izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Št. 45.	V	Ljubljani,	četrtek	11.	novembra	1920.	»liiapiašaMBgolijfiliii	Leto	I,
GLASILO NARODNO-SOCIJAL1STIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari trg št. 13. Tclclon St. 359.
UpravniStvo: Ljubljana, (iratliiče 7, levu. '1.77. Naročnina: Mesečno t2 K. Ie sera ti po dogovoru.
Italijani nočejo popustiti.
Rapallo, 10..nov. Sinoči so dospele	nih parlamentarnih stranic. Instrukcije
iz Rima nove instrukcije za italijanske	vztrajajo na	prvotnih zahtevah glede
delegate. Posvetoval se je na njih mi-	Reka, Istre	in meje po slovenskem
nisterski svet na izredni seji, kateri so	ozemlju ter	odklanjajo vsako popu
prisostovali tudi voditelji naojonalistič-	ščanje.
Italijanske zahteve.
Rim, 9. nov. Listi doznavajo, da je postavila italijanska delegacija sledeče predloge glede rešitve jadranskega vprašanja: razvodje Julijskih Alp, mejo od Triglava do podnožja Podbrda vzhodno cd Idrije ter črto od Podbrda na Snež-
nik. Italija zahteva tudi postojnski okraj, jeseniški trikot, teritorijalno kontinuiteto z Reko, Zader, otok Vis ter še nekatere manjše otoke. Italija tudi ne bo pristala na to, da bi se priklopil Skader Jugoslaviji.
Italijani zahtevajo Bled — Avstrija naj dobi Jesenice.
Beograd, 10. nov. Dosedaj še ni avtentičnih poročil o italijanskih zahtevah glede blejskega ozemlja. Po nekaterih vesteh ga zahtevajo Italijani celega sase, po drugih pa le južni del, severnega z Jesenicami pa za Avstrijo. Po najnovejših poročilih bi so zadovoljili z nevtralizacijo železnice, a le pod pogojem, da sprejmemo druge njihove pogoje.
Beograd, 10. nov. Pravda poroča iz S. Margherita, d.i zahteva Italija zase Postojno in Št. Peter, dočim bi imela
Avstrija dobiti veliki kolodvor na Jesenicah. V splošnem naj bi tekla meja po Sloveniji po črti londonskega pakta.
Beograd, 10. nov. Poročila o novih nesprejemljivih laških zahtevah so razburila vso javnost. Vsi povdarjajo, da so ti pogoji za nas že a pnori nemogoči in da se o njih sploh ne more razpravljati Italijansko zahtevo po Gorenjski smatrajo večinoma za manever, da bi nas prisilili k večji popustljivosti glede meje v južnem delu Kranjske.
Pogajanja se razbijejo?
Beograd, 10. nov. Notranje mini-fj;blema po Jugoslovenih nasproti. Dr. strstvo sprejema redno poročila iz Sante >5 Trumbič, ki je uvidel, kako važna je Margherite. Kot je razvidno iz teh !'določitev italijanske meje na Snežniku, vesti, so zahteve Italije nespremenjene, || je ponudil to goro samo kot koridor vsled česar se pojavlja razpoloženjej š brez gorovja, ki edino vaiuje Trst. proti Italiji. Izgleda, da Italija nima ’ i' Italija je iz lastnega nagiba ponudila, namere rešiti jadranskega vprašanja,naj se pomakne meja tako daleč od vsled česar se računa z možnostjo, da ;V Ljubljane, da bi bilo to mesto pra\tako bo pogajanj morda kmalu konec. feji daleč od meje kakor Trst. Trumbič
S. Margherita, 0. vov. Agenzia Ste-Ig. mimo drugega tudi noče pripoznati fani poroča: Jugoslovabski delegati so -' suvereniteto Italije nad otokm Čresom imeli vse dopoldne in prve ure popol-^. Italijanski diplomatski krogi so jako dne dolga posvetovanja. Potem se je j presenečeni zaradi nepopustljivosti dr. porazgovarjal dr. Trumbič z ministrom ; Trumbiča, ne le z ozirom na ogromne Sforzo in Bonomijem ter z Italijanskimi / ozemeljske pridobitve, ki bi pripadle veščaki. Splošni vtis je ta, da so do- • Jugoslaviji v Dalmaciji in na otočju, speli do odločilnega obratišča v ureditvi ; ampak tudi z ozirom na dalekosežni jadranskega problema. Goji se še jako program političnih in gospodarskih ko-slaba nada, da bo jugoslovanska vlada . risli, katere mu je ponudil minister kot tolmač pravih interesov in potreb •/ Sforza. Vsekakor so najbolj uverjem svojih narodov urnela udejstvovati duha J' pristaši sporazuma zadovoljni, da je spravo pri rešitvi problema, ki se mora Italija vse storila, da bi pokazala svojo urediti v interesu evropskega mi u. | '.'voljo za spravljivo rešitev.
