18. številka.__Ljubljana, četrtek 2:$. januarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak »lan, izvzetimi ponedeljke in dnove po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele U celo leto 16 j?old., za pol leta 8 tfold., za četrt leta 4 gola. — Za Ljubljano bm pošiljanja na dom za celo leto 13 gohl., za četrt leta 3 golo. 30 kr., za en nieaee I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 jrold., za pol leta 10 #old. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-atopno petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat, in 4 kr. če se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Kdo vlada. Justitia regnorum fundamentum" — pravica jc podloga državam. Ta izrek enega avstrijskih vladarjev, na Dunaji v kamen vrezan, je bil po našem avstrijskem časopisji že toliko navajali in ponavljan da je skoraj tri-vijalcn postal. Navajan in ponavljan toliko, menda, ker se v Avstriji „justitia" pravica izgublja, ker je nij, zlasti za nas Slovane ne, nič, čisto nič. Mi Slovenci smo bili in smo državi in cesarstvu zvesti. Junaško so naše domovine sinovi kri prelivali ua vseh bojiščih, ne-vprašajc v svoji lojalnosti ali vojne doneso nam svobodo in olajšanje ali novo obteženjc. Da si ubogi, plačevali in dovoljevali smo davke vselej, imajoč korist države pred so-boj. In kadar se nam je najlmjc godilo, nikdar nijsmo pozabili lojalnosti in državnega poštenja. A kako se nam to vračujc? Preverjeni smo, da cesar, vsem narodom pravičen, tudi nam dobro boče. Da dobrega, da pravice no dobimo, kdo je temu kriv V To je zdanja vladna stranka. In kakšna je ta stranka, ki se je zdaj privila do vlade? Po njenih delih jo izpo-znamo. Liberalnost — katere prva točka jc pravičnost — v ustih nosi, njeno dejanje pak je brutalno gaženje in teptanje vse pravice. To smo v zadnjem listu s številkami dokazali. Stranka, ki je zdaj ua vladi, je bila pred malo časom v opoziciji proti vladi Nj. Veličanstva. Kako se je obnašala tačasV Med tem ko jc zdanja slovanska in fe- 1^ istek. Ivan Erazem Tatenbah. Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine. (13. nadaljevanje.) Enajsto poglavje. Prva žena se jc po grehu skrila. A oua je imela moža v tovarištvu, Marijanica se je za grmovje skrivati morala sama, ne pred bogom, — pred možem. Delala je kakor bi gredico trebila. Čula je stopinje njegovo, srce jej jc reklo, da gre on k njej, da si bo bile oči povešene. „Marijauica!" zaklical je on. Deklica se po konci vzklone in pogleda njega. Obraz se mu je veselja svetil iu roke so so morda nehote odpirale, kakor bi hotel reči: „K meni, srce moje." Iu vse jc pozabila, zletela k njemu in se ga oklenila, svoje lice skrivši ua njegovo prsi. Tiho jo je k sebi pritisnil iu jo poljubil na krasne lase. deralistična opozicija vedno lojalna in na podlogi postav skuša doseči svoje zahteve — domislimo se, da jc tačas zdanja vladna usta-voverna stranka v c 1 e i z d a j n o žugala. Eden njenih mož, Cranitsch vdolnjcavstrijskem zboru je naravnost uapal cesarja, drugi, Kuranda jc kazal ua uemško-pruski „maguctbcrg" ho-teč naznamovati, da bodo zdanji vladajoči ustavaki i z d a 1 i Avstrijo in pod Prusa ubegli. Isto jc kasneje bolj ali menj skrito ali očito javljalo so po nemških „dcutsch-natioualuih" zborih, isto je cdcu vodjev, znani Kopp, v Nemčijo šel k „schUtzeufestoma oznanovat. Voditelji te stranke: kdo so! En o iskra, katerega so njegovi sonarodnjaki največjega grabeža in dobičkarstva dolžili. En llcrbst, katerega neznosne zagrizueuosti nemško-usta-voverui listi zamolčati nijso mogli. In drugi, skoro sami „frvaltuugsratjc" za dobičkom idoči, tako da zunanji listi in domači ne mogo dovolj povedati o strašni k o r u p c i j i v Avstriji. Njih glasila so večji del