Tovarna fjr akumulatorskih baterij MEŽICA d.o.o. PW\7SjmW (M \jm NUDIMO: ^akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo, ^akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. nninižjc možne cene oninziniEnecn pomšTvn in ugod- m kreditm rnoDnini POGOJI O 20% popu/l ob golorin/kem plačilu O Irime/ečno obročno odplačilo brex popu/la O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero .. >R'I norenj GRRDCC$()ffl SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 norn opRcmn - novem cradcc Karikirano Kfl M BI PEL Joj, kam bi del, je tarnal umrli sosed v Aškerčevi baladi, jaz pa tudi. Kam bi del? Kaj pa? Certifikat, vendar! Dolgo je ležal na polici in skrb zanj mi ni dala spati. Veliko let ni več pred menoj in kam naj dam ta papir, ki mi ga je tako širokogrudno podarila država za moje preteklo delo. Vreden je po cifri kar za en avto, ki mi ga še do sedaj kljub dolgim delovnim letom ni uspelo kupiti. Danes pa je ležal ta papir z veliko cifro na polici. Joj, kakšna sreča! Skrbim, da ne zamudim nobene reklame v zvezi z temi papirji. Iz reklam gledajo naši veliki možje, ki naj bi nam svetovali, da vložimo certifikat v njihov sklad. Kaj bo pa potem še skladu ostalo, če bodo tako zapravljali za reklamo? Tja ga že ne dam, sem sklenil. Kam pa potem, da bom končno lažje spal, ko ga bom srečno vložil? Pa dvomim, da bom potem srečen. Večno skrb mi bodo delale delnice in težko čakanje na dividende. Ko pa nimam sreče! Na loteriji še nisem nikoli nič dobil, zato tudi na to loterijo ne kaže staviti svoj trošt. Tudi čas ne dela meni v korist v teh kar lepih letih. No, končno sem se le odločil. Vložil sem ga v sklad, kjer je tudi moje bivše podjetje, če se bo seveda lastninilo. Sem namreč hvaležen človek in sem ga vložil tja, kjer sem dobival kruh. Računam na povračilno hvaležnost tega sklada, seveda, če bodo v njem tudi starejši upravljalci, ki imajo še posluh za nas stare trpine. Z mladimi ni za računat. Tako sem se delno rešil tega bremena na polici, ki mi ni dal spati. Zdaj pa še čaka samo veselo pričakovanje, ko bo po čudežu priromal kakšen tolar, če ga bom seveda dočakal in če ga ne bodo morda vtaknili v žep upravljalci sklada in direktorji, ki imajo baje tako majhne plače in jim bo seveda kakšen naš tolar prišel še kako prav. Tako je ta certifikat prinesel sicer v moje mirno življenje nemir, da bom le enkrat v življenju resnično bogat. Zato apeliram na vse zdravstvo, da mi pomaga, da to srečo še enkrat doživim, saj mi zato odtegujejo za zdravstveno zavarovanje del moje skromne pokojnine. Pa kaj, ko ti ljudje še sebi ne morejo odkupiti življenje. Torej tudi s to tolažbo ne bo kaj prida... -© KJ. • Če ne' bi bilo orožja, bi bilo tudi junakov manj. • Boljši je nerojen genij od rojenega junaka. • Kdor najlažje obljublja, tudi najlažje pozablja. • Govorica telesa ne pozna jecljanja. • Čistke so posledica umazanih iger. NIKO VSEBINA ♦ KOROŠCI, OBOROŽENO LJUDSTVO? 4 ♦ MISLECI IZ HUDE LUKNJE 5 ♦ SPLOH RABIMO INŠPEKTORJE? 6 ♦ RIGELNIK PRED NOVO ODLOČITVIJO 8 ♦ SLOVESNO V LIBELIČAH 13 ♦ SEJEM BIL JE ŽIV 14 ♦ POEZIJA ROKOMETA 26 ♦ FUJ, SUDIJA! 30 ♦ PLANINSKI KOTIČEK 34 Na naslovnici: Orožje Foto: Ivko PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 060222-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št: 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. V ospredju Korošci, oboroženo ljudstvo? -"Pozdravljena Irma. Prosim, povej mi, kako bi lahko dobil orožni list?" "-In zakaj ti bo orožje?" -"Počutim se ogroženega. Vsakodnevno pišem o falotih in nikoli ne veš, kaj se ti bo zgodilo..." #-'Pa Jmaš #kakšen> .dokaz,, da. s^ .resnično, .ogrožen?. Sj.kdaj. jarijavN .svojo, ogroženost, pojidji?../. No, na tej točki se je namen telefonskega dialoga z Irmo Pavlmi&Kfebs, načelnico oddelka za notranje zadeve pri skupščini občine Ravne na Koroškem končal, saj sem moral razkriti, da mi seveda ne gre za orožni list, ampak le za pogovor o orožju. V slovenski javnosti je orožje že dobro leto kost za glodanje in očitno je, da so nekateri v državi z orožjem bogateli, zaradi orožja pa so drugim 'rezali" glave. Seveda nas ta plat orožja ne zanima, predpostavljali pa smo, da je vse več občanov, ki se v tem času počutijo manj varne in iščejo dovoljenje za nabavo revolverjev in samokresov. Vendar vsaj za občino Ravne na Koroškem ta predpostavka ne velja, saj Irma Pavlinič-Krebs pravi, da je izjemno malo primerov, ko bi ljudje za osebno varnost iskali dovoljenja za nabavo varnostnega orožja. Nedorečena starojugoslovanska zakonodaja Nabavo, posest in nošenje orožja za civilne in pravne osebe ureja zakon o orožju, ki pa sega daleč v leto 1981 in je kljub noveli iz leta 1990 krepko zastarel. Določbe tega zakona namreč ne sledijo spremembam v družbi, saj se je temeljito spremenil značaj lastnine, v tem obdobju je prišlo tudi do razvoja orožja in do različnih motivov, ki vodijo ljudi k nabavi orožja. Podatki za republiko Slovenijo kažejo, da je iz leta v leto več vloženih vlog za nabavo notranje zadeve na ravenski občini pravi: "Potrebno je ločiti tri vrste orožja. Kot prvo je tu lovsko orožje, kjer orožne liste izdajamo na osnovi potrdila posamezne lovske družine. V lanskem letu je bilo le 19 takšnih vlog. V drugo kategorijo samokresov in revolverjev. Leta 1986 je bilo, denimo, 576 vlog, vendar so občinski upravni organi 221 vlog zavrnili. V začetku devetdesetih let pa je bilo vloženih zahtev že 1339, pa tudi več zavrnjenih vlog (482). Ugodno rešene prošnje se od občine do občine razlikujejo, v veliki meri so odvisne tudi od "radodarnosti" predstojnika občinskega organa. Irma Pavlinič Krebs pravi, da sama na tem področju zagovarja restrektivno politiko, diskrecijsko pravo pa ji daje možnosti, da se o upravičenosti izdaje dovoljenja za nošenej orožja odloči sama. Sicer pa načelnica oddelka za bi uvrstila prošrye za orodje raznih potjjetjj, ki se ukvarjajo z varovanjem premoženja. Tudi tega v lanskem letu ni bilo veliko, saj smo izdali šest dovoljenj. In kot tretje gre za vloge fizičnih oseb. Tu smo v lanskem letu imeli en primer, ko je prošnjo posredovala strelska družina za enega od svojih članov. Vlog za izdajo listin za nabavo orožja za osebno varnost v lanskem letu ni bilo in če se dobro spominjam, smo v zadnjih letih za take primere izdali tri negativne odločbe. Nisem namreč zagovornik, da bi v času tako nedorečenega zakona izdajali preveč dovoljenj za nošenje orožja." Tako je pri občanih v občini Ravne na Koroškem dandanes okoli 1500 kosov prijavljenega orožja, večina, to je kakšnih 80 odstotkov, je lovskega orožja. Seveda so tu šteti samo tisti kosi orožja, ki so evidentirani na oddelku za notrnaje zadeve, policija in vojska imata kajpak svoje orožje, ki je v pristojnosti obeh ustanov in za nošenje ter uporabo veljajo posebni predpisi. Ilegalno orožje pa je že druga zgodba. Obstoječi Zakon o orožju - mimogrede: v pripravi je nov zakon-ima pomanjkljivost že v tem, da ne razlikuje med nabavo orožja za posedovanje in med nošenjem orožja. Orožni list namreč daje posamezniku pravico do posesti in nošenja orožja. Veliko prosilcev za nabavo orožja pa orožja ne namreva nositi, ampak samo posedovati. Sicer pa po obsotječem zakonu dovoljenja za nošenje orožja na more dobiti mladoletna oseba; oseba, ki je duševno zbolela ali je zaostala v duševnem razvoju; oseba, ki je obsojena na kakšno kaznivo dejanje ali kaznovana za kakšen hujši prekršek; oseba, pri kateri je mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabila. Politika republike Slovenije pa je takšna, da naj bi bilo v državi v posesti občanov čim manj tovrstnega orožja, predvsem zaradi možnosti zlorabe. Država je namreč upravičeno neazupljiva do svojih državljanov, saj podatki policije kažejo, da je iz leta Komentar v leto več kaznivih dejanj, pri katerih je uporabljeno strelno orožje. In država željo po orožju enostavno zavarača takole: za varnost občanov in njihovega premoženja naj skrbi policija in drugi organi, interesi po streljanju pa naj se uresničujejo v strelskih organizacijah. Za Koroško pa velja, da v letošnjem letu najhujša kazniva dejanja niso bila povzročena s strelnim orožjem. V tem letu so bili trije umori, eden s kamnom, dva z nožem. Pred izdajo dovoljenja za nošenje orožja pa občinski upravni organ temeljito preveri vzroke za prošnjo, o kaznovanosti se pozanimajo na policiji in pravosodnih organih. Za osebno varnost je mogoče dobiti pištolo do kalibra 7,65. Irma Pavlinič Krebs opozarja tudi na to pomanjkljivost zakona: "Ko damo dovoljenje lovcem, strelcem ali pooblaščeni organizaciji za varovanje premoženja, je za te ljudi več ali ali manj jasno, da znajo ravnati z orožjem. Pri drugih takšnega zagotovila ni." Koliko je neprjjavjjenega orožja? Tuje države imajo različno urejeno zakonodajo s področja orožja. Večina z ustrezno zakonodajo skuša preprečiti kakršnokoli zlorabo orožja. Naša soseda, avstrijska Koroška, ima po podatkih izpred nekaj let izdanih 7068 orožnih listov in 8419 dovoljenj za posest samokresov in revolverjev (prebivalcev ima več kot pol milijona). Sosednja država Hrvaška je pred leti izredno liberalizirala nabavo, posest in nošenje orožja. Konec leta 1990, torej še pred razdružitvijo in vojno na Hrvaškem, je bilo v tej republiki izdanih 96 992 orožnih listov (takrat je bilo v Sloveniji nekaj več kot dvanajst tisoč orožnih listov), v Bosni in Hercegovini pa je bilo orožnih listov in dovoljenj za posest skorajda 200 tisoč. Z vojno na tleh nekdanje Jugoslavije pa se je to število nekajkrat povečalo, veliko tudi na področju neprijavljenega orožja. Tako so zaradi velikega povpraševanaja po orožju na tleh stare Jugoslavije v letih 1991 in 1992 tudi preko Koroške potekale poti nabavljanja orožja. Iznajdljivejši trgovci so orožje ponudili tudi doma, kot denimo Dušan Kristl v Radljah ob Dravi, kjer so predvsem Hrvati z orožnimi listi na veliko legalno kupovali orožje. V lanskem letu je ilegalni promet z orožjem preko koroških mejnih prehodov precej upadel. Po podatki UNZ Slovenj Gradec so v lanskem letu na koroških mejnih prehodih pri poskusih tihotapljenja orožja zasegli dva revolerja, eno plinsko pištolo in nož na vzmet. Več je bil zaseženega streliva, saj so odvzeli 1598 kosov malokalibrskega streliva, 552 kosov ostrega in pet kosov plinskega streliva. Vsako leto pa policija pri občanih odkrije tudi vrsto neprijavljenega orožja, Koliko je tega orožja, ne ve nihče, ulica pa ve povedati, da ga je še največ na slovenjgraškem koncu. V lanskem letu so na Koroškem odkrili 27 kosov različnih vrst neprijavljenega orožja, od tega tri samokrese, pet lovskih pušk, eno malokalibrsko pištolo, osem kosov hladnega orožja in osem kosov drugih pirotehničnih sredstev. Kakorkoli že, najboljše bo, da za našo varnost res poskrbi policija.-© Miro Petek os G0®©@ MK® S Piše: Rok Tamše »••••••••••••••••••••••v« Da je po tistem razsutem kolovozu, ki se je v prejšnjem stoletju vil skozi Hudo luknjo ob reki Paki, izkušeni furman z dobrim grlom in močnim vozom z ene na drugo stran soteske prišel prej kot pa danes osebni avtomobil po asfaltni podlagi, je jasno vsem, ki se v teh dneh vozijo po glavni cesti med Slovenj Gradcem in Velenjem. Zdi se, kot da bi šlo za cestno povezavo med dvema od vsega sveta pozabljenima vasicama v južnoameriških Andih ali pa med zapuščenima delovnima taboriščima iz druge svetovne vojne v Sibiriji. Toda ne. Gre za magistralno cesto v srednji Evropi, ki povezuje regijo s 70000 prebivalci (v neposredni bližini je še ena Avstrija) z Velenjem, ki šteje 30000 ljudi. In jasno, to je za Korošce povezava z metropolo države, ki je oddaljena pičlih 100 in nekaj kilometrov. Ali povedano v jeziku krute slovenske prometne realnosti: dve uri vožnje. Pompozna odstavka sta zapisana zaradi novega prometnega režima v legendarni Hudi luknji. Reka Paka je presenetila in spodjedla tisto kamenje in beton pod cesto, da se je le ta pričela ob robu pogrezati. Cestarji so nemudoma ukrepali, saj so na podlagi izkušenj nedvomno opazili nevarnost. Cesto so zožili na en pas in postavili semaforja, tako da promet poteka po enem pasu do polovice soteske. Medtem ko vozniki potnih dlani stojijo pred rdečo lučjo v Hudi luknji, drugje v deželi hitijo graditi avtoceste, ker te dvopasovnice niso več za nikamor. Koroška s svojim cestnim biserom postaja še bolj odrezana, še bolj nepomembna, še bolj provincialna, še bolj nesposobna v očeh gospode iz metropole. Korošci so tiho. Tisti, ki blagovolijo razmišljati o mini cestnemu škandalu, ki se je zgodil konec 20. stoletja v mirnem času sredi Evrope, imajo različna menja, kot se za Korošce seveda spodobi. Prvo: to bodo že Slovenjgradčani uredili, če je na njihovem terenu. Drugo: mi imamo tako in tako bližje štajersko metropolo. Tretje: saj smo rekli, da je pametneje narediti cesto v Ljubljano prek Šentvida. Četrto: prav jim je, kaj pa ukinjajo železnice. Prometni biser Huda luknja trmastim Korošcem ne more do živega, četudi bo postanek v soteski del vsakdanjika v prihodnjih mesecih. Morda pa bi moral vsaj en Korošec malce posumiti: "Ali se morebiti nekdo zajebava z nami?" -© Intervju -------------------- SPLOH RABIMO INŠPEKTORJE? Tako so se nemalokrat spraševali na občinskih izvršnih svetih, ko so razpravljali, ali in koliko proračunske pogače odrezati inšpektorjem v Dravogradu. Še najmanj je bilo razprave ob njihovih poročilih, vendar se ve, da so bili takrat zraven šefi inšpekcije, ki so se lahko branili pred napadi. Kadar je kakšni občini ustrezalo, je ustanovila kar svojo lastno inšpekcijo in jo, ko je razkrila kakšno močvirje, po potrebi potem postavila tudi nazaj na hladno. O tem smo se pogovarjali z načelnikom medobčinskih inšpekcijskih služb v Dravogradu -Hermanom Jeseničnikom. O Inšpekcija naj bi nadzirala izvajanje in spoštovanje zakonov in predpisov. Se vam zdi, da ste to, kar naj bi bili? Mnenja o tem so deljena. Poskušamo uresničevati to, kar država od nas pričakuje. Odvisni smo od zakonodaje, ki ureja to področje. Nekatere zadeve lahko nadziramo res učinkovito, tudi sankcioniramo, na nekaterih drugih področjih pa so problemi. Gre za tista, ki z zakonodajo niso dorečena. O Katera? Varstvo pri delu! Ocenjujemo, da so delavci zelo nezaščiteni pri svojih pravicah, morda tudi odgovornostih. Sprejet je bil novi zakon o delovni inšpekciji, spremljajočih zakonskih predpisov pa ni. Sankcije bi morale biti drugače opredeljene kot sedaj. O Znano je, da je to področje dokaj občutljivo, po drugi strani pa že vrabci čivkajo, da je dela na črno veliko in da delodajalci pomanjkanje nadzora izkoriščajo. Boste temu naredili konec? Moram reči, da smo v času, ko je bila delovna inšpekcija še vključena v naši službi, to pokrivali. Toda z enim inšpektorjem na tako velikem območju to enostavno ni mogoče. 