Marherita, 9. nov. Agenzia Stefani	Santa Margherita, 9 nov. Danes
poroča: V dipiomatskih krogih smatra- -/predpoldne so se sestali jugoslovanski jo položaj za resen. Italijanska vlada, % delegati k posebnemu posvetovanju, da ki je sporazumno z javnim mnenjem ‘ točno naznačijo svoje stališče pri po-in s parlamentom postavila minimum ;| gajanjih, ki se bodo nadaljevala na po-italijanskih zahtev, stoji mnogo bolj & poldanskem sestanku, pmejenemu pojmovanju velikega pro-	-----
Proletarci! Vsi kot en mož!
Novi nemiri na Irskem.
V	Londonderrvju je prišlo do ponovnih uporov. Sinfajnovci so zapalili veliko trgovino s kolonijalnim blagom. Strele je bilo čuti pozno v noč. Promet krajevnih vlakov je ustavljen, a vlaki na velikih progah so omejeni.
Stavka v berlinskih obratih.
Prvo glasovanje delavcev v mestnih obratih glede sprejema ali odklona sodnega izreka je imelo naslednji rezultat: 14-000 glasov je bilo oddanih za stavko , več kot 12.000 glasov pa proti stavki. Potrebna dvetretjinska \ečina se ni dosegla, torej je stavka odklonjena.
Protiboljševiški upori.
Praga. 10. nov. »Venkov« poroča iz Heisingforsa, da je razpoloženje proti boljševikom v-Rusiji vedno jačje, Sovjetske oblasti se bojijo, da bodo vo-iaškj upori zavzemali vedno večje dimenzije. Beja Kun je bil poslan s 150 madžarskimi komunisti v Sibirijo na rekvizicijo. Za pomoč mu je bil pri-deljen en cel regiment vojakov.
Zvezna država Avstrija.
Dunaj, 10. nov. Uradni list priobčuje zakon o novi avstrijski ustavi, ki stopa danes v veljavo. Dosedanji naslov »republika Avstrija* se spremeni v zvezno državo (Bundesstaat) Avstrijo.
Slovensko ljudstvo nima prav nobenega interesa podpirati kapitalistič-na stremljenja. Vsaj ogromna večina ne, ker je proletarska. Nenaraven je bil zato pojav, da so bile med nami možne stranke, ki so se odkrito izrekale za kapitalistično nadvlado in bile odločne nasprotnice vseh socijalnih reform. Da so imele kapitalistične stranke do danes zaslombo v ljudstvu preko svojih maloštevilnih inte-resirancev, je kriva samo politična in socijalna nezavednost širokih plasti naroda.
Kot povsod na svetu, tako si je tudi pri nas kapitalizem pridobil s terorjem agitatorje in privržence. Uslužbenec kapitalističnega podjetja je moral v kapitalistične politične organizacije, če je hotel, da mu podjetništvo ne odvzame ekstistenčne možnosti. Javni nameščenec, če je hotel ugajati svojim uradnim predstojnikom, ki so bili po večini eksponentje kapitalistične bružbe, je moral v politično organizacijo, ki je podpirala nadvlado gospodarsko močnejšega nad slabejšim. Mali obrtnik je moral v boj za kapitalistično gospodo, če ni hotel, da Se mu odvzame kredit m izpodbije-s tem tudi najmanjši gospodarski razmah. Vsepovsod so se rekrutirali agitatorji za kapitalizem vsled g-ospodarskeg-a in socijalnega nasilja kapitalizma, ki je to nasilje nivtidrio zakrival z raznimi velei nivd-nimi frazami in navidezno socijalno strpljivostjo. To strpljivost je na zunaj kazal samo zato, da je zakril svojo pohlepnost po bogastvu na škodo delavnih slojev. Na resen odpor proti temu početju ni bilo misliti ker prizadeti sloji niso imeli niti političnih niti gospodarskih organizacij, ki bi se lahko upile absolutizmu posedujočih slojev.
