Lepi izgledi prvega sv. obhajila 17. S vet i Alojzij. Prav veliko vam ne bom povedal o prvem svetem obhajilu angeljskega mladeniča sv. Alojzija. To pa zato ne. ker bi vam moral kar vsc življenjc sv. Alojzija. po •vrsti povcdati, ko l>i vam hotel prav natanko opisati pripravljanje njegovo za ta najlepši dan in pa preobilne 22 koristi, ki jih je imelo sv. obhajilo za vse njeg< življenje. Saj skoro ne morem drugače. kakor cla rcčc vse angeljsko življenjc sv. Alojzija do dvanajstega I je bilo najlepše pripravljanje za prvo sv. obhajilo vsa njegova poznejša svetost je bila v prvi vrsti [> žlahtni sad sv. obhajila. Vse to natančno popisovati bilo predolgo, kar pa je v ožji zvezi s prvim sv. hajilom samim, to je v njegovem življenji le na kra* opisano. — Torcj obširnejše tudi od mene ne mof pričakovati. L. 1580, ko je bil sv. Alojzij 12 let star, pri mladeničku; drug druzega sta že želela videti in s-j znati ta dva izvoljenca Božja — clve zlati duši. Eden i>-v visoki starosti, podoben žlahtnemu drevesu, ki je pe! najboljšega sadu. eden pa v nežni mladosti, podoben 1-liliji, ki se je ravno jela razcvitati v najlepši kras« i: Alojzij obiščc škofa v njegovem stanovanju; pripro-in naravnost mu odkrije svoje srce in ga prosi nav: in sveta za dušno življenje. Z očetovsko Ijubeznijo n> spolni to sveto željo. Mod drugim ga vpraša sv. Karol. ali pač večk-sprejema sv. zakramente? Alojzij pa mu odgovori. še ni bil pri prvem sv. obhajilu. Sveti škof mu v< naj se kar precej prične pripravljati: nasvetuje, kaj m>! je storiti v ta namen, in obljubi. da ga hoče sam prvi-krat obhajati. Ves vesel in srečen se povrne od svet-škofa in zvesto sjiolnuje vse, kar mu je bil naro Željno pričakuje dneva, ko bo smel prvikrat vsprej* \ Jezusa, ki ga tako goreče ljubi. God sv. Magdalen.. 22. julija, to je bil tisti srcčni dan. ki se mora tudi nam častitljiv zdeti. Ako so že navadni otroci. kat> se smejo pridnejšim prištevati, na dan prvega sv. hajila tako gineni in se tolikanj srečne čutijo; kdc> mogel popisati pobožnost in srečo, ki jo je čutilo ii govo angeljsko srce pri tem najsvetejšem opravilu! S tem presrečnim dnevoni se je za sv. Alojzj|.< začelo novo življenje. Pogostoma je po tem prejemai 23 presv. rešnje Telo in vselej z enako goredo pripravo. Pozneje je hodil vsak teden k sv. obhajilu. liazdelil si je teclen v dva dela: tri dni se je pripravljal in prosil trojedinega Boga za milost vrednega obhajila; tri dni pa se je zahvaljeval za nebeške milosti, ki jih je v ne-deljo prejel pri mizi Gospodovi. V stari jezuitovski cerkvi v Milanu je še zdaj videti jako lepa podoba, ganljiv spomin onega ncpozabnega dneva. V središči je naslikan dvanajstletni Alojzij, ka-teremu sv. Karol Baromej podeli presv. rešnje Telo. Alojziju se kar vidi, da je v tem veličastnem trenutji pozabil na ves svet ter brepeni in koprni le po angelj-skem kruhu, ki mu ga sv. škof s svetniško pobožnostjo podaje. Obličje se mu žari v onem nadzemeljskem od-svitu. ki je lasten le svetnikom in čigar miloba se z besedami ne da opisati. Še celo roke so tako naslikane, kakor bi nebeškega gosta vabile in hotele objeti. Za Alojzijem kleči njegova mati, ki je izmed vseh gotovo najbolj razumela in čutila srečo svojega dobrega otroka. Zraven grofinje kleči ^iteški oče, kateremu, čeravno je utrjen vojščak, danes vcndar rahlo in miločutno srce bije. Tudi njegov manj pobožni brat Ruclolf je vidno ginen. Za vse res dan Gospodov! 