15. julija pa je začel veljati novi zakon o inšpekciji, ki delovno inšpekcijo podreja neposredno republiški upravi za inšpekcijo dela. Naš inšpektor je pred tem bil upokojen in novega še niso razpisali in namestili. Ta trenutek smo celo brez inšpekcije za delo. O Kaj pa druga področja? Poglejte, na eni strani ste v službi države, da zanjo nadzirate zakonitost življenja v njej, na drugi strani pa so vaše plače, vaš materialni položaj, opremljenost odvisni od občinskih "držav". Ima to kakšno zvezo? Herman Jeseničnik Mislim, da bomo to sčasoma presegli z reorganizacijo državne in lokalne uprave, ki bo predvidoma zaživela z novim letom. Res pa je, da je bilo na teh relacijah mnogo nasprotovanj, ki so izhajala iz različnih interesov. Tisti, ki so nas plačevali, so imeli pač drugačne poglede na reševanje nekaterih zadev kot mi. Včasih tudi upravičene. O Kje je prihajalo do tega? Pri razvojnih področjih, gradnjah, tržnih zadevah in še ponekod, kjer smo se srečali z drugačnimi interesi, kot jih je ščitila zakonodaja. Ta je pač pavšalna za celo Slovenijo in ponekod za kakšno okolje res ni najbolj sprejemljiva. O Inšpektorji napake in nezakonitosti ugotavljate in ovajate. Se vam zdi, da je pot do sankcije dovolj kratka, da bi bilo vaše delo učinkovito? To je ključni problem našega dela. Naši inšpektorji morajo pred vsako prijavo sodniku za prekrške ali ovadbo sodišču zadeve temeljito raziskati in utemeljiti oziroma dokazovati. Ko se postopek nadaljuje, prihaja do zavlačevanja do morebitnega sankcioniranja. Učinek je tako slab. Imeli smo primere, ko je sodišče izreklo kazni v višini nekaj deset tolarjev, stroški postopka so že sami zase stokrat, ali celo tisočkrat višji. O Se vam zdi, da vas je dovolj, da bi lahko pokrivali prostor štirih koroških občin? Gledano z našega vidika, s pooblastili kot bi jih morali imeti, bi nas bilo dovolj. Seveda pa bi bili učinkoviti ob ustrezno visokih sankcijah, ki bi storilce odvajale od kršitev. Zdaj, ko so sankcije nižje kot dobiček, ki ga storilci dosegajo s kršitvijo zakonov in predpisov, je iluzorno pričakovati, da bo temu tako. O Denimo. Ta hip je najbolj aktualno spoštovanje poslovnega časa v gostinskih lokalih. Sodnik za prekrške kršilca kaznuje s 30 do 40 tisočaki, njegov dobiček, kadar gre za večje prireditve, pa je nekajkrat večji. Od novega zakona o gostinski dejavnosti pričakujemo, da bodo kazni veliko višje -tudi milijonske in tudi temu primerno učinkovitejše. Tudi toliko nadzora ne bo več potrebnega. O Kaj pa tržna inšpekcija. Tržno gospodarstvo je prineslo množico podjetnikov in trgovčičev, ki vsak po svoje iščejo svoj dobiček. Uspevate obvladati nove razmere? Moram reči, da so tržni inšpektorji dobro vodeni s strani republiške tržne inšpekcije. Akcijsko opravljajo določene naloge. Večkrat tudi sami zastavimo določene cilje Intervju energije pa je akuten. nadzora. Gre za sondiranje terena v vseh štirih občinah, ki nam pokaže, kateremu področju moramo posvetiti več pozornosti. Tržna inšpekcija ima zelo širok delokrog in pri tri do štirih tisočih subjektih, ki jih zdaj nadziramo, je inšpektorjev premalo. O Na vsakem vogalu že stoji nov trgovski lokal. Ali ustrezajo normativom? Novi zakon o trgovski dejavnosti je dokaj rigorozen. Dovoljenja se izdajajo na pristojnih občinskih organih, mi nadziramo, ali so lokali v skladu s temi dovoljenji. Kazni v novem zakonu so zelo visoke, najmanjša je milijon tolarjev. Seveda so se tudi trgovci zato začeli vesti drugače, več je poslovne morale. O Še nekaj moti ljudi. Večkrat se zgodi, da jim odgovorite, da za kakšno reč niste pristojni. Kako je s to razdelitvijo pristojnosti med vami in republiško inšpekcijo? O Vaši inšpektorji torej ne morejo nič, če jih ljudje opozarjajo na dovažanje posebnih odpadkov v železarno ali pa na odlaganje le teh na deponiji? Ni povsem tako. Vse pritožbe, ki jih posredujejo državljani na naš organ, četudi zanje nismo pristojni, mi posredujemo naprej, na pristojne republiške organe s priporočilom, da k reševanju teh zadev čim prej pristopijo. Probleme varstva okolja je kompleksen problem, ki ga ni mogoče skoraj v nobenem primeru rešiti čez noč. Potrebno je opraviti ustrezne meritve, ki se zavlečejo v nekaj mesecev in šele mnenje ustreznih znanstvenih inšitucij je lahko podlaga za odločitve. O To je relativno. Vsi vemo, da delajo nekateri agregati na Koroškem brez ustreznih dovoljenj že nekaj let, pa se nič ne zgodi. O Ali to pomeni, da država, ko zavestno krši zakone, ne ščiti družbenega interesa? Nekatere zadeve je težko presekati na kratek rok. Upam, da bomo kmalu lahko tudi na varstvu okolja naredili veliko več, kot lahko sedaj. O Kaj pa bi si sicer želeli za svoje inšpektorje, da bi bili zadovoljni s svojim delom oziroma učinkovitostjo? Predvsem bi kazalo inšpekcijske službe dobro tehnično opremiti, da bi lahko z manj muke opravile svoje delo. Gre za notranjo, računalniško opremo, ki bi nam olajšala dostop do potrebnih podatkov in druge pogoje za delo na terenu. Smo pač na več kot 1000 km2, hribovitih seveda. Če hočemo dobro imeti na očeh vse, moramo biti ustrezno opremljeni. O Menite, da bo takrat, ko vas bo vzela pod svoj dežnik država, bolje? Upamo. -© Edi Prošt To je opredeljeno z zakoni. Za večja podjetja, za nekatere dejavnosti - zdravstvo, šolstvo naš inšpektor ne more ukrepati, ker bi svoja pooblastila presegel. Je pač treba gledati tudi širši interes družbe. Denimo Šoštanj, ki tako onesažuje ozračje. Je pač nemogoče v kratkem času rešiti problem ožveplavanja, problem NOVO m KOROŠKEM Diskontna prodaja piščančjega in puranjega mesa ter mesnih izdelkov. Zdrava in dietna prehrana po najnižjih cenah v JATINEM DISKONTU na Čečovju fbivša mesninaj na Ravnah na Koroškem - do 30 % ceneje ! piščanec za raženj bedra in prsi peruti jetra in srca puranji file puranje krače puranje peruti meso v kosih hrenovke posebna salama puranja pariška šunka v ovoju pečenice 383,70 SIT/kg 491,20 SIT/kg 393,00 SIT/kg 326,20 SIT/kg 891,70 SIT/kg 268,30 SIT/kg 302,20 SIT/kg 547,30 SIT/kg 472,80 SIT/kg 314,70 SIT/kg 354,00 SIT/kg 672,50 SIT/kg 483,30 SIT/kg Odprto od ponedeljka do petka od 7.30 - 12.00 in od 14.00 - 18.00 od sobotah pa od 7.30 - 13.00 Se priporoča JATIN DISKONT I 16/94 - 7 Aktualno Mag. Herman Rigelnik pred novo odločitvijo "Kjerkoli že bom, se bom trudil, da bo Koroška dobila normalno gospodarsko strukturo." Ravenska LDS je pred tednom dni pripravila tiskovno konferenco, na kateri je koroškim novinarjem odgovarjal na vprašanja zdaj že bivši koroški poslanec in predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik. Uvodoma je ponovil večino tistega, kar je bilo v medijih že zapisano ob njegovi nenadni odločitvi za odstop. Predvsem je nizal dejstva o obsegu opravljenega dela v državnem zboru, ki je v času njegovega predsedovanja sprejel 200 zakonov. Pri tem je dejal, da je bil Državni zbor v tem obdobju eden najbolj produktivnih v Evropi in da bo takšno učinkovitost v prihodnje težko doseči. O razlogih za odstop ni povedal nič več kot to, kar je javnosti že znano. O njegovem "dost mam" torej le to, da v pregretem političnem okolju nima smisla govoriti. Navsezadnje pa, da tudi nikomur ni dal zagotovila, da bo v DZ ali kot poslanec ostal štiri leta. Po njegovem mnenju bi se morali predsedniki DZ menjati vsako leto. "Nihče ni nepogrešljiv," pravi mag. Rigelnik, "problem pa je v tem, da se politiko gredo ljudje, ki hočejo v politiki vedno ostati. Sam znam delati še druge stvari. Nisem politik, nimam ambicij v politiki in jih nikoli nisem imel. Sem pa podpiral Drnovškovo gospodarsko politiko in tudi danes sem prepričan, da izhaja iz pravilnih izhodišč." Kar se tiče volilnih obljub, ki jih je dal Korošcem, so po nje- govem mnenju v glavnem že uresničene, z nekaterimi pa se to še dogaja. Z njegovo pomočjo so bile realizirane tudi številne pobude Korošcev tako na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Poleg tega je v poslanski pisarni na Ravnah opravil 170 razgovorov z občani - v sto primerih se je dalo ljudem pomagati, v ostalih ne - v Slovenj Gradcu 64 in v Velenju 80. Ob tem je dejal: "Imam mirno vest in si upam vsakemu Korošcu pogledati v obraz." Kam bo odšel mag. Rigelnik? Zavrnil je govorice, da bi odšel v tujino in povedal, da je v tem času dobil šestnajst ponudb. V zraku je vprašanje Metalne, TAMa, Slovenskih železarn. Mag. Rigelnik pravi: "Za take stvari so tudi mladi, pa naj poskusijo. Da pa bi se pri dvainpetdesetih letih šel težke sanacije, ob tem, da vladna politika do teh težkih bolnikov ni jasna? Morda bi celo rekel "ja", če bi bil odnos vlade do teh problemov tak, kot si ga predstavljam. Vsekakor ne bom šel tja, kjer je že postlano. Tam so tako že vsi. Ne vidim pa realne možnosti, da bi svoje ambicije uresničil na Koroškem. Kjerkoli že bom, se bom trudil, da bi Koroška dobila normalno gospodarsko strukturo. Koroška ima dobre delavce, kvalificiran kader in infrastrukturo, drugod po Sloveniji ni tako." Ko bo izšla ta številka Prepiha, se bo mag. Rigelnik najbrž že odločil, kje bo mesto njegovega prihodnjega delovanja. Za Korošce to pač ni nepomembno vprašanje.-© Zlatka Strgar TRGO VSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC SLOVENJ GRADEC Nabava ozimnice je v polnem teku, zato je tudi veliko izdatkov! Zakaj ne bi prihranili in izkoristili ugodnosti, ki vam jih ponuja TP ŽILA SLOVENJ GRADEC? Krompir, jabolka, čebulo, zelje in svinjske polovice lahko dobite po naj nižjih dnevnih cenah, na trimesečni brezobrestni kredit v poslovalnicah Market Slovenj Gradec, Samopostrežne Šmartno in Market Mislinja. ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI. ANTENSKI SISTEMI PAČNIK Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471, mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM: ^ ■ INDIVIDUALNE SAT. SISTEME ■ SAT. SISTEME ZA: 2,4,6,8 STRANK ■ VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN ■ OJAČEVALCE S PRIBOROM ■ MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI ■ DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJ ■ UGODNA PONUDBA AKUSTIKE ■ BREZOBRESTNI KREDITI .GAIMCJJA JOŽE-SILVA KREUH g €DLYAjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 Mediji awiiiva ..^ m- KVIZ MINUTA Nfl RADIU ALFA Nedeljski večeri na Radiu Alfa so namenjeni stikom s poslušalci radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS Čeprav je Radio Alfa iz Slovenj Gradca komercialna radijska postaja, poskušajo tamkajšnji programski delavci privabiti k poslušanju čimveč poslušalcev tudi z drugimi oddajami. najprimernejši nedeljski večeri. Tako je voditelj Miran pred nedavnim prenehal zbirati "čudne besede" in išče asociacije za poklice k raznim besedam. Miša in Marko še vedno vztrajata vsako zadnjo nedeljo v mesecu z oddajo Sami o sebi - Zvezde in mi, 11. septembra pa sta Saša in Boštjan priprattila in vodila mikavno novost - kviz z naslovom: MINUTA. Že prvič je kviz pritegnil k sodelovanju veliko poslušalcev. Pogoj za sodelovanje so pravilni odgovori na tri vprašanja, v osrednjem delu pa poslušalci nabirajo točke z odgovori na vprašanja z dveh področij, ki si jih izberejo. Najboljši trije prejmejo nagrade, ki jih prispevajo sponzorji. Vprašanja niso prezahtevna, nekako sodijo na vsa področja splošne razgledanosti. Odslej bo kviz na sporedu vsako drugo nedeljo v mesecu, avtorja pa obljubljata, da se bosta potrudila, da se področja, iz katerih črpata vprašanja, ne bodo ponavljala. Tudi nagrade bodo vedno lepše... Nedelj v mesecu bo zmanjkalo, Alfovci pa še imajo ideje. "Hranimo jih za čase, ko bomo lahko oddajali program radio alla d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,$ Mhz Tukaj je test nekaj vprašanj iz prve oddaje. Če boste odgovore zdrdrali v minuti, ste prav gotovo zreli za sodelovanje 9. oktobra! - Ni vsak... kdor se ti smeje. - Kako dolgo je tanko črevo? - Kateremu mesecu rečemo mali traven? - Kaj je heraldika? - Zakaj pajki niso žuželke? - Kaj je kriket? - Kdo je avtor: "Nekoga moraš imeti rad?" - Kako rečemo bolezenskemu strahu? - Naslov slov. narodne:"... bom grmovje posekal..." - Kdo je bil Satchmo? - Kdo prej melje? Če pa boste odgovore poslali na naslov: RADIO ALFA, p.p.92, 62380 Slovenj Gradec do 8.10.1994, obstaja možnost, da boste izžrebani za nagrado v kvizu MINUTA Poleg poslovnega vala ob ves dan na lastni frekvenci," četrtkovih dopoldnevih so za pravijo. In dodajajo v stilu ostale programske sheme kviza: "Počasi se................pride! -© BF radio Koroška cesta 2 62360 RADU E OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 m wf* Poletje odhaja, RADIO RADLJE ostaja. /T\ IHIHONDA. (^) HYunofli SERVIS AVTO SERVIS FIŠER -AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTOLIČARSTVO - mODAJA VOZIL m REZ. OELOV 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizije 86 Tel.: (062) 510-625 partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 ZADRUGA-MARKI? DOBRO ZALOŽENO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV KLINASTE JERMENE* DELE ZA KOSILNICE* DELE ZA TRAKTORJE* VSE ZA ŽIVINOREJO KRMILA * GNOJILA * BRUSILNI §TROJ ZA SUHO BRUŠENJE NOSILCI 150MM-220V za smuči s ključem 498.- [I GOSPODINJSKA) BRIVNIK 220V 691 f 299.- TROJaj«^ enje JS0 & f 15 kom ŽARNIC 0W-6X60W-3X100W 98,- MOČNO ZNIŽANO Tel. 0043 4235 2039, Telex 04742 2756, Telefax 0043 4235 2039 43 Jubileji PREKMUREC MED POMORSKIMI HRIBI Samo kdor vidi svoje korenine premeri debla moč in vej višine ve, kako je daleč do nebes. Alojz Gradišnik Prav gotovo ga ni Vuhredčana, ki bi ne poznal svojega župnika ŠTEFANA ZEMLJIČA, ki je pred nedavnim praznoval svojo petdesetletnico maševanja, v naslednjem letu pa bo tudi petdeset let, kar ga je škof Tomažič poslal v Vuhred. "Sprva sem se branil iti v Vuhred, ker niti vedel nisem, kje ta kraj je. O ja, saj smo se pri zemljepisu v šoli učili o Dravski dolini in o elektrarni Fala na Dravi. Nekaj malega se mi je sanjalo o Vuzenici, Dravogradu, kaj več pa tudi nisem vedel... A sem vseeno pospravil nekaj najosnovnejših reči v svojo culo in se z vlakom odpeljal na pot. Ko sem v Vuhredu izstopil, sem srečal Vančeka, ki me je prijazno popeljal do cerkvenega ključarja Antona Kralja. Vedeti morate, da je bilo to 9. junija 1945 leta. Za nami je bila štiriletna vojna in v vseh teh letih Vuhred ni imel svojega duhovnika. Zame se je začelo veliko, veliko dela. Veste, za duhovnika sem se šolal v SOMBATELU na Madžarskem. In ker so bili to vojni, čudni časi, in ker se konec 44 leta na Madžarskem - ob bližanju ruskih tankov -krščanstvu ni preveč dobro pisalo, sem bil posvečen v mašnika celo pol leta prej, kot bi bil normalno. 