Industrijski delavec je bil prvi, ki je spoznal potrebo najostrejšega odpora proti današnjemu kapitalističnemu družabnemu redu. Organiziral se je! Kapitalistične stranke so takoj uvidele nevarnost, ki jim je grozila od revolucionarnega industrijskega proletarijata. Ko niso ničesar opravili kapitalisti z lepimi besedami, so pričeli z zavratnim rušenjem delavskih organizacij. Vsako sredstvo jim je bilo dobrodošlo. Opravili pa niso
ničesar! Industrijski proletarijat je ostal trden in neomajen v svojem pravičnem boju za socijalno enakopravnost !
Kapitalistične stranke so tedaj zastavile vse sile, da se odpor industrijskega delavstva vsaj ne razširi na druge uelavne sioje. Jjricela se je od kapitalistične strani propagirati misel, tla je interes industrijskega delavca nasproten zasebnemu in javnemu nameščencu, še prav posebno pa malemu obrtniku. Vse te delavne sloje se je hotelo uveriti, da so burzuji, da so zvtšeu stan nad delavcem. Primati moramo, da se je to kapitalistično zvodništvo še precej posrečilo. V sak sestradan sribaroek je v svoji zapelja-nosti preinotrivai socijalni boj fizičnega delavca kot absurdum nekakega izmečka majvredne proletarske tolpe.,
To razmerje med fizičnim in duševnim delavstvom je trpelo do kapitalistične svetovne vojne. Stradanja kri in smrt je prinesla dragoceno spoznanje. Vojno trpljenje je razlozilo trpeči in gospodujoči razred. Konec je bilo kapitalističnega slepomišenja! Javni in privatni nameščenec je lastni koži občutil krivičnost današnjega družabnega reda in videl krivce tako jasno, kot še nikdar preje. V nasprotju s kapitalističnimi organizacijami se je organiziral in povzdignil odločno besedo za socijalne pravice. Tudi mali obrtnik ni zaostal, ko je sprevidel, da dela le za banke in denarne mogotce, sam pa ostaja praznih rok m tudi on je stopil v najostrejši boj s kapitalističnimi skupinami.
Ročno in duševno delavstvo koraka danes v enotnih vrstah, da iz-vojuje svoje gospodarske in socijalne pravice.
Kapitalizem se boji obračuna, Boji predvsem vsled tega, ker mu je izvito iz rok zadnje orožje, katerim je razdajal proletarijat in hujskal en delavni sloj proti drugemu: orožje narodnosti, ki jo je izdal. Vse kar živi od dela svojih rok se združuje. Mirni revolucijonarni pokret narodnega so-cijalizrna gre svojo pot k zmagi socialistične misli, k zmagi politične, gospodarske in socijalne pravica proletarskega naroda! Proletarci v tem imenu vsi kot en mož v boj!
K našemu socijalnemu programu.
(Nadaljevanje.)
Druga za nas najvažnejša panoga socijalnega zavarovanje je nezgodno zavarovanje. Sedaj veljavni avstrijski zakon je pomanjkljiv. Jugoslavija se do pred kratkim ni potrudila, da bi izdala k temu velevažnemu zakonu vsaj eno malo novelo, s katero bi upoštevala izpremenjene gospodarska razmere in bi zvišala ponesrečencem dajatve za slučaj nezgode. Tudi tako potrebnih draginjskih doklad k starim nezgodnim rentam še nimamo prizna-nih. Jugoslavija je od vseh nasledstvenih držav edina, ki v tem oziru niti s prstom še ni ganila. To je zelo slabo znamenje za bodočnost.- Za soc. zavarovanje se brigajo ravno toliko, kakor za zatiranje ščurkov. Pri nas smo tako daleč, da dobi bolnik na dan bol-nišnine beraških 6 kron, v slučaju nezgode in pri popolni delanezmožnosti pa dnevno K 6:58. To je neodpustljiv
škandal. S to brezbrižnostjo so pokazali naši takozvani narodni poslanci popolno omalovaževanje delovnih slojev. Te razmere so črn madež na naši socijalni politiki.
