fr~'£>
Tureija mobilizira«
Porta ]e pozvala 52 batalijonov rezervnih vojakov pod zastave.
Good-bye, Panama!
Colombia zavrnila pogodbo gledtf Panamskega prekopa.
I Washington, 18. avgusta. Državnemu oddelku se ravnokar brzojavlja iz Robote, Colombia, da je senat imenovane republike pogodbo za zgradbo Panamskega prekopa zavrnil. Pogodba se je razbila radi cene ozemlja, na kterem bi zgradili prekop. Senatorji jugoameriške republike so' namreč zahtevali za imenovano zemljišče več nego ponujenih $10,000,000 | V predlaganej pogodbi so stavile Z jed. države severoameriške pogoj,' »la bi bile one izključni gospodar prekopa- Zato so hotele plačati takoj za jedno koncesijo $10,000,000. Obravnave so dolgo časa trajale, to-) da v senatu je bila opozicija premočna. Senatorji so skušali prej vsem dobiti par milijonov dolarjev več, s čemur se pa washingtonska vlad a ni zadovoljila.
Zjedinjenim državam sedaj ne preostane nič drnzega, nego odločiti s»- ' za zgradbo prekopa, kteri bode vodil preko republike Niearague.
Pulitzer podaril milijon dolarjev.
Predsednik newyorskega Columbia J vseučilišča naznanja, da je posestnik lista "World", Josip Pulitzer, poda-! ril vseučilišču $1,000.006 za ustanovitev šole za časnikarje. Samo po ' slopje bode veljalo $500,000. Ako' bmle šola tekom treh let dobro vspe- \ la, daroval bode Pulitzer za vzdrže-vanje zavoda nadaljni milijon do-j larjev.
Dobri vzori.
Waterhurg, Conn.. IG. avgusta.! Delavec Louis Struckes. ki dela pri j tvrdki Smith, Brown & Co. v Hart-| fordn, tožil je "Rev." Josipa E. Se-i: nesaca, duhovna katoliške cerkve sv. \ Ane, na plačilo odškodnine v znesku avee zahteva imenovano svoto kot odškodnino za zgubljeno so- j progo, ktero mu je imenovani Sene-sac "speljal". Gospa Struckova ie stara 20 let, duhoven 3S in tožnik 50 li t. Struckes trdi, da se je njegova soproga 1. l!>00 povodom neke cerkvene slavnosti z "Rev." seznanila. Kma-lo na to je delavec opazil, da občujeta zaljubljenca preveč "intimno", radi česar je soprogo zapodil in hotel duhovna vstreliti, kar so mu pa prijatelji odsvetovali. "Rev." je član neke "prominentne"' rodbine v Mon-trealu in je bil že večkrat v Rimu, kamor bode potovala sedaj tudi bivša delavčeva žena.
Italijanski roman.
Ljubezen je zopet vzrok nesreči, Attavia Romanelli, 27 let star in njegova brata Pomenieo in Antonio, so v nedeljo zvečer v neki gostilni blizo Kingston Ave., Brooklyn Borough v New Yorku pili vino, dociin je Attavia udvurjal nekej črnooki krasotici. Na
to je prišel k družbi Francesco Ferro, kteri je svojej rojakinji tudi udvarjal.
To je pa Attavia tako vjezilo, da jc sklenil ferrota pretepsti. Slednji je bil s tem zadovoljen in je Attavia pozval na neko prazno stavbišče.
Attavia je pa dovedel seboj svoj i dva brata in napadel Ferrota, kteri se ni mogel z vsemi tremi hkrati pretepati, Radi tega je vzel iz žepa revolver in vstrelil v Attavijev trebuh. Na to sta ga ostala Romanellija pustila; Domenico je dejal glavo svojega težko ranjenega brata v naročje, dočim je odšel Antonio po ambulan-co. Ko je prišla z ambulaneo na lice mesta tudi policija, je bil Attavia že mrtev, dočim je Ferro neznano kam zginol.
Pastirja bičali do smrti.
Helena, Mont., lfi. avgusta. Posledica prepirov med posestniki čed go veje živine in onimi, ki se pečajo z ovčjerejo, je brutalni umor necega pastirja. Včeraj zjutraj prijezdilo jc 14 govejih pastirjev na pašnike ovac, kteri so last John Shirgeona iz Du-puycrja. Tukaj so jezdeci vjeli ovčjega pastirja Jim Howarda, ga privezali k drevesu in ga pretepali, dokler ni umrl. Drugi ovčji pastirji so še spali. Jezdeci so tako previdno ravnali s svojo žrtvo, da se ni nihče probudil. Howarda so odvedli v gorovje, kjer so mu dejali, da so mu že čestokrat svetovali, naj svoje čede drugam * odvede in da mora sedaj umreti. Nato so ga pričeli bičati, in sicer tako, da je vsled zadobljenih udarcev na mestu umrl. Morilce za sleduje šerif Taylor s svojim moštvom.	, . _ *
Vse vojaštvo evropske Turčije na boj proti vstasem.
Itosko brodovje odpljulo t turško vodovje.
Rusija p r e t i.
Petrograd, 10. avgusta. Oddelek rusk«' vojn«- mornarice Črnega morja poslala jc vlada v turško vodovje.
0	tem jc pobrežno zapovedništve v Scvastopolju brzojavno obvestilo ruskega poslanika v Carigradu.
S tem namerava Rusija Turčijo prisilili, da izpolni vse ruske zahteve umora ruskega konzula Kostkovske-ga v Monastiru.
Povodom umora ruskega konzula S' crbinc v Mitrovici, je car uvaže-val dejstvo, da je bil morilec rodom Skipdar. čegar rod je ravnokar pričel z vstajo proti turškej vladi. Zločin v Monastiru ima pa povsem drugo licv% radi česar zahteva car vse drugačno zadoščenje. Radi tega j«' car sklenil, da se ne bode zadovoljil ]<• z oKeeanjem turške vlade in jc tozadevno zahteval:
Neposredno kaznovanje morile«, » ksemplarično kaznovanje onega, ki jc streljal na konzulov voz, da se vali Monastirskega vilajeta pošlje takoj v prognanstvo in da se kaznijo vsi civilni ter vojaški uradniki, kteri s.....lgovorni za umor.
Itazun tega zahteva ruska vlada:
1	akojšnje kaznovanje vseh turških uradnikov v M onast irskem vilajetu, prcii kterirn se je ravnatelj ruskegi konzulata v Monastiru pritožil. Isto velja tudi za Skopeljski vilajet in za Kosovo; turška vlada mora takoj zopet nastaviti Izmael Hakija, kteri je bi i po nedolžnem iz državne služb«? odslovljen; turška vlada mora takoj izpustiti vse jetnike, kterim se je vsled por«>čiIa ruskega konzula godila krivica. Turčija mora takoj odsloviti in kaznovati vladne uradnike v Solunu in Prizrendu, kteri le ljudstvo izkoriščajo in končno mora turška vlada dati konzulom v Macedo niji takoj druge orožnike in policaje 1« r skrbeti, «la se prebivalcem r.e bode godila krivica. .
Carigrad, 10, avgusta. Vdova uinorjinega ruskega konzula Rost-kovskega je naznanila, da ponujeno
j odškodnine v znesku $80,000 ne bode sprejela, kiu neče nikakoršne turške miloščine. Zaj«-«lno je priposlala tursk« j vladi nazaj red "Nižam Sopakat", ktervga jej je podaril sultan.
hunaj, 16. avgusta. Avstrijska vlada j«- izncnadeiia, ker jc poslala Rusija vojno br«xbtvje v turške vode. <> tein namreč Rusija ni obvestila Avstrije. To pa pomenja, da bode Rusija na Balkana hodila svojim polotit. ii.- oziraje s«: na želje Avstrije.
M onast i r, 10. avgusta. Radi urno ru ruskega konzula Iiostkovskega je bil liiordee llalitn obsojen v smrt in t.ikoj usmrten, njegov tovariš Abas j«- bil «.l».pj<>n v start. ]>va nadaljiu orožnika «ta bila radi krive prisege obsojena V 1 r», oziroma lOletno ječ«. ]>va častniku, ktera sta o pokojnem konzulu razžaljivo govorila, so odslovili iz s id ta nove vojske. Razsodbo <»o obsojencem prečitnli v prisotnosti novega ruskega konzula. Vlada je odslovila oro/niškega poveljnika mesta in vilajeta Afonastir, kakor tudi stotnika one stotnije, h kterej je spadal merilec Malim.
Sofija, 10. avgusta. Prijatelji Ma-fctlniMiiT so včeraj poj>ohitlue prirr. dili veliki ljudski shod, pri kterem s? zborovnlei sklenili, da se mora !*» vs«*j Bolgariji agitirati v to, da boli? vlada med Turčijo in vstaši posredo-vala. /b«irovalci so tudi izvolili posebni ««ls«'k. kteri hode nabiral denar za podporo vstašev.
London. IG. avgusta. Tukajšnjej ^Kvening Post" se od verodostojne strani izroča, da bode macedonski revolucijotiarm odbor v kratkem izdal manifest, s kterim b«xle vsem vladam naznanil vstanovitev provizori-čn«' vlade in proglašenje neodvisnosti Maeedonije.
Bolgarija toži.
Sofija, 17. argusta. Bolgarska vlada je evropskim vlastim priposlala spomenico, v kterej opisuje razmere v Maeedoniji, ktere vladajo tamkaj od onega časa, odkar je Turčija obljubila uvesti reforme. V spomenici so opisane vse podrobnosti, dnevi, kraji in imena. Spomenica je grozni zapisnik neštetih umorov, mučenja,
požigov, plenitev in splošnega pre ganjanja Macedoncev po turškem vojaštvu in uradništvu. Vsak podatek je zajet iz uradniških virov, zlasti pa iz poročil bolgarskih konzulov, kakor tudi iz poročil turških uradov. Bolgarska vlada jamči za absolutno resnico navedb in poživlja porto, naj, ako more le jed ne j navedbi ugovarjati.
Spomenica pričenja z navedbami, da je Turčija pričela z uvedbo reform. Toda posledica temu je bila baš protislovna. Ljudstvo je sedaj Še bolj razburjeno in vstaško gibanje se je zopet pričelo. Mesto, da bi Turčija kaznovala svoje uradnike, kteri ne skrbe za mir in red, pričela je vlada še hujše nego preje preganjati bolgarsko prebivalstvo po mestih in vaseh.
Posledica turških reform v vilaje-tih Solun, Monastir, Skoplje in Dri-nopolje so klanje, umori, razdejanje vasi, plenitev, požiganje, mučenje, prognanstvo, zapiranje cerkev in šol. iztirjavanje davkov za več let naprej itd.
Potem našteva spomenica posebne slučaje v raznih vilajetih. V Solunu ji* ukazala Turčija zapreti bolgarske profesorje tainošnjcga vseučilišča, potem dijake, trgovce in vse inteligentne Bolgare. Dne 19. maja prišlo je 120 vojakov v selo Gorna Ribnica, kjer so mučili pet možkih in ilve ženski do smrti. Tekom prvih treh tednov ao vojaki in bašibozuki v okraju Tikvešu oplenili 25 vasi. Va-ščane so nepopisno mučili, ženske pošiljali, hiše oplenili, ne da bi se turške oblasti ganile.