18.Angeljski otrok Pred nekoliko leti je klečala mala deklica čista in pobožna kakor angeljček pri mizi Gospodovi in pri-srčno prosila svojega Zveličarja, ki ga je bila z največjo pobožnostjo sprejela prvikrat v življcnju, za neko po-sebno milost. Njena vroča molitev je bila : »B o ž j i Zveličar, daj vendar, da umrjem v beli o b 1 e k i n e d o 1 ž n o s t i i n n i k a r n e p u s t i, d a b i te kdaj s kakim smrtnim grehom razžalila!« In kaj se zgodi ? Belo nedeljo — še tisti večer po prvem sv. obhajilu kmalu po solnčnem zahodu je otrok umrl in ležal na mrtvaškem odru v tistom bolem oblačilu, ki ga je imel zjutraj pri sv. obhajilu. Veliko solz se je pretočilo pri tem angeljskem mrličku; a jokajoči so se 24 tolažili z mislijo. da ljubi Bog je zdaj nedolžnega otr k sebi vzel, pozneje pa bi bila deklica morda zgul nedolžnost in nebesa. In njen oče, ki je bil vcč let n zlobni strasti vdan, je bil po tej nenadni smrti.t.-' ginen, da sc je spreobrnil in zopet postal dober ! stijan. čcsar poprej niso mogli doseei vsi očetovski r.; mini njegovega dušnega pastirja, to je zdaj dosegel poscbni milosti božji pogled nedolžncga, angelj-lepega otroka v beli oblcki — na mrtvaškem odru. 19.Neomahljivo zaupanje Poljski plemenitaž Sokolinski se je ob zadnjih poljskih puntih udeležil vstajništva ter je bil zaradi tctra zaprt in kmahi potem v smrt obsojen. Imel je bl; ženo in preljubeznjivega sinka, dvanajstletnega St.. slava. Ko je grofinja zveclela, kaj se je zgodilo z njen soprogom, gre s sinom v domačo kapclico, poklei in moli s trcsočim se glasom: »O presveta Devica Mai prosi za nas! Roši nas! Daj nam nazaj preljubega oet 0 premila Mati, pri kateri še nihee ni zastonj iskal | moči, ti, ki si tako prisrčno ljubila svojega božjega !^ in si sama toliko trpela. prosi za nas!« Matcr in sina je molitev potolažila, neko skriv-nostno upanje jinia navdaja srce in lajša bolečine. Z zvcstim slnžabnikom Petrom gredo k jetnišnici, kjer je l'i! zaprt predragi soprog in oče; z obilnim darotn podj-prošnja je omogočila, da so mogli priti v grofovo jtL > Kake tričetrti ure pozneje gre mimo ječarja sklu-čena gospa vkožuh skrbno zavita, objokani obraz žahi; zakriva z rutico; za roko se je drži jokajoč otrok. Zvečer še-le odpre ječar grofovo ječo; a kako prestraši, ko zagleda mcsto grofa — grofinjo, njeg' soprogo. Polkovnik Sokolinski je ubežal s svojim siii' Pobegli grof sc preseli v Pariz; pa o svoji ljn; ljeni soprogi no dol)i nikakošnih sporočil. Ali so ><• Rusi zmaščcvali nad njo, ker je njen mož ubežal, alii je žc umrla, ali so jo tirali v pregnanstvo v Sibirijo — grofne more ničesar zvedeti. Sinu, ki vedno poprašu »Kclaj pa pridejo mama ?