•.t m koristi étlaviiwK«
Oslavci •• «pro* <i¿<n¡ do vh|«, kar prt-
duc ira jo.
Thu papar U d«v«ud U (ko iatorotU of t bo working class. Workors ara cntitlod lo all what t hoy
• p.oJu.«-
í'cííií.'. vr-nrrr/tr'^ tsx « tf* 0,,,e,: 4Mi 31-Jl-	DeUvci vieh združit« »«r
PAZITE
«a II «vil ko v oklepaj* U so nahaja polog vaiaga
na «lora, prilepijo* noga spodaj ali mm ovitku. Ako jo ($43)
itovilka ........ 1
todaj van» s prihodnjo ¿ta-vilko aosoga lista potoéo naročnina. Prosimo, po-«»oviu jo takoj.
STEV. (Na) 54*. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. ♦ > CHICAGO, ILL., DNE 29. JANUARJA, (JANUARY 29.) 1918. LETO (VOL.) Xllli
Jugoslovanski socialisti In jugoslovanski problem.
fTru« l: an»latk>n fiUd with tli« poataiaator at Phlcaao, tli.. Jaa. JO. 1*1«, a« required by tbo Act of Oct. I. 1W17.I
Pod naslovom " Manifest jugoalovauskik socialistov" objavlja "New Kurope" v Londonu sledeče:
, < "Čuden skcpticizem prevladuje na gotovih mestih &e vedno gled% na jugoslovanske aspiraci-je , avstrofilska legenda uuiira težko. Pravkar smo dobili iz Rusije zanimiv dokument, ki so ga stock-holmski socialistični delegati iz Hrvaške mi Bosne predložili petrogradsken^ Sov jet u ravno pred Leninovem coup d* etat. Treba se je spomniti, da no njegovi avtorji možje, o katerih je avstro-ogr-ski zunanji urad mislil zadnje poletje, da jim brez skrbi lahko dovoli pot v Stockholm, ki so torej navidez Avstriji najmanj sovražni izmed jugoslovanskih socialistov. Zatorej delajo naslednji izvlečki tem večji vtisk:
1 * Noben razred jugoslovanskega ljudstva ni trpel več kakor proletariat, in to je vzrok, da uo socialisti prvi spoznali pravi vir vsega zlega, vsled katerega trpi ves narod, da ho razumeli potrebo editwtva in da so namesto da bi ne bili dali cd ve* sti od aeparatičnih nacionalnih idej, pristali ua skupno narodno delo Jugoslovanov. Razdelitev Jugoslovanov v tri narodu«; Skupine — Srbe, Hrvate in Slovence — s katero so njih zatiralci poganoma izigravali eno proti drugi, je ovirala napredek vsakega izmed treh delov in dosledno
njih skupni napredek, prav tako kakor njih politična in administrativna razcepitev. Socialistični ideal, eden in nernzdeljiv, jc /lasti trpel v krogu naroda, ki je bil šiloma razdeljen v lokalu* »-rt»-ske, hrvaške, bosanske, dalmatinske, .slovenske skupine. Vsak teh delov se je moral izražati v različnih ilvljenskih pogojih, \<diii svoje glavno delt v različnih siuereh In tako izčrpavati svojo skupno moč v akciji, ki je bila splošno nepUdua in skoraj vedno nezadostna. Ta situacija In spoznanje, kje so korenine zlega, je privedla jugoslovanske socialiste do tega, tla so se ¿družili ua kongresu. Januarja 1910 se jim je posrečilo sklicati balkanski socialist i eni kongres, na katerem se je izrekla zahteva po združitvi vseb .)ugoslo\ auov v skupiiem državnem organizmu, kot najvažnejša zahteva jugoslovanskega proletariata.