3. decembra nam je škof S a n d o r K o v a c s povedal, da nas bo 8. decembra posvetil. Tega dne smo celo morali bežati v zaklonišče zaradi prebral, da cisterijani iz Stične v Ljubljani odpirajo Slomškov zavod. A ker v Murski Soboti nisem imel latinščine, sem eno leto v Ljubljani hodil na realno gimnazijo. Sam sem se potrudil in vse nadoknadil, tako da sem tretji letnik lahko že obiskoval na klasični gimnaziji. Celo odličnjak sem bil. Spominjam bombnega napada. Posvetitev je bila v stranski kapelici stolnice v Sombatelu, kjer sem štiri bil leta škofijski bogoslovec. Do Velike noči sem še ostal v bogoslovju, zatem sem se po nevarnih in porušenih poteh odpravil domov." Vaia rojstna vas so Upovd. Šole so vas vodile dragam... "21. avgusta 1919 leta sem se rodil v vasi Lipovci v bližini Beltincev v Prekmurju. Tam sem šest let hodil v osnovno šolo. 1931 leta sem se vpisal v gimnazijo v Mursko Soboto. Vsak dan sem samo za pešačenje v šolo in nazaj porabil tri ure. Enkrat je oče nekje Zlatomašnik Štefan Zemljič iz Vuhreda. se, da smo ob četrtkih imeli pet ur in vsako uro drug jezik: slovenščino, srbohrvaščino, francoščino, latinščino in grščino." 1939 leta je gospod Štefan ZEMLJIČ maturiral in 20. avgusta istega leta v Stični postal cisterijan z imenom Avguštin. Stiški menihi so menili, da bo po vojni veliko pomanjkanje duhovnikov, zato so ga poslali v Sombatel. "Tam so nas Prekmurce objemali in na veliko poljubljali, ker so bili prepričani, da smo prišli nazaj mednje. Ko so spoznali, da med sabo - šest nas je bilo - govorimo slovensko, nas niso preveč prijazno gledali". Volfi začetki v Vuhredu? "Mnogo, mnogo sem se moral učiti. Ker sem šolanja predčasno končal, sem moral pač pogledati v knjige, kako se recimo: krsti ali poroči. Sicer se pa skozi življenje vsi učimo..." Čeprav o neprijetnih rečeh župnik Štefan Zemljič ne govori rad, jih je bilo nekaj, ki so mu zarezale brazde v srce in spomin. Najbolj boleča je prav gotovo ta, ker je moral zaradi (morda politične) neumnosti, ki je ni sam zagrešil, presedeti tri tedne v zaporu. To je bilo leta 1947, ko je še vsakdo v vsakem videl strah, in ko so hodili naokrog na eni strani aktivisti, na drugi križarji... Prišli so z vseh strani Dravske doline v cerkev Svetega Lavrencija v Vuhredu, da izkažejo spoštovanje ob njegovi zlati maši. Avgustovska nedelja je bila še posebej lepa, saj so domačini v cerkev nanosili cvetja, da je bila ta kot pisan travnik. Ubrano petje domačih pevk in pevcev, ki jih je sam neštetokrat učil, jih vodil in vzpodbujal, celo note jim je pisal, je zaščemelo v uho. Mlade dame so recitirale zanj napisane pesmice. Vsakdo mu je na tako velik dan hotel seči v roke, mu zaželeti kaj lepega in se mu zahvaliti za razumevanje, ki ga je župnik imel za vsakega. V Vuhredu imajo gospoda Štefana Zemljiča radi! Svoje Vuhredčane ima on rad! Čeprav mu otroci kdaj trgajo grozdje in je Rozika, kuharica, huda...-© T.Repnik - Vrhnjak irwstek lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. PITÙSI tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 Odprli smo prodajalno 2 živili, TROOVSKI COAJTOR ROOjA, sredi A^ležice. □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABL3£A)I! GRADILI BOMO IN PRODAJAMO PROSTORE V POSLOVNO ŠPORTNEM KOMPLEKSU TRABERK DRAVOGRAD n atraktivna lokacija ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) □ poslovni prostori za turistično-gostinske in obrtno-storitvene dejavnosti (frizer, zlatar, urar...), trgovske lokale (avtosalon, prodaja sadja, tekstila, trafika...), banka, zavarovalništvo, predstavništva itd. ter tudi stanovanjski prostori. Kot morebitnega kupca poslovnih prostorov v tem objektu vas vabimo na ogled celotne projektne dokumentacije. Obenem bi vas v pogovoru seznanili o poteku dosedanjih aktivnosti pri pripravi realizacije projekta, predstavili zasnovo terminskega plana za nadaljnje delo (planiran pričetek gradnje je v oktobru 94), seznanili s prodajnimi pogoji in možnostmi in se dogovorih o morebitnem sodelovanju. Ogled in razgovor bi opravili v četrtek, 6.10.1994 od 10. do 14. ure v posebni sobi hotela KOŠENJAK v Dravogradu, Meža 3. INFORMACIJE: MERX Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK DRAVOGRAD, Meža 3 Tel: 0602/83-073, 83-446, faks: 0602/80-033 SLOVESNO V mjr LIBELIČAH Dom Ajda je že tretja organizacijska enota Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Na Libeliški gori, na nadmorski višini 617 metrov, je s preureditvijo nekdanje stražnice nastal Dom Ajda, sodoben center za izvajanje šolskih in obšolskih dejavnosti na terenu - naravoslovnih, športnih in rekreativnih, kulturnih in okol-jevarovalnih. "Bližnja okolica ima vse tipe življenskih prostorov, primernih za šolsko naravoslovno delo, bogato kulturno dediščino in lepe primerke ljudske arhitekture. V neposredni bližini je mnogo poti kot nalašč za gosko kolesarjenje, na Dravi pa je urejen pristan za kanuje. Ob domu so še ločena letna učilni- ca, igrišča za košarko, odbojko na pesku ter mali letni avditorij za kulturne in družabne prireditve s prostorom za taborni ogenj. Na voljo so še gorska kolesa, sani, kanuji, mize za namizni tenis, športni loki ter prenosne smučarske vlečnice." /letak CŠOD/ Dom ima 46 ležišč in vse potrebne pritikline, učilnice ter sodobne učne pripomočke. Odprt je celo leto za potrebe osnovnih, srednjih pa tudi visokih šol, v poletnih mesecih pa je na voljo tudi ostalim zainteresiranim. Dom Ajda je v dveh letih delovanja Centra šolskih in obšolskih TUDI KOROŠKI RIBIČI IMR]0 KRALJU Kar dva dni je preko 100 ribičev Koroške ribiške družine poskušalo svojo srečo: ujeti največ ali pa kar največjo ribo. Pa si nikar ne mislite, da je vse skupaj tako enostavno. Tako se je najprej v Črneškem zalivu pomerilo 27 tekmovalcev v talnem ribolovu ali, kot je v ribiškem žargonu bolj poznan izraz, "gruntu", tukaj so lovili že kar prekaljeni ribiški mački. Zmagal je Marjan Kuhar s 1720 grami, drugi je bil Matko Vezovnik s 1160, tretji Milko Preglav s 1130 grami. Marjan Kuhar je ujel tudi največjo ribo, ki je tehtala 1600 gramov, in to je bilo hkrati tudi dovolj, da je prejel žezlo ter krono in pa naziv RIBIŠKEGA KRALJA za letošnje leto. V drugi kategoriji lovu rib s plovcev, kjer so tekmovali preostali tekmovalci in ki je bil hkrati tudi najbolj množičen, pa so tekmovalne ekipe bile sila različne. Zmagali so tekmovalci Dravograda, ekipa 3: Mirko Preglav, Robi Preglav in Jože Brezovnik, ki so skupaj nalovili 4630 gramov, na drugo mesto se je uvrstila 5. ekipa aktiva Slovenj Gradec: Albin Naglič, Emil Vogrin in Janko Logar z ulovom 4600 gramov, na tretje pa 3. ekipa slovenjegradčanov Darko Ošlak, Franc Potisk in Jože Skaza, ki je ujela skupaj 4680 gramov drobiža. Pri vsem tem velja omeniti in je še posebej pohvalno, da je med posamezniki v tej kategoriji postal najboljši Franc Potisk, ki je spravil na suho kar 2500 gramov rib, le nekoliko sta zaostajala Emil Vogrin s 2090 grami in Albin Naglič s 1850 grami. Dva ribiška dneva ribičijade sta bila več kot dovolj, da je lahko sleherni ribič prišel na svoj račun, le če ga ni zapustila sreča. In če ni bilo ničesar iz vode, je bilo toliko bolj živahno in veselo ob njej in pa predvsem ob ribiškem domu. -© Silvo Jaš Predsednik Kučan je s dmprovko, ki mu jo je podal oskrbnik Ajde Miran Fras, presekal ajdov venec in dom predal svojemu namenu. dejavnosti, ki ga je ustanovila slovenska vlada za preusmerjanje šol v življenje samo, dokončan tretji po vrsti od osemnajstih načrtovanih v nekdanjih stražnicah. Ležijo v manj razvitih območjih Slovenije, nudili bodo zaposlitev 5-10 domačinom, ti kraji pa bodo postali bolj znani širši javnosti in turistom. Naslednji dom bodo odprli prvega oktobra v Rakovem Škocjanu na Dolenjskem, delujeta pa že domova v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami in na Velikem Boču nad Selnico. Ob otvoritvi "Ajde" na začetku meseca septembra so se poleg domačinov zbrali številni predstavniki iz političnega življenja in vlade Slovenije, med njimi predsednik Milan Kučan, ministra dr. SlaVko Gaber in Jelko Kacin, poslanca dr. Ludvik Topler in Zmago Jelinčič, predstavniki občin koroške regije ter sodelavci Centra. Predsednik države Milan Kučan, ki je "Ajdo" simbolično odprl, je v svojem govoru med drugim dejal Libeličanom, da se jim s tem dejanjem država delno oddolžuje za njihov odločen protest ob plebiscitni ločitvi Libelič od večinskega naroda, ki jim je omogočil ponovno priključitev k matici po njihovi lastni volji pred dvainsedemdesetimi leti. Govoril je o Evropi danes, ko ni več ideoloških razlik in ko meje nimajo več obrambne funkcije. Poudaril je pomen pristopa k Partnerstvu za mir, ki onemogoča politizacijo vojske in uvaja nadzor nad njo. Posebej pa je poudaril vlogo izobraževanja pri uspešnem nastopu države v svetu tekmovalnosti, kjer slabi lahko tudi propadejo, male države pa imajo možnosti le z kvaliteto celovitega družbenega delovanja. Ob tem so pomembne izenačene možnosti naših otrok, za kar nam ne sme biti žal denarja. Kulturni program so sproščeno izvedli učenci podružnične osnovne šole iz Libelič, ki sb ga zaključili z domačim receptom priprave "repne župe", za vse goste je sledila brezplačna pogostitev in živahen nastop Simone Weiss. -© S.Š. Sejem je bil živ Radeljski sejem, v prostorsko že precej boljšem okolju, saj ima šotor svoj poseben prostor, organizacijsko bolj dozorel, je preživel svojo tretjo obletnico. S srečanja kulturnih delavcev Bil je dinamičen, na eni strani prostor in kraj pa tudi čas, ko ljudje - obiskovalci najdejo kakšno urico življenske popestritve in ob tem še spoznajo napredek, pa četudi malih korakov v našem sistemu obrti in podjetništva. Če pa imamo še boljši spomin, je le treba priznati, da gre iz leta v leto bolj - naprej. Moč in življensko energijo sejmu dajejo vsekakor obrtniki in prireditelji tudi v bodoče ne smejo izpustiti tega iz vida. Vsekakor je Radeljski sejem kraj, kjer se kažejo dosežki radeljske in gostujoče obrtne proizvodnje in ponudbe. Sejem pa seveda nosi v sebi še celo vrsto nič manj pomembnih in privlačnih prireditev. Letos so bile celo predse-jemske predstavitve, kulturna in druga srečanja dobro obiskana. Zasluži, da izpostavimo srečanje kulturnih delavcev občine Radlje, na katera so povabili tudi vrstnike z druge strani meje, iz Avstrije. V velikem šotoru smo res zadihali kot živelj, ki živi na tem širšem prostoru, kjer so našli prijeten soutrip ples, pesem in glasba z obeh strani in, kar je pomembnejše, utrjuje se z ljudmi. Tudi mnogi "kulturniški garači", pevci, godbeniki, likovniki, pa tudi organizatorji so se našli vsaj na enem skupnem dnevu in večeru. Niso pozabili na otroke, bil je živžav, radijska oddaja v živo, pa otroški sejem, dali so, kar so lahko in vzgojitelji so opravili lep del nekega povsem drugačnega, tudi pomembnega dela. Če omenimo izid še kar prijetnega prospekta "Turistične kmetije na Pohorju in Kozjaku" in predstavitev kmečkih dobrot, se že približamo kraju vsaj najpomembnejših prireditev, ki so bile na sejmu. V soboto so v Ožbaltu počastili še spomin na častni del naše zgodovine iz časa NOV. Tudi novi čas ne sme in ne more zbrisati naš delež v odporniških gibanjih druge svetovne vojne. Za vse dežele sveta je to spoštovanja vreden del zgodovine. Tudi šport je dal svoj delež, lahko pa bi dal precej več. Prireditve, kot je organizacija teka po ulicah Radelj, so zelo resna zadeva in se s tem lahko pridobi ali pa izgubi za več let zaupanje tekmovalcev, ki pridejo tudi od daleč. Teka pa ni bilo. Skoraj prepričani smo, da so -ko zapiramo vrata tretjega sejma - že prisotne kali nasled- njega, s spominom in hotenji po novih izpopolnitvah in izboljšavah. -© k. vaiti USPELI RAZSTAVI KMEČKIH GOSPODIH] Društvo kmetic s Prevalj in Radelj od Dravi 1 sta lepo pripravili razstavi dobrot iz kmečkih po,či. Gospodinje na Prevaljah so razstavo pripravile ob Jesenskih srečanjih, gospodinje v Radljah ob Dravi pa ob jesenskem sejmu Radlje ’94 pod naslovom KMEČKA JEDILAk OB DELU IN PRAZNIKU. -© FJ. jEonešiii «map Lepšega jesenskega dne si za otvoritev novega zavetišča na Grohatu pod Raduho koroški gorski reševalci ne bi mogli izbrati. Po skoraj petdesetletnem marljivem delu so končno uspeli zgraditi lastno zavetišče. Čeprav v kriznih časih in čeprav naj bi bili časi prostovoljnega dela že za nami, se je spet izkazalo, da za pravo stvar ljudje še vedno stopimo skupaj. Dve leti marljivega dela vseh 27 članov Gorske reševalne službe - postaje Prevalje, prijateljev planincev, številnih delovnih organizacij Koroške, prebivalcev gorskih kmetij med Črno in Solčavo in še mnogih organizacij na to in onstran meje je rodilo rezultat, ki so si ga mnogi ogledali že na otvoritvi. V prijetnem planinskem vzdušju so segle do srca besede načelnika GRS Prevalje Franqja Telceija in Danila Škrbineka, ki skrbi za delovanje gorske reševalne službe pri planinski zvezi Slovenije. Magister Herman Rigelnik, ki je iz teh krajev doma, pa je sprožil spontan aplavz, ko je priznal, da je vesel, da ima po dveh letih nepolitičen govor. Nonet "Črjanski pobi" je prispeval slovenske narodne, prav tako tudi "Strune izpod Pece", ki so s citrami in pesmijo potegnile za sabo kar vse prisotne. Skromno in prisrčno, kot je lahko le v hribih. alpinisti, kot tisti, ki posvečajo le reševanju. Tako je raslo zavetišče pod Raduho Po obsegu so koroški gorski reševalci med 17 postajami v Sloveniji na sedmem mestu. Imajo sodobno opremo, povezani so z lastno radijsko postajo, Ministrstvo za obrambo pa jim je že odobrilo terensko vozilo. Da so zgradili zavetišče prav pod Raduho, ni naključje, saj jih prav tod planinci in smučarji največkrat potrebujejo. Od osmih letošnjih akcij so bile štiri prav tukaj, ostale pa na Peci, Uršlji gori in Smrekovcu. Ne glede na število "ta zaresnih" akcij pa člani gorske reševalne službe izpopolnjujejo svoje znanje skozi vse leto, v okviru lastne postaje ali GRS Slovenije. In verjemite, čeprav svoje delo že leta in leta opravljajo prostovoljno, ga jemljejo presneto zares - tako tisti, ki so ob tem še aktivni Udeležba ob otvoritvi novega zavetišča je dokazala, da imajo veliko simpatizerjev, saj so jim prišli čestitat predstavniki gorskih reševalnih