spekulativnim baukani prodaua, šviudelskim pod-vzetnikom podkupljiva. Iu da v dežele pogledamo, kjer Slovenci prebivajo, vidimo na Štajerskem moža na vrhuncu, ki jc iznašel veleizdajuo frazo o svinčenih podplatih, na Kranjskem pak enega Aucrsperga, kateri je ob času cesarskega ministra llohcuvvarta deželnemu zboru hrbet obrnil, rekši, da je zarad svoje adrese uepo-staven, a potem pa letos mirno v istem zboru na vzvišenem mestu tiho sedel, da si jc ista „nepostavua" adresa z novo se poudarjala, — iu s tem pokazal, da jc njemu in njegovim privržencem politično načelo nič, hc- „Nc plakaj, ljubica, glej jaz sem zopet pri tebi, iu od slej, kmalu, bodem zmerom pri tebi," pravi on in vzdigne njeno glavico od svojih prsi. To so sladke solzo ljubezni, solze veselja, mislil jc in ganjenemu so samemu oči mokre postale. „Pogledaj me!" pravi on. Oua povzdigne oči, pogleda ga, boječe, tresoča se, A samo za en hip. Takoj zopet skrije glavo ua njega in se ga strastuo oklene. „Kaj ti je?u vpraša nekaj prestrašen. Ona ne odgovori. „ Pojdi, sediva na ono klop. Pa mi poveš vse, od srca, kaj te teži. Pojdi, uc plakaj, ubožiea." Vendar ona se ne gane z mesta. Pol s prošnjami in nežnimi besedami, pol s silo jo privede do klopice, tam se vsede in njo k sebi potisne. „Kaj ti jc, Marijauica V" vpraša zopet. „Nič," odgovori oua tiho. „Ali me ljubiš?" gemonija ustavoverne nemške stranke t. j. krivica, vse! Podi dovolj. Politični razgled. V MiiJftI hliil. 22. januarja. Za slovenski Stajcr so odločeni sledeči volilni okraji za državni zbor, izmed katerih voli vsak po enega poslanca: Mesta i n trgi: 1. Maribor, Mareubcrg, Mita, Vuze-nica, Slovenji Gradec, Koujiee, Ptuj , sv. Lenart , Ljutomer, Ormuž, Središče, Slovenska Bistrica (s 28.515 prebivalci in 152.738 gld. davka); 2. Celje, Šoštanj, Žavec, Vojnik, Gornji-grad, Ljubno, Mozirje, Vransko, Laško, Sevnica , Brežice , Kozje , Rogatec , Šmarje (z 12.173 prebivalci in 50561 gld. davka). Kmetske občine: 1. Maribor, Mareubcrg, Slovenji Gradec, Konjice, Slovenska Bistrica (z 99.525 prebivalci, 232.074 gl. davka iu 84 kvadratu, milj, obsega); 2. Ptuj, sv. Lenart, Ljutomer, Zgornja Radgona, Ormuž, Rogatec, Šmarje (s 181.738 prebivalci, 327.571 gld. davka in 20 kvadr. milj obsega); 3. Celje, Šoštanj, Cornjigrad, Vransko, Laško, Sevnica, Brežice, Kozje (s 112.158 prebivalci, 818.459 gl. davka In 88Vi kvadr. milj obsega.) Sploh je odločeno za ves Stajcr: Veliko posestvo voli 4 poslance, trgovinske zbornice 2, mesta iu trgi , za vso Kranjsko deset poslancev privolilo ; za katero skupino nam dosedaj še nij znano. »Dal« „Iu zakaj me ne pogledaš? Zakaj nič ne govoriš? Nemaš nobcuc ljube besede za-me ?u To vprašanje je bilo stavljeno bolj z ostro besedo. Oua se zgane. On spusti njeno roko. „Ti ucmaš čiste vesti!" zavpije Ribelj, oči se mu zabliskajo in obrvi stisnejo. „.Taz te ljubim" pravi oua strastno iu roke stegne po njem. Obadva sta bila tako v sebe utopljena, da nijsta čula stopinj tretjega, ki se jc bil približal. „Ila!" Ta glas je bil grofov. Ribelj se obrne k njemu. Tatenbah je tu stal, malo palico v roki, iznenađen in srdit, enkrat svojega tajnika, enkrat deklino pogledovajc. „Kaj delaš tu? Kdo te je klical? Kaj hočeš temu dekletu?" „Za to nijsem nikomur odgovoren, gospod grof. Kar se tega dekleta tiče, nemate mi I ntifim rcfornnr se V poslednj seji državnega zbora 21. januarja le nij predložila, ker se ministcrstvu še nij posrečilo dovoljenja cesarjevega za ta predlog dobiti, kakor „V." trdi. „N. fr. Pr." pa pravi, da dogovori I poslanci posjimezuib dežel še nijso dognani, še /mirom dovoljuje ministerstvo raznim deželam insknj)inam večje število poslancev , kakor je iz početka nameravalo Češko dobi mesto !M) poslancev J>1 , Silezko 11 in