« noče naravnost povetlati, lflar-več navaja raznih izgovorov, ki pa ne morejo utol^žiti »Mirega otroka. Grof pa tudi v pregnanstvu noče časa zanemarjat', uiarveč izroči mladega Stanislava v vzgojo zanesljivt>mu [ duhovskemu vstavu. kjer urno napreduje v učenosti in pobožnosti. Približa se čas prvega sv. obhajila. Ta ^as, ko je navadno bolj voljno vsako otročje srce, hoče oče porabiti, da bi sina utolažil zaradi Ijubc matere, ^eš, naj se v voljo božjo vda, ko bi je tudi nikdar ved ne videl. Otrok pa oclločno odgovori: »Jaz hočem, da bodo tudi mati navzoči pri mojem prvem sv. obhajilu, in pridejo gotovo.« Ves prevzet srčne želje, da bi zopet mogel gle- dati obličje svoje ljube matere, vzame Stanko zvččer med učno uro polo lepega papirja. čisto novo pero, se poliožno prekriža in Petru, materinemu služabniku. ^i iiil ostal v Varšavi, iiapiše tako-le pismo: »Ljubi Peter! Bodite tako dobri in povejte raoji materi. da jiojdem 6ez en mesec k prvemu sv. obhajilu in da morajo prav gotovo priti, da bodo tudi zravert! Materi ne j)išem. zato lcer vsa naša pisma prestrč-žejo; vendar pa zaupam, da boste Yi tako previdno ravnali. ter jim mogli naznaniti moje želje. SrčnG X&& pozdravi in objame Yaš Stanislav. Povejle materi, dastanujem v deškem vstavu., • ulice ... v Parizu.« Predno pismo zapečati in odpošlje, zavije še %*anj podobico presv. device Marije, da bi srečno došlo, kai^or je namenjeno. Toda žal! Ravno ob tera č-asu pa dobi grof So-kolinski pismo iz nepoznane mu roke, umazan listič. na katerem so stale besede: »Nič več upanja! V Sibirijo odpotuje! Udajtose! Peter bode vse poskusil; a pravijo, da bocie groiinja umorjena, ako poskusi ubežati. J-ju-bimo Te in čedalje boij milujerao!« Med tem se Stankovo prvo obhajilo čedalje bflB bliža. 0 svojem pismu ni nikomur nič povedal, vm očetu, niti učitelju svojemu; a toliko več je o teH govoril z Gospodom. Stel je dneve in ure in takofl govoril sam s seboj : »Pred prvim sv. obhajilom bdH opravil devetdnevnico v čast presvete Device, in sicfl tako, da bo ta devetdnevna pobožnost z\TŠena taktffl ko bom odvezo dobil. Molil bom s toliko gorečnostjH da se bode Mati božja čutila prisiljeno, mojo mater tM zopet nazaj dati.« I Prišel je predvečer velikega dneva; ta večer jfl bila navada, da so povabili v obeevalno sobo one -*~ riše, katerih sinovi so bili odločcni za pr\'O sv. obh;t Kakor drug-i pride tudi grof Sokolinski. Stanislav s<- . najprej oklene okrog vratu, potem pobožno poklekn.-. prejme odetovski blagoslov. — »Oče«, pravi Stanfa »to je Vaš blagoslov, pa upam, da bom prejel tu materin blagoslov.« Grof molči, sin pa odločno n daljuje: »Ali ne veste, da mati morajo priti?« — »Ob: vzdihne grof. »Da«, pristavi sin, »t o hočem, d I) o d o mati pri mojem prvemsv. obhajiln in boste videli, da bodo res. Naj to pojasnim. Predraj oče, vcdite, da sem devetdnevnico opravljal v čast pn sveti Devici, ki se danes olj petih skonč-a, ol^ štirih | bom dobil odvezo; takrat bom tako čist kakoi* angeljdc in v tem stanju bom prosil ljubo Mater laožjo. naj D tudi mojo mater da — še nocoj ali vsaj jutri zjutn zgodaj.