Nezgodno zavarovanje moramo postaviti na moderno podlago. Vodilna misel mora biti, da so za slučaj nezgode zavarovani vsi oni, ki so zavarovani za slučaj bolezni. Glavno delo nezgodnih zavarovalnic ne vidimo v slepem izplačevanju nezgodnih rent, glavno delo mora biti v tem, da nezgode preprečujejo in ponesrečencem vrnejo delazmožnost. Iz tega vidika zahtevamo popolno reorganizacijo. današnjih nositeljev nezgodnega zavarovanja. Obrtno nadzornisu o nioia biti tesnejše spojeno z nezgodnimi zavarovalnicami, v katerih morajo biti nastavljeni tudi inženirji. Le ta organizacija nam jamči, da bodo nezgodne
Stran 2
•NOVA PRAVDA* dne 11. novembra 1920.
45. štev.
zavarovalnice delovale prohibitivno, da bodo z dobrimi varnostnimi predpisi in kontrolo preprečevale nezgode. Nezg. zavarovalnice so za našo industrijo in obrt ogromno važnosti in zato je naša dolžnost, da jim posvečamo največjo pažnjo.	(Dalje	prihodnjič.)
Politične vesti.
Naša vlada ne da našega vojnega plena.
Beograd, 10. nov. Znano je, da je zahtevala antanta, naj izroči naša vlada del monitorjev. Naša vlada ni ugodila tej zahtevi, ker je to naš vojni plen, zato so poslaniki Francije, Anglije in Italije izročili demaršo. Namestnik notranjega ministra dr. Ninčič je odgovoril da vlada ne more še rešiti tega vprašanja, ker min. predsednika in zunanj. ministra ni v Beogradu. Vinda bo o tem sklepala kakor hitro se vrnejo naši delegati iz Italije. V političnih krogih trdijo, da bo naša vlada vztrajala pri tem, da mora \es vojni plen pripasti naši državi in da se o kakem odstopu našega vojnega plena drugim državam niti govorili ne more.
Vladna kriza na Češkem.
Praga, 10. novembra. Ker sta obe zbornici odkloniti vladni predlog za pomožno akcijo državnim nameščencem, grozi vladna kriza. Ministrstvo Černy poda mogoče že tekom nocojšnega večera demisijo. Ker pa se nahaja predlog v senatu šele v drugem črtanju, obstoji možnost, da se sklep še v zadnjem hipu revidira in tako prepreči kriza, ki bi mogla v sedanjem trenutku poslati usodna za državo.
Nov opor Wrang!a.
Po vesteh iz Sebash »polja se je posrečilo četam generala-Wrangla, da so konsolidirale obrambno črto.
Ampezzo za nemško južno Tirolsko.
Dunaj, 9. nov. »Neues WienerTng-blatt« poroča, da se je v okraju Ampezzo potom ljudskega glasovanja ugotovila ljudska volja, ali naj se Ampezzo pri predstoječih volitvah priklopi Nemški Južni Tirolski ali Trentinu. Od 484 oddanih glasov se je glasilo 474 na Nemško Južno Tirolsko in 10 za Tren-tino.
Kriza železniškega prometa v Madžarski.
Po obvestilu ravnateljstva državnih železnic, se d e 10. in 11. t. m. vsled katastrofalnega pomanjkanja premoga popolnoma ustavi železniški promet. Krajevni promet se omeji na najpotrebnejše uradniške in delavske vlake. Lksusni brzovlak Dunaj—Budimpešta bo vozil.
Južna železnica in carinska služba.
Pod tem naslovom prinaša „Ju-tro“ od 10. nov. 1920 tendcncijozno poročilo in predbaciva meni razne stvari. Da, pisal sem odprto pismo dr. Korošcu in povemtudi še enkrat velmožni gospodi od „Jutra“ sledeče: Zastoju na železnicah je krivo predvsem: 1. pomanjkanje carinskih uradnikov in carinsko postupak. 2. pomanjkanje skladišč v nagih obmejnih postajah in mestih naše države, 3. brezvestnost raznih spedicijskih agentur, ki so monopolizirale celoten tovorni promet v naši državi s svojimi reekspedicijami, 4. netnform ranost in nedelavnost ministrstva saobračaja, ki je edino poklicano n kompetentno urediti obratni pravilnik, ako drugače ne, prisilnodokler trajajo te abnormalne razmere.