Nuši meščanski polit ičarji so takrat pozdravljali to zahtevo i* skeptičnim sme M je jem in oa.s smatrali za utopiste. Kdo izmed V modrih Hi realnih državnikov" bi bil v tistem času dejal, da more biti ta zahteva kdaj kaj tirnega, kakor |k>-božua želja? Sedaj je problem Jugoslavije tukaj in o njeni us razpravljajo le naši državniki, am-pak ves svet. Zatorej Je v sedanjem času razumiji-vo, ko triumfira nadelo «amoodiočfvunj.i '.i.ic-dov, da ne moremo opustiti svoji» dolžnost i kot prvi pionirji jugoslovanske ideje, Bolj kot vsaki drugi zahtevajo socialistični ipteresi, da ne zdru-
žijo Srhi, Hrvatje In Slovenci, Živeči v Srbiji, Črni «lori, Hrvaški, Slavoniji, Oaliu&eiji. Istri, k ki, Koroški, Siajer>ki, \ Medjimorju, l»-i ran ji, Barki. Jtanatu, Bosni in Hercegovini, \ e-notni Jugoslovanski državi, ki Indi neodvisni in suverena, obsegajoča vse teritorije, kjer Žive Jugoslovani v kompaktnih masah. Kur se tiče Jugoslovanov izven te bodoče Jugoslavije, zahtevamo zauje avtonomijo na individualni podlagi, ha se v bodoče preprečijo krvave vojne, zahtevamo za vse narode prost pristop do Jadranskega morja, in v »mislu načela 44Balkan balkanskim narodom" zahtevamo svobodo za Albance."
Kar sc tiče njih nazorov o splošnejših vojnih ciljih, pravijo: 44Kot pravi socialisti ne ugovarjamo splošnemu miru, ki naj bi služil skupniui interesom mednarodnega proletariata in rlovestvn sploh. Zahtevamo mednarodno ureditev delavskih pravic, iu posebno pažujo zahtevamo za delavce v zaostalih deželah, da se osvobede stižonjstva iu privedejo bliže k civilizaciji. Intcriiačionala se mora izpremeniti v najvišji legislativni in »k.»cku-tivni organ svetovnega proletariata, da '»o mogla ravnati v interesu svetovnega mini
Delegacija .odobrava mednnrrd;»» vozo narodov, ki naj bo osnovana ua sledečih temeljih; a. Odstranitev tajne diplomacije, I». Demokratičiui kontrola zunanje politike, c. Razoroženje.
d. Svoboda morja
c. Obligatno mednarodno razsodišče z obli-
■•«'•nimi roki /.a izrekanje sklepov.
f.	internacionalizacija ali ncvtralizaeija see-
to\ mili prometnih potov 'morskih ožin, kanalov
i. t. d.).
g.	Svoboda trgovine.	♦
h.	"Odprte duri" v kolonijah.
i.	Regulacija svetovne produkcije.
j. Splošna demokratizacija javnega življenja.
k. Politična emancipacija žensk
!>a W> jutršnji mir resničen mir, osnovan na načelih, ki jih jc izrekel svet delavskih in vojaških delegatov v Rusiji — namreč mir brez anek-sij in vojnih odškodnin, utemeljen ua svobodnem samoodločevanju narodov, zahtevamo v imenu južnih Slovanov (Srbov, Hrvatov in Slovence*'), v interesu vsega proletariata i« tudi v interesu svetovnega miru, da se tudi Jugoslovanom prizna pravica, da si urede gospodarsko in politično neodvisno, suvereno državo, z vsemi pripadajočimi atributi, da se more združiti s republičaniko federacijo vseh ostalih balkanskih držav iu v fad* če služiti z vsemi svojimi ruočmi interesom svetovnega miru. Vse to »oglaša s sklepi prve balkanske socialistične konference. To smatramo za edino definitivno rešitev balkanttkega problema v celoti."
Sodrug Markíe o Avstriji in jugoslovanskem vprašanju.
(True translation filaS wKb the po.tmo.Ur at Cbieaao. Ul.. lam. »•, 1918, as required by tbe Act of Oct. Itt.J
Franjo Markič, zastopnik bosensko-hcrce-gov.sk e socialistične stranke na stockholmski konferenci. jc bil pred kratkim v Londonu na i»oni v Pari*. Po stock holmski konferenci se ni vrnil v Boano-Hereegovino, in sicer iz razlogov, ki postanejo razumljivi, oc se vzame v poštev, da obse-ga program, ki ga jc za Jugoslovane predložil konferenci, dve glavni točki: a. Osvoboditev ju-mskih dežel od Avstro-OgrXke in b. Zdru-?1 * Srbijo.