postaj in planinskih društev od blizu in daleč, tudi Jurharjev Romč, ki je že leta prikovan na invalidski voziček, je bil med njimi. Namesto tega zapisa bi bil prav prijeten pogovor s Francijem Telcerjem, ki koroške gorske reševalce uspešno vodi, vendar zaradi njegove skromnosti to ni bilo izvedljivo. Je pa priznal, da je ponosen na svoje fante, da so sinhroniziran kolektiv, da delajo v prijateljskem vzdušju. Gore jih oblikujejo v klene ljudi, ko pa je potrebno nuditi pomoč, so mehkega srca. Naj bo tako tudi v prihodnje, želimo pa jim čimmanj "ta zaresnih akcij"! -© Miša Felle TUDI UN J IDE IZUAJAJU V Galeriji Grad že dolgo noče biti nobene dobre razstave. Kakopak, saj se njen upravitelj Benjamin Kumprej ukvarja tudi z izdajateljsko dejavnostjo. Sadovi so tukaj. Ars B. ali gospod Benjamin Kumprej je napravil prvi založniški podvig. V paketu je izdal dve knjigi. V eni so teksti dr. Franceta Sušnika, ki jih je uredil sin prof. Tone Sušnik pod naslovom Koroški zapisi, v drugi pa je isti uredil zapise o dr. Sušniku, naslov pa je Življenje in delo dr. Franceta Sušnika. Ars B. bo v kratkem ‘najbrž izdala še eno knjigo, ki bo morda imela naslov Kako sem se jaz mučil z izdajanjem knjig ali pa Jaz samo izdajam, prodajajte pa kar sami. $ UELIUCD-TEDJEM PUED AJDC Pa ja, kdo bi se vozil skozi Hudo Luknjo, če se pa po zraku prej pride. Kučan, Gaber, Kacin, Jelinčič pa še kak trop malo manj slavnih imen je bil ondan na Libeliški Gori, ko so v nekdanji stražnici ceremonilano odprli zdaj res lepo prenovljen dom Ajda, ki bo služil obšolskim dejavnostim, zanj pa bo skrbel republiški center za obšolske dejavnosti Gostje so bili deležni, bogme ne predobrih krajnskih klobas, zato pa so jim domačini povedali, kako se skuha krompirjeva župa. Kot smo zvedeli, so eni prišli, da bi v živo videli Kučana, drugi so hoteli poslušati samo Simono Weiss, tretji pa so kradoma pogledovali h Kacinovemu helikopterju na tihem želeč si, oh, ko bi naši debeli krompirji tako po zraku leteli. KOROŠKI UTRIP ŠE SREČANJU JESENSTA Na Prevaljah, se ve. Štantov kolikor hočeš. Spodnjic, nedrčkov, coki, copat, nogavic, da človek ne ve, kam bi del. Štantov tudi pivskih na vsakem koraku čez mero. To mora biti, saj je narod drugače preveč zamoijen in misli samo na to, kako bo preživel. Tisti, ki pa že vedo, kako se tej rea streže, so pa tudi prišli na svoj račun z Možem moje žene in pa gospod Kert se je nadvse potrudil. Naj se Smprej pozabi na mrtve ribe, kaj bi z njimi, ko pa je na svetu še filharmonija. Tako je poskrbel za izvrsten glasbeni dogodek. V družbeni dom na Prevalje je pripeljal cel orkester slovenskih filharmonikov. Tudi repertoar je bil ušesu prijeten, čisto podeželanom po meri. Orkester pa je vodil svetu že znani domačin, dirigent Marko Letonja. RCEEŽELJE, ERI RAJA TVOJ ČAS Ta poetični naslov je krasil že tretji sejem obrti in podjetništva v Radljah ob Dravi. Radeljčani so dobrodušni, veseli, čisto nič koroško zadrti ljudje. Nič čudnega, saj mejijo na Štajerce, če že uradno to ne morejo biti. Širokogrudno so odprli vrata sejmišča, ne da bi zaračunali en sam stotin vstopnine, vrček piva so dali gratis pa za otroke so izdatno poskrbeli. Na veliki otroški tomboli so razdelili skoraj toliko nagrad, kot je bilo otrok. Resno so se pogovar-ili o turizmu še z drugimi Korošci in ugotovili, da bo najbolje spoštovati star ljudski rek - v slogi je moč, če naj se v tej pokrajini kdaj še zares zgodi turizem. Zadnji sejemski dan pa naj bo še ljudska veselica, so rekli, da spravimo še občinski praznik pod streho, pa je. Spominska slovesnost pri Rakitniku na Brezni« Ena izmed letošnjih okroglih obletnic, ki pričajo o številnih tragičnih dogodkih iz časov boja proti fašizmu tudi na slovenskih tleh, je povezana z Rakitnikovo domačijo iz Breznice nad Prevaljami. Tu so se novembra 1944 leta okupatorjevi vojaki znesli nad zavedno družino zaradi sodelovanja s partizani. "Nekaj časa po vojni je na pogorišču devet križev oznanjalo, kolikšen je račun za svobodo slovenskega naroda. Še danes jih v spominu nosim, pogorišča z oglenelimi kostmi in devet lesenih križev”, je v svojem govoru ob spomeniku pri Rakitniku minulo soboto v uvodu dejal Mitja Šipek, koroški borec in kulturnik. V nadaljevanju je med drugim izrazil razočaranje ned sedanjim odnosom do osvobodilnega boja in njegovih žrtev pri nas ter dodal, da osamosvojene Slovenije brez protifašističnega boja ne bi bilo. K temu je povedal: "V boju za svobodo smo zmagali, ker smo držali skupaj, našo borbo je priznavala vsa demokratična javnost, vsi zavezniki, ves svet, ne samo Evropa. Kako bi izgledal osvobodilni boj, če bi bili borci razklani na sto med seboj skreganih strank? Pri nas jih na srečo ni bilo, kjer pa so bile, je pač ena potegnila z okupatorjem in danes bi nekateri radi to sramoto obesili kar vsemu slovenskemu narodu na vrat. Na srečo smo Slovenci toliko prosvetljeni, da ne nasedemo tako ciničnim provokatorjem. Mladi bodo spoznali resnico, predvsem pa se bodo vprašali, zakaj jim njihovi vzgojitelji niso povedali, če jo že prikrivali niso.” Ko je razmišljal o vojni, je orisal tragiko nahujskanih in v bratomorno vojno pahnjenih ljudi v Bosni, kjer je očitno, da se njeni povzročitelji ne bojujejo in da bodo na koncu prav oni sodili ljudem, ki so jih v morijo poslali, pa še rokovali se bodo med seboj. Ob tem pa je opozoril na nevarnost prevelikega večanja socialnih razlik in dejal: "Če so časi težki, so za vse, ne samo za nekatere, in če bodo razlike med bogatimi in revnimi vse večje, je polom neizbežen in anarhija postane zakon. Takrat preneha vsaka pravna država. Potem je poteben samo en političen norec in ožgane kosti in križi prično rasti." Zbranim, približno sto članom koroških borčevskih organizacij in domačinom, je krajevna organizacija s Prevalj pripravila program orkestralnih skladb, partizanskih in ljudskih pesmi ter recitacij, ki so jih izvedli učenci OŠ Franja Goloba s Prevalj, godba na pihala s Prevalj, MPZ Šentanelski pavri ter harmonikarji KUD Prežihov Voranc z Raven.-© 5.5. POP PfIRflDfl - RfIDLJE 94 V petek, 23. septembra je v Radljah potekala "MEGA" prireditev, ki jo je ob svoji 33 - letnici delovanja organizirala ena izmed najstarejših lokalnih radijskih postaj - Radio Radeje. Tako je ob petju desetih glasbenih skupin in posameznikov, ki so v šotor pri Osnovni šoli v Radljah privabili kar nekaj manj kot tisoč mladih in malo manj mladih, željnih zabave, bilo moč uživati ob izvajanju pestrega glasbenega programa najpopularnejših skupin slovenske pop scene. Osrednja točka večera je bil vsekakor koncert skupine Pop Design, ki je spravila na noge številno občinstvo. Mega prireditev pod šotorom v Radljah pa je popestrila tudi modna revjja, ki jo je pripravila Srednja šola Muta. Pop parada 94, ki jo je organiziral Radio Radlje, vsekakor sodi med večje glasbene prireditve s tovrstno glasbo v zadnjih nekaj letih na Koroškem.-© t.K. FRfSNC KNEZ - BOCEV RTfl, 70 LETNIK Franca Kneza sem osebno spoznal šele pred dvema letoma, ko sem se prvič pojavil v tej lepi obmejni vasici Libeličah. Že samo naklučje je hotelo, da sem potrkal na prava vrata, kjer so me sprejeli prijazni in gostoljubni ljudje, s katerimi se je prijetno pogovarjati. Še posebej prijetno se je pogovarjati z Bučevim očetom, ki je v drugi polovid septembra dopolnil sedemdeset let ali, kakor radi pravimo, je odložil sedmi križ v svojem pestrem življenju. Povedal mi je, da mu je zibka stekla v Razborju, in njegovi starši so še pred drugo svetovno vojno kupili Bučevo v Libeličah, kamor so se preselili. Ko je odrastel v fanta, ga je kot mnogo drugih v svoj vrtinec potegnila vojna vihra, kjer je celi dve leti in pol okušal vojne grozote. Le dobri usodi in srečnim naključjem se gre zahvaliti, da se je srečno vrnil v svoj domači kraj. Po vrnitvi je moral še za osemindvajset mesecev obleči vojaško suknjo. Vsa ta leta pod uniformo so mu vzela precejšen del najlepših fantovskih let, pa vendar je bil srečen, da se ni še huje izteklo. Leta 1959 se je poročil s Prajsovo Malko, ki mu je v zakonu povila dve hčerki, Eriko in Berto. Žal ta zakon ni trajal dolgo, zahrbtna bolezen mu je leta 1970 vzela dobro in skrbno ženo ter dekletom ljubečo mater. Življenje na kmetiji pa je brez gospodinje skoraj nemogoče ali zelo težko. In v drugo najti otrokom dobro mater tudi ni vedno lahko. A Bučev ata je imel srečo, sebi je našel dobro ženo, dekletoma pa dobro in ljubečo mater, ki jo imata hčerki radi kot last- no mater. Tako vsa dmžina uživa v medsebojnem spoštovanju. Bučev oče pa ni samo dober kmet, je tudi cerkveni ključar, pevec, odrski igralec in še kaj. Povedal mi je, da so pred leti, ko so priredili veliko slavje ob šestdesetletnici plebiscita visoki gostje iz Ljubljane, s predsednikom Kučanom na čelu, Libeličani med drugimi kulturnimi prireditvami zaigrali tudi enodejanko, ki je ponazarjala, kaj vse so Avstrijci obljubljali, če glasujejo zanje. A Libeličani se niso vdali, dosegli so, da se v Libeličah govori slovensko. Onkraj državne meje pa je klub obljubam vse ponemčeno. Med govorom smo se spomnili tudi nekdanje dolgoletne učiteljice Vikice Kos, ki čez teden kot varuška vnukov dežura na Muti, ob petkih pa se vrača v svoje priljubljene Libeliče. Prav vsi Libeličani in okoličani, danes tudi že dedki in babice, imajo na gospo Vikico lepe spomine. Veliko lepega jih je naučila, predvsem pesmic in igric, posredovala je veliko lepih naukov, bila je razsodna in potrpežljiva, z ljubečim srcem. Bog daj, da bi ji zdravje še dolgo služilo! Vrnimo se nazaj k Bučevemu očetu, ki ga številni ljudje poznajo kot dobrega pridelovalca semenskega krompira z dolgoletno prakso. Bučevi pridelujejo semenski krompir na treh hektarih, včasih tudi več, in to več sort. Če da ena manj, jo druga dopolni, zraven pa si nabirajo znanstvene izkušnje. Kot pri vseh kmetijskih pridelkih in proizvodih so klub obilnemu delu dohodki bolj skromni. Zavedati bi se morali, da kdor zemljo z ljubeznijo obdeluje, temu kruha ne primanjkuje, je dejal Bučev oče, ki se za nasledstvo ne boji, saj ga obkrožata dva krepka vnuka, eden je celo harmonikar. Še veliko zdravih in srečnih let, "Bučev oče", vam kličemo vsi, ki vas poznamo. -© Mori Ludvik KOROŠKI UTRIP V minulem tednu je Koroška utripala po dolgem in počez. Očitno se je zbudila iz poletnega mrtvila, ki ga sicer nekateri ne priznavajo, ker jim tega mrtvila pač ni treba vse leto opazovati. Prava reč. Gremo k dogodkom. ZDRUŽENJE DUDJETNIECV Koroški podjetniki so dobili svoje združenje. Predsednik tega novega "ferajna” je Dravograjčan Danilo Gostenčnik, direktor podjetja Gins. Korošci so kar podjeten narod, saj^e tako. rekoč iz nič nastalo kakih tisoč podjetnikov. Nekaj sto jih je že ob sajro, kakih šesto pa se kar ■•obro drži. Poslej se bodo še bolj, še posebej, če bodo dosegli nižje obrestne mere, nižje davke in prispevke, za povrh pa še kakega predstavnika v republiškem skladu za razvoj malega gospodarstva. SREČANJE LITE-RATURU RISUČIR Za Vilenico ali kaj podobno zvenečega so še premajhni. Kajpak, saj so še mladi in ni, da bi kar veliko literaturo ustvarjali. Toliko pa že, da se splača srečati, si kakšno povedati in si spotoma ogledati še Prežihovo bajto in se pomuditi na njegovem grobu, da se ne pozabi, da je kak velik pisatelj tod že kdaj bil. Potem pa še v osrednjo koroško knjižnico na pogovor o literaturi s pesnikom in pisateljem Zdenkom Kodričem. Mladi literati s Koroške in še dva s Celja so bili to. Vseh menda petnajst. Lep šopek, morda bo še kaj moke iz tega kruha. Družabna kronika Že res, da je mrzlo, vendar se še vedno najdejo bazeni, zgrajeni z R+3%... Irerva ostaja doma Irena Fasvald, novinarka Koroškega radia, je te dni imela na mizi vabljivo ponudbo. V svoj kabinet jo je vabil obrambni minister Jelko Kacin ali Jekleni Kačo (povzeto po Mladininem rolanju po sceni). Ponudbo za službo v službi za stike z javnostjo pa je zaenkrat zavrnila. "Saj veš, kaj bi pa Fredi rekel," pravi Irena. Občinarji v Pariza Otečenih nog so se konec minulega tedna ravenski Občinarji znašli na izletu v Parizu. Zaposleni v občinski upravi so gotovo hvaležni gospodou dr. Matici Tasiču, ki jih je po ugodni ceni popeljal v to lepo mesto. Včasih so vodilni Občinarji svoje občinarke pošiljali v Rim... Kdo je maskota na Ajdi? Na novem slovenskem centru šolskih in obšolskih dejavnosti je tudi maskota, nakakšen zaščitni znak tega doma. Ob otvoritvi, na kateri se je zbral cvetober slovenske politike s predsednikom Kučanom na čelu, so mnogi modrovali, da bi mera maskote lahko bila povzeta po koži dr.Andra Ocvirka, svojčas podpredsednika vlade in šefa ravenske in slovenskih železarn, sedaj drugega človeku Petrola. Na vratih pisarne ravenske LDS je bil dolgo časa listek z napisom "Smo pri Lečniku v posebni..." Zagonetni liberalni demokrati so najbrž mislili na posebno sobo. Posebna je tudi salama, kajne? ie cveke Štirje križi Slavko Bobovnik, teve dopisnik s Koroške, v zadnjem času pa tudi voditelj elitnega TV dnevnika, si je te dni v roke oprtal kamero, na hrbet pa si je pripel četrti križ. Pa še videti mu ni, da bi jih imel štirideset. Proslavil jih je bučno, najbolj glasno slavje s koroškimi novinarskimi kolegi pa ga še čaka. i j Prestìz V boju za prestiž so šli Slovenjgradčani tako daleč, da so postavili semafor celo v Hudi luknji. Tisti na obvoznici imajo tako in tako svoje notranje težave. Bacio di molle? Ne, ne. To ni poljub smrti, je samo poljub ob slovesu. Najbolj znan koroški policist Zlatko Halilovič se poslavlja. Vendar le kot človek, ki je na policiji zadolžen za stike z javnostjo, kjer je njegovo delo prevzel Štefan Borovnik. Pa še na štiri ali več desetletij! Dialog Milan Kučan:"Pozdavljen Ivan, kam jo boš pa ti mahnil? Slišal sem, da je Komljanec prišel v Ljubljano. Ivan Uršič:"Kar v penzionu bom ostal, gospod Kučan. Dovolj je bilo politike." DimniKARfKO PODJETJE RJIYJIE nn KOROfKEffl Po/lovfick enoto Rome no Kor. Telefon: 0602 - 21 339 Po/lovno enoto Slovenj Crodec Telefon: 0602 - 41 609 Po/lovno enoto Rodlje ob Drovi Telefon: 0602 - 73 OSI Z DimniKflRJI DO ÒISTEJSECfl ZRflKD. OKOIIfl IR PRIIIRnOKOY CORIYfl Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba in je zavezana za pregledovanje, čiščenje in nadzorovanje kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav. V tem sklopu naših nalog opravljamo: □ redne kontrolne preglede □ izredne kontrolne preglede □ letne strokovne preglede z izdajo potrdil o stanju naprav □ meritve emisij dimnih plinov iz posameznih kurišč □ določevanje toplotno - tehničnih