Da se je takozvana čehoslovaška komisija pod dr. Lankaš-em sploh sestala, to ni zasluga takozvane državotvorne gospode, pač pa deloma ZJ2 in v prvi vrsti, kakor sem informiran, zasluga obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani, ki je to komisijo v Pragi direktno zahtevalo.
Da je glavno ravnateljstvo južne železnice še vedno na Dunaju so krivi v prvi vrsti nagi državotvorni elementi, ki so narodne južnoželezni-čarje v Mariboru direktno pritisnili ob zid, sedaj pa jim predbacivajo sabotiranje. Z vnemo so zagovarjali razni veleumi južno železnico, ko so
skrpucali takozvani komisarijat brez kompetence, zraven pa so se pehali za razna mesta upravnih svetnikov. Da So merodajni še vedno nemško— av strijski in ne jugoslovanski interesi pri južni železnici, tega pa so krivi v prvi vrsti in po mojem skromnem mnenju edino-le omenjeni veleumi, ki so se znali vriniti povsod, si prilastiti skoraj v vseh naših življenskih vprašanjih odločilno moč, ki so pa vsako stvar prav pošteno polomili. Jaz za svojo osebo prav rad prepuščam raznim JDS kandidatom slavo, da je njih stranka uredila carino — najboljši dokaz temu je mariborski „Tabor“ s svojo »Balkansko klado«.
Ivan Deržič,
Ljubljanski občinski svet. Prcd-sinočnjem se je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta, ki ji je predsedoval podžupan dr. Triller. V nagovoru se je spomnil pokojnega mestnega uradnika Mihe Verovška. — Mestna užitnina se obdrži tudi v bodoče, Vsled tega se zboljšajo prejemki užitninskemu osobju. Tozadevni predlog se predloži pri prihodnji seji. — Proti ukinjenju davka na prirastek vrednosti nepremičnin je stavil podžupan predlog ter se je sklep telegra-fično sporočil centralni vladi. — Sprejme se predlog obč. svetnika Likozarja, da se v drugi polovici šolskega leta podržavi mestni dekliški licej. — Zakup kopališča in gostilne Kolezije se je prenesel na vdovo občinskega svetnika j, Smoleta. — Razdelitev stavbenih parcel na Pridali se je dovolilo v smislu stavbenega odseka Strojnim tovarnam in livarnam. — Nato so bile stavljene interpelacije: občinski svetnik Tokan je interpeliral zaradi mestne pekarne. Dosedanjega najemnika se pusti. — Obč. svetnik Kocmur je zahteval izboljšanje gmotnega položaja za užitninske nameščence. Isti interpelant je vprašal, ali se dovoli športnemu klubu ograditev športnega prostora. Dobil je v pojasnilo odgovor, da se tozadevna pogajanja že vrše s „§portno zvezo“. Dalje je interpelant navajal, da so mestni uslužbenci na predujmih dvignili okrog 300.000 K ter predlagal, da se ta dolg odpiše. H koncu je interpelant predložil različno pecivo iz Maribora, Celja in Ljubljane ter priložil drobnogled, da se občinski svetniki prepričajo o razlikah.
Manifestačni shod za Koroško je priredil sinoči v „Unionu“ „Gospo-svetski Zvon". Predsednik dr. Oblak je orisal koroško zgodovino do plebiscita. Poudarjal je, da mora ostati Koroška za nas to, kar je bila za Francoze pred 50 leti dosti manj francoska Alzacija-Lorena, kot je danes Koroška slovenska. Župnik Arnuš iz Kot--marevasi je v svojem ognjevitem govoru omenil mlačnost, ki vlada v slovenskih pokrajinah v nasprotju z res narodno zavednostjo koroških Slovencev. V jednakem smislu so govorih župnik dr. Arnejc, A. Brandner in dr-Štefančič. Budili so na delo, ki nam, združeno z neotnajeno ljubeznijo, edino more rešiti izgubljeni del naše domovine. Skoro tri ure je trajala lepo uspela manifestacija.
Dnevne vesti.
Krutost, ki se mora kaznovati.
Predvčerajšnjem je pri koncertu v kavarni »Zvezda« pri tretjem komadu padel v nezavest igralec na klavir, član dravske vojaške godbe. Dasi je bil že tri dni bolan in mu je vojaški zdravnik dovolil ostati doma in ležati, ga je kapelnik Čerin prisilil, da je moral iti igrat, češ, da ima bajonete za seboj. Bolni godbenik je imel 405 stopinj •vrt čine. Poživljamo nujno vojaško oblast, da ta slučaj takoj preišče in krivca ostro kaznuje, ker nedopustno je, da bi se mučilo ljudi na ta način.