Christian Science Mouitor" jc poda! Jasno sliko
razmer v fcesut. Markič je dejal: "Predvsem bi rad v imenu jugoslovanskih socialistov izrekel sahvalnost, s katero smo slišali, da je Amerika
vstopila T vojno. Zanje je to pomenilo, da prihaja v vrste njihovih prijateljev velika demokracija, ki postavlja svobodo narodov, in zlasti malih narodov v prvo vrsto. Zato so smatrali vstop A-merike za nadepoln dogodek in za ohrabritev jugoslovanskih narodov."
^ Ko je bil vprašan, kako je bil ta program sprejet v Stoekholmu, jc odgovoril: "Te ideje 10*0 bile sprejete baš z velikim navdušenjem. Pač .jc res, da je bilo splošno stališče socialistov v stoekholmu, tla je program sam na sebi popolnoma pravičen in pravilen. Toda zdi se. da je večina smatrala, da bi ta program zahteval nekoliko let več vojne, ako naj bi sc uresničil, tn da bi se dosegel konec vojne lako kmalu, kolikor je mogoče, so menili, naj bi se poskušal doseči kompromis mfd idejo popolne ločitve od Avstro-Ogr-ske in združitve * Srbijo, in med avtokratieno politiko Avstro-OgHke, napram jugoslovanskim deželam. Z drugimi besedami: Želeli so, naj se Ju-
goslovani zadovoljc z avtonomij»» v okvirju av-stro-ogrske monarhije. Toda v Bosni čutimo, da ne bi nobena avtonomija, ki l>i nam bila m dan* po milosti avstro-ogrske monarhije, vztrajala Kadar se vojna konča in pridejo stvari v tir, Jano prepričani, da obnovi avstro-ogt-nka monarhija Hvojo politiko zatiranja." '5 / '
Govoreč o položaju v jtigoslovntiskih «ii/^ lah, odkar še je vojna pričela, jc .Viarkič dejal,; 41 Jugoslovanske dežele oblegajo liosno in Hercegovino, Hrvaško,Slavonijo, Islro,» I^aliuacijo,
dunei (v Bosni ln Hercegovini namreč K Srbi štejejo 800.000, Mohdmcdanei (>(H).IXK) m Hrvatje o-kr<»g 450.000 duš. Vsa ta plemena imajo svoje stranke, (lasi stoje mohametlanske stranke pretežno na verski podlagi. Srbske in hrvaške stranke se lahko dele v konservativne in radikalne ali, kakor se splošno nazivajo, v Stare in Mlade. Centralni organ mladcarbske stranke je. oziroma je bil 44 Na rod", dočim je bilo glasilo 4* Stare stranke" "Srpska riječ". Hrvaške stare in mlade stranke je vlada razpustila še pred vojnp in ne obstajajo več.
Na vprašanje, kaj se je zgodilo v Ba«ni, ko je izbruhnila vojna, jc odgovoril Markič, ki prihaja iz Sarajeva, kjer je bil ubit nadvojvoda Prane Ferdinand, da so avstrijske oblasti takoj uvedle politiko najkrutejšega zatiranja. "Socialistična in narodna društva je dejal," so bila rnzpušče-na. List "(.»las Slobcde" (glasilo Socialistične stranke) je bil takoj zatrt in vse se je ukrenilo, tla je bila vsaka politična debata ¡Kipolnoma onemogočena. Socialistične in ostale politične organizacije niso mogle vztrajati. Člani se niso mogli I shajati, ker jih je bila večina vpoklicana. V Bosni
in Hercegovini ni iudustrijaluega Življenja in zato \\i bilo vladajočim oblastim treba zadrževati ljudi za vzdržavauje industrije. Vse mI I H. «lo (g) leta se jč moralo pridružiti armadi. Ne le tla so bile lazpuščtiie narodne in socialistične pulitičnr organizacije, ampak zaportdoma so razpuščali iz-«braaeValuc, zdravniške in druge organizacijo, ker so oblasti čutile, da bi *e naposled tudi v zdraviliški organizaciji lahko govorilo o politiki. Pri tvm sc zatiranje ni Ustavilo. Politične votlire-I je se zapirali, internirali, ali |K*>tavliali pod vo-
— ... -	'	-	T-
vami le toliko caia, dokler uo rabili svoj vpliv,
ila bi preprečili vsak nemir med ljudstvom.