Solnogmško ">. Število vseh državnih poslancev bode tedaj znašalo 330. I*«//.rAV poslanci so po večini na I>u naji zbrani in se pridno posvetujejo v klubu, kako se obnašati v odločilnem trenutku, kadar pride volilna reforma na dnevni red državnega zbora. Ker je vso Gališko proti direktnim volitvam in se vedno sliši od novih protestov občinskih in okrajnih zastopov proti vpeljavi tc postave, 16 bode morala poljska delegacija odločno obnašati, ako hoče ostati v soglasji s svojimi volilci. Postava za od pravljenje iit.ict'fitrte pristojbine, katero je ministerstvo predložilo državnemu zboru, odločuje, da za oznanila v časnikih se nc plača nobena pristojbina. Časniki za oznanila in nakazila sinejo izlaziti brez časnikarskega koleka, če se ne iz-dado večkrat, kakor enkrat na teden. V i»ffv»*stti državni zbornici se je počela debata o državnem proračunu za l. 1873. Pri znani zgovorljivosti niagjarskih govornikov nij pričakovali, da se ta stvar hitro splete. v nanje «tr£n Grof afaftMlfot) je London zapustil, ter je bil na poti protu domu tudi pri nemškem cesarju v Berolinu. Ko so po njegovem odhodu angleške novine še oblastno pisale, da Angleži ne bodo nikdar pustili, da bi Rusija prekoračila v Aziji določeno črto, izvedelo se je naenkrat, da je šah perzijanski že pred dvemi leti odstopil Rusiji v skrivni pogodbi vso pobrežje reke Ettrek, ki se izliva nižje Mušeda v hvalinsko morje. Od Mušcda je najbližji pot v Hcrat, katero mesto je ključ do Indije. Perzijani so to mesto že leta 1857 vzeli, pa po pogodbi z Angleži so ga leta 1850 zopet zapustili. Angleži so vsled tega zelo osupnjeni; časopisi terjajo od vlade, da naj se temu odločno upre, ker čez nekaj let to ne bode več mogoče. Menda se Rusi ne bodo preveč bali tega strahopetnega kričanja. Annftpartf»vci so se baje sprli med seboj, ker hoče en del vprihodnje delati za Napoleona IV., drugi pa za znanega princa Napoleona. Nasprotno pa so se na dvoje razcepljeni privrženci Bourbonov zedinili tako, da bi po smrti starega grofa Chamborda, ki nima otrok, nasledoval grof pariški, ali kak drugi Orleanec. Upati je, da bodo Francozje daleč od sebe držali vso to vladohlepno dru-hal, ki jim je že toliko nesreče napravila. V Mlt*jv*'f*kf* so se sprli ondotui Grki in Bulguri. Prišlo je celo do boja. Uzrok temu jc bil, ker jc turška vlada po prizadevanji ruskega poslanca Ignatieva dovolila Hulgarom lastnega škofa, lakomni Grki bi jih pa zopet radi spravili pod svojo oblast. Razdraženost je velika. Dopisi. Iz \ovosn m<■"«•*a 21. jan. [Izv. dop.j Po pretečenih treh letih imajo zdaj 23. in 24. t. m. na novo vršiti se srenjske volitve v naš mestni odbor. Pri tej priliki peščica tukajšne nemškntarske svojati spet z najnesramnejšimi sredstvi skuša na vso moč, da bi naše slovensko mesto upognila pod svojo zagatno komando. Kakor vidimo, prizadeva si, da bi kolikor največ c. k. uradnikov spravila v mestni zastop. Za Boga! Kaj se cesarsk uradnik zastopi na potrebe in težnje mesta in kaj pač tak človek v resnici mara za blagor občinski ? Ali bi ne bila prava sramota za naše meščane, da bi komandirali jih birokrati? Kljubu temu so nem-skutarji s širokoustnimi obljubami (druzega itak nemajo!) pridobili nekatere slovenske vetrnjake na svojo stran. In to izvoljeno pajdastvo je nocoj 20. t. m. sešlo se v predmestji Kandiji, da bi pri poliči vina ugenilo, kako bi vsaj iz enega volilnega razreda iz-inilo narodno večino. Neki slaboslavni hišnik Windischer, nekedanji uradnik a zdanji mesar je sprejel jib v svojo krčmo, kjer jim meni postreči s klobasami in svojimi enakimi nasveti. Za ministranta imajo nekedanjega žandarja V., ki se tudi narodnjakom prijaznega hlini in modruje: „E, kaj pa hočete? Dajmo v vsak volilni razred pol „naših", pol „onih", potlej pa ne bo nobenega prepira." To je ljubeznjiv možicelj, kaj pravite ? — Nasproti temu nemškutarskemu spa-kovanju bodo naši hrabri meščani že pokazali, da nečejo, da bi tuja nemčurska svojat sklepala o zadevah Novega mesta! — b Iz Nol4»n w» 20. jan. [Izv. dop.] (Za slovenske gozde.) V nemških listih, katere mi je tukajšna pošta — staro bablje, preteklo soboto iz Železne Kaplje donesla, berem mej drugimi novostimi posebno jedno, tudi za slovensko savinjsko dolino prevažno. Kdor ve, kaje glavna trgovina Savinj-čanom les, katerega dajejo više hribovine gornje savinske doline, kakor Solčava, Luče, Ljubno, gornje-graška okolica, itd. in katerega potem Dolanjci v deske požagajo ter na jugoslovansko v plavih poplavijo, uganil bode precej, kaj mi po glavi roji — da mislim ovi cirkular ali okrožnico, katero je ministerstvo za poljedelstvo razposlalo okrajnim glavarstvom cele Cislajtanijc. V dotičnem cirkularji se toži, da po množili krajih posestniki, veliki in mali, premalo paze na svoje gozde, da se tam pa tam celi oddelki gozdov posekujejo, da! iz korenine uničujejo ter se potem na novo pridobljeni, potrebljcni svet spreobrne ali v njive in travnike, ali v vinograde, a celo v pušče in spaš-nike. Ker tako iztrebljenje in uničenje gozdov, glasi se argumentacija, na klimatične razmere notorično slabo upljiva, naročuje se vsem okrajnim glavarstvom, da strogo pazijo v svojih delokrogih, ka se staraj in jako škod-livcj navadi bran postavi, in da se smejo gozdi v njive ali vinograde spreminjati samo tam, kjer govore tehtni in jako koristni razlogi za to. Vlada jc Slovencem navadno brezsrčna mačeha, naj si bo v narodnem ali kacem druzem obziru. A ta izjava ministerstva za poljedelstvo zdi sc mi, kakor da bi se bila s posebnim ozironi na gornje Savinjčane dogodila. Idoči od Letuša, kjer se prične gornja savinjska dolina, proti Mozirju in še naprej, vidimo v dolu, ako je letni čas potem, prelepe, rodovitne ravnine, posejane z odličnimi domačijami, in tujec mora priznati, ka tukaj stanuje zdrav, marljiv, snažen narod. A če se začnemo ozirati po obeh plateh, vidimo od pričetka do kraja v logarskem kotu sila izsekane gozde, na nekaterih mestih pa celo gol jave, katerim tukaj pravimo novine, Korošci pa požari, po kojih se kaka tri leta seje", potem pa za pasovnikc obrnejo. In prejšna tujčeva hvala spremeni se v ostro grajo, ka dotični posestniki zapirajo sebi in ničesa ukazovati niti prepovedovati," odgovori Ribelj osorno. „Moj gospod pisar je učen dovolj, da bode vedel stare navade, da se namreč najprej gospod vsede k obedu, da se najprej on nasiti, potem prihaja na vrsto hlapec," reče Tatenbah zaničljivo. „Kaj mislite! Ta deklica.. ." „Je zdaj moja" — odgovori grof porogljivo. „Čez nekoliko Časa bode gospodu pisarju morda slobodno." Ribelj se prime za glavo. Bilo mu je, kakor da bi ga bil kdo z debelim kijem po glavi udaril, v možjanih mu je vrelo. Zdaj je razumel vse. Njegov gospodar ga je sa-mopašuo, brezobzirno in brezsrčno pripravil ob vse upanje, ob vse srečno življenje. Na deklino, ki se je bila pri tej sceni s klopi na tla zgrudila, nij mislil, videl jc pred soboj samo hladnokrvnega tatu njegove sreče, stisnil pesti in zavpil: „Prokletstvo na tvojo dušo, ti . . ,M Še nij skončal, ko ga grof s palico preko lica udari, ob enem pa za dva koraka odskoči in glasno zažvižga klic hlapcem, ki so bili ne daleč na dvorišči. Ribelj skoči razljuten na svojega gospodarja. A Tatenbah je bil močan in oba moža sta se borila, ne da bi bil eden drugega mogel na tla podreti, tako dolgo, da so hlapci pritekli in Riblja od gospodarja odtrgali. „Zvežitega! Zaprite!" ukazuje grof, ko se je bil od nenavadnega truda in boja od-dchnil. Služabniki store po ukazu. Ribelj, ukro-ten, dal se je brez ugovora, brez daljše hrambe, tiho zvezati in odpeljati. Odhajaje jc pogledal na stran. Gornik je vzdigoval svojo hčer s tal, a obraz starčev nij bil nič spremenjen, resen kakor zmirom. Drug pogled je veljal Tatcnbahu, in bil jc divji kakor bi hotel reči: ..