo odsotnost pri otvoritvi kongresa ter nato podal smernice in načrte, ki jih namerava v bližnji bodočnosti izvesti ministrstvo za poljedelstvo. Govoril je o zakonu o pospeševanju poljedelstva in o vzrokih nazadovanja izvoza poljedelskih produktov. Predvsem je temu kriva slaba kvaliteta našega blaga. Zato se je ministrstvo odločilo, da bo skušalo v prvi vrsti dvigniti kvaliteto blaga. Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči in bo sprejela tudi vse upravičene želje gospodarskih krogov. Sledila je nato debata, nakar se je razpravljalo o prognozah za letošnjo izvozno kampanjo, o čemer bodemo poročali v prihodnjem »Trgovskem listu«. Po končanih razpravah so bile sprejete rezolucije, ki vsebujejo želje in zahteve za izboljšanje gospodarskega položaja. Rezolucije priobčimo dobesedno v prihodnjem listu. Ob koncu kongresa je bila pre-čitana zahvala, ki jo je poslal Nj. Vel. kralj z Bleda in ki se glasi: Bled, 8. septembra. Zahvaljujem se Vam za pozdrav in izraze udanosti predstavnikov gospodarskih zbornic in želim kongresu uspešno delo v korist našega narodnega gospodarstva. Pošlja Vam pozdrav — Aleksander. MEDNARODNI TRG KAVČUKA. Na trgu kavčuka je vladala v zadnjem času precejšnja nesigurnost; Amerikan-cem se je posrečilo, da so v Londonu ceno potisnili navzdol. Promet moremo tačas označiti kot zadovoljiv, vendar se zdi, da ameriška industrija za bližnje mesece še ni razmerno preskrbljena, in računi jo zato z zopetnim zboljšanjem cen. Statistični položaj je tudi ugoden, kajti kljub pomnoženi produkciji svetovne zaloge niso nadalje narasle. Skupne svetovne zaloge so znašale na koncu preteklega leta 242.600 ton, na koncu prvega letošnjega polletja pa 243.100 ton, tako da je bila letošnja produkcija, ki je bila dosti večja kot v prvem lanskem polletju, hitro razprodana. Nazadovanje transportov iz prejšnjih restrinkcijskih dežel (Malaka itd.) sega nazaj do konca letošnjega junija; sedaj v teh okrajih ni več omembe vrednih zalog. V zadnjem času izvršene cenitve o produkciji surovega kavčuka in njegovi porabi v letošnjem letu govorijo o svetovni produkciji ca 800.000 ton. In ta množina bo letos najbrž tudi v celoti porabljena, zlasti še, ker se potreba Amerike hitro množi, kar je razvidno že iz dosti večje importne številke. Za prihodnje leto ra-čunijo celo s tako močno porabo, da bo produkcija močno zaostala za njo. Ta domneva dobi svojo oporo v dejstvu, da produkcija avtomobilov v Evropi sedaj dosti hitreje narašča kot v preteklih letih in da je bila poraba surovega kavčuka v predvojni dobi v Evropi večja kot v U. S. A. Zedinjene države eo im-portirale v prvi letošnji polovici 321.000 ton surovega kavčuka, porabile sp ga 269.300 ton; odnosni številki prvega lanskega polletja sta 210.140 in 211.600. Razmerno narašča tudi import Nemčije, Francije itd., čeprav so absolutne številke daleč za ameriškimi. Pošta, telegraf in telefon i O stanju in potrebah poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa je podal na gospodarskem kongresu v Beogradu dne 9. septembra t. 1. tajnik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič zelo obsežen in izčrpen referat. V uvodnem delu poročila je popisal stanje, v katerem se je nahajala naša poštna uprava po prevratu, ko je bilo treba šele organizirati nove poštne direkcije za Slovenijo in za Vojvodino, izpremeniti trase brzojavnih*»in telefonskih zvez, izgraditi in obnoviti zastarele naprave v vseh delih države. Iz podrobne statistike, ki jo navaja poročilo, raz vidimo, da je bilo v preteklem desetletju položeno 2.354 km novih telegrafskih vodov, 3.648 km medkrajevnih telefonskih vodov, 4.265 km vodov v krajevnih omrežjih, 19 km telefonskih kablov, nadalje da so bile montirane 4 auto-matske telefonske centrale, 4 radio-telegrafske postaje in ena radiofonska postaja. Poleg tega je pošta organizirala v lastni režiji automo-bilski potniški promet na 45 zvezah, ki merijo skupno 3.051 km. Akoravno predstavlja izvršeno delo velik napredek, smo vendar še daleč od tega, kar potrebuje naše gospodarstvo. Brzojavna in telefonska služba se mora tehnično izpopolniti in organizacija pošte izboljšati. Investicije, ki so potrebne za izgradbo telefonskih zvez, gredo v stotine milijonov, s katerimi danes poštna uprava ne razpolaga. Proračun poštnega resora ne nudi namreč niti za vdrževanje obstoječih instalacij zadostnih kreditov. Od leta 1927 na 1928 se je zmanjšal poštni proračun za preko 50 milijonov dinarjev, kar je imelo za poštno službo in promet skrajno neugodne posledice. Kljub črtanju kreditov pa je poštni proračun stalno aktiven in so samo v štirih letih 1924 do 1927 znašali efektivni dohodki za 388 milijonov dinarjev več kot pa proračunski izdatki. Ako bi se mogel ta denar investirati, imeli bi danes mnogo boljšo situacijo. Izmenjalo in izgradilo bi se mnogo važnih telefonskih vodov, povečale bi se krajevne centrale