44Kar je naraslo do dcimiranja ljudstva se je pričelo takoj po atentatu, ko so izpustili proste zločine»' in jim dali prosto roko rt oplenje-vanje in ropanje SHiov in njih hiš. fčitelje, tlu-hovnikc. politične vodje in lokalne voditelje kmetov so zapirali in mnogo jih je bilo obešenih. V Poči so v enem dnevu obesili 180 oseb. V Trebi-nju, majhnem mestu s komaj 3000 prebivalci, so napravili posebna morišča, kjer so vsak dan obešali ljudi brez sodbe. V Aradu na Ogrskem so napraviti jetniški tabor, kamor so pošiljali ljudi h Bosne v velikem številu, in tam je bilo 3400, . večinoma mladih ljudi velike inteligence, izročenih v prvem letu vojne lakoti, zanemarjenosti, pomanjkanju sanitacije in drugim vzrokom pogina. V tem času je bilo dovolj živil. Sedaj je <i-gromiio pomanjkanje hrane v jugoslovanskih deželah, ker se je večina pošilja v Avstro-,Ogrsko, iu vsled tega |H>gil>a ljudstvo v velikem številu. Lahko je najti kmete, ki jedo travo in listje z drevja. Za razdeljevanje hrane je ljudstvo razdeljeno v mestne civiliste in kmete z dežele, kate-
rih je večina prebivalstva. Mestnim civilistom jc dovoljeno i>o dvesto gramov moke ua dan, medtem ko *ta kmetom dovoljena po dva funta za ■sedem dni. Zlasti kmetje ]m niso nikoli gotovi/ da res dobe to. Najprej se zadovelje mestni prebivalci, in potem dol»e kmetje, kar ostane, tako da so omenjen«} številke le nominalne."
Na vpraša < «jc, če je v na rt d nem čuvat vu v jugoslovanskih deželah v sedanji dobi vojne kakšna nevarnost r^i avstro-ogrske oblasti, je Markič odgovoril, tla ju misli tega. 44Dejal sem Še," Je o-lui.iuil "<it bilo ljudstvo tire intimno Vsi rno-
vpoklleani. politični vodje pa zaprti. Internirani
ali pa obešeni. V deželi so torej ostali dečki, dekleta, stari možje in start ženske. Zdi se mi, da ne more priti v jugoslovanskih deželah do nobenega upora, verjamem i»a, da bi se bilo to zgodilo, če
bi bilo ljudstvo, zlasti moško, ostalo v deželi."
Razlagajoč stališče njegove lasine stranke je
Markič dejal: "Socialisti soglašajo z ostalimi strankami v tem, da imajo enake narodne ideale. Z ostalimi strankami smatrajo vlado Avstro-O-grske za tuje gospodstvo, katerega sc strastno žele iznebiti. Po svobodi hrepene, toda njih stališče se nekoliko razlikuje od onega drugih strank. Kar imajo v svojih mislih povrh narodne svobede, je gospodarska prostost. To je njih glavni cilj. Za ostale stranke jc narodna in politična svoboda prva, gospodarska svoboda pa zadnja. Toda te tri panoge svobode so spojene, da jih ni mo-goče ločiti. V stremljenju po osvoboditvi od av-stro-ogrskega gospodstva soglašajo vse stranke. Lahko vam zagotovim, da ni v tem oziru v deželi nobenega nasprotja v mišljenju, in v zvezi s tem zahtevamo združitev s Srbijo v veliki Jugoslovanski Federaciji."
Naši grehi
<Tru* tran a lotion filed with tb.P00ima.Ur otChlca«o. III., Jan. 10. 1»1H. as r«4uir«d by tbc Act of Oct. «. IS17.I
Največji greh, ki smo ga kdaj mogli storiti, je ta, tla nismo indiferentni glede na vprašanja naroda, kateremu pripadamo po krvi. Tako je vsaj "Radnička Straža" neq>renehoma dopovedovala svojim «itateljem in na temelju svoje sodbe in filozofije nas je preklinjala v dno pekla. Sicer ne more pač menda nihče trditi, da se ba-vimo samo z nacionalnim ali samo z jugoslovanskim vprašanjem, in če bi prišlo do tega, kdo je svojim eitateljem več povedal o socializmu, mislimo, da se nam ne bi bilo treba bati primerja-nja i. 44Radničko Stražo"; .toda v njenih očeh ne moremo najti milosti, kajti po njenih naukih ne hi smeli sploh prizrtavati narodnih vprašanj.