karakteristik posameznih kurilnih naprav in □ strokovne preglede za izdajo soglasij Pri samem Čiščenju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav pa je obseg naših opravil naslednji: □ redna mehanična in kemična čiščenja ogrevanih površin □ generalna čiščenja □ izžiganje oblog in □ protikorozijska zaščita Naj dodamo, da v dejavnost dimnikarske službe sodi tudi vodenje evidenc (katastrov) o kurilnih dimovodih in prezračevalnih napravah ter emisiji dimnih plinov. fPOfTOVRAE flRJIOKE ! Z vašo pomočjo, razumevanjem in spoštovanjem predpisov in navodil dimnikarske službe bomo tudi v tej kurilni sezoni z naše plati lažje skrbeli za čistejši zrak in okolje ter varnost vašega premoženja in zdravja. TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMLI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE fludi /rojim odjemolcem Dejovno/k oprorljomo r pe/tro ponudbo: Koro/ki regiji in izren. > YfEII YRJT PREIIRflmBEAlH IZDEIKOY Se priporoeomo: > MKOHOME m BREZniKOIIOME PIJAČE > ČISTIM, PRAME PRASKE, S U V < L IRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjsko 33, Slovenj Gradec 3602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 y/em (rgpY/kim podjeljem, 90/tin/kim podjeljem in družbenim prehrcmcim 6AMATERIJO ČZP VORANC Čečovje 5 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 - 22 - 999 □ Silvija Borovnik - SLOVENIJA, MOJA AFRIKA (eseji in zapisi) 1.200,00SIT □ Blaž Prapotnik - PEGAZ PREBIJA ZVOČNI ZID (poezija) 980,00 SIT □ Jani Pifel - OBLETNICA SAMOTE 1.260,00 SIT □ Fotomonografija Mežiške doline 1000,00 SIT TISKARNA ODTIS RAVNE Javornik 13, 62390 Ravne Tel.: 0602-23-101, 22-718 Vršimo vsa tiskarska dela vključno s postavitvijo: ■ REVIJE, KNJIGE, PROSPEKT/, REKLAMNI LETAK/ ■ NAVADNE /N RAČUNALNIŠKE OBRAZCE ■ USLUGE ENOBARVNEGA /N VEČBARVNEGA TISKA ■ NUMERACUA, IZSEKOVANJE ODLIČNE REFERENCE 16/94 - 21 Razjedi Slovenj Gradec v glitni dražbi (2) SLOVENSKA METROPOLA MIRU V prejšnji številki našega časopisa smo se vprašali, kakšen glasnik miru je Slovenj Gradec. Pred petimi leti je namreč mesto dobilo naziv "Glasnik miru", podelil pa ga je takratni generalni sekretar Organizacije združenih narodov. Nekaterim Slovenjgradčanom, ki delajo na tem, da njihovo mesto ne pade v sivini anonimnosti, smo prisluhnili pri glasnem razmišlanju o morebitnem potencialu Slovenj Gradca s tem nazivom. ASSOOATION INTERNATIONALE DES VILLES MESSACÈRES DE LA PAIX " INTERNATIONAL ASSOOATION OF PEACE MESSENGER CITIES Drago Pe£ko, ravnatelj Galerije likovnih umetnosti: Mesto Slovenj Gradec ima bogate zgodovinske in kulturne danosti. Seveda nam je lahko v ponos naziv, ki nam ga je dodelil generalni sekretar OZN. Mesto se je znašlo v spoštljivi družbi 75 mest iz 50 držav, vprašanje pa je, če imamo kakšne strateške poglede na kakršnokoli povezovanje s temi mesti. Zato pa lahko to izkoristimo doma s turizmom. Osebno zagovarjam kulturni turizem. Že omenjene vrednote Slovenj Gradca bi morali ponuditi turistom na pravi način. Za to pa je potrebna posebna skupina ljudi, ki bi naredila strategijo razvoja v tej smeri, seveda mora imeti polno podporo občine in celotne infrastrukture. Pri tem delu ne sme biti nobenega hitenja in površnosti. Zelo lahko je namreč nekaj nadebudno narediti, potem pa se to na isti ravni nikoli več ne ponovi. Posebej poudarjam, da je potrebna kontinuiteta. V Galeriji likovnih umetnosti kontinuirano postavljamo razstave z ugledno mednarodno udeležbo, visoki kakovosti pa je tudi odmevnost ustrezna. Vrednosti našega mesta in njegovega poslanstva miru bi se moral zavedati sleherni občan, tako pa bi tudi naša turistična ponudba prišla do polnega izraza.'1 Ivan Plevnik, sekretar Skuplžine občine Slovenj Gradec: “V združenju mest glasnikov miru Slovenj Gradec ne pred- stavlja neke posebne sile, saj je premajhen. V preteklosti je mesto svojo vlogo odigralo na akademski ravni. Naziv mesta glasnika miru je prišel zahvaljujoč peščici ljudi, ki je razmišljala bolj svetovljansko od ostalih, to pa je vsekakor vredno pohvale. V našem okolju bi morali to mirovniško idejo približati navadnemu človeku. Zato smo lansko leto v osnovnih šolah razpisali natečaj za risbe in spise na temo mir. Odziv je bil prijetno presenetljiv, otroška govorica pa je povedala izredno veliko. Letos smo to akcijo ponovili, vendar v slovenskem merilu. V naslednjih letih bi radi postali mirovniško središče v naši majhni državi, ki bi vsaj enkrat na leto imelo odmevnejšo prireditev. To idejo bi resnično radi udejanili. Seveda je to tudi finančno pogojeno, toda mislim, da je bolj pomemben potrebni entuziazem, da se to požene. Sicer je letos občina namenila milijon tolarjev za aktivnosti mesta glasnika miru. Poudaril bi, da je potrebno v lastnem okolju, torej v naši občini, narediti čim več, da se pri ljudeh vzbudi zavest o miru in sožitju ter njunem pomenu. Skupaj z ustreznimi aktivnostimi pa bomo v slovenskem prostoru tako nekaj veljali v mirovniškem smislu." Vinko Klančnik, predsednik turističnega druitva Slovenj Gradec: "Slovenjgradčani vsekakor ne izkoristimo dovolj naziva mesta glasnika miru. To bi morali pov- sod postavljati v ospredje. Tako na primer na javnih mestih in publikacijah tega ni zaznati. Ko potujemo po tujini in ljudem omenimo, da je naše mesto glasnik miru, so začudeni, ker se pač za to ne ve. Z izpostavljanjem tega naziva in konkretnimi dejavnostmi bi lahko privabili številne turiste. Sam imam v mislih srečanja mladih iz domovine in tujine. V našem mestu in okolici bi se lahko vsako leto srečevali, sklepali prijateljstva in poživili utrip mesta." Franjo Murko, agencija za marketing: "O nazivu mesta glasnika miru razmišljam kot o popolnoma neizkoriščeni možnosti. To je potencial, ki ga Slovenjgradčani doslej nismo znali izkoristiti. Še toliko bolj pomembno je, ker je povezovanje teh mest nevladna organizacija. Po letu 1990, ko sem tudi sam sodeloval na prvi konferenci mest glasnikov miru v ZDA, je naša občina imenovala odbor, ki bi skrbel za aktivnosti mesta na tem področju. Kasneje je bil ta odbor žal razpuščen. Mislim, da bi bilo potrebno odbor ponovno sestaviti, zatem pa bi prišla na vrsto konkretna dejanja. Na primer, mednarodne igre učencev, ki so bile v Slovenj Gradcu, so prava stvar. Vsem občanom mora priti v kri, da smo mesto glasnik miru in da je potrebno izpeljati kakšno akcijo. Drugo leto je 50-letnica OZN, vprašanje pa je, kaj bomo ob tem jubileju naredili v Slovenj Gradcu." -© ROK TAMŠE POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591. 41 813. 41 881. 41 882. fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 □ UGODNO ŽIVLJENJSKO (RENTNO) ZAVAROVANJE □ AVTOMOBILSKO KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO VOZILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in najvočjim številom zavarovancev na Koroškem. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Ra2gledi Piše: Blaž Prapotnik OZNANITI KONEC ALI ZAČETEK? Tisočletje že čakamo na čudež. In potem ne dolgo tega - nenadoma! Vse evropske oči so se obrnile k nam in škilile prek Alp ter gledale (oh?) čez! našo deželico in še daleč prek Kolpe - prek meje Kolpe. "Mea culpa?11 so se, z občutkom krivde in s pregovorno nevoščljivostjo, spraševali Slovenci. Pogledi so bili namreč uprti drugam, naši pa v nebo... Na sosednjo Hrvaško, kamor se je, z letalom Alitalije, z neba spustil 267. Kristusov namestnik - 74-letni Karol Wojtyla, svetovni javnosti znan pod psevdonimom Janez Pavel H. - papež; imenovan tudi sveti oče. Papež je na tla nekdanje (še pomnite tovariši?) bratsko-enotne Jugoslavije prišel v imenu miru. Ne glede na to, da so zagrebški organizatorji spretno manipulirali s prisotnostjo poglavarja katoliške cerkve, mešali politiko z religijo, posvetno z duhovnim, se sprenevedali, padali v trans spreobrnjenja, malodane prebarvali rdeča polja na šahovnici črno... in tako naprej, je papežu vendarle, čeprav ni romal v Sarajevo, uspelo usmeriti pozornost svetovne javnosti na okrvavljena tla bivše SFRJ na hribovitem Balkanu. V zadnji balkanski moriji mrgoli toliko vojnih zločincev, ki počnejo vse mogoče grdo- bije, da jih Simon Wiesenthal, znameniti lovec na nacistične zločince, ne bi mogel poloviti do konca tisočletja in jih spraviti pred sodišče v Haagu. Mimogrede, ta možakar, osebnost, ki velja v svetu za nesporno moralno avtoriteto, je nameraval priti k nam v Slovenijo: na javno predstavitev svoje knjige, prevedene v slovenščino "Pravica, ne maščevanje" (Rech, nicht Rache), predavanje v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter obisk Zveze združenj borcev NOB, vendar mu je prihod onemogočilo • njegovo zdravje. Škoda, da se ni mogel sprehoditi po "poti spominov in tovarištva", ki je pod okriljem noči in samovolje nekega tovariša-gospoda, s kovinskimi obeležji vred zbrisana z obličja zemlje, ne pa tudi iz spomina in zavesti moralno zdravih ljudi. Morda bi nam vendarle pomagal osvežiti zgodovinski spomin in vrniti pomen antifašističnemu boju, ki mu - v nasprotju z načeli pravne države - uradno odrekajo veljavo in celo rela-tivizirajo vojne zločine s klerom povezanih fašističnih kolaboracionistov. Takšno sprenevedanje je še veliko bolj očitno na Hrvaškem. Simon Wiesenthal, ki je bil sicer vedno oster nasprotnik komunizma, vseskozi trdno zagovarja prepričanje, da je izenačevanje fašizma s komunizmom nesprejemljivo in relativiziranje ali revidiranje zgodovinskih dejstev nedopustno. (Tudi cerkev bo morala priznati in se pokesati za svoje zgodovinske zmote, zablode, inkvizicijske in križarske zločine ter ne tako zelo davne militaristične blagoslove; kakor je bila prisiljena preklicati dogme in pod težo dokazov priznati, da je zemlja v resnici okrogla, kakor so goreče trdili heretični znanstveniki; in skoraj zgoreli.) S sosednjo državo bi morali izmenjati znamenita obiskovalca. Papež Janez Pavel II. bi lahko ob morebitnem obisku Slovenije ponovil svojo - za svetega očeta - že kar bogokletno izjavo, da je divji kapitalizem še bolj nevaren od komunizma! In marsikateri politik, funkcionar in gospodarstvenik bi moral skloniti glavo, rekoč si v prsi: "Mea Culpa, mea maxima culpa!" Spodobilo bi se spokoriti za grehe - kršitev božjih zapovedi kot so: "Ne laži!" in "Ne kradi!". In krivce za bosansko morijo bi morala za smrtni greh cinično arogantnega neupoštevanja zapovedi: "Ne ubijaj!" doleteti pravična kazen. (Pravica, ne maščevanje!) Vsa apatična in ležerno neprizadeta svetovna javnost pa bi se lahko vsaj sramovala v dno duše, če jo sploh ima. "Mir na Balkanu ni utopija, temveč perspektiva zgodovinskega realizma," je pred skoraj milijonsko množico vernikov, varnostnikov in fir-bcev optimistično, izjavil papež. Manifestacija na zagrebškem hipodromu je bila zares pravi "Woodstock" spektakel, ki bo v zgodovino obiskov svetega očeta gotovo sodil v sam vrh obiskanosti: z vsem zunanjim bliščem, glorifi-cirano pompoznostjo in veličastno ritualnostjo. Z metaforo o sotočju dveh rek je apostol miru spomnil vse dobre in manj dobre ljudi, tudi politike - na nujnost vzpostavitve miru in miroljubnega reševanja kakršnihkoli konfliktov, kajti mir nima druge alternative. Duhovnost pa v resnici ne potrebuje vsega tega materialnega okrasja, nakita, in premnogokrat tudi neokusnega, neestetskega kiča. Upamo lahko le, da ta kulisa, ves ta blišč, ljudi ne bi zaslepil, zadovoljil ali jih nehote celo odvrnil od tega, da bi prodrli globlje v papeževo pacifistično, humano in etično sporočilo. Kakor je zapisal znani vatikanolog v svoji literarni utopiji "Zadnji po Malahiju", naj bi se ob prelomu tisočletja zadnji papež sam peš odpravil, da pozvoni in oznani konec starega ter začetek novega tisočletja.Vendar šele, ko bo lahko oznanil novega, boljšega človeka, ne samo časov, bo to nekaj pomenilo. Če pa ne, pa lahko, brez obžalovanja, pozvoni samo za konec. Konec tisočletja, zgodovine in človeštva. -© (šport Mlgdi in želja po miru IGRE VELIKEGA PRIJATELJSTVA 2. osnovna šola iz Slovenj Gradca je pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in šport organizirala 24. mednarodne športne igre učencev, starih od 12 do 16. let. Odmevno prireditev so podprla tudi številna domača podjetja, okrog 300 mladih iz Italije, Češke, Avstrije, Madžarske in Slovenije pa je v sijajnem vzdušju tekmovalo v atletiki, rokometu in odbojki ter v centru mesta glasnika miru v raznih delavnicah ustvarjalo na temo mir. Mladi športniki in njihovi spremljevalci so zastopali posamezna mesta iz omenjenih držav. Prišli so iz Krumlova (Češka), Szombathelyja (Madžarska), San Canzian d’ Isonza (Italija), Wolfsberga (Avstrija), Murske Sobote, Celja, Velenja, Raven na Koroškem, tekmovali pa so tudi domačini. Igre je otvoril minister dr. Slavko Gaber, tekmovanja pa so spremljali še Fritz Glenz, predsednik mednarodnih iger, Metod Klemenc, ustanovitelj iger, Miro Cerar, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, slovenjegraški župan Ivan Uršič in številni drugi ugledni domačini in gostje. Tekmovanja so potekala na slovenjegraškem mestnem stadionu ter v dvoranah v Mislinji, Šmartnem in Slovenj Gradcu. Dogodek je spremljalo geslo iejja po miru in v tem duhu so mladi tudi ustvarjali v različnih delavnicah v centru mesta. Med športniki so bili največje pozornosti deležni rokometaši. Športna dvorana je bila ob vsaki tekmi dobro napolnjena z glasnimi navijači, finalno srečanje med Slovenj Gradcem in Celjem pa je spremljalo blizu 1000 osnovnošolcev skupaj z učitelji in gosti, podobno pa je bilo tudi na odbojkarskem finalu. V času iger (sobota, 24.september) je bilo prav na vsakem koraku čutiti sproščeno prijateljevanje mladih iz različnih držav. Organizacijski odbor iger s predsednikom Janezom Komljancem na čelu je poskrbel za pravo kronanje uspešnega športnega dne. Mladi so imeli namreč zvečer na voljo celo športno dvorano, kjer so potrošili še preostalo energijo pri plesu in petju. REZULTATI Atletika: I. Velenje, 2. Murska Sobota, 3. Slovenj gradeč. Rokomet 1. Celje, 2. Slovenj Gradec, 3. Velenje. Odbojka: 1. Ravne na Koroškem, 2. Češki Krumlov, 3. Slovenj Gradec Skupna razvrstitev: 1. Velenje, 2. Murska Sobota, 3. Slovenj Gradec, 4. Celje, 5. Češki Krumlov, 6. Szombathely, 7. Ravne na Koroškem, 8. - 9. Wolfsberg in San Canzian d'Isonza. IZJAVE Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport: "Na Koroškem veliko vlagate v šolstvo in šport. Dokaz je objekt v Slovenj Gradcu, končuje pa se tudi projekt na Ravnah. Tu so razviti kraji. Res, da imate tudi težave, toda prepričan sem, da bo šel razvoj naprej. Naše