in telefonske mreže. Pogreš-no razumevana in mehanično prikrojena politika štednje onemogo-čuje danes v tem važnem resoru izvedbo tehničnih del, ki so nujno potrebna in neodložljiva. Govornik zato zahteva, da se mora iz temelja izpremeniti politika eksploatacije pošte, brzojava in telefona in se izjavlja odločno, proti napovedanemu 10% zmanjšanju kreditov v novem proračunu. Opozarja, da je stanje osobja že danes nezadostno, ker poštni promet vedno narašča, čim večja bo pismenost prebivalstva, čim intenzivnejše je gospodarsko življenje, tembolj bo naraščal tudi obseg poštnega prometa. Od 3.852 poštnih uradov v naši državi je samo 789 stalnih državnih uradov, ali ca. 20%. Toda kljub temu se z deerarizacijo število državnih pošt še vedno zmanjšuje. Deerariza-cija v strokovnem oziru ni nikaka pridobitev in se zato ne bi smela nadaljevati. Za namestitev pošt imamo vsega skupaj samo 129 državnih zgradb. Vsi ostali uradi so nameščeni po večini v nezadostnih prostorih v privatnih hišah. Potrebno je, da se zgradi večje število modernih, higijenskih poštnih poslopij, posebno nujno pa je: da se zgradijo uradi in skladišča za velike izmenjalne pošte v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah, ki vršijo vesizmenični promet poštnih pošiljk s severno in zapadno Evropo. Govornik ugotavlja, da poštno osobje za svojo naporno in odgovorno službo ne prejema zadostne plače. Skozi roke poštnega osobja gre letno okrog 3 milijone pisem, 3-6 milijona navadnih poštnih zavitkov, 1-1 milijona vrednostnih paketov, vrednostnih pošiljk v ceni 25 milijard dinarjev, nadalje za 16 milijard dinarjev čekovnega prometa in 5 milijard poštnih nakaznic. Mesečni dohodki poštnega služitelja pa znašajo ia izvoznlškem kongresu. z vsemi dokladami prve tri leta službe 732 Din, dohodki zvaničnika 834 Din in uradnika III. kategorije pa 1.078 Din. Za čekovni promet, ki se vedno bolj množi, ne prejema osobje nikakih nagrad, kakor so bile pred vojno v veljavi in tudi nagrade v brzojavni službi so bile odpravljene. Zahteva zato, da se obe vrsti nagrad obnovite, ker izkazuje sedaj poštna hranilnica nad 35 milijonov dinarjev čistega dodička. Poročevalec se bavi nato s podrobno oceno poštnih taks in zahteva, da se revidirajo pristojbine za poštne pakete, zniža pristojbina za pakete na male razdalje do 100 km, za ločenke in za nakaznice z manjšimi zneski. Predlaga, da se otvori promet denarnih nakaznic z inozemstvom in promet odkupnih paketov razširi na vse evropske države. Istotako zahteva, da se selska dostava pošte v interesu gospodarskega in kulturnega napredka razširi na celo državo. Za zboljšanje brzojavnega prometa predlaga povečanje proračunskih kreditov za vzdrževanje vodov, poenostavljenje predpisov za uporabo mednarodnih brzojavnih vodov ter zboljšanje dostavne službe. Opozarja posebno, da so v štirih letih dohodki mednarodnega brzojavnega prometa pri nas padli za 10 milijonov dinarjev in da bi bilo treba ugotoviti vzroke nazadovanja. Posebno obširno se bavi poročilo z vprašanjem izboljšanja telefonskega prometa. Konkretno predočuje •posledice nezadostnih računskih kreditov, ker se ne morejo dati strankam nove naročniške postaje in se mora preko predpisane instalacijske takse strankam, ki želijo imeti telefon, zaračunavati vse materi jalne stroške, ki znašajo mnogokrat po 2.000 do 3.000 dinar- Važne debate na občnem veniji dne 4. Občni zbor Zveze mlinov je vselej važen dogodek za našega mlinarja: pri tej priliki se sestane s tovariši iste stroke na prijateljski pomenek in na posvetovanje o perečih strokovnih vprašanjih. Omembe je vredno, da potekajo ti sestanki vselej v najprijaznejšem razpoloženju, čeprav gre prav za prav za razgovor med konkurenti. Smelo moremo trditi, da v teh svečanih urah vsakdo med prisotnimi pozabi na vse grenkobe konkurenčnega boja in poišče vselej, tiste razgovore, ki kolege med seboj spajajo, skrbno čuvajoč se tolikih tSm, ki bi utegnile vzbuditi v sosedu konku-rentsko razpoloženje. Občni zbor je stara tradicija. Nad dvajset let že zbira Prešernova soba pri »Novem svetu« naše mlinarje na tehten razgovor. V povojnih letili so predvsem tri vprašanja, ki tvorijo predmet splošnega zanimanja: vprašanje mlinske tarife, vprašanje železniško-urjulnega tehtanja žita v razsutem stanju in vprašanje odgovornosti železnice za rinfuza-pošiljatve. Prvo vprašanje se je izključno obravnavalo na konferenci članov Zveze dne 24. novembra preteklega leta, ko so se v tarifnem odboru v Beogradu javili zastopniki vojvodinske mlinske industrije, hoteč nam z vporabo vseh sredstev odvzeti težko priborjeno mlinsko tarifo. Naše časopisje je svojčas s hvale vredno objektivnostjo in s polnim razumevanjem situacije javnost obširno in vsestransko informiralo o upravičenosti teženj slovenske mlinske industrije. Zveza je resolucijo tega zborovanja razposlala vsem merodajnim činiteljem, vsestransko