Čakaj, vidimo se še!" Se tisto popoldne je bil Ribelj, zvezan, na voz naložen in v Konjice odpcljau. Tamošnji oskrbnik, Simon Juda Stupan, je dobil od svojega gospoda Tatenbaha ukaz, Riblja v varnem zaporu imeti in za to skr- beti da se stvar malo razve, sicer pa reči, da jc Ribelj svojega gospodarja za velike denarje prekanil, na svojo roko prodajavši les iz graščinskih gozdov. Gornikova hči Marija niča je nevarno zbolela na vročnici. Stara dekla iz Visovelj je bedela pri njej in molila. Oče pak je osoren in nezgovoren po dvorišči in po hodnikih lazil, ko je na večer tudi Tatenbah odšel. Kaj se je in zakaj se vse to zgodilo, tega nij razumel. Prav mu nij bilo, ne. A naučen je bil pokoren biti in bil jc. Ko mu je s strahom stara dekla povedala, kaj se povzame iz dekličinih besedi, katere v svoji bolezni nesvesti govori, — vrgel je stari Gornik jezen svojo kapo v kot, poklical enkrat vse hudiče, pretepal pse na dvoru, pastirje lasal, kmete, ki so v grad prihajali, skozi duri ven vrgel, — a proti gospodi ga nij nihče čul nobene besede govoriti. Bolj pogosto kot prej, pak jc starec hodil v klet, kjer je bilo kakor kronike na tanko povedo, 4000 veder Tatenbahovcga vina. (Dalje prih.) potomcem dohodkov najuzdatneji vir, ka so v gozdarskej ekonomiji popolnem "nevedni. Slovenski poštenjaki, kaj pravite na to ? Jaz bi vam na prid svetoval, ka naj vaše sekire gozdom mileje postanejo; drugače bi bilo često prav, ako bi celjsko okrajno glavarstvo kacega dne najnespametnejc, ki mislijo le od dne do dne, prav ostro kaznovati blagovolilo — njim na kvar, celej okolici pa v svarilen izgled. Iz l4oi*o«il4<»£Tii. 19. jan. [Izv. dop.) (O naših slovenskihzaložnica h.) Vse, kar bi se dalo pisati o napredku v narodnem gospodarstvu na slovenskoj Koroškej, moralo bi se omejiti samo na Ziljsko dolino in zgornji Rož. Samo tamošnji posestniki so bili dosta pogumni, da nijso ostali le pri prazni besedi, ampak da so spravili tudi v dejanje, kar so enkrat izpoznali za njihovo in narodovo korist. Menimo namreč tamo ustanovljeni „posojilnici". Slišati veselo napredovanje teh dveh zavodov je nam nerazumljivo, kako možje v drugih naših pokrajinah v tej velevažnej zadevi ničosa nc store, akoravno bi mogli razviden', da se nij nič bati, daje le posnemati treba. Vsaj iz Po d j unske doline bi pričakovali česa. Dogovoriti bi se morali med soboj nekateri, in nevstrašeuim početkom bi lahko zabranili nemško nakano, ravno po založnicah napravljati propagando nemštvu. — Da je to Nemcem resna volja, pokazalo se jc ravnokar. Dejanje vrlih Ziljčanov in zgornjih Rožanov nagnilo je namreč Nemce in n e m č u r j e v spodnjem Roži, da so osnovali tudi ti svojo posojilnico v Borovljah, katera je svoje delovanje začela takoj z novim letom, llstanovniki in odborniki so vsi znani Velikonemci, zagrizneni nasprotniki naše narodnosti — med temi je krčmar — pivovar v Podgori, pri kojem zastonj čakaš piva, če zahtevaš po slovenski in ne po nemški. O uspešnem ali neuspešnem delovanji 5e niJ8mo nič natančnega poizvedeli, vendar — če so ustanovili društvo za-sc — utegne nc izplačati, ker nemČurskih gnjezd se nahaja ravno tukaj dosta, in fužine v Bistrici bodo gotovo tudi storile svojo germansko - civiliza-torno dolžnost . . . Skoda le, da ne moremo temu — samo ob sebi hvalevrednemu — podvzetju izreči svojega sočutja, kar hi srčno radi, ko bi bili ustanovniki pošteni narodnjaki. Tako pak početje menda ne pomeni Slovencem nič dobrega. Bojimo se, da bi ne potegnili jih Nemci za soboj — denar je sila/ katerej se je težko — celo nemogoče ustavljati. Zakaj se nijso prej podvizali narodnjaki ? Časa je bilo dovolj ! Se je ravno tamkaj katoliško-politično društvo vendar !e moglo ustanoviti, zakaj ne „založnica" ! — A se ved.