Po teoriji najmodrejšega izmed modrih je to "čisti socializem". In kdor je črpal vso svojo duševno hrano edino iz "Radničke Straže", je moral misliti, da smo mi res izgnlbljeni grešniki in da so naši nazori v kričečem nasprotju z vsem, kar zastopaja socialisti po svetu.
Žal nam je, da moramo zopet enkrat razdreti to lepo domišljijo. Storili smo to že nekoliko-krat — ne i* prepirljjvoati, tudi ne zato, da bo triumfirali, ampak le iz vzroka, da podamo argumente za svoje trditve in niaterijala za razmišlja nje. V takih slufajih je "Radnička Straža" storila, kar je najcenejše: Prezirala je naše pisanje, svojim čitateljem je <pa pravila, da se "ne upamo" več polemizirati z njo. Sicer je pacifistična kakor budist ;ampak kadar smo mi' miroljubni napram njej, tedaj takoj misli, da nas je strah.
Ce pa prinašamo dokaze za svoje nazore, tedaj enostavno zmerja.
"R. S." ima gotovo število čitateljev, za katere bi vedno zaman pisali. Oni ne čitajo pod milim nebom nič druzega, kkor to, kar jim daje njihov list in ne verjamejo nič druzega. Vzogjeni so prav tako enostransko kakor 44pravoverni" katoličani. Ako bi čitali kaj več in se zanimali za nekatere reči, za katere bise bilo treba zanimati, bi se njihova vera lahko omjaala. Tega se pa najbolj boje.
Kaj bi na primer brezpogojni pristaši svojega preroka dejali, če bi .prečitali izjavo jugoslovanskih socialistov ali pa intervju sodruga Mar-kiča?
Izjava, ki so jo jugoslovanski sodrttgi iz Av-stro-Ogrske predložili svetu delavskih in Voja -ških delegivtov v Rusiji, jc le izvfeček iz obsežne spomenice, katero so bili .predložili stockholmski konferenci. V "Proletarciu" je nismo objavili, kqT je za naše razmere predolga, zlasti sedaj, ko smo prisiljeni, da moramo vse take reči prevajati, kar ne staen le mnogo časa, ampak tudi mnogo denarja, katerega nimamo.
Ampak tudi izvleček, ki ga danes objavljamo, je zanimiv in se sicer ne vjema z edino zveličavnimi teorijami 44R. S.", pač pa z našim pisanjem in z našim delom. 'Kakor smo mi prokleli, tako (hi "R. S." morala prokleti tudi -mcialiste iz Bosne in Hercegovine. Hrvatske i. t. d. Seveda, če bi s tem začela, ne bi kmalu imela druzega opravka, kakor preklin jeva nje, ki Rf nf bi smelo ustsvki niti pri Leninu in Troekem. Kajti Lenin zagovarja vojno —• kakor smo že pokazali. Troc-
kij noče miru za vsako ceno; Trockij piše; da je Avstrija ovira družabnega razvoja; Trockij sc poteguje in zahteva narodno obranubo. Socialistov po teorijah 14R. iS." Mph-h ni več na svetu — razun v njenem uredništvu in upravništvu.
»Toda — mi vemo, tla je n. pr. sodrug Markič socialist. V krutih, obupnih razmerah v Bosni je to dokazal davno pred vojno. Iti glejte: Markiv in ostali jugoslovanski socialisti se zelo živahno brigajo za jugoslovansko vprašanje in delajo z vsemi močmi za njega pošteno rešitev.
Ali so zaradi tega nacionalisti, šovinisti? Kaj še! Dobri, prevdnrui socialisti so, ki pa nisi» pozabili, da je narodna pravičnost en del socializma 'in da je rešitev jugoslovanskega vprašanja sto-krat več kakor nacionalistična željica. Oni vedo, da je pravična rešitev tega problema na eni strani pogoj za razvoj socializma v dotičnih krajih, na drugi strani pa tudi pogoj za trajnost svetovnega miru.