zagovarjajoč in braneč svoje pravice. Ti napori niso ostali brezuspešni : saj je težnja po okrnjenju mlinske tarife krenila v povsem drugo, pravilnejšo smer, težeč za tem, da omeji veljavnost mlinske tarife na dobro urejena podjetja, ki obstojajo že delj časa. Stremljenje Zveze je šlo za tem, da se ne omogoči nastajanje novih mlinov, ker imamo itak že preveč podjetij, ne pa, da se že obstoječim vzame možnost eksistence, kajti tudi oni mlini, ki so nastali po letu 1918, reprezentirajo kapital in strokovno znanje; njih uničenje bi bilo uničenje narodnega premo- jev. Opozarja, da je zaradi zavlačevanja nabave telefonskih aparatov mariborska automatska centrala stala leto dni neizkoriščena in da čaka v Zagrebu 1.000 abonentov na telefonski priključek. Podrobno navaja zveze, ki bi jih bilo treba zgraditi med posameznimi pokrajinskimi centri tako med Slovenijo in Vojvodino, Ljubljano in Primorjem ter še ena direktna zveza z Beogradom. Pri razpravi o telefonskem prometu z inozemstvom zahteva predvsem razširjenje telefonskih relacij z Italijo, kamor gre večina našega izvoza. Potrebna je tudi otvoritev telefonskega prometa z Grčijo, Bolgarijo in Albanijo, ker danes niti s Solunom nimamo telefonske zveze. Zahteva, da se nujno reši vprašanje mednarodnih telefonskih kablov v okviru prvotnega načrta, v katerega je spadala tudi Ljubljana. Stroški za zgradbo telefonskih kablov so prora-čunjeni na 430 milijonov dinarjev. Kabli bi bili za našo izvozno trgovino največja tehnična pridobitev. Vse severne dežele so že izgradile mreže telefonskih kablov v svojih državah in tudi mi ne moremo rešitve tega važnega problema več odlašati. Končno se bavi poročevalec z tarifno politiko poštne uprave glede telefonskih pristojbin. Opozarja na mnoge nelogičnosti in nepravičnosti sedanje razdelitve telefonskih naročnikov na pristojbinske skupine, kakor tudi porazdelitve telefonskih central v skupine ter zahteva, da se naredba iz leta 1926 revidira in določa telefonska naročnina po intenziteti uporabe telefonskih naprav, kakor je to upeljano v naprednih severnih državah. Tudi zahteva večje diferenciranje pristojbin in večje število skupin telefonskih central in končno utemeljuje potrebo obnove pavšaliranih medkrajevnih govorov na razdaljo do 25 km. zboru Zveze mlinov v Slo-septembra 1929. ženja, kar gotovo ni namen omejitve mlinske tarife. Ravno tako bi bilo po-grešeno jemati onim mlinom ugodnost mlinske tarife, ki niso urejeni tako, kakor more biti urejeno le podjetje z milijonskim kapitalom. Naši srednji mlini,* katerih strokovna organizacija je Zveza mlinov, so tehnično dobro in napredno urejeni, kakor je zahteval napredni duh naših inteligentnih podjetnikov, nimajo pa naprav, ki zahtevajo neprimerno visokih investicij in ki srednji kapaciteti naših mlinov ne bi odgovarjale. Želeti je le, da bi se to vpošte-valo pri nameravani omejitvi mlinske tarife, kajti tu gre za velike dele narodnega premoženja. Pri nas se s previsokimi zaščitnimi carinami trudi, vzgojiti si industrijo, a 10 let tega sistema nam ni dalo te industrije, vsaj domači kapital in domača iznajdljivost nista ustvarila mnogo novih industrij. Ta protelcci-jonizem pa pomeni veliko žrtev narodnega gospodarstva. V našem primeru pa gre za staro, res domačo industrijo; kdor je pameten, bo moral priznati, da je bolj vredno vzdržati nekaj dobrega, kar že obstoja, nego uničevati staro, izšolano in urejeno industrijo, drugje pa z ogromnimi žrtvami umetno gojiti novo industrijo, ki ni za nas in ki se ne bo mogla držati, če zaveje po Evropi, kakor rje pričakovati, angleško-nemški veter svobodne trgovine in odstranjenja ali vsaj bistvenega znižanja carinskih mej. Na občnem zboru Zveze mlinov dne 4. t. m. so bila ta vprašanja v ospredju zanimanja in so tvorila predmet vsestranskih posvetovanj. Glede ostalih dveh točk se je tudi izredno obširno razpravljalo, kajti tudi ti dve točki segata globoko v interes slovenskih mninarjev. V tej 'zadevi je bilo sklenjeno, postopati strogo enotno, kar naj bo zopetni poizkus, doseči definitivno izboljšanje še vedno dokaj nevšečnih razmer. Zelo važna posvetovanja so se vršila z glavnim tajnikom Ljubljanske borze g. dr. Dobrilo. Da store mlinarji svojo dolžnost napram naši borzi, je bilo sklenjeno, da bodo stanovitno zahtevali kompetenco razsodišča Ljubljanske bor- Štev. 105. 