-t kat. pol. društvo sc je menda po ueznačajnosti dotičnega gosp. župnika (o tem je Vaš list že poročal) razrušilo, nad čemer so se družniki kmetje močuo pohuj-šali in odstopili . . . Pri naših sedanjih okoliščinah ne vemo nič boljšega uasvetovati, nego to, da naj se brzo uresniči žc leto in dan v K od mar j i-vesi, v II o d i.šali in inde v okolici gojena namera, napraviti si lastno posojilno društvo. Dolgo in dovolj ste žc pretehtovali, uči- nite torej, da misel nc ostane samo dobra misel, ampak da naj obrodi blagonosen sad ! Da bode društvo cvelo, posebno ker bode narodovo, ne dvomimo. Ustanovite torej založnico z širšim delokrogom, tako, da sc tudi od drugod prejmejo družniki in tako otmejo nemški sili! Priložnost jc baš sedaj najboljša in potreba naj večja. Namerava se sicer tudi, da bi se združila s posojilnico tudi lastna zavarovalnica", kar sploh ne moremo na ravnost grajati, a vendar zdi se nam zdaj nepotrebno tekmovanje z našo narodno zavarovalno banko „Slovenijo". Iz l*(r«v 19. jan. [Izv. dop.] (D u h o-v c n s t v o.) Naše Tržaško-Kopersko škofij sko vladstvo jc zadnji mesec starega leta svojemu duhovniŠtvu neko spomenico, samemu cesarju namenjeno, se ve da v nemškem in italijanskem jeziku izraženo, na progled poslalo. Ova spomenica v imenu gospodov primorskih vladik proti pojemanju duhovskega naraštaja v Primoi ji na pomoč kliče. Radovedno, sc ve da, smo duhovniki po njej segli, ali prečitavšega jo, nij nobenega zadovolila, ker jc vsak med v njej navedenemi uzroki imenovanega pojemanja naj glavneji uzrok iskal, in ga, ker ga spomenica popolnem ignorira, nij našel. Ona za najglavneja uzroka pomanjkanja duhovenstva zmotruje brambovsko postavo in pa sedanji šolski zistem za bo-goslovskc kandidate in „post longum et ln.tum" zagotovlja, da, ako bi se sedanji šolski načrt za bogoslovske kandidate tako pre-strojil, da bi oni valje po dovršenem 0. gim-nazijalncm razredu v seminišče sprejeti biti smeli, kojega letniki bi se potem za dva pomnožili in bogoslovske študije namesto 4 po 6 let trajale, bi se ovej pretnji v okom prišlo in duhovnov bi bilo zmirom dovolj kakor je to bilo do malo časa. Da ona svoj načrt lepo razpeljujc in da prazne slame ne mlati, je res, ali da bi prečastni gospodje pri razmerah daudcuašnjcga društvenega življenja, akoprem sc jim posreči uslišanim biti, s tem svoj namen z vsem dosegli, jako se mora dvomiti. Vpičla plača duhovnov in vsestranske sedanje za dijake toliko ugodne razmere društvenega življenja, so naj prvi in naj glavneji uzrok pojemanja duhovenskega narastja sploh, posebno pa v pustej, siromaškej Istri. V naj novejšej dobi so se začeli pojmovi o človeških stanovih Čistiti, ter vsled tega vsi pošteni stanovi skoraj ednako veljavo tudi pri prostem ljudstvu zadobivati. Temu nasproti poprej nij bilo tako; ako mladenič po dovršenih gimnazijaluih študijah uijc hotel v seminišče iti, gaje prosto ljudstvo za brezbožne ž a zmotravalo in mu reklo „škrijc", koji neče biti Gospod, koji seje zbir-sil. Stokrat gorje pa je bilo ubogim kmetskim sinovom, koji bi bili radi v seminišče stopili, pa jih nijso sprejeti hoteli. Joj velika sramota je bilo to! Se staršem si nijso upali več pred oči priti. žalostni iu zbegani so si po mestih služeb iskali. Naj večjemu broju od njih jc bila krajna straža utočisčc. Ako je pa koji od njih v urad sprejet bil, je bilo le njegovo večletno marljivo pisarenje brezplačno, še sc spominjam iz otroških let nekojih takovih