ministrstvo je v vaši regiji prisotno glede na zmožnosti, čudežev pač ne znamo delati. Igre v Slovenj Gradcu so prava stvar. Pomembno je drobno tkanje prijateljskih vezi med mladimi različnih narodov." Miro Cerar, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije: "V Slovenj Gradec sem prihajal že kot tekmovalec. Prijetno sem presenečen nad športnimi in šolskimi objekti, ki jih premorete. Vesel sem bogate udeležbe na igrah, najbolj pomembno pa je, da mladi s športom krepijo zdravje in ohranjajo humana načela. Zahvalil bi se še Vinku Cajnku, starosti slovenjegraškega športa, čigar razstavo sem si tudi ogledal. Nanj ste lahko resnično ponosni." Matic Horvat, rokometaš iz Celja: "V Slovenj Gradcu smo se vsi počutili izredno dobro. Še posebej sem vesel, ker smo zmagali. Organizacija je bila odlična in upam, da bo prihodnje leto v Celju tudi tako." -© ROK TAMŠE TIO Tekstilna Industrija Otiški vrh TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 nor PROGRfim ŽenSKIH iiinčnui nocRYic tara TARA VIVIEN - prosojne hlačne nogavice iz poliamidnih vlaken, oblikovane po nogi TARA MONIKA - hlačne nogavice z ojačanim prstnim in hlačnim delom. TARA DENISE - fine hlačne nogavice s podaljšanim hlačnim delom, ki se zaključuje s čipko TARA MAMI - hlačne nogavice z udobnim všitkom v hlačnem delu za bodoče mamice. Y AOYI CfABAlAŽI IA mODAIII BARVAH ! (šport Pred startom treh koroških odbojkarskih ekip v 1. B ligi FUZINAR - CILJAMO NA PRVO MESTO Odbojkarji Fužinarja so v preteklem prvenstvu enotne prve slovenske lige osvojili predzadnje, 9. mesto, toda bili so najmlajša ekipa v ligi. Posebno v drugem delu prvenstva so mladi odbojkarji navdušili z nekaterimi odličnimi igrami in dali vedeti, da njihov čas še pride. Za novo prvenstvo, ki se pričenja 1. oktobra, so se ravenski odbojkarji pod vodstvom trenerja Bojana Ivartnika marljivo pripravljali. V ekipi ni bistvenih sprememb, saj je v njihove vrste pristopil le Mežičan Rok Iglar, glavno breme pa bodo v prvenstvu znova nosili igralci, kot so Kokot, Legan, Drevenšek, Zmagaj, Slatinšek in drugi. "V klubu smo uspeli zadržati vse igralce, kljub mamljivim ponudbam od drugod. Priprave so potekale normalno po načrtih. Zaradi pomanjkanja sredstev smo vadili kar doma, le teden dni smo bili v Cerknem. Imamo mlado perspektivno moštvo, ki se bo, upam, potegovalo za 1. ali 2. mesto v novoustanovljeni 1. B ligi. Največji tekmeci nam bodo odbojkarji Bleda, pa Topolščice in Granita Preskrbe" pravi Fužinarjev trener Bojan Ivartnik. PREVALJE - Z MLADIMI IGRALKAMI Odbojkarice Prevalj, ki jih že vrsto let uspešno vodi trener Janez Dokl, so v lanskem prvenstvu 2. slovenske lige osvojile 4. mesto. V sezoni 199495 bodo prvič nastopale v najvišjem kakovostnem razredu slovenske odbojke - 1. B ligi. Potem, ko so iz lige izstopile odbojkarice Paloma Branika iz Maribora, so prostor v ligi zapolnile Prevaljčanke. Trener Dokl ima na voljo kar 16 igralk, toda večina med njimi še ni napolnila 16 let, zato bodo Prevaljčanke v ligi nastopile v močno pomlajenem V sestavu. V ekipi bodo le dve-tri izkušenejše igralke, saj je po dolgih letih prenehala z aktivnim igranjem odbojke tudi Maijana Petrič. Kakšnih posebnih okrepitev v ekipi ni, iz kluba pa je odšla le Mojca Kistan, ki je prestopila k Mislinji. Prevaljčanke so se za novo prvenstvo zavzeto pripravljale, med drugim so bile teden dni tudi v Umagu in računajo na uvrstitev nekje v sredini lestvice. Vse tekme bodo kot gostiteljice igrale na Ravnah, skupaj z odbojkaiji Fužinaija. MISLINJA - STANJE NI BLEŠČEČE Mislinjske odbojkarice, ki so že v minuli sezoni nastopale v prvi slovenski ligi, so od vseh koroških ligašev zagotovo v najmanj zavidanja vrednem položaju. Po končanem prvenstvu so izgubile pokrovitelja, zapustil jih je dolgoletni trener Vlado Oder, za nameček pa so ostali še brez telovadnice v Mislinji, ki jo renovirajo. V tem brezupnem položaju, ko je bilo treba rešiti, kar se pač rešiti da, je na pomoč priskočil nekdanji odličen odbojkar Fužinaija Anton Spanžel, ki je "začasno" obljubil sodelovanje s klubom in prevzel vadbo ženske ekipe. 'Vskočil sem po sili razmer, ki so nastale. Delamo praktično šele tri tedne, zato so odpadle vse bazične priprave. Ne glede na stanje, v katerem se nahajamo, nam je cilj normalno odigrati ligo. V naše vrste je pristopila Kristanova, toda glavno breme bo še vedno na starejših igralkah, kot so Gašperjeva, Odrova in še nekatere. V ozadju imamo nekaj mladih, še pionirk, toda vmes nam manjka celotna generacija odbojkaric," poudarja učitelj mislinjskih odbojkaric Anton Spanžel.-© -im ----i Devetič Borisov tek v Mežid MfiUMffRffTONDOBILfiČBIIN PERSffRlEVfi Kljub temu, da je organizatorjem, tekaški sekciji Mežica in tudi samim tekmovalcem, malce ponagajalo deževno vreme, so deveti spominski teki Borisa Keršbaumeija v Mežici v nedeljo 18. septembra lepo uspeli. Na štartu se je zbralo okoli 170 tekačev in tekačic iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, najštevilčnejše zastopstvo pa so poslali iz tekaških sekcij Radenske / 50 nastopajočih / in Gorenja. V najdaljši preizkušnji, v teku na 21 km, sta absolutno zmago dosegla Jože Čeh iz Lenarta in Manuela Pergar iz TS Radenska. V teku na 10 km sta bila najboljša Andrej Repanšek iz Slovenj Gradca in Marija Števanec iz TS Radenska. Nekatere boljše uvrstitve koroških tekmovalcev in tekmovalk po kategorijah: Mafi maraton - 21 km, moški: od 15 do 30 let 2. Mitja Mori, Prevalje, od 30 do 40 let 3. Vehbi Tahiri, Ravne, od 40 do 50 let 6. Franc Naveršnik, Dolga pot Dravograd, od 50 do 60 let 1. Vili Blatnik, Mežica, nad 60 let I. Alojz Gologranc, Ravne, 2. Janez Janžekovič, Mežica, 3. Stane Pušnik, Radlje, 10 km - moški: od 15 do 30 let 1. Andrej Repanšek, SL Gradec, 6. Bojan Breznik, Ravne, od 30 do 40 let 2. Drago Laznik, Ravne, 6. Igor Gomilšek, Mežica, 7. Jože Plaz, SL Gradec, od 40 do 50 let 3. Oto Gomilar, Prevalje, 4. Vinko Strgar, Mežica, 5. Branko Andrejc, Dolga pot Dravograd, nad 50 let I. Mirko Krančan, Ravne, ženske: do 40 let 2. Andreja Bari, SL Gradec, 4. Katja Otič, Dolga pot Dravograd, nad 40 let 2. Hedvika Blatnik, Mežica, 3. Vera Primik, Dolga pot Dravograd. -© /. Mlakar m mm Dvodnevno absolutno mladinsko prvenstvo Slovenije v atletiki, ki je bilo 9. in 10. septembra v Novi Gorici, je bilo izjemno uspešno tudi za atlete in atletinje KAK Ravne. Tekmovalci in tekmovalke tega koroškem kluba so namreč opozorili nase z odličnimi dosežki in izredno lepimi uvrstitvami v tekih na srednje proge. Naši atleti so dosegli kopico uvrstitev med osem najboljših, domala vsi so izboljšali svoje osebne rekorde in, kar je najpomembneje, skupno so osvojili kar 7 medalj. Varovanci trenerja Zdravka Kotnika so skorajda vsi še mlajši mladinci oz. mladinke, zato so realni obeti, da kljub neustreznim pogojem, ki jih imajo na Ravnah, v bodoče posežejo v sam vrh slovenske atletike. Njihove uvrstitve na državnem prvenstvu v Novi Gorici so bile naslednje: Fantje: 400 m: 4. Marko Kobovc, 800 m: 2. Kobovc, 6. Marko Klemenc, 1500 m: 3. Andrej Repanšek, 5. Klemnc, 6. Pavel Pori, 7. Peter Rapac, 2000 zapreke: 3. Rapac, 3000 m: 2. Repanšek, 5. Pori. Dekleta: 100 m: 8. Helena Krejan, 400 m: 5. Mojca Leitinger, 800 m: 3. Leitinger, 1500m: 3. Veronika Zupanc, 3000m 1. Zupanc, štafeta 4 x 400m: 4. mesto KAk Ravne, v postavi Navotnik, Krejan, Segel in Leitinger. -© 6port RK PREVENT V NOVI SEZONI POTCIŠEK: POEZIJA ROKOMETA Rokometaši slovenjgraškega Preventa so že odigrali prvo tekmo državnega prvenstva 1994/95. Tudi tokrat se bodo borili za mesto, ki zagotavlja igranje v enem izmed evropskih pokalov. V letošnjem prvem krogu pokala pokalnih zmagovalcev 'ježke" na Islandiji pričakuje moštvo Hafnefjodurja, s katerim bodo Slovenjgradčani obe tekmi odigrali v gosteh (14. in 16. oktober). Sicer se bo Prevent v novi sezoni osredotočil na igre za prvenstvene točke in pokalno tekmovanje. O vzdušju v klubu in načrtih v taboru slovenjgraških rokometašev smo lahko največ izvedeli od Agusta FotuSra, ki v tej sezoni ne bo pomagal trenerju Kleču, ves čas pa diha z moštvom in tvori učinkovit tandem s predsednikom Belišom. Katere so bistvene spre-trenfce v ek^i y&oS7 "Bistveno je to, da je klub zapustil Igor Doberšek, Id je bil zadnja leta eden glavnih stebrov moštva. Zokqj je Idub zapustil? Mislim, da ni mogel več slediti ambicijam ekipe, zato smo se sporazumno razšli. Odšel je v nižjerazredni Idub (v drugoligaša Radeče papir, op.p.), kjer bo igral rokomet le rekreativno. Dobili pa smo okrepitev v Goranu Sokoloviču. Njega smo dobili pet pred dvanajsto. Ne glede na to, da smo ga poznali le prek video posnetkov, menim, da je prava okrepitev za naš klub. Mislim, da se bo z njim spremenila igra našega moštva predvsem v napadu. V ligi imamo skoraj najmlajšo ekipo, če že ne najmlajšo, temu primemo pa mora teč tudi naša igra. V ta koncept se je Sokolovič, ki je levičar in dober strelec, dobro vklopil." Itaner Tomaž Meč odriq ne bo več igral na mestu krožnega napadalna. Kako bo to vpfivalo na igro Preventa? "Raje bi rekel, da verjetno ne bo več igral. Na zadnji prijateljski tekmi s Pivovarno Laško smo namreč ostali brez krožnega napadalca, ker je bil Soršak bolan in Mihajl poškodovan. V podobnih primerih bi Meča potrebovali tudi na igrišču. To, da sploh ne bo več igral, bi dal pod navednice, saj vemo, da je Kleč večen kot igralec." Toda Soršak ki \Oiql sta zadosti kakovostna na tem mestu za zadovojptev ambiqj, Iqjne? "Mihajl je bil letos prekomandiran na to mesto. Mislim, da ima v tej vlogi večjo perspektivo kot pa na položaju zunanjega igralca. Soršak že dve leti igra kot krožni napadalec, njegov napredek je očiten in pričakujem, da bo to njegova sezona. Enako velja za Bada in Porija." Kq pa knniannoa? "Pred vsakim prvenstvom klubi zaganjajo vik in krik, potem pa se izkaže, da je razmerje približno enako kot vsa minula leta. Tu sem seveda ne prištevam Celjanov, ki so razred zase. Mislim, da je šest ekip, ki se bodo borile za vstop v končnico. Letos bodo namreč v njej igrala le štiri najboljša moštva iz rednega dela prvenstva. Poleg nas, Gorenja, Jadrana, so tu še Drava, Rudar in Slovan, morda tudi AFP Dobova. Veliko bo odvisno tudi od poškodb in sreče, saj nobena izmed naštetih ekip ne izstopa po kakovosti, sicer pa bomo videli po uvodnih prvenstvenih tekmah. Naš dlj je uvrstitev v evropski pokal." Lai ste bi ocSči na mednarodni scoi. Tokrat igrate proti fcfandoem. Kqj prifefa jrte od tega dvoboja? "Islandski rokomet delno poznamo. S posredovanjem Iztoka Puca bomo našega nasprotnika bolje spoznali prek video kaset. Za nas je olajšanje informacija, da vsi reprezentanti Islandije zaradi bližajočega SP, ki bo pri njih, igrajo v enem klubu. Na srečo to ni Hafhefjodur. Vsekakor puške ne bomo vrgli v koruzo. Odigrali bomo sproščeno, v navdihu in z malo sreče pa lahko dosežemo ugoden rezultat." Obe teloni boste odigrali na otoku. Kako to? "Islandci so nam ponudili ugodne finančne pogoje. To smo sprejeli zato, ker nas bi potovanje stalo tretjino našega letnega proračuna. Temu se bomo zdaj izognili, po drugi strani pa naši mladi ekipi želimo dati vsaj to novo doživetje, ker finančno še vedno nismo dovolj močni, da bi jih primemo nagradili z denarjem. Po tekmovalni plati se bodo namreč morali izkazati na domač sceni." Kakšna je zdqj vaša, osebna vloga v klubu, ko niste več na klopi s trenerjem? "Predvsem po zadnjih dveh letih sem precej iztrošen. Neposredno z moštvom najverjetneje ne bom več delal. Seveda pa ostajam v klubu, saj je dela dosti za vse. V prvi vrsti moramo dvigniti materialno raven kluba. Dejstvo je namreč, da se hitro bližamo profesionalnosti." Si zdqj, ko niste več stalno z igralci, ipate napovedati, kdo bo v novi sezoni v moštvu Preventa prevzel bderskn vlogo? "Res je, da nimamo pravega liderja. Ne samo po igralski, ampak tudi po čoveški plati. Nima smisla, da bi bil zaradi tega nekdo kriv. Mislim, da je odločujoč pri tem pogled na rokomet pri posamezniku. V preteklosti smo vse preveč zatirali individualnost, v igri so trenerji zahtevali čmmanj strelov in izgubljenih žog, skratka minimalno število napak. V takšni psihozi posameznik težko pride do izraza. Povsem nasprotno deluje reprezentanca Švedske, kjer vsi igrajo sproščeno in do konca. To je zame poezija rokometa. Tako privabiš v dvorane tude več gledalcev, saj je igra atraktivnejša. Upam, da se bo v prihodnji sezoni enemu izmed naših res "odprlo"." -© ROK TAMŠE v §®®®®ra Piše: Ivo Mlakar LOKOSTRELCI Zfl DRŽAVNE NASLOVE Lokostrelsko društvo Ravne je bilo organizator dvodnevnega odprtega državnega prvenstva v disciplini FITA - ARROW-HEAD /tekmuje se na dvakrat 24 tarč v naravi/. Prvenstvo se je odvijalo 17. in 18. septembra ob Ivarčkem jezeru, sodelovalo pa je 59 tekmovalcev iz šestnajstih slovenskih klubov. Manjkali so le trije najboljši slovenski lokostrelci Koprivnikar, Medved in Krumpestar. V posameznih slogih so bili najboljši: INSTINKTIVNO: Žare Kranjc iz Gornjega Grada in Sonja Raiča iz Brezovice, COMPOUND: Vlado Stritar iz Šenčurja in Antonija Erjavšek iz Čateža, OLIMPIJSKI SLOG: Marko in Ksenija Podržaj iz Kranja. Od domačih tekmovalcev iz I.D Ravne je bil Samo Šteharnik v slogu compound peti, Zvonko Kričaj 17. in Janko Podstenšek 19. ODBOJKARJI DOBA PRED TOPOLŠČKO IN FUŽINARJEM Odbojkarski klub Dob pri Pliberku, ki igra v prvi avstrijski ligi, je v soboto 24. septembra organiziral v St. Paulu turnir moških ekip na katerem sta poleg Dobljanov nastopila še člana slovenske 1 B lige ravenski Fužinar in Topolščica. Vse tekme so igrali na tri nize, zmagali pa so odbojkarji Doba pred Topolščico in Fužinarjem. Rezultati: Dob -Fužinar 3:0, Dob - Topolščica 2:1 in Topolščica - Fužinar 2:1. Vse tekme sta sodila Ravenčana Jožef Lečnik in Boris Skudnik. VERDINEK V KADETSKI REPREZENTANCI SLOVENIJE Poletna sezona skakalcev na smučeh, ki so svoje znanje in talent “razkazovali" na skakalnicah iz umetne snovi, se počasi izteka. Korošci imamo kar nekaj pogumnih fantov, ki se hrabro spuščajo po zaletiščih skakalnic, med njimi se je v tej sezoni najbolj izkazal prav Iztok Verdinek iz SK Fužinar. Omeniti velja samo dva njegova zadnja odlična nastopa: v Eisenerzu v Avstriji je Verdinek v tekmi za pokal Alpe - Jadran na 70-metrski skakalnici osvojil 2. mesto med dečki do 15 let. Kasneje je svojo formo potrdil še v Planici, kjer je med svojimi vrstniki prepričljivo zmagal. Na podlagi odličnih rezultatov v minuli sezoni je bil Iztok Verdinek uvrščen v kadetsko reprezentanco Slovenije, kar je zasluga tudi