V	M«mastirskem vilajetu so topni-čarji razdejali cveteče selo Smrdež; razdejali so tristo hiš. Početkom junija sta dve tolpi Grkov sporazumno z oblastmi ropali in morili po bolgarskih vaseh.
V	Skopeljskem vilajetu se vrši sistematično zatiranje Bolgarov. V lju«lskej šoli v Skopi ju so zaprli ravnatelja, ker je imel v svojej knjižnici "vstuške" kujige "Otello" in "Les Miserable«". Zapori v Palan-ki, Košani, Kumanovi in Gustigarju in drugo«! so polni bolgarskih duhovnov, učiteljev in trgovcev. V juniju s«» plenili bašibozuki v pokrajini Štif kjer so mučili ljudi z razbeljenim železom. Iste grozovitosti so počenjali tudi v drinopoljskem vilajetu.
Na ta način navaja bolgarska vla-ila 131 slučajev v svojej spomenici. V Smrdežn so Turki vstrelili 200 Holgarov in oplenili ter potem sežgali 250 hiš.
Iz Sandžaka Seres je bežalo 3000 in iz sandžaka Kirkliče še več ljudi.
V	Solunskem vilajetu je 900 ljudi zaprtih, v Skoplju 500, v Monastiru 850 in v Drinopolju 550.
Vlada je ukazala bolgarskim trgov eem in rokodelcem, kteri stalno bivajo v Carigradu in Solunu, naj nemudoma odpotujejo v svoje domače kraje. Njim ni Turčija niti dovolila toliko časa, da bi zamogli prodati svoja posestva. Na stotine rod-bi n je tako propadlo.
Vlada je silila Bolgare, da so pro-«lajali svoja |>osefitva Turkom za najnižje cene. Bolgari v Turčiji so pravi sužnji, baš kakor Hrvatje v Avstro-Ogrskej. Ni torej čuda, da se v Ma-oedoniji, kakor tudi v Hrvatskej siri vstaja.
V znamenju dinamita.
('arigrad, 17. avgusta. Uradoma so javlja, da so vstaši, kteri so zavzeli mesto Kruševo pomorili vse turške uradnik«;. Turki so mesto zopet osvo-jili s pomočjo treh sotnij. Ograje so bile podsute z dinamitom, kteri se je radi turških krogelj razstrelil in napravil mnogo škode. Vstaši so po tem odšli v gorovje, kjer se se sedaj vrše boji.
Mnogo vstašev je pribežalo v cer kev. Turški poveljnik je prosil cari-grajsko vlado, naj mu dovoli cerkev bombardirati. Vlada pa v to ni privolila in je zahtevala, da se vstaši p<jdajo.
V	bojih pri Priljepu je bilo po turškem zatrdilu 100 vstašev vsmrtenih. Prebivalci raznih vasi so baje izročili turškim oblastim orožje.
Vstaši so v minolej noči napadli vojaški vlak med Zelenko in Kopruli.
Zopet povodenj.
Reki Kansas iu Smoky Hill preplavili okolico.
Kansas City, Mo., 18. avgusta. — Radi deževja je Kansas River zopet izstopila iz svojih bregov in odplavila most na James St., po kterem so giba ves poulični promet med obema Kansas City. Sedaj so tudi drugi mostovi v velikej nevarn^ti. 1 Topeka, Kans., 18. avgusta. Kansas River je tukaj od včeraj nadalje narasla za 1 čevelj in še vedno narašča.
t Lawrence, Kan., 18. avgusta. Tudi tukaj je Kansas River izdatno nara-; sla. Posebno možtvo čuva mostove, i ktere preti votla odnesti, j Salina, Kans., 18. avgusta. Tekom • minolih 12 ur je Smocky Hill River ; za tri čevlje narasla.. Dežuje še vednn Skoda, ktero je napravila reka, je iz datna.
Žrtve železnic.
Buenavista, Cal., lfi. avgusta. Pri Northropu se je podrl železnični most, Denver »fe Rio Grande železnice v J trenotku, ko je privozil nanj potni- j ški vlak. Lokomotiva in par vozov; je prišlo srečno čez reko, toda zadnji del vlaka je padel v vodo. Štirinajst ljudi je bilo ranjenih, vsmrten ni bil nihče.
Philadelphia, Pa., 16. avg. Včeraj zjutraj sta skupaj zadela dva tovorna vlaka Pennsylvania železnice med postajama St. Davis in Ra«hnor. Dva i zavirača sta bila vsmrtena. Jeden ' "tramp" si je zlomil nogo, dva druga j "trampa" se pogreša.
Wilkesbarre, Pa., 16. avgusta. Pri ' Ashleyu ponesrečil je premogov vlak i Centrale železnice "New Jersey".! Vlak je všel po klancu navzdol; IS j vozov je razbitih. Dva vslužbenca sta smrtno ranjena.
Na križpotu na 138. ulici in Wil- j low Avenue, Bronx Borough v New Yorku, zadela sta včeraj sk'ipaj voz poulične, železnice in tovorni vlak New York, New Haven & Hartfor«l železnice. Motormau je bil vsmrten dva potnika sta ranjena. Čuvaja, kteri straži križpotje, so zaprli. Voz ' poulične železnice je odletel 10 čev ljev daleč proti železnem drogu, kjer se je razbil. Motormana so našli 25 čevljev daleč od mesta nesreče. V njegovem trebuhu je bil zaboden dva čevlja «lolg lesen drog.
Cleveland, O., 17. avgusta. Brzo-vlak "Flyer" od Erie železnice je ponesrečil včeraj popoludne pri Liberty St. Šest osob je bilo ranjenih. Nezgoda se je pripetila radi napačno postavljenega izogibališča. Na vlaku je bilo kacili 100 potnikov.
Razstrelba na parnikn.
Plattsburg, N. Y., 17. avgusta. Na malem parniku "White Star" (last kapitana Torrance), kteri vozi po jezeru Saranae, se je pripetila razstrelba dinamita. Parnik je razdejan. Najbrže je razstrelba delo zarotnikov
Ciklon v Yucatanu.
Meridia, Mexico, (Yucatan), 17. avgusta. Orkan je tukaj in v Pro-gresso napravil velikansko škodo. Veter jc izruval neštevilno velieih dreves, odnesel je strehe in porušil vse polno hiš. Valovi so vrgli 20 ja-drank na obrežje.
Potres t St. Louisu.
St. Louis, Mo., 17. avgusta. Včeraj zjutraj bilo je tukaj čutiti jak po t res. Več hiš je bilo tukaj in v Akron 111., poškodovanih.
Mala poročila.
Pri Mendon, Mich., padel je Iz' zraka velik meteor, kteri je razdejal preko St. Joe River vodeči most. Meteor se je zakopal 20 čevljev globoko v zemljo.
Pri Sparta, Ore., je napravil gozdni požar ogromno škodo. Vsi gozdovi gorovja Cornucopia so zgoreli.
Neki newyoriki sindikat je v pokrajini Matagorda, Tex., kupil 500 oral petrolejskega zemljišča za 94 ti • soč dolarjev.
Policijski ravnatelj Delaney iz Denver, Colo., kteri je potoval v Springfield, HI., je neznano kam zginil.
V	četrtek dne 20. avg. bodo v Fairfield, Vt., odkrili spomenik pok. predsedniku Chester A. Arthur ju.
V	Milwaukee, Wis., bodo zgradili konec Wabash železnice. Kolodvor bode veljal $5,000.000.
V	Saco, Me., je motorman Hanson ustrelil ljubimca svoje hčerke, Frank Hogermana, kterega je našel na vrtu pred svojo hišo. Morilca ao za-Pdi- ___"___-
h delavskih krogov.
Zaprli tovarne.
Boston, Mass.. 10. avgusta. V državah Nove Anglije bo«lo tekom teg i tedna zaprli vse polno predilnic in tkalnic. tak«>. da bode na tisoče ljudi brez dela. Samo v Fall River bodo zaprli osem tovarn, v kterih dela 50n delavcev. V Doverju, N. II.. bodo zaprli pet tovarn itd.
Zaprli rove.
Tamaqua, Pa., IG. avgusta. Prc-mogarji rovov tvrdke Young & Dun-kelberger so pričeli štrajkati, k«?r jim . delodajalci niso hoteli povečati pla-■ če. Tvrdka je pa včeraj svoje rove zaprla in izjavila, da jih ne Ixxle preje odprla, dokler jej premogarska , unija ne dovoli z delom ravnati, kakor se jej poljubi.
Boj med štrajkarji in skabnii.
Benwood, W. Va., 17. avgusta. V minolej noči vršil se je na tukajšnjih ulicah boj med štrajkujočimi ; mašinisti od National Tube Co. in : s kabini, kteri delajo na njihovih ine-| stih. Streljanje je trajalo štiri ure. I toda le dve osobi sta bili lahko ranjeni. Se le zjutraj ob treh je na-! pravila policija zopet red.
Trojčki — oče zaslnži $5 na teden.
Gospa Ana Katzova. št. 10 Forsyth j St. v New Yorku, postala je minuli j četrtek mati treh deklic, ktere vse so j zdrave in krepke. Oče in mati sta nebeški blagoslov sprejela z meša-jnimi čuvstvi. Oče je po poklicu krojač. toda sedaj brez dela. V Amerik j i j«' prišel pred par meseci, to«la <lose-.daj še nikoli ni več zaslužil nego $5 i na teden. Dobri sosedje bodo sedaj i skrbeli, da mati in otroci ne bodo gladu umrli. Katz je star 29, nje-Igova žena 27 let. Poročila sta se . pred letom dni v Evropi.
Sam Gompers okraden.
Marinette, Wis., 16. avgusta. Sam (iompers brzojavlja. da mu je v Cha-tauqua, med javnim govorom neki žepni tat vkradel $200 gotovine, razne važne spise in jedno denarno nakaznico.
Vknjiženi brivci.
Nevvyorški brivci, kteri imajo la stne brivniee, morali so se v mestnem uradu vknjižiti. Kdor ni vknji-žen, ne sme več izvrševati svoj posel. Vknjižilo se je nad 15.000 posestnikov brivnic. Najstareji med njimi je zamorec Charles D. Williams, kteri je star 82 let in že 59 let izvršuje svojega figaro.
Elitče prosjakov.
"Charity Organization Society" je priposlala uredništvom newyor-ških listov imena najbolj znanih prosjakov. Iz njega posnamemo, da so med ameriškimi prosjaki najboljše kapacitete sledeči* 'Frisco Sticks'. 'Diamond Dick", "Savannah Pig", "Oregon Slim", "Reading Dutz" in "Whiat Billy".
Stoletnica mesta Chicago.
Chicago, 111., 17. avgusta. Danes slave Chieažanje stoletnico, kajti mi-nolo je ravnokar 100 let, odkar so S3 njihovi dedje tukaj naselili (17. avg. 1803). Takrat je poročnik Swearin-gen z šotni jo vojakov prišel semkaj in pričel graditi trdnjavo Dearborn. Prava slavnost se bode vršila dne 20. septembra in bo«le trajala do 1. okl.
Svarilo poljskega časopisa.