'MM I ■ 11 W1 MHI ze. Gospod podpredsednik Zadravec je kot prvi izjavil svojo pripravljenost, iti v boj za to važno stvar, ostali udeleženci so pa se priključili izkušenemu bojevniku za interese mlinarstva in obrtništva sploh. Vprašanje uvedbe enotnih tip moke na Ljubljanski borzi je tvorilo predmet preostalih razgovorov. Udeleženci so vsi uvideli velike prednosti te uvedbe, ki jo imajo povsod drugod. Razni člani so ognjevito pledirali za to uvedbo, g. glavni borzni tajnik pa je udeležencem stavil rade volje na razpolago svoje odkritosrčno sodelovanje, saj je že sam bil pred leti sprožil to idejo, a razmere takrat še niso bile dovolj konsolidirane za tako uvedbo. Sledile so volitve v komisijo, ki naj provede tipiziranje moke in v katero so bili izbrani g. podpredsednik Jakob Zadravec iz Središča ob Dravi in g. Ivan Jošt iz Medloga pri Celju za mariborsko oblast, g. Franc Majdič iz Vira in g. Ivan Nastran iz Homca za kamniški okraj, ki ima največ mlinov, g. C. Germ iz Novega mesta za Dolenjsko in g. Edvard Mesesnel za Ljubljano. Tudi odbor se je dopolnil z izvolitvijo g. C. Germa. Dnevni red je bil s tem izčrpan in gospodje udeleženci so zapustili po večurnem, koncentriranem in plodnem delu tradicijonalno Prešernovo sobo, v svesti si, da so ukrenili marsikaj umestnega in dobrega ter vedoč, da bo izvrševanje sklepov zahtevalo dosti dobre volje za discipliniran skupni nastop, kajti le v slogi je moč. * * * Osnutek naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovališč. K. Oh nedeljah in praznikih. Clen 25. Ob nedeljah morajo biti zaprte ves dan vse obratovalnice (podjetja), kolikor niso določene izjeme s to naredbo. Clen 26. Ob državnih praznikih morajo biti zaprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor niso določene izjeme s to naredbo, in sicer: 1. ves dan: a) na rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. decembra) ; b) na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra); 2. dokler traja služba božja, a največ 2 uri: a) na Vidov dan (28. junija). Točni čas za odpiranje odnosno zapiranje obratovalnic mora določiti za vsak kraj pristojno upravno oblastvo I. stopnje, in sicer po času, ko se običajno opravlja služba božja. Clen 27. Prav tako morajo biti zaprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor niso določene izjeme s to naredbo, ob teh-le verskih praznikih in sicer: a) ves dan: 1. na novega letu dan (1. januarja); 2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja); 3. na dan sv. Rešnjega telesa; 4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra) in 5. na božični dan (25. decembra). b) od 12. ure dalje: 1. na dan sv. Jožefa (19. marca) ; 2. na praznik Vnebohoda; 3. na dan sv. Petra in Pavla (29. julija); 4. na dan Marijinega vnebovzetja (15. avgusta) in 5. na dan Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra). Člen 29. Izjemoma smejo biti odprte ob nedeljah in prnznikih: a) Ves delovni čas: 1. Kavarniške, restavracijske, gostilničarske in hotelske obratovalnice (člen 13. naredbe). 2. Obratovalnice, navedene v členu 15. te naredbe. 3. Obratovalnice, ki se bavijo izključno s točenjem alkoholnih pijač. 4. Samostafne prodajalnice tobaka (čl. 12. naredbe); 5. Fotografske obratovalnice (člen 22. naredbe) ; 6. Obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne bavijo s prodajanjem drugega blaga. V krajih, kjer ni obratovalnic za pogrebno opremo, se sme odpreti v sili izjemoma tudi druga obratovalnica, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo. 7. Obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem novin, revij in časopisov. 8. Ob cerkvenih slavnostih, proščenjih in drugih verskih praznikih, ko se zbirajo ljudje iz daljne okolice, prodajanje slik, knjig, igrač, alve, sladoleda in ostalih medičarskih izdelkov kakor tudi jedi in pijače in sicer samo na odprtem prostoru ali v začasno postavljenih barakah ali šotorih, ne pa v stalnih obratovalnicah. V vaseh in trgih, mestih z največ 5000 prebivalci je dovoljeno, da se tudi trgovinske in obrtne obratovalnice ob spredaj določenih dneh odprte. 9. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice: a) če je ob teh dneh letni sejem; b) poslednjo nedeljo pred božičem; e) Če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek; č> če se v teh dneh obratovalnica seli; d) ob višji sili; kraievnma«K^ye-utVari 7‘ vozovb že S e po kr. jevnih običajih stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dni ali na prte tri dni v mesecu. p 10. Na božji poti na Brezjah je prodajanje svetinj, odpustkov in medičarskih izdelkov dovoljeno od 7. do 17. ure. b) Do 14. ure: Obratovalnice, navedene v členu 14. naredbe, odst. 1. c) Samo dopoldne: njo" j ?°djetja za natovarjanje in raztovarja-5L: ®fa pri železnicah in podjetja za preva-9p.laga z vozovi od 5. do 12. ure. n' „T?“?sko Prodajalnice od 5. do 12. ure. ■5 iio 10 ure’ mesar8ke stojnice in barake od (Konec.) 