To je natančno tisto, kar pravimo mi že od vsega začetka. Vsaka vest, ki »prihaja iz taibora evropskih jugoslovanskih socialistov, potrjuje, «]a se naše mnenje v vseh glavnih točkah vjema z njihovim. Oni spoznavajo, da je narodna osvoboditev Jugoslovanov velik del socialnega vprašanja; oni spoznavajo, «ln je Avstrija zapreka razvoja in svobode: oni spoznavajo, da je boj zoper luibsbut žanstvo nujen in interesu socialnega napredka in v interesu svetovnega miru.
In v tem zmislu delajo,
V enakem smislu delamo mi od vsega začetka (e je njihovo delo socialistično — in še nihče jim ni dejal, da ni — tedaj je tudi naše tako.
Ampak to delo je tudi nujno, čim se spozna ujega pravi pomen. Jugoslovani niso provocirali sedanje vojne; toda ta vojna jim je pokazala, da sami niso varni in da ves svet ni varen, dokler ostanejo razmere take, kakršne so bile pred vojno. Torej je izprememba teh razmer potrebna, da se ne ponovi gnrzota sedanje vojne. Če hočemo imeti zavarovan mir, ga moramo postaviti na zanesljive temelje. To pravijo oni, to pravimo mi.
Ni pa dovolj, da se to izreče. Kadar spoznamo, kaj je prav, tedaj je naša naloga, da delamo za to. Kakor vidimo, delajo za to jugoslovanski sodrngi v Kv ropi: in tako je treba delati tudi
nam.
Ljudje okrog 4VR. S.", ki mislijo, da stoje na vzvišenem stališču, v resnici le zanemarjajo delo, katero bi bili dolžni opravljati. «Njih taknika ni nikakršna "čistost", ampak, enostavna nemarnost. Odvračati se od vprašanj in od dela jc lahko; ampak ta indiferentizem, ki se približuje navadni lenobi, ne daje povoda z aAraharijo in M sedanje na sodniški stol.
«True trnnnlatinn filed with th« po«tm«.tor ot Chicoffo, 111., .lun m«. >* required by th* Act of Oct. •, 1»17.)
Washington, 28. jan. — Uradno je bila podana izjava, da ni president Wilson dobil otiska hrČerninovega govora o avstro-ogrskih mirovnih pogojih ne v naprej ne na drug naC'in in doslej je videl le ¡rdečke i/, tega govora. Poročalo se je bilo, da je avutro-ogrski zunanji minister poslal en izvod svojega govora v naprej.
Slovensko repubUeansko združenje.
SEDEŽ V CHICAOI, ILL	I
IZVRfiEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godka, Martin V. Konda, | Etbiu Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavcrtnik.
NADZORNI ODBOR. Hatt. Petrovich, Ludvik Bencdik, Frank Verauič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermene, Ivan A. Kaker, Anton Mota, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorelo, John Rczel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Udoviek, An-drew Vidrieh, Stefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zloga r.
(Qpomha. Zastopniki organizacij in listov, ki aa doalej še niao priglasili, postanejo ¿lani central naga odbora, čim se pravilno prijavijo ki izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarna pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1,Cicero, 111.)
Organizacijam v Milwaukee.
Provisorična krajevna organizacija S. R. Z. v Milwaukee, Wis., je sklenila sklicati na nedeljo, 24. februarja JAVEN SHOD v Harmonie Hali za Slovensko licpubličansko Združenje. Z ozirom na to so tukajšnje slovenske organizucije napro-šene, naj ne prirerajo ta dan nobenih veselic ali drugih priredb in naj naznanijo svojim člauom ta shod ter poskrbe za obilno udeležbo, da se tudi med nami poživi delo za S. R. Z.
Podrobnejša naznanila slede.
. Lokalni odbor S. R. Z.
Slavnosl S. R. Z. v Chlcagl.
Chicago, III.—Vreme ni v soboto obetalo nič dobrega. Snežilo je, po čikaških ulicah je pa bril oster severovzhoden veter, ki jc podil ljudi z ulic, da so iskali zavetje pri topli peči. Zvečer je bil eestnozelezniški ofbrat desorgani-ziran in marsikdo je rekel, ko je šel k počitku: "Če ne »prenehata aneg in burja, ne bo jutri nič s koncertom S. R. Z., ki ga priredi šestnajst slovenskih društev v Chicagu."	_ _'
Napočilo je nedeljsko jutro in marsikdo je strahom šel opazovat vreme, ko je zapustil gorko ležišče. Nebo je bilo čmerno, oblačno, ponehalo je snežiti, Kol je pa čez noč zadrgnil vrečo, da ni mogla 'burja uhajati iz nje. Vreme ni bilo več nagajivo in upati je bilo, <la bo koncert uspeh.