"Gazeta katolicka", poljski časopis v Chicagi, objavil je imeniten članek o oglasih patentnih zdravil in z«lravniške naprave ter priporoča vsakemu, da kupi samo taka zdravila, ktera so skušena in priporočena od ljudi, kteri-so jih rabili. Nobeno zdravilo ni tako dobro priporočeno, kot Trenerjcvo zdravilno grenko vinp ktero pijejo vsi stanovi in ga priporočajo zaradi tega, ker to ni nikakor-šno patentno zdravilo, ampak čisto naraven proizvod. "Prejmite mojo prisrčno zahvalo za poslano mi zdravilno vino, ker tako dobrega zdravila ni, kakor je ono, ker ozdravil sem se z njim skoraj na čudovit način." Tako piše mož, kteri je bil hudo bolan naželodcul Kdor tedaj boleha na želodcu, naj ne zamudi poskusiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker samo to vino napravi novo kri in tako vtrdi človeški život. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, I1L, Pilsen Sta.
■ ......T iTiit " fiilTiiM
•Teden vojak jc bil vsmrten, več je ranjenih.
Carigrad, 18. avgusta. Sultan je izdal irado. s ktero ukazuje takojšnjo mobilizacijo 52 nadaljnih bataljonov (52,000 mož) iz evropske Turčije, ker se vstaja neprestano širi. Prvi del k zastavam pozvanih rezervistov tvori 20 bataljonov solunskega in drino-poljskega kora, ostali so rezervisti 2. reda (rt^difi ali domobranci).
Petrograd, IS. avgusta. Brodovje ruske vojne mornarice, ktero je dobilo ukaz odpljuti v turško vodovje, obstoji iz vojnih ladij "Katarina TI.", "Trja Svjatitelja", "Rostislav" in "Dvenact Apostolov", štirih torpe-dovk in šestih drugih vojnih ladij. I Ladijevje je včeraj pripljulo pred Sevastopolj in nadaljevalo svojo pot proti Turčiji.	j
Car in carinja sta odpotovala k vojaškim vajam v Pskov, 102 milj daleč od Petrograda.
Carigrad, 18. avgusta. Ravnatelji turških železnic so naznanili vxa<li,' da nečejo biti več odgovorni za škodo na železniških progah, dokler vladajo v Maeedoniji sedanje razmere.
Iz Soluna se poroča, da se je v«"-e-raj na nekem vlaku med Ainatoro in Karazonli pripetila razstrelba. Dve. osobi sta bili vsmrteni in več ranjenih.
Sofija. 18. avgusta. Iz Skoplja se > brzojavlja, da so bašibozuki, ktere | vodijo Škipetari več pravoslavnih: vasi v pokrajinah Debre in Ohrida I oplenili in razdejali. Oblasti so o' tem dobro vedele. Bašibozukom so dali stare uniforme, da so izgledali, kakor regularni vojaki.
Monastir, 18. avgusta. Reka blizo | tukajšnjega mesta je polna grozno razmesarjenih trupelj žensk in otrok, ktere so bašibozuki umorili.
Dunaj. 18. avgusta. Ker je Rusija odposlala v turško vodovje svoje vojne lad i je, ne da bi se pri tem ozirala na Avstrijo, se to smatra kot žalje-nje rusko-avstrijske balkanske po godbe.
Bukarešt, Rumunska, 18. avgusta. Vojni minister Iiratiano je naročil v vladinej tovarni smodnika velik3 : množine streljiva, ktero mora biti za vsak slučaj pripravljeno.
Sofija, 18. avgusta. Bolgarska via- ': da je danes pričela z mobilizacijo ' dveh divizij vojaštva, ktero bode ob- : mejne straže pomnožilo.
Belgrad, Srbija, 18. avgusta. Dno 23. t. m. vršil se bode tukaj ljudski " shod v prid macedonskim vstašem. Pri tej priliki bodo govorili najvaž-neji politikarji.
i
Divji Iinčarji.	j
Cheyenne, Wyo., IG. avg. Množica linčarjev je predvčerajšnjem obkolila zapore v Landerju, ktere še sedaj ob lega in zahteva, da jim pazniki iz roče dva bela jetnika, ktera hočejo linčati.
Linčarji so prišli o polunoči. Vr:i « so dobro oboroženi. Nckteri so pri- i nesli tudi seboj vrvi, da bi jetnike na mestu obesili.
Dollard, bivši cowboy, je minolo ^ sredo ustrelil Franka Bryanta. Še pop reje je pa pijan jezdil po ulicah in neprestano streljal. Drugi jetnik , je James Keffer, kteri je ustrelil poštnega voznika William Marrina. f Lin«"-arji so ves dan oblegali zapore. \ Champaign. 111., 10. avg. Več slo K linčarjev išče po tukajšnjih gozdih farmerja Homer Manspileja iz Sid- ( neya. kteri je hčerko farmerja Frank * Lehmana prisilil, da se je ž njim po- t ročila. Njegov neprostovoljni tast je , obljubil $350 nagrade onemu, kdor ] mu dovede zeta živega ali mrtvega. f Zakonska dvojica je bežala v gozde { pri St. Josephu.	(
Natchez, Miss., 10. avg. Linčarji t so zamorca Bee Washingtona, kteri r je v ponedeljek ustrelil klerka Stan- r ley Wctoda, vjeli in ga obesili. Sedaj 2 love še one zamorci1, kteri so morile i pri bt^gu pomagali.
Nemirni Indijanci.
Vancouver, B. C., 10. avgusta. Iz	c
Scaguaya, Alaska, došli potniki po-	^
ročaj o, da so med Chilkat -Indijanci	(
od rodu Klukwan, nastali resni ne-	1
miri. Po vsej dolini ob reki Chilkat	1
vrše se indijanski boji. Več* Indijan-	1
cev obeh strank je že vsmrtenih in	1
ranjenih. Nemire so provzročili pre-	'
pirujoči se čarovniki imenovanega	1
rodu.	1
t
Dvojna žaloigra.	,
Kansas City, Mo., 16. avgusta. Po 1 slovodja tukajšnje American Trans- i fer Co., George B. Evans, je včeraj i zjutraj vstrelil svojo soprogo Lillie t Maude Evans, ker je vložila proti " njem tožbo na ločitev zakona. Po umoru odšel je Evans na Mount St. Mary pokopališče, kjer je tudi sebe vstrel'L



................. M	———tttt rittrn t	——
GLAS UARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Štev. 99.	NEW YORK, 18. avgusta XS03.	Leto Z.
Entered January 1902, as te-
oond-class matter, Post Office at New York, N. Y„ Act of Congress of March 3d, 1879.
„Glas Naroda".
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik:	. Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEO. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko ..$3—,
,. pol leta............ 1.50,
Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, „ pol leta . . gld. 3.75 ,.	četrt leta . gld. 1.80
V Evropo pošiljamo list skupno dv« številki.
..Glas Naroda" izhaja vsak torek, četrtek ia soboto.
,uLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
.La. oglase do 10 vrstic se plač 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnost^ se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov urosimo. da se nam tudi prejšnje b vališče naznani, da hitreje najdem naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite na »lov:
,,GLAS NARODA",
100 Greenwioh St.. New York. Cit> — Telefwn 3795 Cortlandt. —
"Dežela brez jtrajkov".
"Dežela brez št raj kov" — tako jc nazval list "Tradesman" v Cliatta noogi, Tennessee. južne države naši republike. Imenovani časopis poje slavo, češ, da na jugu ne poznajo ni koli končanih "Labor Troubels" s< .vera. in da vlada na jugu najlopŠ.: sloga med kapitalom in delom. V res niči je pa v teh trditvah nsiu.go laži in liliml . Tudi na n:iš«-ni iu-ru so s že vrnili veliki Štrajki; tako na primer -est ok rut s» ponavljaj« <'i št raji*" pobrovuih delavcev \ New Orleans m in Horidanškili mestih zlasti pa \ A]Ha»tt, -At hint i, k:-.kor tudi v pro motovili rovih Caroline ter \V,m Virginijc. Raš sedaj štrajka v držav, Alabami 13.<kmi premogarjev.
Kljub temu pa moramo priznati, da sn štrajki juga v primeri z onimi na severu le malenkostni in redki. 1 oda je li to dobro znamenje za jug. Ni jeden človek ne more trditi, da ie taim-nja civilizacija na višje j stopi nji nego na severu. Tamošnii "Standard of Life" plapola mnogi, nižje, nego v severnih državah. "Ca-bina" lamoŠnjih delavcev obstoji i< jed ne, k večjem iz dveh sobic, kter. zamorimo nazvati po vsej praviei brloge. Te "kabine", ktere sedaj ime nuje jo "Cottages", so navadne, primitivno zgrajeno stavbe, v kterih tvori strjena zemlja poti in — v jed noj ter i stoj sobi sc rodi. živi in umi ra,. Ob slabem vremenu žive v teb kočah razim ljudi tudi kokoši b: čestokrat tudi prešiči. Inače pa volijo te živali živeti na prostem daleč od ljudi, kjer ni toliko stenic, nego v južnih "Cottages".
rI'i« pa tam imajo na jugu tudi šole. In šole so običajno jedna od druge zelo oddaljene. V množili državah o-zna po 40 odstotkov ljudi niti čitati niti pisati. Te vrste ljudi pa ne sm< mo iskati samo med zamorci, temveč tudi med lielimi. Tako na primer v Louisiani. Tamkaj sicer imajo ča Hopise, toda večinoma le take, ki iz hajajo, kljub temu, da so dragi, p" enkrat ali dvakrat na teden. In v bi ie prebivalstva na deželi le redkok • daj zaide kak časopis. Podnebje, zlasti v nižavah, tudi ni bas one vrsti, da bi bodrila ljudi k delu, dočim delo tamkaj se od časa suženjstva nihče visoko ne eeni.
Obrtno delavstvo na jugu je še v povoju in te vrste delavci so več: noma prišli iz severa, kajti domačini s«' niso za to stvar. Mali posestniki na deželi so pa pravi reveži, baš, kakor evropski km< tovalei; o<l slednjih se ločijo le po tem. da so še bolj ne vodni ter še bolj ponosni, nogo njihovi evropski tovariši. Kljub temu pa mislijo, da so nekaj več, kot zamorci, dasiravno se od slednjih ločijo le po jw»lli. Oni pošiljajo svoje otroke v tovarne, da jim prineso domov nekaj denarja, kterega inače le red-kokedaj vidijo. Jeden ali dva dolarja na teden pomenja pri naših južnih kmetovalcih že mnogo denarja. Otroci in mladež, kteri so na tacih farmah doma, si domišljajo, da s« boy.iti, ako dobe par dolarjev na trden. Oni delajo po 12 ur na dan. ali pa tudi po noči, delavski varnosti«* zakoni so tamkaj nepoznani, tovarniških inšpektorjev tudi nihče ne pozna in stari mož na farmi jedva č^-ka, da mu otroci prineso par dolarjev.
V večjih mestih je v tem pogledu nekoliko boljše. Tamkaj zahtevajo delavci več plače, toda tamkaj se pojavljajo in ponavljajo tudi štrajki. Kljub temu pa olika, čeravno počasi vendar le napreduje. Polumestni trj. kteri je nastal krog kake tovarne, smatrajo domačini za središče nepopisnega razkošja. Tu vidijo, kaj človek potrebuje in postanejo nezado voljni — in nezadovoljstvo je vir na-predka.