nesrečnikov, kako bledi iu pronađeni so kot praktikante nekdaj po ljubljanskih ulicah tavali, od leta do leta na pičlo plačico čakali, pa le redki jo dočakali, ker so ostali popred od žalosti in nevolje pomrli. Nij bilo torej čudno, ako so se tadašnji slovenski mladeniči po dovršenih gimnazijalnib študijah brez malega izimka skoraj vsi v seminišče rinili in se nekoji z rodbino vred britko jokali, ko nijso vanj sprejeti bili. Prav je imel nekoj tadašnji učitelj, koji jc pri vsa-kej priliki tele besede izgovarjal: „das Studic-ren ist das undankbarste Brod !" Ali temu nije sedaj več tako. Vsakovrstnih novih uradov je nastalo. Koliko mladeničev sedaj dobiva samo pri železničnih in brzojavnih uradih, v komptoarih, privatnih uradih, bankah, in raznih podvzetjih kruha, pa koliko jih ga bode še dobivalo , ker nijso še vse železnice itd. narejene. Na plačo jim nijc treba tako dolgo kakor nekdaj čakati, imajo podporo fadjutum.) Tudi za uboge vseučiliščnike se dandenes od blagih podpiralnib društev mnogo stori. Vsporcd gimnazij sc ustanavljajo realne in vsakovrstne mnogobrojne druge učilnice, koje dijakom na dve strani koriste, odrasteni postajajo učitelji, mladim pa sc lepa priložnost proži v malih letih izšolati se za to ali ono stroko, kjer si bodo v kratkem času brez tega, da sc 16 let kakor duhovenski kandidat jc po šolah pehajo, služili dobrega kruha. Samo to: koliko ljudskih učiteljev več potrebuje denašnja doba mimo prvašnje, in kako lepa plačica jim jc že dozorela! Zatorej nije čudo, da dijaki gimnazijo popuščajo in v pripravnišnico vrvijo. Z eno besedo: deske, s kojimi jc bil do malo časa za dijake svet zagrajen, jelc so sc podirati in se jim na vse strani vrata odpirati. Tudi sedaj na vojaška služba, akoprem splošna, mimo prvašnje nije toliko strašna: pridui in pošteni izobraženi mladeniči sc tudi pri vojaštvu lehko popnejo do prav častne stopinje in izdatnega oskrbljenja. Zatorej vsled tega, ker se duhovnik izven vseučiliščnika naj dalje učiti mora, potem nazadnje v Istri med vsemi uejaki naj slabšo plačo ima, nij treba se nadejati, da bi pri dandenašujih toliko ugodnih društvenih razmerah za dijake, brez reguliranja plače za isterske duhovne, z du-hovenskimi kandidati za Istro še kedaj gnječa bila. (Konec prih.) Domače stvari. — (V Ljubljani) je leta 1872 umrlo 811 osob, 412 možkega in 399 ženskega spola. L. 1871 jc umrlo 922 osob, tedaj 1872. 1. za lil manj od prejšnjega. Štiri 08obe so same svoje življenje končale, 3 so se ustrelili, 1 se je obesil. Vsled težkega telesnega poškodovanja jih je 10 umrlo. Izmed umrlih jc bilo 2S med 80 in 100 leti starih. — (Pri volitvah za deželni zbor) sc jo na Kranjskem udeležilo 1. 1871 izmed 114 velikih posestnikov, kateri imajo 10 po-slauccv voliti, 66 (58%) j izvoljeni so dobili 71% vseh oddanih glasov. V mestih je izmed 2603 volilcev prišlo 1674 (63 %) k volitvami ; izvoljeni so imeli OS ",0 glasov. Kmetske občine štejejo 30.096 prvotnih volilcev, 884 volilnih mož, od katerih jo 783 (89%) prišlo volit; izvoljeni so dobili 89 % glasov. — (V ljubljanskem „Tagblattu") je notica, kateri se pozna, da jo je Kccsba-eher sam pisal; v njej hi se rado opralo dr. Keesbacherja, ka smo po vsej pravici odgovornega storili, da bolj uc pazi ua delavke v cigarni tovarni v zdravstvenem ozira. „Tagblatt" niti ne poskuša ne, do- kazovati, da bi faktično ne bilo vse tako, kakor smo mi povedali, ampak bujska delavko proti nam, češ, da morajo biti razžaljene po naših izjavah. Smešno! dr. Kecsba-cher, kot medicinalni poročevalec deželne vlade, bode v zdravilstveuih stvareh vsaj toliko informiran, da ve, kaka sc godi, kjer je 600 do 700 delavk nakopičenih in da se med poštenimi vselej nekoliko procentov leh komišljcnih nahaja. Ako mu jc resna