4. Prodajalnice življenskih potrebščin, to so obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem lahko pokvarnih viktualij, kakor: presne zelenjave, presnega sadja, jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklane perutnine in divjačine od 6. do 12. ure. 5. Cvetličarski obruti na dan Vseh svetnikov od 8. do 12. ure, dne 31. oktobra pa od 20. do 12. ure. d) S a m o 2 uri ob nedeljah dopoldne izvzemši velikonočno in binkoštno nedeljo: Trgovinske in obrtne obratovalnice povsod, razen v krajih, navedenih v naslednjem odstavku. Čas odpiranja in zapiranja obratovalnic določi županstvo občine po zaslišanju lokalnih organizacij trgovcev in obrtnikov in organizacij nameščencev in delojemalcev. Obratovalnice v vseh teh krajih se morajo zapirati pozimi najkasneje ob 11. uri, poleti pa najkasneje ob 10. uri. V krajih, kjer se. opravlja samo eno služba božja, morajo biti, dokler traja ta služba božja, obratovalnice zaprte. Izvzeti so nastopni kraji, za katere je odrejen popolen nedeljski počitek: 1. Ves okoliš policijske direkcije ljubljanske, izvzemši vas Dravlje občine Zg. šiška. 2. Občine v srezu Ljubljanska okolica: Dev. Mar. v Polju, Dobrunje in vas Kozarje občine dobrovske, občini Ježica in Rudnik. 3. Mesto Kranj in njega okolica v razdalji 5 km. Člen 30. Brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za negovanje telesa: a) V mestu Ljubljani in na njega periferiji, to je v občinah Moste, Zg. šiška in Vič, morajo biti ob nedeljah ves dan zaprte, ob praznikih pa smejo biti odprte od 'AH. do 12. ure. !>) Povsod drugje ob nedeljah in praznikih od 6. do 12. ure. Na novega leta dan, na dan Vseh svetnikov in na božični dan pa morajo biti vse te obratovalnice zaprte. Izjemoma smejo biti damsko fizerske obrtne obratovalnice v mestu Ljubljani odprte dopoldne v nedeljo pred pustnim torkom in na binkoštno nedeljo. Člen 31. Vsake krošnjarjenje ob nedeljah in ob državnih in verskih praznikih iz čl. 27. te naredbe je prepovedano. Izjemoma se dovoljuje tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in po javnih lokalih cvetice, kočevske predmete, pečeni kostanj, presno in posušeno sadje, kakor tudi kuhane klobase in sicer, če se omejuje, to prodajanje samo na te predmete, poleti pa ob istih pogojih še brezalkoholne pijače, alvo, sladoled in ostale medičarske izdelke. Prodajati po ulicah in po javnih lokalih novine, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneh do 23. ure. C. Obče določbe. Člen 32. .V žasu> Predpisanem po tej naredbi za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi v io( i v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Stranke, ki se zatečejo v tem času v prodajalnih prostorih, morajo biti postrežene. 1 Lastniku obratovalnice in njegovim rodbinskim članom je dovoljeno bivati in delati v obratovalnici (lokalu) tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta. Člen 33. Če se opravlja v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več vrst dela, za katere je določen s to uredbo različen delavni čas, velja za ta lokal, odnosno za vse te lokale, delavni čas one vrste dela, ki se opravlja v njem, odnosno v njih, za katero je predpisan s to uredbo krajši delavni čas, člen 34. Za prodajanje na trgih (tržiščih) in ob tržnem času veljajo predpisi, izdani za ureditev tržnega prometa. Člen 35. Za trgovinske obratovalnice se smatrajo po ‘®J.,naredbi tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice. Člen 36. Glede delavnega časa pomožnega osobja v JT°v*n8k ln obrtnih obratovalnicah veljajo določbe členov 22. do 36. min. uredbe. Člen 37. Za poletje se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimo pa čas od 1. oktobra do 31. marca. D. Kazenske odredbe. Člen 38. Lastniki obratovalnic, ki imajo zoper predpise te uredbe svoje obratovalnice odprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od 50 do 3000 Din po velikosti dotične obratovalnice. Prekrške preiskujejo in kaznujejo pristojna upravna obiastva I. stopnje. Zoper obsodbe je dopustna pritožba v 15 dneh od dne, ko se priobčijo, na velikega župana ljubljanske oblasti. Denarne kazni se izrekajo v namene, določene v § 151. obrtnega reda. Vse prekrške predpisov v delovnem času pomožnega osobja preiskujejo in kaznujejo pristojne oblastne inšpekcije dela po predpisih zakona o zaščiti delavcev. Pravica, naznaniti prekršitev predpisov te naredbe, gre vsakemu državljanu kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam. E. Končne odredbe. Člen 39. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Uradnem listu. Takrat izgubi moč in veljavo naredba velikega župana ljubljanske oblasti z dne 21. decembra 1928, O. br. 2216/175, o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v ljubljanski oblasti. to®* %% A % f\-w% * KOLINSKA TOVANNA V LJUBS.MNI izdeluje že pred vojno dobro znano pristno „VVDROVOu »aaasa rŽSKO kavo! mb Ljubljanska borza. Tečaj 9. septembra 1929. r0,t>fr IPoaark sevanje 1 Din j Di, 22-8075 13-535 13-665 — •— 7-909 —•— 9-9348 1004*40 1097-40 7-9960 80260 275-48 27628 . 56-80 221-66 223-66 168 09 168 89 296-64 29864 DEVIZE: 4.m*t«rd*m 1 h. godd. , Berlin 1 M.............. Bnuelj i belg*.......... Budimpešta 1 pangS . Ourlh 100 Ir............ OunaJ 1 ttbng........... Laactam 1 funt.......... Kowyork 1 dolar .... P*ria 100 fr............ Pr««« 100 k rest .... Trat 100 lir............ Vrednoto: a) Denarni zavodi, Celjska posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, denar 855 dinarjev; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska ia prometna podjetja: Združ. papirnice V«r8e, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 130 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »Šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Kranjska industrijska družba, Jesenice, den. 285 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, den. 250, blago 260 Din. Los; Smreka—jelka: Hlodi L, II., monte 230—250 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 360 Din; trami merkantilni 290—300; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon., od 16 cin naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske • plohi, naravni, neobrobljeni 450—500; deske - plohi, naravni, ostrorobi 750—850 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1100 dinarjev; testoni, 450—490; tavolete 1000 do U00 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; de-sk®-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske - plohi, ostrorobi (podnice) 1200-1350 Din; frizi 1100-1300 Din. — Drva: bukova 22—24 Din; hrastova 20—23 dinarjev. — Železniški pragovi: 2'60 m, 14 X 24, hrastovi 55—58 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Išče se: Vagonske pošiljke hrastovih trii c 80% 1., 20% II.: debelina 27/28 mm, širina 8, 9, 10, 11 cm, dolžina 1, 125, 150, 175, m itd., s toleranco 10% courgons od 50, 60, 70, 86, 90 cm. Cena franko vagon meja via Jesenice. Vagonske pošiljke hrastovih doollcs I.: dolžina: 50% od 115—120 cm (kubira se a 115 cm), 20% od 86—90 cm (kubira se za 86 cm), 15% od 75—85 cm (kubira se sa 75 cm), 15% od 50 —60 cm (kubira se za 50 cm; širina: pri 115/120 cm dolgih % od 8—11 cm in % od 11—15 cm; pri 86/90 cm dolgih % od 8—11 cm in */s od 11—15 cm; pri 75/85 cm dolgih 'A od 8—11 cm in */» od 11—15 cm; pri 50/60 cm dolgih X in od 6% do 8 cm in % od 8—11 cm in */j od 11 do 15 cm; debelina: 25/27 mm (kubira se za 25 mm), 28/30 mm (kubira se za 28 mm), 31/33 mm (kubira se za 31 mm), 34/36 mm (kubira se za 34 mm), 37/39 mm (kubira se za 37 mm), 40/42 mm (kubira se za 40 mm), 43/45 mm (kubira se za 43 mm), 45/47 mm (kubira se za 45 mm). Cena franko vagon via Jesenice. 90 komadov ostrorobih hrastovih remelj-nov, 11/11 cm, 3-80 m, roba popolnoma zdrava, brez napak. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Večjo količino bukovih parjenih I. friz, v širinah od 8—12 cm ter dolžinah od 40 do 60 cm. Hrastove desko, paralelne, ostrorobe, dolžina 115 m, širina od 11—14 cm, kvaliteta 70% I., 30% II. Cena franko vagon meja Postojna. Večje količine brzojavnih drogov (smreka, jelka), obeljenih, ravnih, zdravih, 10 n> dolgih, s 5% od 8 in 9 m dolžine, premer v vrhu 11% do 14 cm. Cena fco vagon prihod Sušak, pristanišče, oziroma Reka. — Plačljivo proti nepreklicljivemu akreditivu. 100 vagonov bukovih drv, suhih, brez klad, fco vagon meja via Postojna tranzit. Plačilo proti duplikatu v Ljubljani. Večjo število vagonov hrastovih friz z običajnimi nadmerami: debelina 27 mm, dolžina od 25 do 50 cm, širina 4, 5, 6, 7, 8 in 9 cm, od katerih širina 8 in 9 cm ne smeta biti krajši od 35 cm. Cena fco vagon meja via Postojna, plačljivo proti duplikatu. Ca. 1500 ms tramov (merkantilnih) in letev za gradnjo malih hiš po sledeči razdelitvi za vsako posamezno stavbo: 12 komadov 5/6, 8 m; 2 komada 4/5, 6 m; 2 komada 4/5, 4 m; 24 komadov 4/4, 5 m; 6 komadov 4/4, 4 m; 0500 m* letev 25/45 mm, 3 in 4 m. Cena fco vagon nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu. Žito: Pšenica: bačka stara: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, dinarjev 25250—255—; bačka nova: 80/81 kg, 1% prim., • mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, plačilo v 30, dinarjev 252-50—255-—; bačka nova: 79/80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, dinarjev 247-50—250 —; bačka nova: uzančno blago, brez doplačila, dobava promptna, mlevska voznina, plačilo v 30 dneh, Din 237-50 do 242-50; sremska: 80 kg, 1% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 242-50—245 —; srem-skn: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava promptna, Din 237-50 do 240; slavonska; 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 23550—237-50. — Rž: 72/73 kg, 2% prini., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneli. Din 222-50—225—. — Moka: pšenična O/g: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 365-— do 370—. — Koruza: »La plata«: dobava meseca septembra, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneli, Din 282-50—285 —; bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slovenska postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 249'— 242-50; bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, dinarjev 23750—240-—. — Ječmen: bački ozimni, novi ^ 06/67 kg. Din 215 — do 220 —. — Oros: bački: slov. postaja, navadna voznina, Din 215 — do 217-50. Tendenca: les: noizpremenjena; deželni deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: 5 vagonov drv; 3 vagone prahu od bukovega oglja; 3 vagone nežamanih bukovih plohov. OPOZARJAMO conj. čitatelje na današnji oglas o otvoritvi nove trgovine »Lana«, družba z o. z. v Ljubljani v novih moderniziranih prostorih bivše Hipotekarne banke v Šelenburgovi ulici. Hmelj. ALZAŠKO H MELJSKO POROČILO. Strasbourg 5. septembra 1929. Na letnem sestanku hmeljskih trgovcev, 3. septembra t. I. v Hagenau-u, so bile prodane prve partije štajerskega hmelja po 12 Din vagon Žalec. Vzorci so vzbujali splošno pozornost, ker je blago dosti težje in bogateje na lupulinu kot lansko leto. Vsekakor imajo izgleda na prodajo-le prvovrstne partije, kot nadomestilo za žateško blago, med tem ko slabše vrste ne morejo dobro konkurirati z alzaškim pridelkom, ki se plačuje med Frs. BOO-— do 850-—. Alzaško blago je v kvaliteti boljše, kot se je pričakovalo; tudi množina je večja. — J. Lavrič. TRGOVSKI LIST, 10. septembra 1929. i pw——M—Bn—M■m—ct ii um 11 jamsommam nci Štev. 106. NOVOST ZA KMETOVALCE IN KOSCE. Nemalo zanimanja je vzbudil v kmetijskih krogih novi način pritrjevanja kos, ki se odlikuje od dosedanjega glede težine, priročnosti, praktičnosti ter nudi koscu tudi možnost zavarovanja kose izven vporabe in pri nošnji. Iznajditelju v Avstriji Maksu Wrat-schko se je posrečilo z novo pritrjevalno napravo za kose odstraniti vse dosedanje nedostatke pritrjevanja potom obroča na popolnoma enostaven način, ki vsekakor pomeni velik korak naprej v poenostavljenju ter racionalizaciji pritrjevanja. Novo zgrajena pritrdilna naprava se i vaja pod zaščitno znamko F 1 u g s, zahteva pa tudi nekoliko preurejeno koso, kar hočemo v naslednjem opisati. Patentirana kosa »Flugs« se razlikuje od dosedanje oblike kos le v toliko, da je glava (peta) kose širša in močnejša, a v njej se nahaja podolgovata zareza, ki služi za pritrjevanje kose na kosišču s pomočjo patentiranega vijaka »Flugs«. Patentirani kosir »Flugs« obstoji iz jeklenega špecijalnega vijaka, čigar ttlava ima obliko leče, nastavek vijaka jo četverooglat, ploščica in matica pa lužita za neposredno pritrjevanje kose jia kosišču. Za pritrjevanje kose z vijakom služi poseben ključ, s pomočjo katerega se matica vijaka pritegne. Za regulacijo položaja kose na kosišču fluži podolgovata zareza v peti kose, na podlagi iste je mogoče lego kose zvišati ali pa znižati. Rezilna ploskev kose pa t>e zamore spremeniti na ta način, da se r! »■— med kosišče iu peto kose vtakne podolgovati klin. Patentirana kosa »Flugs« zahteva tudi odgovarjajočo pripreino kosišča na ta način, da se nahaja na gornjem delu kosišča v oddaljenosti ca. 25 min od vrha odprtina, ki se razširja od ene na drugo stran od 8 do 12 mm. V to odprtino se zabije patentirani »Flugs« vijak tako, da napravi v lesu četverooglato ležišče. Za nosiček pete se nahaja v kosišču podolgovata ca. 30 mm dolga zareza, ki bodi le toliko široka, da nosiček kose dobro sedi. Približno v sredini kosišča se nahaja ca. 4 mm široka in ca. 200 mm dolga ter 20 mm globoka zareza, v katero se položi konica kose po vporabi in pri nošnji, ki je na ta način zavarovana. ' Katere prednosti nam nudi »Flugs« kosa s kosir jem? ■Popolnoma enostavno rokovanje, ker je mogoče vsako patentirano koso brez nadaljnega pritrditi s »Flugs« ko-sirjem. »Flugs« kosir ima težino od ca. 3 dkg, vsled česar je mnogo lažji in priročnejši od vseh dosedanjih kosirjev. V 15 do 20 sekundah je mogoče pritrditi »Flugs« koso na kosišču tako, da drži kot da bi bila prikovana. V istem času se zamore kosa staviti v zavarovano lego ali pa popolnoma sneti s kosišča. Na podlagi Flugs kosirja je mogoče koso zavarovati, ne da bi bilo treba sneti isto s kosišča. Pomisleki, da bi kosa vsled zareze prelomila os, da bi se kosišče pri vijaku prelomilo, so neosnovani, ker so n. pr. i*; \ i Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higljenično najmo-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajske cesto 1 a, II nadstr. Telefon šle*. 2389. , poizkusi prekkuševalnice visoke šole ! za kmetijstvo na Dunaju (Hochschule j fiir Bodenkultur) dokazali, da »Flugs« ! pritrjevalna naprava vzdrži tudi obtežitev kose do 150 kilogramov, kar se pa v praktični vporabi nikdar ne pripeti. »Flugs« kose, ki se trenotno izdelujejo le v Avstriji v Judenburgu, se nahajajo tudi že v naši državi v praktični vporabi pri kmetovalcih, kakor tudi na nekaterih strokovnih kmetijskih šolah, ocena in izjave so izredno ugodne in kakor čujemo, se bodo »Flugs« kose izdelovale tudi v naših domačih tovarnah, kar bode gotovo znatno znižalo nabavne cene. TRŽNA POROČILA. TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 2. septembra 1929. Govedina: v mesnicah po mestu: I. vrste 18—20, II. vrste 16—18 Din za