Ta rezervoar cenili in volnili "rok" so si prilastili kapitalisti severa in j i»ga. Dobički južnih "Cotton Mills", po zatrdilu senatorja Tillmana, zna--ajo 50 odstotkov na leto. Tamkaj na jugu slavi svoje orgij«1 nebrzdani kapitalizem, kterega podpira nevednost delavcev, želja zaslepljenih starišev za denarjem in zaslužkom njihovih otrok ter popolna odsotnost državne, ga varstva. Toda tako ne bode vedno ostalo. Z nevednimi delavci ni mogoče napraviti inteligentnega dela. .lužne roke izdelajo le tkanino najslabše vrste in za fino delo niso spodobne. Prostih izdelkov, takozvar.e sive bomba že vilic, jo pa že skoraj preveč in tovarnarji so prisiljeni iz delovati fini jše blago, za ktero pa ra->ijo inteligentne je delavce, kteri p; zahtevajo tudi večjo plačo, ali pa -trajkajo.
Američani trdijo, da je njihova ležela najnaprednejša na svetu. Tola pri nas se pripeti več štrajkov. ugo na vsiin ostalem svetu. Iz tejra ■ledi, da so štrajki dokaz napredka •ivilizacije. Kolikor več je štrajkov. oliko bolj inteligentno je dotičr.o judstvo. O tem ni dvoma.
Vs. kako je pa "dežela brez štr.ij cov" nazadnjaška, necivilizirana in s »oni ilovan ja vredna.
Dopisi.
Bismarck uzrok rusko-poljskega nesporaz-umljenja.
Ruski publicist L. S. Sloninskij j« priobčil v reviji "Yjestnik Jevropy" urnimivo študijo o razmerju Bismar •ka k Rusiji, \ kteri se zlasti kaže ►ogubonosen vpliv tega premet enega Iržavnika na rusko vlado v zadevi •usko-po1j>kega vprašanja. Spomladi oia 1802., ko je Pisma rok odšel i/ .'etrograda, j< že vznemirjalo polj-ko vprašanji- Kvropo, v prvi vrsti »a diplomate. Ruska politika v tem .prašanju je bila po Bi6marckovem nnenju odločilne važnosti za bodoč-lost Pruske. Bistvene koncesije Po j a kom s strani carske vlade bi po-zročilo zbližanjc Francije z Rusijo; a Poljakom prijazna rusko-franco-•ka zveza bi pa spravila Prusijo v lajtežavnejši položaj. Hismarck se j< ura j v pruskem interesu čutil poki i •anega, začeti proti množečimi se impatijami do Poljakov pri ruski »ladi prikrit boj. Iz raznih izjav dr iavnoga kancclarja kneza Gorčakova in čara Aleksandra II. samega je aamreč sklepal, da je bila ruska via la pripravljena potom kompromisa -e sprijazniti s Poljaki. Car sam ie o priznal ter povdarjal, da se bode o zgodilo že z ozirom na to. ker bi »ila Poljska sicer za Rusijo vir vod lih nemirov. Meti tem časom je bu-nila splošna poljska vstaja, ki se j«* raztezala celo na prusko ozemlje. Pruska je z ozirom na to takoj podala posebnega poslanika v Petrograd z naročilom, da bi pridobil ru--ko vlado za prtisko-rusko vojno konvencijo, ki bi bila naperjena proti Poljakom. Do tega časa Rusija še ni imela določenega načrta, kako bi naj postopala proti poljskemu gibanju, ■se le s ponudbo kneza Iiismareka se ie ruska vlada odločila s silo orožja
■	idušiti poljski revolucijonarni po '<ret. Da so je ta konvencija od ruske
■	lade sprejela in podpisala, je bil t ne za Rusijo, pač pa za Pruse največjega pomena. Zanimivo je. tla je takrat Avstrija, ko je izvedela o tej vouvenciji. pri ruski vladi takoj protestirala ter zahtevala, da si- dovol: Poljakom popolna amnestija, narod ia reprezentacija in admiuistracij:i ter poljski upravni, sodni i* učni je-dk v vseh strokah. Položaj se je poostril tako, da so je zdela vojna med Avstrijo in Rusijo neizogibna. Car Aleksander H. so je z ozirom na to eventual nos t obrnil do pruskega kralja Viljema, da bi obe sili postopali proti Vvstriji. Toda Bismarck, ki si iz vojno zoper Avstrijo tudi za sln-■aj. da bi zmagala Rusija, ni obetal «a Prusijo nič posebnih koristi, ji pregovoril kralja Viljt^ua. da je car jevo ponudbo odklonil. S tem je bila preprečena tudi avstrijsko - ruska vojna. Bismarck se je toraj kazal prijatelja Rusiji samo dotlej, doki« r ie ista služila pruskim interesom; ko pa je dosegel, da se rusko-poljski -tpor ni poravnal, kar bi bilo seveda ?elo na potu pruskim koristim, je takoj obrnil Rusiji hrbet in jo opustil osamljeno.
Kakor se toraj vidi, je bil Bismarck tisti , ki je preprečil sporaz-u men jo Rusov s Poljaki. To pa je bilo osodepolno ne samo za ta dva naroda, ampak za vse Slovane.
"SI. N."
Bloeton, Ala., 14. avg.
Iz tukajšnjih krajev je le redkoke-, daj čitati dopis v "Glasu Naroda", toda tudi današnji je le žalosten. V tukajšnjem preniogovem rovu delata naša rojaka Fran in Josip Kulovie. 11. avgusta po dokončanem dnevnem delu sta hotela oditi ravnokar domov, ko ju je zasula plast premoga. Frank K u 1 o v i c je bil na mestu mrtev, dočim je njegov brat težko ranjen, vendar pa mislimo, da bode še okreval.
Oba sta bila člana Jugoslovanske kat. Jednote.
osrečila brata sta doma iz Gredišč pri Toplicah, kjer žive njuni stariši, trije bratje in štiri sestre. Pokojnik je bil star 29 let.
To naj služi cenjenim rojakom v zopetni izgled, kako dobra in koristna so podporna družtva.
Iv sklepu iskreni pozdrav vsem Slovencem sirom Amerike, osobito pa uredništvu našega lista.
Frank Ivužnik.
Lep; poštni parnik <rRed Star črte"
"VADERLAND" odpljuje dne 22. avgusta ob 10. uri iz New Yorka v Antwerpen.
Najnovejši ekspresni parnik "KAISER WLLHELM II." odpljuje dne 25. avgusta ob ^28. iz New Yorka v Bremen.
uri
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 109 Green w_i c h St., New \ or k. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ntom brzojava ali pa nas pokličite ia, telefo u: 3795 CcTtlandt. ako ste na kaki r staji v y ,w Yorku. Dobro si to zapomnite.
Svoji k svojim!
Josip G-orisels,
5130 Rubby St.. Pittsburg. Pa., zas+opnik "Glas Naroda".
Pošiljam DENAR v Evropo po d 11 e v 11 eni k u r z u, hit ro; preskrbujem prevozne karte za vse paro-brodne črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v Now Yorku.
Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chicago, 111., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalogi.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo
sv« Barbare
v Forest City........Pennsylvania,
Inkorporirano 31. januarja 1902 t FemisjlvaiijjL,
Odborniki:
John Žnidabšič, predsednik. Mauttn Kastelic, podpredsednik. John Telban, JU tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Gebmovšf.r, Martin G krč m an, Josip Gorenc, Josip Z al ar.
Dopisi naj se pošiljajo T. tajniku: .T. Telban, l'.oy 007. Forest Cry, Pennsylvania.
Glasilo ,.GL \S NARODA".
! -----
Angležko slovnico imamo zopet v zalogi. Stane 40 centov s poštnino vred.
fudni potnik.
Potniki v soboto v New York dj-dega parnika "Campania" pripovedujejo o izrednem potniku, kteri jo na parniku istotako čudno zginol, kakor se je pojavil. Potnika, kteii se je vtihotapil na parnik, so tretji
•	lan opazili. Takrat se je naenkrat pojavil 11a krovu, držeč v jednej roki steklenico brinjevca, v drugej p.i
'erackerje". Mornarjem je naznanil, la je prišel na ladijo skrivaj, ker sc ie hotel enkrat tudi po morju voziti. .Va to so ga odvedli v dolenje prosto-e, kjer je moral delati. Naslednji lan je pa zginol, toda kasneje so g? uišli v 1 aznem premogovem skladi-ču. V petek je pa zopet zginol in di jc prišla ''Campania" v našo luko i še vedno niso našli. Ko bodo bla-so izkrcali, bodo še enkrat vso ladijo preiskali.
čarovništvo in ljubezen.
Minolo soboto prišla je k sodniku Eichmanu v West Iloboken, N. J., trospa Marija Hibnerjcva, ktera je •bdolžila gospo Mary Wallace v IIo-►oken, da je — čarovnica, da 7.11a •panati" duhove in vrage ter raznih lruzih zločinov. Ona je pripovedo-ala sodniku, da je Wallacejevo ob
•	skala, da bi jej ljubezen njenega noža na večne čase zagotovila. Njen nož je namreč 15 let mlajši od nje, •adi česar se je bala, da bi ne ljubi', tako drugo. Wallacejeva jej je ol>-jubila, da bode vkrenila vso potrebni 111 je za to zahtevala $10 in zlat »rstan. llibnerjeva jej jo vse to dala. oda s pogojeni, da ji mora denar in jirstan vrniti, ako bi čarovništvo ne pomagalo.
Ker jo pa vkljub vsem copernijam 11 jen soprog ni bolj ljubil, zahtevala jo plačilo nazaj. Toda čarovnica o tem ni hotela ničesar vedeti, radi ov--ar je Wallacejevo tožila.
Sv. Rok — brez oltarja.
Newyorški Italijani so hoteli praznik sv. Roka po italijanskem običaju slaviti in so v to svrho zgradili :ia Elizabeth St. tri nadstropja visok >Itar, na kterem je stal sv. Rok. lta Ijani so oltar ravnokar okraševali, ko je pričel goreti. Gasilci so prišli takoj na lice mesta, toda kljub temu, da so oltar in sv. Roka od vseh strani oblivali z vodo, je vendarle vse zgorelo. Italijani so slavili sv. Rok i l>rez oltarja.
Corbett in Jeffries.
San Francisco, Cal., 16. avgusta. Najboljšo plačo dobivajo brezdvomno ameriški bokserji. Pri zadnjem tepežu minoli petek zvečer dobil je zmagovalec Jeffries v nagrado malo premoženje, dočim se tudi njegov nasprotnik ne more pritožiti.
Skupni dohodki pri pretepu so znašali $02,340, od ktere svote sta dobila oba pretepača 70 odstotkov, ali $43,028. Zmagovalec je dobil od te -vote 75 odstotkov, dočim je dobil poraženi le 25 odstotkov. Jeffries je toraj dobil $33,728 in Corbett $10,010 Toliko nijedna primadona na svetu ne dobi.
V tujini ponesreči 1. 1'rc-inogar Ivan Potočnik iz l.eskovicc ie dno	julija v Fohnsdortu v neki
[gostilni igral 11:1 harmoniko v -t.,v.»
j v Amerik.....Ihajajočiin delaveein.
Zvtčer jc Ruto iiik zapustil dru/h -. I rekši.* da pojde tudi on v Ameriko. Na stopnicah je padci in se ■ ubil. Zapustil jo vdovo in četvero nepr--I skrbljetsih otrok.
ZDRAVI VSE BOLEZNI.