volja bode našel pote, da dotične osobo poizve Mi pa ostanemo pri tem, kar smo rekli in moramo terjati od mestnega tizikata, da se ono briga za sanitetne razmere v cigarni tovarni, če plačani zdravnik dr. Kecsbachcr nij dovolj vesten. Ako treba, navedemo še uatanjčnejše date. — (f .1 a k o h M a j e r.) Iz Celja se nam piše: V nedeljo popoldan smo spremili na pokopališče J a k ob a Majerja, občespošto-vanega advokata in vsem jako priljubljenega moža, kateri jc pretekli petek 17. t. m. previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. — (Prvi sneg.) Po tridnevnem deže-vanji se je v torek večer zvedrilo, v sredo zjutraj pa je počelo sneževati na tolažbo našim krčmarjem iu pivopivcem. Padel pa je tukaj samo 3 do 4 cole visok sneg; čem višje pa na Gorenjskem, tem več snega. — (V Novem mestu) so te dni volitve v srenjski odbor. Denes volijo volilci tretjega razreda, Nemlkutarji so strašno agitirali, da bi narodno vcčiuo vrgli. Kako je izid o tem, poročila pričakujemo. Razne vesti. * (Mačka morilec.) Na Toskanskcm je imel nek fajmošter mačka, kateremu je zmirom dajal vse sladčice ter ga pri obedu iz svojega krožnika pital. Nekega dne ga obišče prijatelj. Med obedom pozabi župnik na svojega mačka, in ta skoči sam na mizo, da si vzame jedi. Župnik se razljuti in ga malo udari po hrbtu. Maček skoči jezna iz mize in se skrije v kot. Po obedu se fajmošter po svoji navadi vleže na kanapee, da malo prespi, njegov prijatelj pa se sprehaja na vrtu. Cez uro sc vrne in najde župnika še zmirom ležečega, kakor da bi spal. Ko pa natančneje pogleda, vidi, da nc diha. Odvzame robec, ki je ležal nad vratom žup-uika in globoka rana sc prikaže na vratu ; župnik pa jc bil mrtev. Posli pribite na klic prijatelja in nikdo si nc more misliti, kdo je župnika umoril. Naposled zagledajo mačka, ki je z divjimi očmi p rež al iz kota. Da sc prepričajo, ali je rana res po mačku ugriz-nena, privežejo h glavi župnika dolg trak, ki jc segal skozi duri v drugo sobo. Vsi odidejo in mačka samega puste pri župniku. Zdaj potegnejo na traku, da se glava župnika malo vzdigue. Ko maček to zapazi, skoči divji na župnika in ga začne iznova po vratu grizti. Tedaj je maček sam svojega gospoda umoril. * lirvatsko-srbska literatura 1. 1H72.) Leta 1872 je bilo tiskanih 206 srbskih (s cirilico) in 71 hrvatskih (z latinico) spisov. Srbi so torej književno marljiveji. iizhc cene v Ljubljani 22. jati. t. 1. Pšenica f> gl. — kr.; — rež 3 gl. 00 kr.; — ječmen '5 gl. - kr.; — oves 1 gl. HO kr.; — ajda 3 gl. — kr.; — prosti 3 gl. 10 kr.; — koruza 3gl. 60 kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 4 gl. 90 kr. — masla funt — gl. 53 kr.; — mast — gl. 40 kr.; — t*peh friien — gl. 2'.» kr.; — apeli povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 24 kr.; — teletino funt 39 kr.; — svinjsko meso, funt 2G kr.; — sena cent 1 gl. 40 kr; — slamo cent — gl. 9f> kr.; — drva trda 6 gl. HO kr.; — mebka fi gld. — kr. Dunajska borsa 22. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . 04 gld. — kr Enotni drž. dolg v srebru • TI „ »5 n 1800 drž. posojilo .... • 103 „ n London ........ • 10« „ 86 • 329 „ Akcijo narodno banko . . . 086 „ — • 8 „ «77. " 106 „ 90 SVOJO Kupcijsko naznanilo. Podpisani si čestita v obče naznaniti, da jo pekarijo v Ljubljani, mesto , Lingove ulice št. 275, znatno povekšal in raznovrstno pekarije s tem pomnožil, da pripravlja vsake vrste finega suhorja, kakor. graškega, pnžnnskrira, jani'žt'vrtrn in vani lira. Ob enem se tudi naznanja, da so vsaki dan ob 8ih v jutro mladi orehovi in makovi rogacki pripravljeni iMed tem da sc podpisani za dozdajno zaupanje zahvaljuje , priporoča se še za naprej prijaznemu, innožneniu obiskovanji čestitoga občinstva. (23—3) Udnni Franc ■