Poziv beguncem! Begunci se obveščajo, da je kreditiranje vožnje za one, k: se za stalno vrnejo na svoja domovja, podaljšano od centralne vlade le do 31. decembra 1920. Ta rok se pod nobenim pogojem ne bode več
podaljšal, zato je v interesu beguncev, ki se mislijo vrniti, da se vrnejo do konca leta, ker bi sicer morali sami plačati selitvene stroške. Urad za zaščito beguncev.
Boj proti alkoholizmu! V ministrstvu narodnega zdravja se je ustanovil poseben odsek za alkoholno vprašanje in za širjenje treznosti v naši državi. Ministrstvo namerava v tem pogledu spojiti privatno z državno inicijativo. V ta namen je v letos njem proračunu zagotovilo primerno vsoto za protialkoholno propagando, razen tega pa je nabavilo večjo množino slik, plakatov, letakov in tabel proti alkoholu. Dalje ima na tazpo-lago več projekcijskih aparatov z dispozitivi za predavanja o škodljivem vplivu opojnih pijač ter zbirko mulaž za protialkoholne razstave in izložoe. Vsi ti pripomočki so tudi privatnim abstinentskim udruženjem na luzpo lago. Treba je torej, da stopijo proti alkoholna in abstinentska društva z ministrstvom za narodno zdravic v kontakt in mu v ta namen potoni zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro vpošiljajo mesečna poročila o svojem delovanju ter mu predlagajo svoje morebitne prošnje in predloge. Tudi bo ministrstvo poskrbelo, da se za potovanja v cilju protialkoholne propagande zagotove brezplačne železniške karte.
Avstrijska uradna izjava glede avstrijskih ujetnikov v Jugoslaviji. Urad za vojne ujetnike in civilne internirance je na podlagi govoric, da se še sedaj zadržujejo v Jugoslaviji ujetniki iz bojev na Koroškem, nastopil pri nnAistrii za zunanje zadeve za to, da se ta zadeva pojasni. Uspeh diplomatične intervencije v Beogradu in pri deželni vladi v Ljubljani je bil ta, da sc je dalo na znanje, da se niti na ljubljanskem gradu niti na kateremkoli drugem kraju ne nahajajo več avstrijski vojni ujetniki in da so bili zadnji voni ujetniki odpuščeni že meseca septembra. Vendar pa bo urad za vojne ujetnike dobro proučil vsako tozadevno vest, če bo šlo za vojne ujetnike ali civilne internirance, ki bodo označeni z imenom in krajem internacije.
Stavka ljubljanskih igralcev.
V	Ljubljano je iz Beograda odpotoval inšpektor ministrstva za prosveto, Peter Kontovič, ki ima nalogo proučiti vzroke ljubljanskih gledaliških igralcev.
Po draženj e hrvaških listov. Ta
mesec so skoro vsi hrvaški listi povišali naročnino. Dnevniki stanejo 2 K izvod, nekateri drugi listi pa celo 3 K izvod. Slovenski listi so v naši državi doslej še najcenejši kljub ogromnim stroškom, ki jih zahteva izdajanje listov.
Blago za obleke vpokojencev. Da
se omogoči tudi vpokojencem nabava blaga za obleke, proti odplačilu kupnine v mesečnih obrokih, je delegacija ministrstva financ na predlog deželne vlade dala finančni blagajni naročilo, da odteguje vpokojencem pri „Samo-pomoči“ pogojene obroke za prevzeto blago do jiopolnega vplačila kreditirane kupnine pri vsakomesečni pokojnini in da pošilja te obroke naravnost „Samopomoči“ v Ljubljani. Kupnina se mora povrniti na ta način v največ šestih obrokih.
Podraženje šentjangkega premoga. Deželna vlada je odobrila zvišanje cen premoga iz šentjanškega premogovnika. Cena premoga znaša za debeli premog 5J5 K za tono, za drobni premog 480 K za tono in za aprovi-zacijski premog 420 K za tono. Osrednji urad državnih montanističnih obratov bo nadzoroval obratovanje, investicijska dela in knjigovodstvo podjetja.