PR0EFS0R COLLINS ZDRAVI VSE M0ŽKE, ŽENSKE IN OTROČJE BOLEZNI, NOTRANJE ALI Zl NANJE, AKUTNE IN KRONIČNE.
Z veliko ]>ozornostjo se peča s zastarelimi boleznimi, kterih drnjji zdravniki niso zamogli oztlra viti. Veliko skušnjo ima zlasti v zdravljenju naslednjih liolezni:
Pričetek jetike, astma, želodčne bolezni, bolezni na jetrih, mehurju in Iedvieah, rane vseh vrst, revmatizem, katar, bolezni na maternici, kostolom itd., itd.
ZDRAVI SP0LSKE BOLEZNI V NAJKKARJŠEM ČASU ZA VEDNO. Ako živite v nesrečnem zakoTin, pišite njemu.
Veliko skušnjo ima o nalezljivih tajnih boleznih, tako da «;a kličejo v bolnice, kadar zdravniki ne morejo lxdniku pomagati.
NE OBUPAJTE,
temveč obiščite osobno ali pa pišite profesorju Collinsu, kteri iz opisa bolezni takoj sjiozna, kaj vam je in kaka zdravila morate vživati. Na tisoče in tisoče dopisov, kteri so vsakomur na razpolago, najbolje dokazuje, s kakim vspehom profesor Collins zdravi iu pomaga bolnim ljudem. Ker je že tisočere ozdravil, ne obupajte, kajti on vam Isode pripomogel zopet do zdravja.
N c meta j te proč denarja in ne gubite časa, ampak v vsakem slučaju bolezni takoj pišite prof. Collinsu ]>o nasvet. Opišite natančno svojo bolezen, ne zamolčdte ničesar, naznanite svojo starast, sjkiI in kaj oziroma kje vas boli. Iz tega bode profesor Collins spoznal vašo bolezen in vam odgovoril. S zdravljenjem ne odlašajte, pišite takoj, ker drugače bode to imelo slabe jnisledicc za vas in tem težavneje Ixule vašo liolezen zdraviti. Mali ogenj lahko pogasimo, toda ko se razširi, jo težje gasiti. Tako je tudi z liolezni jo. Ako so vas zdravili že drugi zdravniki, ne da bi vas ozdravili, ne obupajte in sc s polno mulo ter brez srainožljivosti obrnite na prof. Collinsa, kteri o vseh dopisih vestno molči. On le one dopise priebči, o kterih mu liolniki dovolijo, da tako izdajo spričevalo o dr. Collinsu.
Pišite slovensko in pisma adresujte sledeče:
Prof. E. C. Collins,
PRODAM
dvoje povsem novih
—: HARMONIK
na štiri glasove. Basi in ostali glasovi so troredni. Harmonike £0 opremljene z najboljšo kovino in lesom. Meh je usnjat in kovan na vogalih. Delo je solidno in izvrstno. Rasi: bombardon. Velike harmonike so importirane iz Nemčije in s > tako lepe, da lepših sploh ni. Cena $«5.00.	' 1
Prodam tudi manje italijanske harmonike na dva glasa za $15. Prve imam dva tedna, druge 3 mesece. Prodam jih, ker odpotujem v staro domovino.
(20ag) Matevž Kollar Box 236, Castle Shannon, Allegheny County, Pa.
T ^ I* zaslužene denarje je naj-
I P/Kfl bol^e sigUr«*o domu
I U«-flU pošlati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. New York.	s
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Ifetoltiiin-n n vni fitti
Najden o k o s t 11 j a k. V občin: 1 Vrhe pri Slov. Gradcu so našli v ne-\ ki dolinici okostje možkega. Kosti j so ležale raztresene okoli ter sn jih I bile že lisic** luočno oglodalo. Oko.t
lijak je najbrže nekega cerkovnik;:, j ki je bolehen izginil o Binkoš.ih. ; Padci je najbrže preko par metrov .visoko strmino v kotanju, kjer je onemogel, obležal in umrl.
P0M0CB0LN1M!
Profesor Collins dobiva pripo-znanja od vseh strani.
Občudovanja vredno je, da zamore jeden človek otret i toliko solza z očes obupanih, vtiši t i toliko vzdihov in ljudi oprostiti skrbi. Na stotine bolnih ljudi zateče se sedaj k dobro poznanem zdravniku profesorju Collinsu in od teh jih je le malo, da jih on v zdravi t ev ne sprejme. On prične le tedaj zdraviti, ko je prepričan, (la zamore dotičnika ozdraviti, inače mu pa naznani, da bi bilo škoda denar proč metati za zdravitev in zdravila. Ljudem, kterih ni mogoče vač ozdraviti, svetuje, kaj jim je storiti in kako naj živč, da si svoje življenje podolže.
Ljudje vprašujejo, kako je mogoče, da profesor C- llins toliko število pacijentov s tako dobrim vspehom zdravi. To je zaista divno. Danes morda ni uiesta, kjer lii ne lulo nekoliko ljudi, ktere jc profesor Collins ozdravil. To dokažejo mnogoštevilni dopisi, v kterih se njegovi pacijenti zahvaljajo profesorju Collinsu za ozdravljenje. Kdor pa tega učenjaka osobno pozna in jc opazoval način njegovega zdravljenja, se temu ne bode čudil, kajti profesor Collins ni h* obdarjen z neobičajno znanostjo in učenostjo, temveč 011 je tudi dolgo vrsto let proučeval težke bolezni in izdravil za te bolezni. Poleg tega je 011 dobra, pravična in poštena duša. Profesor Collins sc ne ozira 11a to, je li kdo
siromak ali bogatin in ali dobi za svoj trud veliko ali pa majhno nagrado, temveč oil vsacega svojih pacijentov zdravi, kako1- najbolje zamore. On vsako 1 k dežen z največjo pozornost;.) proučava. Radi tega je njegovo ime poznano med vsemi slojami ljudstva. Cestokrat prihajajo k njemu tudi zdravniki, da se ž njim posvetujejo o posebnih boleznih.
JUL
ill
)j Jugoslovanska Katoliška Jediiuta, j| {
I n korporirana dne 24. januvartja 1901 ▼ državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Prod sodnik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn.
P< k I ] ire« lsed n i k: John KkržIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I. tajnik: Josip Aomfi, P. O. Box 266, Ely, Minn.
If. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich.
Blagajnik: Ivan Govžk, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Obio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveletli, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael. Klobučar, 115 7tl» St., Calumet, Mich. •I ak*>b Zabi kovec, 5102 Bntler St., Pittsburg, Pa.
Jitrij Bbožič, Ely, Minn.
--y
Dopisi naj s«1 blagovolijo i>ošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 2«iti, Ely, Minn., i*> svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne ]ioftiljatve naj se j>ošljejo blagajniku Ivan Govže, 1*. O. Box 105, Ely, Minn, in j>o svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
sodišču. Na tri tedne ječe je bil obsojen Ivan Kleindienst. posestnik na Brezjah, ker je svojo mater Marijo dne 4. rožnika t. 1. v prepiru z roko sunil od sebe tako. da je priletela s čelom na duri in se lahko poškodovala. — Anton Rehberjrer. kočarji v sin v Bobovku, je dne 14. rožnika t 1. v Spodnjih Tenetišah blijo Primo žičeve gostilne posestnika Andreja Žagarja iz Primskovega z nožem sunil na desno stran brade in pod levo ključnico iz jeze, ker ga ni pustil Ži-gar prisesti na itak že polni voz. nato je pa še poleg stoječega fanta Antona Zormana brez povoda z nožem ranil na levi kolčnici. Rehberger s<i zagovarja, da je bil popolnoma pijan. Sodišče ga je na eno leto težke ječe obsodilo. — Janez Peterea, po doma če Rtač. hlapee v Dobil, je imel z* čer 9. velikega travna prepir s zabo. škimi fanti, in ko so se ti proti jutru okolu treh vračali iz Vidma skoz vas Dob domu , skočil je Peterea oborožen z gnojnimi vilami na Franceta Kletnenčiča ter ga je udaril po glavi, na kar je zbežal; obsojen je bil na meseea ječe. — Gostinja Marija Bre-|zar v Dvorjah je zvečer G. velikega travna med tem. ko je kuhala večerjo za Bergantove. pustila teh enoletnega sinčka Janezka brez nadzorstva na ognjišču sedeti, mesto da bi kot najeta pestunja pazila na otroka. V njeni navzočnosti se je d»-te pre-kuenilo v vrelo kašo in se tako opeklo, da je čez dva dni v ljubljanski bolnici umrlo. Sodišče j« Marijo Brezar zaradi pregreška zoper varnosti življenja na 14 dni strogega zapora obsodilo.
Okrajni šolski nadzornik — ponever jalec. Okrajni šolski nadzornik v Krakovu, Galicija. Bieronski. je po-neveril 10.000 kron uradnega denarja ter zbežal. Denar je zaigral na karte.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu se 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna itošiljatev registrirana.
Evropejske in druge Yesti.
B«-lgr:id, !<!. avgusta. Neki tukaj-šnj i DM-nin, kteremu so okoliščine o zaroti proti Ohrenovičem dobro p« -zu:iiir, trdi, da j«* kralj Peter pi»v*-^»"mi odvisen od bivših zarotnikov in da mora storiti vse, kar oni žele. Kralj Peter j«' že dolgo pred umorom Aleksandra in l>ragt* vtnlel o zaroti in si- je zarotnikom pismeno zavezal, da jili ne bode kaznoval v slučaju, da postane kralj. Ko so zarotniki i/.ili lali načrte zarote, odpotoval je trgovski minister (Jenzič v Genevo, kji r s«* je sčstal s Petrom Karagjor-gji viči-m. kteri je načrt odobril in podpisal, da morilci ne bodo kaznje-ni. Ono pismo imajo zarotniki T-o viiliio in ■/. njim vstrahujejo svojega kralja. Pravosodni, naučni in vojni minister ><• podali vstavko. .Njihovim naslednikom so imenovani Bo ri> Avljevič, Kustič in polkovnik Sola revič.
i 'una j, lTi. avgusta. Rumunski kralj Karol se je pridružil fantaziji, da zamere Evropa tudi brez Zjed. držav izhajati. Po njegovem mnenji, zaiuore v Evropi zrasti dovolj žita. tako. <la zamore biti od Amerike ne odvisna. (
K rakova, avst. Poljska, IG. avgu sta. V kratkem se prične tukaj veli kauska pravda. Toženih je 14 želc^-nii'nili sprevodnikov, kteri so baje v avstrijskih "hrzovlakih" kradli zlat nino in vrednostne listine. Sodišč-je povabilo nad h> prič iz Avstrije Rusije in Nemčije.
Petrogratl, 10. avgusta. Vasi Dobri nka. Bob rov k a in Preobraženka \ Samarskej guln ruiji so zgorele. Zgorelo je ;jtM» hiš in vsa žitna zaloga. Meti ljudstvom zavladala je velika beda.
Madrid, 16. avgusta. Tukaj je zgorelo gledišče .I nan. ktero so nedavno otvorili. (Iledišče je najbrže kedo za-žgal. Zgorel ni nihče.
Peking, H>. avgusta. Cesarica vdova je veeraj odlikovala one tri častnike, kteri so aretirali reformatorskega časnikarja Silen Chiena, kte-rega so dne iil. julija na povelje cesarice do smrti bičali.