« — »Le pusti to!« mu seže grof v besedo milo-tužnim nasmehljajem in ker ni mogcl tacega g< vorjenja nie vefi prenašati, odide. Bilo je olj petih zvečer in naš Stanko je ravno S k vratarju; na poti pa ga sreča eden izmed predsto nikov in ga vpraša : »Kam greš, otrok moj!« — «(>letfa grem, če ni kdo vprašal po meni.« — »Saj so bili tvo ofie davi tukaj.« — »Res je, gospod. toda jaz prič kujem še koga druzeca — svojo mater!« — »Drs^[ dete, tvoje matere ni v Parizu.« — »Pa bodo prišli, ( \em prav za gotovo.« — »Lahko razumem tvoje srižn želje in molitve, vendar nocoj odsranjaj vsako razmišljenje čas obiskavanj je že minul, kar vrni se k svojim tov( rišem!« | Ker je bil dobri Stanko trdno prepriCan, da mu : Marija uslišala devetdnevno prošnjo in da mati morajo ;ki čas priti, je bilo zanj silno težko, ko ni smel iti I k vratarju; pa Bogu velikodušno daruje, rekoč: »če nridejo mati, saj me bodo dali poklicati.« Ura bije sedem — bije osem pa nikogar ni. Uredo vecerji, gredo spat in Stanku že skoro začne srce ii.'i;i(iati. Med tem pa je k vratarju prišla slabo oblečena, >la in bolehna gospa ter jc želela govoriti z mladim ujlinskim. Vratar, ki je menil, da je ta neznana žen# ivaka goljuiica in zlasti ker je bilo žc pozno, naravnost II odreče prošnjo in neče iti klicat otroka. Ker je ])ila pa /'¦nska le tolikanj nadležna, jej slednjič vsaj toliko dovoli, ¦I.' smc stopiti k oknu in gledati, ko pojdejo gojenci mo. — Stanko, ki je tako gotovo pričakoval svojo :or, se le toliko odstrani od tovarišev, da bi ne-iko pokukal v vratarjevo sobo. Neznana gospa — i je toliko pričakovana grofinja — vsklikne: »Tukaj tukaj je!« in vesclja omedli ter več časa ne more -pregovoriti niti besedice. Kak« pa je mogla grollnja priti ol) tej uri, katero \<: bil njen sin odbral? — Ul>ežala je bila onim, ki - jo v Sibirijo pcljali, preoblečena jc brez dcnarja in luzih pomočkov bcžala na Francosko in slednjič do- la v Pariz. Stanislav je bil v svojem pismu Petru .....uianil stanovanje in tako jej je bilo mogoče priti naravnost k svojemu preljubemu sinu. Grof in grofinja, vsa srečna, kcr sta rešena iz rok preyan javcev. s ta t o r e j o b a n a v z o č a p r i p r v e m s v. o b h a j i I u s v o j e g a e d i n e g a s i n a S t a n i-s 1 a v a in se prisrčno zahvalita Jezusu in Mariji za toliko nepopisljivo veselje, ki ga je ta dan čutilo trojno blago srce: očetovo, materino in sinovo. 2O.Nevredno prvo sv. obhajilo Neki mašnik v Ameriki je bil poklican k bolniku. Ta bolnik je bil duhovniku dobro znan; že tlolgo se mu je čuden zdel, ker je bil zmiraj nenavadno žalosten. Vidcti je bilo, da ga stiska neka huda srdna žalost. V gova žena in otroci so jako pobožno živeli in ko ?< očetu shujšalo, so talcoj poslali po mašnika. Ta sc bil ravno povrnil ocl divjakov, katere je bil šel obisk.u Ceravno ves truden, gre vendar precej k bolniku, h kateremu jc lul klican. Družina se zelo razveseli