Gremij trgovcev opozarja vse . trgovce, ki imajo svoje uslužbence zavarovane pri okrajnih boln. blagajnah, na naredbo deželne vlade za Slovenijo
v	Uradnem listu št. 127 k ureditvi bolniškega zavarovanja delavcev na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine SHS. Glasom te izvršilne naredbe morajo vsi delodajalci vse svoje zavarovance naznaniti z novimt plačami najkasneje do 13. t. m. okr. boln. blagajnam.
Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše množine se bodo oddujale pri tvrdki Fr. Sevčik, Ljubljana, Židovska ulica. Interesenti naj priglasijo svoje potrebščine najjasneje do 20. t. m. in predlozo obenem tozadevno potrdilo od okraju, glavarstva ali župansua.
Tečaj za luženje (bajcanje). Urad za pospeševanje obrti bo prireuu skupno z državno obrtno solo v Ljubljani dva-dnevnt tečaj za luženje (bajcanje). Pouk bo celodnevni. Interesenti-mizarji naj takoj priglasijo svojo udeležbo na Urad za po&pesevanje obrti, Dunajska cesta stev. 22.
Poboljševalnica za mladoletne. V
ministrstvu za socijalno politiko bo v torek 9. t. m. konferenca, na kateri oodo definitivno sklepali o ustanovit-
vi	poboljšcvalnic za mladoletnike,
Medicinci, ki dobijo podpore za študij. Zdravstveni svet je izbral one dijake-medicince, ki bodo dobivali podpore za študij v inozemstvu. Izbranih je 25 dijakov za študije v inozemstvu, 50 pa za študije na medicinski fakulteti v Beogradu.
Obratno ravnateljstvo južne železnice je ustavilo vse sprejeme pod-uradniških pripravnikov in ne sprejema do preklica nobenih novih prijav. Do sedaj vložene prošnje se bodo le po potrebi upoštevale.
Vsem slovenskim strankam je odpovedal stanovanje s 15. t. m. grof Ilelldorf. Okrog 100 ljudi bo vsled tega s 15. t. m, brez stanovanja in brez dela.
Nasilja nemških orožnikov na Korcšitem. Nemsao orožmstvo, ki je dospelo v cono A, je sestavljem po večini iz dunajskih „Plattenbruderjev“ in bivših avstrijskih aktivnih ofi. cirjev. Povsod, kamor so prišli, so si rekvirirali najlepša stanovanja v slovenskih hišah. V Pliberku so zasedli cel Narodni dom in niti intervencija Angležev ni koristila. V Trušnjah so prisilili dekleta od ženskega društva, da so jim morala snužiti stanovanja. — Člani komisije pa zatrjujejo, da se Slovencem v coni A ne sme skriviti niti las! 1!
Nemčurji so napadli v Celovcu Slovenca Mentla in ga težko ranili, da je njegovo življenje v resni nevarnosti.
Za našim orožništvom so streljali
koroški nemškutarji iz vojaških in lovskih pušk, ko je odhajalo in Koroškega.
Nemčurski roparji. G, Srebre, zaveden Slovenec, je bil v Trušnjah v gostilni Sturm napaden, pobit na tla in okraden. Napol mrtvega so ga vrgli v hlev, kjer ga je šele drugo jutro peljal Blažev sin domov. Ukradli so mu zlato verižico in ves denar.
Dopisi.
Kočevje. Da ne bode nepotrebne
zamere, opozarjamo gosp. nadzornika tukajšnjega rudokopa na rastoč greben nekaterih delavcem sovražnih nemških hujskačev. Ne zavidamo mirnemu Nemcu kruha, ki si ga služi v naši domovini toda, da bi redili na svojih tleh ljudi, katerim je prva naloga, razbiti našo državo in nas zopet vpreči v germanski jarem, tega ne bodemo nikakor trpeli. Ti nemški hujskači, ki so največji nemški nacijonalisti, raz-Š’rjajo komunistične ideje in se skrivajo za internacijonalo le za to, da bi nas z našimi lastnimi ljudmi uničili. Tega, g. nadzornik ne smete trpeti. Zato nastavite na odgovorna mesta Slovence, katerih je dovelj in zmožnih na razpolago.
Ob priliki narodnega praznika 29. oktobra so visele zastave le na glavarstvu, šolskih jmslopjih in železniški postaji- Skoro se nam zdi, da smo §c premalo Nemcev izreklamirali iz volil-nega imenika. ___________________’
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,