Peking, 1(». avgusta. Vest, da sta Rusija in Kitajska naprosili ameriško vlado, naj bode razsodnik gl<>dc ruske okupacije Mandžurije, je neresnična.
Petrograd, 17. avgusta. Z ozirom na novovstanovljeno rusko podkra-Ijestvo v Amurskej tfubemiji in de želi Kwau Tun, povdarja rusko časopisje, da ima podi ralj Aleksijev iste pravice, kakoršue je imel svoje-easiio generalni governer na Kavkazu. Na ta način se bode stališče Rusije v Aziji še bolj vtrdilo.
Petrograd, 17. avgusta. Tukajšnji list "Vjedomosti", kteri od 25. februarja nadalje ni smel izhajati, sedaj zopet izhaja.
Berolin, 17. avgusta. Po turškem izviru so ukazale oblasti na Poznanj-skem, nem. Poljska, zapreti 50 poljskih dijakipj, ktere so obdolžene, da so članice tajnih družb za oživotvo-renje kraljevim; Poljske.
Ilelsingfors, Rusija, IS. avgusta Xa jezeru Tvkgarvi se je podrl krov neke ludije s ktero so se vozili domov obiskovalci cerkve; 40 osob je vto-nilo, mnogo je ranjenih.
Dunaj. 1*. avgusta. V Moeni rc*. Tirolskem so aretirali dva Italijana, ktera sta sumljiva, da sta oglethiha. Pri njima so našli načrte avstrijskih obmejnih trdnjav, .leden vohun je profesor iz Benetk, drugi je pa poštni uradnik v Flo renči.
Paris, 18. avgusta. Ruski car pride dne 10. oktobra v Rim, kjer ostane do 25. oktobra.
( hamonnix, Francija, 18. avgusta. Na gorovju za M on t Blaneom je padlo 7 hribolazeev v brezdno; vsi <i.j obležali na mestu mrtvi.
Naročujte in priporošujto "OUl Narcda". Za celo leto stane 1« |3.t0
Drobnosti.
Gg. naročnike, kterini smo do-poslali račune, uljudno prosimo, da blagovolijo naročnino tein preje ko mogoče poravnati, drugače bodemo morali pošiljanje lista koncem meseea vstaviti.
rpravnifctvo.
V Ameriko se je odpeljalo dne 30. julija ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani .'17 in 31. jul. 10 osob.
Za kruhom. Dne 30. julija po
noči se je odpeljalo na Nemško isk;\: dela <J5 Hrvatov.
V bolnici u m r 1 je dne 29. jul. davčni pristav Feliks Lenassi iz Postojne.
1" m r 1 je na Ponikvi ob južni železnici profesor ljubljanskega učiteljišča Viljem Hallada v starosti J7 let.
Skozi dimnik ušel. Prostak 17. pešpolka Ignacij Potočnik je bi! pred kratkim dezertiral, pa so g«> orožniki v Postojini prijeli in prignali nazaj v šentpetersko vojašnico v Ljubljani. Dne 30. julija ponoči je Potočnik zopet ušel. Odstranil je najpopred mrežo pri odprtini na vrelih svojega zapora, na kar je segel z roko ven in odtrgal ključavnico ter tako odprl vrata. Na hodniku prej zaporom je zlezel skozi dimnikarsk i vratiea v dimnik in je po tem splezal navzgor do drugih vratic, skozi ktera je prišel v podstrešje in v skladišče. Tukaj je zvezal več jermenov skupaj in se spustil pri oknu na žup-niški vrt, odkoder jo je popihal, ne da bi ga bil kdo videl. V vojašnici so "o le na drugi dan zjutraj opazili, da je pobegnil.
Tz Gradca se poroča, da je tam v starosti 78 let umrl vpokojeni ravnatelj prisilne delavnice v Messen-dorfu Vinko Skodlar. Pokojnik je bil rodom iz Črnomlja.
V Žalcu je ubilo bruno pri stavbi novega hleva posestnico Fleis vulgo Šantl. Tudi njen 5letni otrok je težko ranjen.
Samomor m e ž n a r j a. Bivši mežnar Abstaetter v Sovodni pri Šoštanju je legel pod velenjski vlak, ki ga je na mestu usmrtil.
P o ž i g a 1 e c v Slov. G r a d-c u. Orožniki so odvedli k celjskemu okrožnemu sodišču nekega Jožefa Robnika, ki je na sumu. da je pro-uzročil znani požar v Slovenjem Gradcu. Na kolodvoru se je zbralo na stotine radovednežev.
Tatinska družba skočila iz vlaka. Po Koroškem in Spoti. Štajer skem se klati že dalje časa šest m< >. broječa tatinska družba. Družbo vodi neki Jurij Schulling. Pred nekaj dnevi se je ta družba peljala s želez- [ nieo. Se med vožnjo je morala dobiti obvestilo, da ji je v Št. Petru pri i prfivljen primeren sprejem po orožnikih, vsled česar so tatovi še iu< <i vožnjo poskočili iz vlaka in pobegni' čez hril>e na Štajersko.
Novice. V Carigradu sta bila obsojena posestnika dveh največjih hotelov vsak v enoletno ječo, ker sta imela na mizah časopise, ki so na Turškem prepovedani. — Stavba se je podrla. Pri prezidavanju hotela' "krone" v Opavi, Šlezija, se je p ■ j drla trinadstropua zgradba ter ubWa neko šetajočo gospo, tri delavce pa smrtno ranila. — Petrolejski vreh-i gorijo v Balahani pri Baku v Rusiji. Zgorelo je 50 vrelcev. — Dvoj m umor. V zaporih okrajnega sodišča v Siklošu pri Šopronu na Ogrskem je jetnik Bodo s žepnim nožem zaklal svoja sodruga Jasmorskega in II >1-lova. — Dve ladjici sta se potopi!* na nizozemskem obrežju s celo posadko. Na eni ladiji je bilo razun kapi- : tana še l(i mož. — Avstrijski cesar je obdaril neko Weinberger v Lineu, ' ki ima dvanajst sinov, ki so bili vsi vojaki ter tvorijo sedaj svojo godbo, 8 zlato verižico z dvanajstimi dvojni- . mi cekini in s zlatim, z demanti posejanim križem. Sinovi so priredili cesarju v Braunauvu s svojo godbo podoknico. — Bjoerson je dobil za svojo 70letnico daril v znesku 21.<mmj kron. Ves znesek je poklonil ljudski1 j mu šolstvu. — "Magyar Hirlap" je priobčil pismo puškarja Vogla iz Hi leka, vsled kterega je pri znani vojaški vaji umrlo 24 vojakov, dva vojaka sta zblaznela, 200 vojakov pa bolnih. — Razmere v nemških norišnicah. Znani Monolescu, ki je kot grof kradel po raznih hotelih,je pred dunajskim sodiščem izpovedal, da so ga imeli zaprtega v raznih nemških norišnicah, kjer so ga pretepali s palicami, tako da je rajši v Avstriji cela leta v ječi, kakor bi ostal v norišnicah na Nemškem. — O osodni vojaški vaji pri Bileku je izišlo sedaj uradno poročilo vojnega ministra, k' priznava, da je vsled solnčarice umrlo res 15 vojakov ter da se vrši v tej zadevi sodna preiskava. — Tovarna za vagone v Hatvanu na Ogrskem, ■ ki je last neke ogrske družbe, je zgo- j rela. Škoda je velikanska. — Pri po- . žaru parnika '"Peter I." v Nižjem Novgorodu na Ruskem je zgorelo 5+ j osob. — Samomor dveh sester. V Be rolinu sta skočili s tretjega nad stropja sestri Gutknecht in obležali j na mestu mrtvi. Ena je bila učiteljica, druga slikarica- V smrt sta šli vsled bede. — Avstrijski cesar je pc-daril postreščeku Lauerju,ki je zgrabil blaznega Reicha v trenotku, ko je hotel napasti cesarja. 200 kron. —
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
St. Paul, 15. avg. iz Southamptona
s <»27 potniki. Campania, 15. avg. iz Liverpoola z HSS potniki.
Celtic, 15. avgusta iz Liverpoola s 735 potniki. Bluecher, 15. avgusta iz Hamburga
s 114<; potniki. Columbia, 10. avgusta iz Glasgow«
s 1172 potniki. Vaderland, 17. avgusta iz Antwer-
pena s 1381 potniki. Noordam 17. avgusta iz Rotterdama z 840 pot.
Dospeti imajo:
Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Koenigin Luise iz Bremena. Oceanic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Auguste Victoria iz Hamburga. La Bretagne iz Havre. Umbria -iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Cymric iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpena. Ethiopia iz. Glasgowa. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Friedrieli der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama.
Odpljuli so: Aurania 18. avg. v Liverpool.
Odpljuli bodo:
St. Louis 19. avg. v Southampton. Ryndam 10. avg. v Rotterdam. Bremen 20. avg. v Bremen. La Savoie 20. avg. v Havre. Vaderland 20. avg. v Antwerpen. Columbia 2. avg. v Glasgow.	—-
Pennsylvania 22. v Hamburg. Campania 22. v Liverpool. Oceanic 20. avg. v Liverpool. Noordam 20». avg. v Rotterdam. New York 20. avg. v Southampton. Koenigin Luise 27. avg. v Bremen. Auguste Victoria 27. avg. v Hamburg
iJa Bretagne 27. avg. v Havre. Cymric 28. avg. v Liverpool. Kroonland 29. avg. v Antwerpen. ITohenzollern 2!>. avg. v Genovo. Patricia 29. avg. v Hamburg. Umbria 29. avg. v Liverpool.
BOLNIKI,
ki so se zanpljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se s3-l3.-vsLl3-c1.3ejo-
. , . .	South Bend, Ind., 10. aprila 1903.
Velecenjeni gospod profesor-
1'et let som trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kron'fnega iztoka. Mnogi .draw-mki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdrarila, toda • se zastonj. Končno obrnil sem se na vaS zavod in po vporabi samo enega zabojčka po Express : mi poslanih zdravil, sem ozdravel; veru;te mi, da vam bodem za 10 vedno hvaležen.
1'eler skoija.
San lose, Cal., 3. maja 1903.
Spoštovani gospod doktor:
Dolgo časa mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravi iki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Nsšel sem ljubo zdravje 5e le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahva-'Juiem-	Jakob 1'rbas.
Copper Cliff Ont , Canada.
Blagorodni gospod:
J} svojimi 28 le«i počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t ku dveh 'et rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspesno. le ko sem začul glas o vašem za odu, pisal sem vam ter dobil po F.kspresu zdravila. Wi so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri s temi ?draviti.
Martin Pehar.
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi <lan na dan prihajajo, so po Ekspresu od]>osIana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INST1TI TE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov vešča kov, kte-rih vsak zastopa svoje vrste liolezni. Vsak nov dosli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku vešča k u, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SR('NE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZNI NA O^EH, UŠESIH. NOSU. VRATU. ALI NA PR^iH — AK0 ZGUBITE LASE — AKO STE B0L*| NA ŽELODCU. NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0I0E — SP0LSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBSEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd, itd.
Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje ]K>s vetov al se l>ode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se va5 slučaj ne sprejme in se vam to kratkim potom naznani da iie meče e brezkoristno vaš-ga drazega denarja. Ako ste pa ozdravljivi in profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, ra/vidi, da morate takoj s zdravljenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Ekspresu takoj odposlal v kterikoli kraj Zjed. držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, bre/. ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bode gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti pri poslan a Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem maternem jeziku prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure : Vsaki dan >d 10 do 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
KJE JE t
Terezija Flis, doma iz Gornje Straže pri Novem mestu. Za njegov naslov bi rad zvedel njen brat: John Flis, Sayreton. Alabama. (19a{r,l
Službo dobi POMOČNIK V
PRODAJALNI
Naročujte in priporočajte ,Glas Naroda".
kt<jri zna tudi kruh per-i ter govoriti slovenski 111 italijanski.
Natančneje G a e 11 i k - u.
se izve pri Joseph Diamontville, Wvo.
Boj med o r o i ji i k o m i 11 c i-ff a 11 o 111. Orožniski stražmešter Košar iz Zidanega mosta je zasledoval 7. drugim orožnikom tri dni nekega velikega cigana, ki je v družbi z mlado ciganko kradel po Dolenjskem i'i Spod. Štajerskem. Dne 2ii. julija s'a končno orožnika zasledila cigansko dvojico v gozdu Lisičje pri Pilštanju. Doeim je mlajši orožnik držal ciganko. lotil se je stražmešter Košar cigana. Oigan pa se je uprl ter zabod< l večkrat stražmeštra z nožem. Boj je bil silen, ker je bil cigan izvanredno močan. Končno sta se oba s stražme-štrom krepko oklenjena prekucnila preko precej visoke skale, kjer je stražmešter nezavesten obležal, a cigan se ga je trdno držal ter ga davil. Sedaj je drugi orožnik pustil ciganko ter prihitel stražmeštru na pomoč. Zabodel je cigana dvakrat v nogo, potem pa se trudil, da stražmeštra oživi, kar se mu je še le čez dalje časa posrečilo. Med tem pa sta cigan in ciganka ušla. &e le drugi dan so drugi orožniki vjeli cigansko dvojico. Stražmeštra Kožarja so prepeljali hudo ranjenega v garnizijsko bolnico v Maribor.
Z drevesa padel je 29. julija Fran Vesel, 15 let star. kajžarjev sin v Dok ■nji vasi v kočevskem okraju in si zlomil levo roko.
Nezgod a. Rudolf Benedičič, 12 let star, pastir v službi pri posestniku Josipu Benediku pri Sv. Joštu, ^e 30. julija pri rezanju slame dobil levo roko v slamoreznico, ktera ga j<-prijela in obrezala. Ponesrečenca oo pripeljali v bolnico.
S koso nogo prerez al. V Dobu v kamniškem okraju je dijak Viktor Leveč kosil travo in pri tem s koso zadel blizo njega stoječega 15letnega Franceta Stareta ter ga v despo nogo vrezal. Poškodovanca so prepeljali v deželno bolnico.
Izpred sodišča. Kazenske razpravg pri ljubljanskem deželnem
KEDO IMA ZELJO,
da se mu zdravje hitro in gotovo povrne, če je bolan?
Vsakemu takemu priporočamo samo jednega zdravnika, namreč DR. E. G. DRAKE, prvega zdravniškega upravitelja NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, kakor tudi zdravnika vseučilišča države New Vork in Pennsylvanije, kteri je po 311etnem vspešnem delovanju dokazal, da ni težke, stare 111 zanemarjene bolezni, pa bodisi pri možkih, ženskih ali otrocih, da bi je on sigurno in vspešno ne ozdravil.
Da se njemu posreči vsako resno in težko bolezen ozdraviti, prihaja od tod, ker je ou posvetil vse svoje življenje in svoj poziv zdravljenju bolnikov; dočiin je njegovo glavno načelo, da jih ne le samo ozdravi, temveč popolnoma ozdravi ter resi muk in bolečin. On jamči, da ozdravi vsaeega bolnika, kteri se mu i»over\ v s vrh o zdravljenja, in sieer v najkrajšem času, kar zamore vsaki čas dokazati in o čemur dokazujejo spodaj objavljena pisma. Zato mu pa tudi vsaki dan pišejo neštevilni j»o več tisoč milj oddaljeni bolniki, kteri ga prosijo zajiomoč. Zadostuje jedno pismo; v njem opišite bolezen, kako se počutite in kje vas boli. Pismo pošljite po pošti na zdolaj označeni naslov, na kar bode 011 temeljito pregledal vaš slučaj ter vam poslal iskreni nasvet in naznanilo, je li mogoče vašo bolezen ozdraviti ali ne.
Glavni zdravniški upravitelj DR. DRAKE je z vršil z najboljšim vspehom medicinske nauke v najboljših svetovnih vseučiliščih; on si je v največjih bolnišnicah in zdravilnih zavodih pridobil mnogo izkušenj ter je dobil priznanje od zdravnikov, kteri so mu za zasluge darovali naučno povelje ali diplomo priznanja. On zdravi sam vsaeega bolnika, kteri se nanj obrne, in sicer ne le s svojim pomožnim zdravnikom, temveč vedno le s špecijalistom strokovnjakom.
POSEBNO PA NAGLAŠAM0, DA NA SYETU NI ZDRAYNIKA, NITI PROFESORJA, KTERI BI ZAM0GEL SAM VSAKO BOLEZEN OZDRAVITI. O SIJAJNEM YSPEHU ZDRAVNIŠKEGA UPRAVITELJA DR. DRAKEJA NE MORE" NIHČE DVOMITI.
DOKAZI GOVORE!
~ Tu objavljena pisma svedočijo o njegovem sijajnem vspehu.
Dano 13. julija 1903.
Stanujem 101 2nd Ave., Johnstown, Pa. Spoštovani g. doktor!
Vsakemu rojaku priporočam gl. zdravniškega upravitelja dr. Drakeja, kteri me je po večmesečnej bolezni, namreč ka*aru v g'avi, v par dnevih ozdravil, dasiravno se drugim odličnim zdravnikom to ni posrečilo. Poleg tega me pa dr. Drake ni niti videl, kajti jaz sem mu s samo jednim pismom naznanil mojo mojo bolezen, na kar me je popo'noma ozdra vil. S spoštovanjem	Andrej Slava
Pittsburg, Pa., 15. julija 1903. Spošt. g. gl. zdravniški upravitelj!
Ne morem drugače, nego da se vam javno zahvalim za plemenitost, da ste me od moje stare bolezni na pljučih ozdravili. Boloval sem več nego 5 let. Zdravili so me razni zdravniki in profesorji, toda vse je bilo zaman, dokler se nisem do vas obrnil, na kar ste me kljub oddaljenosti v 35 dnevih popolnoma ozdravili, ne da bi me videli. Srčna vam hvala! Bog z vami!
Indianapolis, Ind., 12. jul<ja 1903. Visokospoštovani g. zdrav, upravitelj!
Na svetu ni peresa, s kterim bi zamogel opisati našo zahvalnost, ktero sem vam dolžen jaz in moja soproga, kajti njej ste rešili življenje, ktero bi zgubila radi resne bolezni na maternici. Zdravilo jo je več zdravnikov, ali pomagal jej ni nihče, dokler se ni do vas obrnila. Bolela jo je maternica, ledja in kosti, a vi, kteri jo niste niti videli, ste jo po pismenem opisu njene bolezni popolnoma ozdravil'. Hvala vam!	Janez Petrovič in soproga.
Nikelaj Ljubič
Ako ste bolni! Ako bolujete za kterokoli, resno, staro, zanemarjeno boleznijo, pofem ne obupajte in ne čakajte, temveč pišite v materinem jeziku glavnemu zdravniškemu upravitelju DR. DRAKE-JU.
Zavod je odprt ob delavnikih od 10. ure dop. do 5. ure popoludne in ob nedeljah ter praznikih od 10. ure dop. do 1. ure pop. — Pisma naslovite:
DR. E. G. DRAKE
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION
j	3-4 WEST 26th ST- NEW YORK CITY, IN. Y.
. 1-.-.k
•.....-
.......I
Bratje in sestre.
Spisal ITugo Bertscli.
(Dalje.)
Večerno solnco zadnjega mnjnika je z;i slo za Rocky Mountains in sonce so počasno napolnjevale sno^a proste soteske žalostnega Deer Lodfre. Ko se jt* rudeT-ica obzorja raz-fltopila v brezbarvno noč in ko so v dolini pričele svetiti posamezne lu-čiee, ktere so naznanjale kraj, kjoi bivajo ljudje sredi divjine, dospel je od Buxton a sem neki jezdec.
Oči-vidno se mu ni bas mudilo, kljub temu, «la j<» bilo že kasno «n kljub slabe j poti, ktera je radi teme postala celo nevarna. Mogoče se j pa tako zamislil, da se ni zmenil z počastnost njegovega potovanja, in da "allegretta" ni ločil od "audanti-na". Skratka, mula, ktera pa je nosi la, j<> ta slučaj izkoristila in korakala tako t*»časno, da počasneje sploh ni bilo mogoee.
S«- 1»- ko je dospt-1 jezdec do prve koče in ko j«- žarek luči razsvetil nje-eov obraz, so je vidoma prestrašil, sina >t-dlu vzravnal in jrh-dal krop s«>-bejijikor da ' i se jedva probudil. I\-tem je pognal mulo »lo vrat. na ktera j<- potrkal, ne da bi razjaril. Na p rat: u - » s.? j. javili štirje bradati, zap. r jen i ni«>/ki. kteri so s ptujcem nekaj časa govorili, med tem ko sta v sobi dva psa ves čas lajala. Ptojee je moike gotovo razumel, na kar se je zahvalil in hitro odjezdil dalje po dolini. Vstavil se je zopet pred največjo kočo v talwtru. izničil svojo mulo hlapcu in odšel v Kellyjevo proda jalnico.
Več nego jedno uro je tu s posestnikom prodajalne po%Toril; oba sta prikiinovala. čestokrat zmajala z pla-vanii in oba sta se o nočem skrajno resno pogovarjala. Ko je jezdec pri šel končno iz hiše, spremljal ga je neki možki, s kterim je zginol dalje v temno noč. Vstavila sta se pred malo, iz desk zbito kočo, ktera je bila precej daleč od taborišča. Kažipot je dobil nekaj denarja, na kar se je zahvalil in žvižgajo odšel.
Kakor hitro je bil ptujec sam, čutil se jc olajšanim. Pred hišo je obstal, vzdihnil in sc pričel stegovati. Potem je vzel svoj širokokraji klobuk v roko in šepeta je nekaj besed, se je pred kočo sklonil, kakor da bi bila koča kako svetišče. Nato je odšel k vratim. Iz raznih razpoklin je prihajala svetloba. On se je pripogni! in.pogledal skozi največjo razpoklin ■> — v kuhinjo. Kuhinja je bila sploh jedini prostor in je zavzemala skoraj vso notranjost koče; na levo je bilo sicer dvoje vrat, skozi ktere je bilo priti v dva stranska prostora; naj-brže v spalnice, kteri pa nista zamo-gli biti veliki. Stropa sploh ni bilo. streha je nadomestovala strop. Stene tudi niso bile pobarvane ali pobelje ne. Vse ji' bilo zgrajeno primitivno, jednostavno, na Robinsonov način.