njegovega prizadevnega trenerja Bojana Krivograda. MEMORIAL LEONA JUHA V okviru Jesenskih srečanj na Prevaljah je kegljaški klub Korotan pripravil četrti turnir v spomin na Leona Juha, dolgoletnega športnega delavca v kraju. Nastopilo je 44 kegljačev in kegljavk iz koroških klubov. V disciplini 100 lučajev mešano sta zmagala Jože Lasnik /Fužinar/ in Majda Verbole /Korotan/. Med neregistriranimi tekmovalci je bil najboljši Alojz Mulec iz Slovenj Gradca, pred Jožetom Strmčnikom iz Prevalj in Edijem Kopmajerjem z Raven. REZULTATI - moški: 1. Lasnik 473, 2. Podojsteršek /oda Fužinar/ 460, 3. Kapel /Dravograd/ 442 podrtih kegljev; ženske: 1. Verbole 423, 2. Sabljar 400, 3. Žagar /vse Korotan/ 386 podtrih kegljev. KEGLJAČI FUŽIN ARJA BOLJŠI OD KONSTRUKTORJA IN ŽALCA Ali bodo ravenski kegljači v prvenstvu 1. slovenske lige, ki se pričenja 1. oktobra, tako uspešni, kot so bili v pripravljalnem obdobju ? Proti kegljačem Konstruktorja iz Maribora, ki so trikratni državni prvaki, so Fužinarjevi kegljači namreč zmagali kar dvakrat-. Prvič v tekmovanju slovenski - avstrijske lige, ko so na Ravnah zmagali s štirimi keglji razlike in drugič, ponovno na svojem kegljišču, ko so v prijateljskem srečanju v disciplini 8 x 200 lučajev imeli Ravenčani skupne petdnevne priprave v Dobrni, vmes pa so odigrali še prijateljsko tekmo v Žalcu s tamkajšnjim prvoligašem in ga premagali z razliko 36 kegljev. DVE ZMAGI LUŽNIKOVE V AVSTRIJI Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je zadnja dva vikenda v septembru uspešno nastopala na tekih v Avstriji. Na 4. uličnem teku pri Sv. Ani v Labodski dolini je Lužnikova zmagala med veterankami nad 50 let, Zdenka Pavlič iz Dravograda je bila peta v skupini tekmovalk od 30 do 40 let, Ivica Volič prav tako iz Dravograda pa je osvojil 1. mesto med tekači do 30 let starosti. Teden dni pozneje, 24. septembra, je Lužnikova nastopila na 8. uličnem teku v Andritzu pri Gradcu in med 31 tekmovalkami na progi dolžine 3200 m osvojila absolutno 6. mesto, medtem ko je v kategoriji veterank ponovno zmagala. GOLOGRANC PRVI V ZELTWEGU Petega po vrsti uličnega teka v Zeltwegu v Avstriji, ki je bil 24. septembra, se je udeležila tudi skupina koroških tekačev in tekačic. Najbolje se je uvrstil veteran Alojz Gologranc iz Raven, ki je na 9500 m dolgi progi zmagal med tekači nad 60 let. Drugi mesti sta osvojila Dravograjčan Ivica Volič med mladinci do 19 let in Mežičan Vili Blatnik v kategoriji od 50 do 60 let. Na progi dolžine 3800 m je nastopila tudi Zdenka Pavlič iz Dravograda in bila četrta med tekačicami od 30 do 40 let starosti. Skupno je nastopilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk. -& Vaš Prepih SPOMIN m PISATELJU Letos obhajamo 120 letnico rojstva in 30 letnico smrti duhovnika, pisatelja, dramatika, pesnika in esejista Franca Ksaverja MEŠKA. Menim, da je Franc Ksaver Meško premalo cenjen v slovenskem kulturnem prostoru. Naj bo moj zapis spomina nanj samo vzpodbuda, da bi ga v bodoče bolj cenili. Med nemško okupacijo so v okraju Slovenj Gradec pregnali tudi vse duhovnike, uničili vse javne knjižnice in uničili vse dosegljive slovenske knjige. Zato je leta 1949 okraj Slovenj Gradec ustanovil Okrajno ljudsko knjižnico v Slovenj Gradcu, mene pa kot prvega poklicnega knjižničarja zaposlili z nalogo, da to uresničim. Nalogo sem imel pomagati organizirati ljudske in sindikalne knjižnice v celem okraju, pozneje pa še študijsko knjižnico pri gimnaziji na Ravnah. Ko je bila Okrajna ljudska knjižnica v jeseni 1949 odprta, jo je méd prvimi obiskal tudi pisatelj in župnik Meško iz Sel. Vesel je bil, da se obnavljajo in na novo ustanavljajo knjižnice, ki so bile uničene med vojno. Potem je v knjižnico redno prihajal, kadarkoli ga je pot ponesla iz Sel v Slovenj Gradec. Zanimalo ga je, kaj je novega na knjižnem trgu. Tudi sam je še kupoval knjige. Takrat so nekatere knjige po izdaji hitro pošle. Knjižni fond smo obnavljali tudi s knjigami, ki so nam jih darovali. Tudi Meško nam je podaril nekaj še starih izdaj. Včasih je bil razočaran, če katere knjige ni dobil. Dobro se spominjam, da v knjigarni ni dobil knjige Balzaka "Župnik iz Tursa". Ko mi je to potožil, sem mu iz zaloge takoj dal eno. Bil je zelo vesel. Ker nisem vzel denarja, mi je pozneje podaril svoji knjigi "Kam plovemo" in "Umreti nočejo". Pogovarjala sva se veliko. Bil je zelo mil človek in rahlo zagrenjen. Temu se ne čudim. Upam si trditi, da je bil Franc Ksaver Meško najbolj preganjan pisatelj in duhovnik v takratnem času. Ni ga marala cerkev, še manj pa posvetna oblast. Čeprav ni bilo v navadi, so ga nekako po sili premestili iz Lavantinske škofije iz rodne Prlekije v Krško Škofijo na Koroškem. Tam se je zelo vživel in napisal nekaj najlepših povesti. Tudi tu ni imel dolgo miru. Že leta 1915 so ga zaprli. Po izpustitvi pa so ga stalno nadzorovali s policijo kot zavednega Slovenca. V času priprav na prosluli plebiscit na Koroškem so ga celo fizično napadli in bi ga verjetno ubili, če se ne bi umaknil v Ljubljano, kjer je tudi dočakal izid plebiscita. Na Avstrijsko Koroško se ni smel vrniti. To epopejo je tudi sam opisal. Potem so mu dali v upravljanje župnijo Sele pri Slovenj Gradcu. Tu je našel mir za dalj časa. Kraj in ljudi na Selah je imel zelo rad in tudi oni njega. Leta 1941 so ga nemški fašisti spet pregnali iz prelepih Sel. Na Sele se je vrnil šele leta 1945. Moja sestra Julka je bila na Selah učiteljica. Ko sem se nekoč vračal z obiska v Slovenj Gradec, mi je primahal nasproti sam Meško. Še sedaj ga vidim. V roki je imel dolgo palico, na hrbtu nahrbtnik, čez ramo pa obešen par novih čevljev, ki si jih v takratnih časih težko dobil. Dolgo sva se pogovarjala. Bil je v slabih čevljih. Pozneje so mi povedali, da je že drugi dan čevlje podaril človeku iz Sel, ki je bil bos, čeprav jih je sam nujno potreboval. Pri njemu doma sem bil zadnjič zgodaj spomladi 1952. S prijateljem Jožetom sva ga šla vabit na gledališko predstavo. Iz Celjskega narodnega gledališča so v Slovenj Gradcu igrali eno njegovih starejših iger "Pri Flrastovih", ki jo je napisal še v Prlekiji. Bilo je v nedeljo popoldan. Na Selah so še bile zaplate snega. Bilo pa je sončno in rahlo vetrovno. Sedel je na stolu pred mežnarijo, kjer je takrat stanoval, v župnišču so bili drugi stanovalci. Na tleh je imel časopise in revije in na njih kamen, da mu jih veter ne bi razpihal. Bral je. Za povabilo se je zahvalil in je bil vidno vesel, da so igrali njegovo igro. Na predstavo pa ga ne bo, ker je imel ostarelo gospodinjo, pa je moral tudi za njo skrbeti, ker je zbolela. Pa še delo mežnarja je takrat opravljal sam. Tožil je, da ga že daje hoja. Nekaj časa smo se pogovarjali. Nato je rekel, naj malo počakava. Odšel je v hišo in se vrnil s krožnikom narezanega rženega kruha in z vrčem pristnega mošta. Takrat so na Selah imeli zelo dober mošt in kruh. Po malici in klepetu sva se poslovila. Še je prihajal v knjižnico, vendar ne več dolgo. Okrajno Ljudsko knjižnico, sedaj Meškovo, je fotografiral g.Soklič, mestni župnik in Dekan, ki jo je tudi obiskoval, je edina fotografija knjižnice iz tistih časov. Meškova knjižnica v Slovenj Gradcu se dobro razvija predvsem po zaslugi ljudi, ki dajo kaj na kulturo. S tem Slovenjgradčani najkoristneje uresničujejo želje pisatelja Franca Ksaverja MEŠKA. -© IVAN SREBNIK Radlje ob Dravi iz Slovenj Gradca Odmevi OKTET LESNA Nfl IRSKEM U 15. številki PREPIHA je bil pod naslovom "Oktet Lesna na Irskem" objavljen sestavek neznanega (nepodpisanega) avtorja, za katerega pa - čeprav je pisan v tretji osebi množine -sklepamo, da ga je napisal eden od devetih potnikov na Irsko. Že v podnaslovu omenjenega članka piše, da je oktet Lesna gostoval na Irskem na povabilo organizatorjev iz regije Mayo. Vendar je to, vsemu spoštovanju do mednarodnih uspehov omenjenega okteta navkljub, daleč od resnice. Kajti oktet Lesna je svoje "oktave" po svojstveni in eksotični severo- zahodni Irski ter njenih "Pubih" razprostiral na povabilo NOV’NE, studia podeželja z Raven na Koroškem. Ker se avtorju(jem) članka to, razen skromne zahvale tam nekje na sedmem mestu med sponzorji (pri čemer pa ni šlo za razvrstitev po abecednem vrstnem redu) ni zdelo omembe vredno, menimo, da je potrebno kulturno koroško javnost informirati tudi o nekaterih organizacijskih vidikih tega "projekta". Predvsem je članek prezrl dejstvo ali pa pozabil povedati, da so si Lesnini pevci za to gostovanje rabili zorganizirati le prevozne stroške na relaciji Slovenj Gradec - Baile atha Cliath (Dublin). Za vse ostale stroške sedemdnevnega bivanja (in Irska, verjemite, je vse prej kot poceni država) pa našim vrlim prevcem ni bilo treba skrbeti. Pokritje le-teh je bilo namreč plod lanskoletnega obiska osemnajstih delavcev za razvoj podeželja iz vse Slovenije v Cauty Mayo, ki ga je v sodelovanju s FAO prav-tako organizirala NOVNA. Ne A M D RAVNE DNEVI AVTO MOTO DRUŠTVA RAVNE NA KOROŠKEM Vabljeni na prireditve: o NEDEUA, 02.10.'94 ob 13.00 uri - AVTO SLALOM RAVNE '94 IVARČKO, KOTLJE O PETEK, 07.10. 94 ♦ ob 10.00 uri OTVORITEV TURISTIČNE PISARNE in DAN ODPRTIH VRAT AVTO ŠOLE (preverjanje vozniških sposobnosti) ♦ ob 16.00 uri NOVO! - prvič v Sloveniji, preizkušeno v tujini. PRVI MOBILNI TEČAJ ZA VOZNIKE - VPIS učilnica AMD O SOBOTA, 08.10. 94 ♦ ob 10.00 uri KOLESARSKI CIKLOKROS in SPRETNOSTNA VOŽNJA - pred AMD ♦ ob 14.00 uri promocijska dirka GO CART (parkirišče pred upravo ŽR) ♦ Ob 14.30 uri SPRETNOSTNA VOŽNJA AVOMOBILI za NAGRADO AMD (parkirišče ŽR) ♦ ob 16.00 uri ŠOFERSKA NOC (veselica z ansamblom CLASSIC) - nagradne igre, SREČOLOV, jedača, pijača in ZABAVA (pokrovitelj šoferske noči: NEJC Dravograd) ŠOFERSKA NOČ BO PRED AMD da bi se hvalili, ampak med temi smo bili delavci NOV’NE, v sodelovanju s predsednikom IS SO Ravne, najbolj prodorni. In konkreten rezultat tega je dogovor s kulturnim manager-jem Caunty Mayo, gospo Brid O'Connell, o kulturni izmenjavi, tako da bomo lahko Irsko glasbo slišali tudi v Koroških gostilnah. Še pomembnejši pa je dogovor o znanstveni in tehnični pomoči, s katero smo že zagotovili nekaj sredstev iz Evropske skupnosti, o čemer je PREPIH tudi že pisal. In še neka na videz drobna nepomembnost je, ki natančnemu bralcu PREPIHA ne bi smela uiti. Na koncu so kot edini "posebej posebne" zahvale deležni gospodje iz Urada za informiranje pri Vladi Republike Slovenije za "pripravo propagandnega materiala". Kot da to ne bi bila njihova službena dolžnost, za katero so tudi nemalo plačani s strani nas davkoplačevalcev. Mar ni ravno organizacija takšnih promocijskih nastopov njihovo delo? V neštetih primerih ga opravljamo tudi mnogi Korošci, pa za to ne terjamo posebnih zaslug. A malo več samozavesti in samospoštovanja le ne bi škodilo! S spoštovanjem! Delavci NOV’NE l / JELOVICA V? m U Škofja loka, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA \Tel.:|064|631-241 . . / Fox:|064|632-26y Giostrarla črna kronika FCIJ. SODIJfl! Policijska poročila se pogosto berejo kot kakšni detektivski romani. A streznitev pride, ko - žal - ugotoviš, da gre vendarle za resnične dogodke. Tedaj ti prav zares postane žal, da v rokah nimaš raje kakšnega pogrošnega romana. Med takšne dogodke lahko uvrstim tudi pričujočega. Na eni izmed ravenskih srednjih šol sta si v lase skočila dva dijaka. Nenadoma je eden izmed njiju potegnil - ne boste verjeli - pištolo in jo nameril na sošolca. Resnici na ljubo je treba povedati, da je tokrat sicer šlo za plinsko pištolo, vendar je že to dovolj zaskrbljujoče in žalostno, da so mladi med seboj v majhnem šolskem prepiru pripravljeni obračunati kar s pištolo. Nič čudnega zatorej, da imamo v bosanski vojni toliko mladih "rambov"! Mar tudi k nam že prihaja tako imenovana Televizijska generacija1'. Preživnina Koroška je že od nekdaj bila znana po tem, da so tukaj zelo radi “delali otroke". Kaže, da se je ta tradicija obdržala. Vendar pa lahko zadnje čase zasledimo tudi vse več primerov, ko moški noče plačati "zapitka" in potegne rep med noge. Vse več je namreč primerov neplačevanja preživnine za otroke, ki ostanejo pri materi. Vendar: pravi junak je tisti, ki stoji za svojimi dejanji in jo ne pobriše strahopetno! Za konec tega resnejšega dela pa še dogodek, povezan s sedanjim letnim časom. Gobe še vedno rasejo. Letos naj bi jih bilo celo toliko, kot že dolgo ne. A vedeti je treba, da je njihovo nabiranje lahko tudi nevarno ali vsaj nevšečno. Ne zgolj zaradi možne "strupene bere", marveč tudi zaradi česa drugega. To je na svoji koži občutila starejša ženska z Raven na Koroškem. Pri nabiranju gob namreč ni pazila na pot in po peturnem blodenju ter iskanju se je končno znašla v sosednji Avstriji. Vrniti se je morala brez gob preko mejnega prehoda. Veliko skrbi pa je povzročila tudi sorodnikom, ki so jo seveda hudo pogrešali. Žogobrc Vedreje zasukano nadaljevanje črne kronike je tokrat povezano z žogobrcem ali nogometom, kot imamo še navado reči tej športni panogi. Po uvrstitvi prevaljskega Korotana - Suvela v prvo republiško ligo je tudi zanimanje Korošcev za "usnje" vse večje. To se je pokazalo tudi v nedeljo, 18. septembra, ko je na Prevaljah gostoval NK Maribor Branik. Po tekmi -domačini seveda niso bili zadovoljni s tesnim izidom 1:0 za goste, je prišlo do manjšega pretepa med domačimi navijači in vijblami iz Maribora. Po mnenju domačinov je bil vsega kriv sodnik in so ga morali policisti zato še prav posebej dobro varovati. Sicer pa, saj veste: ni ga lepšega, kot v nedeljo oditi na nogometno tekmo in na ves glas kričati: "Fuj, sudija!'1, "Tresni ga po gobcu, kaj še čakaš!", "Kam gledaš, sodnik zajebani!" in podobno. No, nekateri se bodo s sodnikom še srečali. A tisti bo bolj strog in bo kar brez piščalke komu dosodil tudi rdeči karton. Ventilator Kaže, da ljudje vremenu in vremenoslovcem ne verjamejo povsem. Drugače si namreč ne moremo predstavljati dejanja NN, ki je iz učilnice srednje Strojno kovinarske šole odnesel ventilator Gorenje. Morda mu je vroče še od poletja ali pa pričakuje dolgo indijansko poletje. Dijaki šole upajo, da gre za dobro znamenje in da dejanje nočnega ptička po drugi strani pomeni, da profesorji letos pri spraševanju ne bodo tako strogi, da bi učenci potrebovali ventilator za hlajenje svojih vročih glav. Vroče je, kot kaže, tudi državljanu, ki je vlomil v priročno skladišče Mesnine Otiški vrh in odnesel kompresor za hlajenje mesa, vreden kar 140.000 tolarjev. Morda pa so si pri Mesnini kar sami krivi. Mogoče je namreč, da si je NN v njihovem diskontu nabavil tako velike količine mesa, da