kg; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 18 do 20, II. vrste 16—18, III. vrste 12 do 14, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—18, ledie 18—20, možganov 20—25, loja 5—10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 24—25, II. vrste 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25—27, II. vrste 20—22, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—27, slanine ribe in sala 29—30, slanine domačih prašičev 25—26, slanine mešane 26—27, slanine na debelo 26, masti 20—32, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. vrste 30—32-50, II. 25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—1‘2, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—15, jagnjetine 18—20 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 8, II. vrste 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25—30 Din. Perutnina: Piščanec majhen 15—17, večji 17—20, kokoš 25—30, petelin 23 do 25, raca 25, domači zajec, manjši 6 do 7, večji 10—15 Din. Ribo: 1 kg karpa 25—30, ščuke 35 do ‘10, postrvi, žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 20—25, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 44—48, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce 1-25 Din. Kruli: 1 kg belega 4-50, črnega 4, rženega 4 Din. Šadje: 1 kg luksusnih jabolk 8, jabolk I. vrste 6, II. vrste 4, III. vrste 3, luk-susnih hrušk 12, hrušk I. vrste 8, II. vrste 6, III. vrste 3, ena oranža 2—4, limona 1‘50—2, 1 kg luščenih orehov 40—44, češpelj 4—6 Din . Mlevski izdelki: 1 kg moke št. »0« 3-30 do 3-85 na debelo, 4—4 50 na drobno, štev. »2« 3-60—3-65 na debelo, 3’75—4 na drobno, štev. »4« 3-40—3-45 Din na debelo, kaše 550—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4—4 50, koruznega zdroba 4-50 do 5, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4-50—5 Din Žito: q pšenice 265, rži 270—300, ječmena 280—300, ovsa 265—310, prosa 285, koruze 290, ajde 280—290, fižola ribničana 800, prepeličarja 875, leče 1400 do 1600 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440, m3 trdih drv 180, mehkih drv 70 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 4—5, štrucnate solate 3—5, ajseri-ce 5—6, endivije 3—4, radiča 2—3, zgodnjega zelja 0-50—1, rdečega zelja 2—3, kislega zelja 5, ohrovta 1—2, karfijol 8 do 10, kolera!) 1—2, kolerab podzem-ljic 1—-150, špinače 4—5, paradižnikov 3—4, kumar 1—2, 100 kumaric za vki-savanje 7—8, 1 kg buč 1, gralia v stročju 5—6, 1 liter luščenega gralia 8—10, 1 kg fižola v stročju 1*75—2, 1 liter fižola luščenega 2—3, 1 kg čebule 2—3, česna 12, krompirja 1—1:25, repe 1, kisle repe 2-50—3, merica jurčkov 5—6, 1 kg korenja 4—6, peteršilja 4, zelenjave za juho 4—5, zelene paprike 6 Din. n;: Pil Ib Veletrgovina c%. Šarabon v .Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko iu i!i!l| deželne pridelke, raznovrstne j;ij rudninsko vodo. ,1'astna p ražama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago, telefon št. 2666. Otvoritev nove trgovine „Lana“, tekstilna tovarna, dr. z o. z v Ljubljani, je otvorila v novih moderniziranih prostorih bivše Hipotekarne banke v Šelenburgovi ul. lastno prodajalno modnih in športnih pletenin trikotažnega perila, moških in ženskih nogavic i. t d. i. t. d. »Lana", Ljubljana ..TRGOVSKI LIST“ se priporoča za inseriranje EUVERTA družba z o. z. Tuornica kuvert in konfekcija papirja IJUBLJ\NA Vožnrski pot l Karlovška c. 2 Prodamo PARNI KOTEL 30 m- in 8 atmosfer, sistem enocevni «Cornwall», komaj 10 let v obratu, je popolnoma dobro ohranjen in se proda zaradi povečanja obrata. Prodamo FRANGIS-SPIRAL-TURBINO za 13—20 k. s., 250 litrov vode na sekundo, 400 do 500 obratov na minuto. Turbina je samo pet let v obratu in se proda radi povečanja, je v popolnoma dobrem stanju, primerna bi bila zlasti za pogon električne centrale, mlina ali žage. Za turbino se dobijo brezplačni načrti za vzidavo v novih razmerah. Parni kotel kakor tudi turbina sta še v obratu in se lahko ogledata na licu mesta. — Vprašanja naj se naslove na: REMEC — CO., tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ulica 7. Za l&sgosiovanske patente št. 98 od 15. junija 1916 na: IieSllicu (Flugzeug); št. 3774 od 1. julija 1925 na: Eetalo (Flugzeug); št. 4104 od 1. januarja 1926 na: Postopek In priprava za Izdelovanje cevi s podolžnim sllkom (Verfahren und Vor-richtung zur Herstellung von Rohren mit Lilngsnaht); in št. 4125 od 1. januarja 192G na: Postopek In priprava m razploščenje valasto plasastil* valov (Verfahren und Vor-richtung znm Flachdrttcken von Wellblechwellen) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cen j. ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova 2 TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23 ■ TRG.-IND. O. D. Sjar (jrej« dr. IVA* PLESS. - Z* Tww>**k«-indartiijiho d. d. >MBRJ?UR< kot i*daj litega in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.