Veliki ptujec je naenkrat postal nemiren. On je namreč videl, kako so se odprla vrata prve spalnice, na kar je priprl v kuhinjo neki otrok. Bil je deček kacih dvanajst let. V jod ne i roki je držal sliko v okviru, v drujrej pa mali kip. ()1k* stvari je postavil previdno na mizo kraj svetilke. Potem je pokleknil na tla, ovil krog prstov vrvico s krogljicami in pričel glasno moliti: "Pomisli, blažena devica, da Še ni bilo nikoli slišati, da bi Ti zapustila onega, kteri se k Tebi zateče —"
Ptujec je počasi odprl vrata in vstopil. Mrzle j i zrak. kteri je prihajal skozi vrata, je dečka motil; hitro se je okrenil in vidoč ptujega moža. je prestrašeno skočil na noge. Z ra dovednimi očmi je gledal ptujca: najpreje njegov obraz, potem navzdol in tu je opazil, da na levej rami manjka--
"Stric Tom!" vzkliknil je Willi? in--
Ilipoma se je spoznani stric v sedel na klop, pobral padlega dečka, ga položil na kolena, pritisnil njegovo glavo k sebi, mu ribal sence, čelo in vrat ter ga zibal, kakor je to le materam lastno, kadar hočejo otroke prisiliti k spanju. Na ta način se je Tomu i »osrečilo ubogi nezavestni stvor zopet oživiti. Willie je nehote glasno zakričal, potem je pričel izgo varjati kratke stavke, med kterimi je bilo čuti dolge vzdihe, kteri so mu jemali besede takorekoč iz ust — dokler se končno zopet ni povsem zavedal. Potem je sledila pritožba pritožbi... Kako je moral deček trpeti, kako so ga pretepali in suvali, sedaj, ko je brez matere, kako mora trpeti v zimskih nočeh; in ni-jednega človeka ni na svetu, kteri bi zamogel in znal ž njim čutiti.
Temu je sledil glasen jok. Potem je postajal otrok vedno bolj tiho, iskren. Obup je zdivjal, kakor viharni oblak in njegovo mesto je zavzelo solnee nnde, kajti sočutje je že vpo-glo cvetko zoj>et zravnalo. Mirno in pazljivo je Tom obrnil dečkov obraz v stran, da ga zamore bolje opaže-vati. Oči so se svetile, kakor da bi v njih ne bilo duše ter so gledale, kakor da bi se stoprav vrnile iz omotice. Tom se je stresel in pritisnil otroka zopet k svojim prsim— otro
ka svoje sestre je zibal in grlil. Še pet minut in — Willie je bil v deželi sanj.
Nato je stric Willieja slekel. Čevlji so sami padli raz njegovih nog. Njegova suknjiča je bila tanjka, toda Še dobra, lllačiee je Willie sam zašil, toda skrajno okorno. Njegovo
perilo--Tom so je tresel, tako jo
bil vzrujan radi suhega telesa, na kterern je bilo vse polno črnih znakov udarcev. \ato je odnesel svojega varovanca na postelj. Priši <lši nazaj, se je oddahnil, vzel svetilko raz mizo in posvetil v spalnico otrok. Tri deklice so ležalo, tišeč se jed na drugo pri končnicah široke postelje, ktera je skoraj zavzemala ves prostor v malej sobioi. Na isti j postelji, toda z nogami proti nogam ležali so brat-je... Jednoroki je večkrat žalostno zmajal z glavo. Več nego jedenkrat je vzdihnil. Potem je pa brez šuma zaprl vrata sobice in odnesel luč nazaj v kuhinjo, kjer so je v sedel k mizi. Pred njim je stala na vrč naslonjena slika njegove umrle sestro. Hitro jo sliko obrnil. Kraj vrča staia ji* mala soha lurške matere božje. S..ho je spoštljivo poljubil. Nato fo pobral rožni venec in skuhal moliti. Toda to mu ni bilo mogoče. Njegove ustne so se krčevito zaprle — on o i mogel moliti.
Končno je spomine pobral in jih -pravil v otročjo postelj. Še enkrat je I" -gledal speče otroke, toda s«ihij brez luči. V polutemi bila je sobic:, slična je«"-i. mrtvašnici — in bleda liea so slieila mrtvec« m. V Tomu s*-je oglasila želja: pr.»buditi otrok<% jednega za drugim poljubovati ni ista, čelo, oči — tako goreče in tako -Icreno ter toliko časa, »la bi zo|*. . -i zaspali. Toda t«ga ni storil, tem-v č zaprl je vrata, vz»-l klobuk — zi pri tudi kuhinjo — ostavil k**"-.. -Im-1 na prt-sto.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 3J let se je obnašal Dr. R1CKTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
t«
SIDRO
19
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATXZEM, FOKOSTITICO, FODAGBO itd.
in razne remnatične neprilike.
SAflO i 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah aH prt
F. At Hichter & Co.
215 Pearl Street, New York.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom svoj
SSU-OCOTL,
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodem točil sveže pivo, fina kaliforniSka vina, vsake vrste i^anje, prodajal izvrstne sinodke ni ^tujcem postregel s tečnimi je-
Za obilen pose* ^e priporoča J. RADMELICII, 4.16 Watson Avenue, Butte, Mont
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakoir >inveneem in Hrvatom, da iinair >\oj lopo urejeni
SALOON,
41)8 Corner 4th & Bryant Street,
San Franeiseo, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi ni stanovanje in lirano z najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: C31de)	John PuheR.
Math. Grahek,
.01—1203 Oor. M-ia in Santa Fee At* PUEBLO, OLOEADO, priporoča slovenskemu in hrvatske uu občinstvu svojo veliko zaloge .nožkih oblek in obuval vsake vr :te, kakor tudi svojo bogato zaloge,
pterijstep blaga
a železnine : v zalogi ima tudi Tr .erjevo grenko vino.
If* Pošiljam denarje v star«, domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-lem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
M vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejetn blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, iog Greenwich Str., New York.
International Manufacturing Company
Box 948, New York City, Iff. Y-
Priporr.ia slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druitvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije). gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal I'ress), žepnih pečatov (Pocket Seat. Press), g um as ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik. orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEIVI SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj-m, ruda-jem tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj djnar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-fo!ograhčni aparati, catnere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev poprav!jamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore piijxislati je znamko za 2 centa.
international manufacturing company,
P. O. Box 918, NEW YORK CITY, N. Y.
BABI
telefon kadar dospes na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sakseeju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UIIANOY,
murč! ov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knji^ in /.LUnine pošljem jtoštnine prosto. Pište pon; Cene uram so naslednje:
kel ur«* 7 Jewels ,I**\v«-ls Walth:un . ebrne ure z enim pokrovom	81-.— r-'i-ebrne nre z 2 jtokrovoma *!»>_— in višje.
—	lloss <~ase iii l« t garancije:
—	IG Si/.e 7 .levveis	$1.1._
r> « l r* -	—
]!oss <•;!>■* i» let garancije: 16 Si/.«* 7 Jewels	—
„ « IT „
O po m l>a. Vso zlate nre so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštet ili urah je Eljrin ali Waltham, Kakoršm-a U.lo ž. li. Blago ]>osi-jani po Express. Vse moje blago je garantirano. KazpnMlajalcem knjig dajem rabat (i>opnst) po |>ismo' em dogovoru. Manji zneski naj se poši -jajo v poštnih znamkah. Naslov v naroči>o knjig napraviti:
M. P000UELC, liox 2 Wakefield, Midi.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo poti naslovom:
Mtj_ _	_ Care of B. Schuette,
. Jf Og^relC 52 State St., Chicago, I1L
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Khpi ter postreži svojemu možu Z lepim kosom pečenke, kakorsno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
rr- Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojak n. m drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastni,
iT t
TSLOOTO
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za. go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram: Nikel ura .........$ 0.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 10 Size 7 kamnov $15.00 10 44 15 $lS.OO I S " 7 " $14.00 IS " 15 " $17.00 0 Size ura za d a-we 5 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr. najboljše tlelo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Sioxiicli,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
-■T-
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-loeku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili bo izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, IL tiijnikom, Linhard, Pa.; Alojzij. Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Job. Pere, Ivan Zpone. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinio in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva bv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društveniki agitirajte v prid dru-
ODBOB. 4 apr 04.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudeče vino po 45 ct. pal., belo po 65 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsy Ivani jo in Illinois plačani prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodili jio 1200 galon. Pošljem gt> ne manj kot 25 gralon.
^ Naročilom je priložiti denar.
Oompagnie Generale Transritiarliqu^
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO:
Lorraine", n» d»« »ij*k»............................13.000 toa,	35.000 tonskih tn^.
>Xj Saroie", „ ,, „ ..................................13.000	,,	3"; .ono „
.Toara-nc' , ,, „ ,, -....................10.000	,,	iš.ooc
.L'AquiUine", „ „ „ ..................................10.00c	,,	i5.ooo
„La Bretagne"..................................................................S.000 9.00c „
„La Champagne",...............................8.000 , a.o-^c
..LaGascogce",..............................................................S.ooc	„ 9.000
JParniki odpljujcjo od sedaj naprej veJro ob četrtki":, o: -J.
uri dopoludce.
^ M >+.rn	"
24. s*'pt.
1. «»kr. l'.HCi. s. okr. 191*3. 15. .»kt. liHi.i. 27. oktobra l!M»;L
Paruii? odpijnjft*;.- ia pnst& ,rtb P
*La Savoie
I.;i Hivtagne * La Lorraine -La Touraine *La Savoie
2o. avjrnsta 194)3. 27. anjrnsta }!«»:;. s«-|»r. 19«:». 10. sept. l!M»:;.
I.a IlretM-nn*
* Lb Lo rains *La Touraine *La Saro e
17. S. J»t.	|.J.:I Iti. ; . -
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijak"..
Klani ifuriji: Si BROAL' W A\ NEA VORR
Line
Holland - Amu r ^ a
(H0L LAN P- A X i; KIS K A ('iT , vozi kraljevo nizozeirske in po- Zj t tih držav
med NEW Y0RK0M in ROIiERDa SOM preko Boulogne-sur-Mer.
N0QRDAM, pa-nik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, varnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io.lINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
I' a rn i k i <m! pl j n j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak eetrtek iti i/ XKW YOb'IvA vsako sredo "• ~ --—^-^z ob 10. uri zjutraj.	___
HOLLAND-AMERICA LINE,
Broadway, NF.1V YORK. 90-2 Dearborn SI., <11 H \«0, 11.1,.
(Trekotnorska parobrodna dražba ,,flixiei a zvezda4.4)
posreduje redno vežnjo s poštnimi paruiki med
New Yorkom in Antwerpenom, • + + + + + * * + ^ Philadelphijo in Antwcrpenom.

Prevaža potnik« s sledečimi poštnini i parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton.! KROGNLAND..........12700 ton.
ZEELANB............11995 ton. | FIN N LA N D........... 12760ton.
Pri eenah za medkrovje s<> vpostote vse potrebščine, doltra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naiprijetnejšiJi za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko. Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dabnaeijo in cinike dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljnjejo parniki vsako soboto ob l!\ uri
dopolndne od pomola š«ev. 14 ob vznožju Fulton Street._ Iz PHILA-
DELPI11JE vsako dru^o sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj aH kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CIIICAOO. — Cor. Unl & Pine Sts., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali ua njene zastopnike.