jih brez dobrega kompresorja ne more ohladiti preko zime. Tudi to je pravzaprav dobra reklama za njihove izdelke. Brez orientacije Kriminalisti UNZ Slovenj Gradec pa so se v teh dneh morali ukvarjati z državljanom sosednje Hrvaške Dž.S. iz Bjelovarja. Kaže, da je "sosed" izgubil orientacijo in si je kar po svoje zarisal meje med dvema državama. Od avgusta se je namreč zadrževal na našem ozemlju in po svoje "uradoval" ali, kot piše v policijskem zapisniku, izvrševal kazniva dejanja. Med drugim naj bi bil vlomil tudi v bife Oskrba v Dravogradu, kjer se je -primerno imenu - oskrbel z nekaj tolarji in devizami. Izročili so ga preiskovalnemu sodniku v Mariboru, od koder bo poslej lahko pošiljal razglednice na svoj domači naslov. Brez vere pa je verjetno ostal NN, ki je med 18. in 19. septembrom nepovabljen vstopil v prostore župnijskega urada v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in se v njih zadržal nekaj časa. Odnesel sicer ni ničesar, na vhodnih vratih pa je povzročil za 5000 tolarjev škode. "Ko ga bodo prijeli, se bo le težko zgovoril, da je vstopil, ker so vrata božjih hramov pač vedno odprta" bi komentiral moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Tudi vrata mojega lokala so vedno odprta, pa zato še ne gre za božji hram!" Kje je žoga?! Ponovno se vračam k nogometu. NN je v obdobju med 16. in 20. septembrom vlomil v prostore nogometnega kluba Dravograd. Bržkone je prišel po kakšno žogo. No, ker nanje pri klubu zelo pazijo in jih skrbno skrijejo, se je “poslužil" s tem, kar je bilo bolj pri roki - odnesel je 2 litra vina, popil manjšo količino žganih pijač in odnesel klešče. Glede na vse to kaže, da je vlomil v "priročni bife" kluba in ne v prave klubske prostore. Škoda, ki jo je povzročil, znaša okoli 4000 tolarjev, poškodbe stavbe pa kar 15.000 sit. Morda pa gre celo za kakšnega razočaranega navijača sosednjega kluba, ki mu dobra igra Dravograjčanov ni povšeči. Neznani storilec pa je na Kozjem vrhu v občini Radlje ob Dravi iskal izgubljene koze. Ker jih ni našel, je iz jeze iz gozda Republiškega zemljiškega sklada odtujil dve smreki in povzročil škode za okoli 50.000 tolarjev. Pri skladu zdaj upajo, da neznanec ni izgubil še kakšnih drugih živali, saj bodo tako lahko ostali brez dreves v gozdu. Italijansko usnja Da slovensko blago ali slovenski izdelki nič ne zaostajajo za italijanskimi, se je te dni potrdilo tudi na Koroškem. Policisti so namreč prijeli in odvzeli prostost tem Italijanom (Salvatore O., Giosani D. in Raffaele Z.) iz Neaplja, ki so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja goljufije. Na Koroškem so namreč ljudem prodajali jakne iz skaja, ki so jih kupili v Ljubljani in zanje trdili, da so iz usnja. Policisti zdaj pozivajo občane, da jim sporočijo, če so imeli "bližnje srečanje tretje vrste" (kupčijo) z omenjenimi osebami. Je pa italijansko gospodarstvo tudi že precej na psu, če njegovi "delavci" prihajajo na "izobraževanje" v Slovenijo. -© T.l. Črna kronika t terja Tudi koroške ceste v teh dneh niso nič kaj varne. Nesreče se kar vrstijo in - žal - so mnoge med njimi tudi najbolj tragične. Naša fotografija iz policijskega arhiva kaže tokrat posledice prometne nesreče, ki se je pripetila 11.9. v naselju Podgorje pri Slovenj Gradcu. Neprilagojena hitrost in vinjenost sta terjala letos že 13. smrtno žrtev v prometu na Koroškem. Žal pa ni ostalo dolgo pri tem. Že 17.9. je v hudi prometni nesreči pri Dovžah umrl voznik osebnega avtomobila in tako postal 14. žrtev. Naj dodamo še, da se je prav tega dne v Sloveniji zgodilo še nekaj prometnih nesreč, v katerih so na skoraj podoben način kot v Dovžah nekatere osebe izgubile življenje. V večini primerov so žrtve vozile v skladu s prometnimi pravili in predpisi in so umrle nič krive in nič dolžne, kot se reče. Prav to je toliko bolj tragično. In prav bi bilo, če bi vsi prometni udeleženci bolj pazili tudi na tuja življenja in ne le na svoja. Ali se odločate za nov način ogrevanja in priprave sanitarne vode ? Želite udobje in gospodarnost, vendar ne na račun okolja ? CV4 s i ■2 w II ”1 la P 'It šS cngn gorenje servis bo s svojo ponudbo plinskih kotlov priznanega francoskega proizvajalca Saunier DuvaJ izpolnil vaša pričakovanja. Kajti plin je okolju prijazen vir energije: - z najnižjo emisijo C02 ■ praktično brez žvepla ■ brez prahu /n saj - z minimalnim oddajanjem NOx In CO - z minimalnimi stroški Nakup plinskega kotla v servisu gorenje prinaša vrsto dodatnih ugodnosti: * brezplačen zagon * dežurno servisno službo * možnost brezobrestnega obročnega odplačevanja * popust za gotovinsko plačilo * možnost 2 ali 3 letnega zakupa z brezplačnim vzdrževanjem Seveda smo poskrbeli tudi za strokovno servisiranje in originalne rezervne dele, tako v osnovni enoletni garanciji kot v vsej življenjski dobi. Natančnejše informacije vam bomo z veseljem posredovali po tel. št. 063/854 030 3,1 v hajbhžji servisni enoti 1 Nmw m mo streho gtOTOP BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvahtetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. QrQdec Stori trg bi. Tel.: 0602 42 659 Fox: 0602 43 795 r Telex: 33 450 .(§) KOSI ,.0.0. I SGP K0GRAD DRAVOGRAD Z IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo vaš objekt: □ izolirate in s tem prihranite na energiji □ lamele omogočajo dobro prezračevanje fasade □ primerna je za nove ter sanacijo starih in vlažnih fasad □ Izofas fasada je razgibana, estetsko zanimiva in lahko si jo zmontirate sami IZOFAS ZA VAŠ USTVARJALNI PROSTI ČAS! Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 0602 - 85 - 070, 85 - 230 Razvedrilo UGODEN POLOŽAJ PRI JOGI IZVEN IGRIŠČA PRAVOSLAV. VER. POD. SLOV. SLIKAR IN TEORETIK, BORKO LETOVIŠČE PRI LITIJI IGRALKA RINA SIMBOL ZA BAKER DIPLOMI- RANI PRAVNIK MESTO PRI SALVADORJU V BRAZILIJI MIHA AVANZO DOMAČA ŽIVAL LUKA NA FINSKEM ZIDNA OBLOGA SL PESNIK ANTON IME ILUSTRA- ORJA iaVca IME JAP. SKAKALCA KASAYE IME DIRKAČA CLARKA VINKO OŠLAK UČENKA A RAZREDA IME KOŠARKARJA TVRDICA PRELAZ NA VELEBITU STIH, RITMIČNI ČLEN LITERARNEGA DELA V VEZANI BESEDI UPANJE ZANOS, POLET, DELOVNA VNEMA TOVARNA REZALNEGA ORODJA TIP ZAH. EVROPSKE VESOUSKE RAKFTE ALEKSAN- DER AVGUŠTIN LAH IZTOK DURJAVA OCVIRK VASJA DOGOVORJENI ZNAK POZITIVNA ELEKTRODA IME P1SA-TEIJA CANKARJA 1 lEMMJCNA RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR- Henrik že šesti večer po poroki neuspešno nagovaija svojo ženo k zakonskim igricam. Enkrat jo boli glava, drugič križ pa slabo ji je pa zdaj zdaj bo bolna pa... "Poslušaj, draga", pravi Henrik, "da se ne trudim več po nepotrebnem, se zmeniva takole: Če ti zvečer bo, me primi za curaka in enkrat potegni, če ti pa ne bo, pa petdesetkrat.” Vaški berač Capi že vrsto let vsako jutro potrka po pekovih vratih. Pek mu odpre in da juija. Nekega jutra pa Capi zgroženo ugotovi, da mu je dal pek samo petstotaka. "No, no", pravi Capi ogorčeno, "kaj pa je zdaj to? Vsako jutro sem dobil juija, zdaj pa kar naenkrat pol manj ?" "Hjaa, veš moj sin je začel študirat, to pa ni poceni." "Dobro, dobro", pravi Capi, “to že razumem in podpiram, samo ne na moje stroške !" ^ __________________________________ J Za vas II. del JEDI V I N Podravski i'jjjrj yìv, m “V mnogih primerih potrebuje človek vino, ki krepi oslabel želodec, zabriše mračnost in žalost, odžene utrujenost duše, prinese veselje in spodbudi prijateljski pogovor.” (Augustinus 354-430) o R O D N I Posavski R fi J O N Primorski SOLATE KOT PREDJEDI govedina v solati, piščančeva solata, ribja solata sirove solate z mesom testenine in riž z mesom v solati morski sadeži prekajena postrv, krap, skuša suha bela vina laški rizling, zvrsti suha bela vina laški rizling mlada rulandec, chardonaj/ rose, cviček rose, modra frankinja suha in rose vina suha vina modri pinot ' modra frankinja, zvrsti rebula, tokaj, sivi pinot, rose refošk, merlot rdeči capris cabernet, pinot mesna gobova in lahka rdeča ali rose vina sirova solata JUHE goveje in krepke juhe z vložki so lahko kot aperitivi z dodatkom konjaka ali cherrya (D. Pokorn) sauvignon malvazija, desert piccolo ribje juhe čebula ali vinska juha lahka suha bela vina in suhi rose suha bela vina zelenjavne juhe, so z dodatki suhega belega vina ali kisa, juhe mora spremljati vezane juhe isto vino kot je v juhi regijske in narodne juhe zvrsti in ostala kakovostna vina hladne sadne juhe so z dodatki likerjev, penečega se vina ali pa tudi konjaka, ista vina kot so v juhi TOPLE PREDJEDI ocvrti hrustavci z mesom, s sirom z zelenjavo topli kruhki (šunka, sir) laški rizling, beli pinot, rizvanec suhi traminec rizvanec, laški rizling, zvrsti rose, chardonay, zvrsti šipon, zvrsti sivi in beli pinot, rebula, zvrsti rebula, beli capris, rose, zvrsti testenine s paradižnikom, laški rizling, rizvanec, cviček, rose, zvrsti s šunko, z mesom, ravioli, beli pinot, chardonay tortelini, kaneloni, rižote, zvrsti cmoki, svaljki, rezanci z mesom tokaj, beli capri, rebula, rose, zvrsti DOBER TEK! Planinski kotiček POVABILO NA JESENSKI POHOD SOLČAVA - POTOČKA ZIJALKA sobota. S.oktober 1994 Z jesenskim obiskom Olševe, sončne gore v vzhodnih Karavankah, želimo opozoriti širšo slovensko javnost na nekatere pokrajinske in tudi kulturno - zgodovinske vrednote Solčavskega. Pa tudi vzpodbuditi obisk gora v jesenskem času, ko je gozd najbolj barvit, neviht pa ni več. Olševa slovi po znameniti zijal-ki, kraški jami dolžine 115 m in širine 20-40 m, v kateri je dr. Srečko Brodar v letih 1928-1935 vodil izkopavanja in našel dragocene sledi človeka /koščeno in kremenasto orodje /in jamskega medveda /več sto okostij/ iz stare kamene dobe. Najdeni predmeti so v celjskem in ljubljanskem muzeju. Na našem pohodu bomo lahko spoznali idiličen svet nad glo-beljo Savinje s čudovito panoramo Savinjskih in Kamniških Alp v ozadju. Pa tudi nekatere gorske kmetije, ki so med najvišjimi v Sloveniji. Pohod je posvečen tudi 25-let-nici prvega slovenskega vzpona čez S steno Eigerja, navezava Dušan Kukovec in Janez Resnik. Želimo, da postane tradicionalen. Kot izhodišče predlagamo Solčavo, slikovito gorsko vas med Raduho, Olševo in Strelovcem, kraj z nadmorsko višino 660 m, ki je po cesti od Celja oddaljen 65 km, od Ljubljane 75 km, po zraku precej manj. Start: med 7. in 8. uro pred gostiščem Firšt, okoli 2 km iz Solčave proti Logarski dolini. Po pozdravu predstavnika PD Solava. Smer poti: Gostišče Firšt-kmeti-ja Strevc /sedaj v bivši karavli, pri cerkvi sv. Duha, n.v.1250 m/ - Potočka Zijalka /n.v. 1700 m./ Pred jamo nagovor prof. Petra Ficka, avtorja več planinskih vodnikov. V jami posebna vpisna knjiga za udeležence. Povratek po isti poti. Skupno 4-5 ur hoje. Pri Strevcu, Firštu možnost naročila enolončnice / že za 350 SIT/ pa tudi še drugih vrst hrane in raznih napitkov. Dobra gostinska ponudba tudi v novoodprti gostilni pri Jožici, v samem centru Solčave, v neposredni bližini znane cerkve, trgovine, avtobusne postaje... Javne avtobusne zveze: iz Mozirja v Solčavo od 6.45, 10.05..., iz Solčave v Mozirje /in Celje/ ob 16.00 in 17.50. Pohodi do Potočke zijalke na Olševi naj opozorijo javnost tudi na nujnost čimprejšnje posodobitve ceste Ljubno-Luče-Solčava in strokovne sanacije Mecesnikovega plazu, ki je bil 2. in 3.9. spet neprevozen. Na svidenje na Olševi! Odbor za pohod om o Pianisnko društvo Izlet Datum Vodnlk/Informaqje Telefon PD Prevalje Paški Kozjak 8. oktober Informacije: g.Komprej Ivan doma: 31-479 PD Ravne Izlet v neznano (pok. mošta) Poh. ob drž. meji čez Peco Ni datuma Ni datuma Vodnik: Igerc Ferdo Vodnik: g.Večko Maks doma: služba.: 22-685 21-131 PD Dravograd Olševa 9. oktober Vodnik: g,Krpač Rado doma: služba: 83-049 83-008 PD Slovenj Gradec Gora Oljka Ni datuma Informacije: g.Hartman Ivan doma: služba: 44-126 43-332 PD Mislinja Pohorje Ni datuma Vodnika: g.Bricman Franc g.Kete Danilo doma: doma: 42-752 42-730 PD Vuzenica Izlet na Olševo Kostanjev piknik Ni datuma Ni datuma Vodnica: ga.Bricman Lucija Vodnik: g.Kaiser Ignac doma: doma: 64-161 61-600 PD Radlje Ratitovec (Železniki) Ni datuma Vodnik: g.Semlak Janez doma: 72-734 PD Ožbalt/Kapla lil. Planin, kostanjev piknik Ni datuma Informacije: g.Glasenčnik Igor doma: 60-016 PD Ribnica na Pohorju Planinski pozdrav! Pohod čez Haloze Ni datuma Informacije: g.Kotni k Božo doma: 68-194 Ivan Cigale zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024/ fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVAR! V ŽIVLJENJU PROMJNG IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA 62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034 NAGROBNI SPOMENIKI NUDIMO VAM: □ že gotove nagrobnike □ izdelava po vaši želji □ kratki roki izdelave □ kovinske črke, vaze in svetilke __________SE PRIPOROČAMO PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ZLATO, SREBRO, MENJALNICA menjalnica Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 ^ Galerija Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29 Boutique 3Nzma Dravograd Nova ponudba: ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE STALNO NA ZALOGI: OtOČKC une ÙC JLAUKSUS OtutiUt yCofanne (2e(je Ofaiiàtcd iole àÙltÙKl OùfdeÙU do*KOČe i* umetne obiti Ovoe yi olcOvùteo O AUR0PAL SE O DENT0R N O AUR0DENT 20 ZELO UGODNE CENE!' Staro zobno zlato zamenjamo za novo. PtOMèaee - ’&tUuvuuifa, KOKOŠKA VZ&VA Z*.*. OuAl vi/t S 5 a, 62373 ŠtMtfrtKf ut.:06oe is-aoiss-tii in51X20-601-94111 sm Z>**~>~* 'MtO*7S£ - MUCL fUMUCcC&CL fmtytcute 6k finevfaUe*te 6uAime. i Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41 -245,41 -818 / fax: (0602) 42-600 m 4 1« ■ ; ■ - Mm&a* -1 ì ìé4&- Kom^ ■HHKI immm ■" '•■■i i i KOMPAS H -VIC >TU! fa'.:« -T PONUDBA NA ENEM - FRLE SHOPA NA HOLMCU LN VIČU - Delovni čas vsak dan oj 8 do 21. Tel. Holmec: 31-888 Vič: 83-955 - Poleg cigaret, originalnih škotskih in irskih whisky-jev, ameriških burbonov ter zlatnine in ur Vas'vabimo s POSEBNO PONUDBO: - športna oprema za tenis in plavanje - kopalne brisače - sončna očala, kolekcija za sončenje - parfumi, igrače in sladkarije za otroke - MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST menjalnica denarja ' - špedicija - izdajanje vseh vrst avtomobilskih zavarovanj ( tudi zelene karte ) - izplačila avstrijskega, nemškega in slovenskega prometnega davku - prodaja nirističniH'¥Sri?majčv --potovanja doma in v {milijo - GOSTINSTVO M Restavracija na Holmcu je prejela posebno priznanje za urejenost in dobro postrežbo. Dobra kuhinja, ki postreže tudi z žabjimi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v mesecu popestrena z dalmatinsko kuhinjo. VABLJENI!