Prvi gostje so pričeli prihajati ie ob treh popoldne v ogromno dvorano Pulaskega. Ob petih popoldne je bilo ie toliko občinstva v dvorani, da so pričeli izvajati
koncertni del programa.
Prvi jo nastopil tamburaški zbor "Lira", pod vodstvom prof. J. Webla, ki je udaril ''The Star Spangled Banner'*. Komaj so strune zapele na tamburicah, je občinstvo vstalo raz sedeže in stoje poslušalo ameriško himno. Za tamburaškim zborom je nastopila mrs. Lolly Nemanich, ki je s svojim krasnim sopranom pridobila takaj vse občinstvo. Zapela je pesmico "O mraku", ki jo jc rnr. J. Muha, pevodja pevskega zbora "Lira", prevedel iz angleščine. Žela je buren aplavz od strani občinstva.
Brat F. Zaje je v kratkem govoru pojasnil pomen S. R. Z., na kar je tamburaški zbor udarjal 14Sanje", ki so privabile burno pohvalo od strani občinstva.
Nastopil je pevski zbor 44Lira" pod vodstvom mr. J. Muhe in za njim mrs. Lolly Memanich s pesmico 44Dekliška tožba" v soloso-pranu. Komaj so utihnili zadnji
glasovi.pevskega zbora, je občinstvo z burnim ploskanjem nagradilo pevski zbor za njegov trud, ki ni ponehalo, dokler ni pevski zbor še enkrat nastopil in zapel 4'Planinski raj." Taka usoda je doletela tudi mrs. Lolly Nema-ničdk. Občinstvo ni prenehalo s ploskanjem, dokler ni nastopila drugič in ponovila pesmice.
O ciljih S. R. Z. je govoril so-drug Efbin Kristan, Govoril je vsem iz srca in duše in dbčinstvo ga je nagradilo z gromovitim ploskanjem za njegov govor. S krasnim bariton solom je iznena-dil občinstvo mr. J. Muha. Pel je 14Naša zvezda". Zadnjo točko na programu je tvorila "marzelje-za", ki jo je udarjal pod spretnim vodstvom prof. J. Webla tamburaški zbor 41 Lira". Soliste na glasovirju je spremljala mrs. Marie Muha, ki je seveda pripomogla do celotnega uspeha.
Charlie Vesel je prečita 1 rezo-lucijo, ki se glasi:
(Trum t ran* lat Ion filad wltk Um poat-ma-lrr mt ( hlca«o, 11L, Jm. t O. l»li, aa ragulred by tka Ait a/ Oat. I. 1»1T.)
RESOLUCIJA.
Vojna katastrofa je zadela narode vsega aveta brez njihove krivde. Zadela je tudi na£ slovim ski narod, čigar tragična vloga je v tem, da je prisiljen bojevati se za iuterese, ki niso njegovi, za sistem, ki mu je sovraien, da se mora bojevati za vlado, ki ga je vedno le zatirala in nI nikdar u-prištevala njegovih pravic do obstanka. Ne en narod v avstro-o-grski monarhiji nima pravice sa-moodločevanja v svojih narodnih zadevah. V habsburški monarhiji se vlada po starem geslu "Di-vide et Impera", ki ie stoletja o-značuje politiko obdouavske države. Ta politika je porodila zunanjemu svetu neumevni nacijo-nalni boj .in sovraštvo med narodi pod habsburško vlado, da so bili na ta načiu igrače v rokah sdbtfnilt vlad.
Ravno ta machiavcllistična politika, ki je v notrajnosti ovirala kulturni, gospodarski in socijalni razvoj narodov; je tudi veliko pripomogla do vojne krize, ki se je sedaj ražširila preko vsega sveta. Če se ne bodo ti vzroki, ki so provzročili sedanjo vojno, odstranili, bo še nadalje obstojala nevarnost za svetovni mir. Nujno je torej potrebno, da se mir, ki bo sledil tej vojni, postavi na podlago, v kateri bodo garancije za trajno varnost. Razmere, ki so porodile to vojno, se ne smejo povrniti, če hočemo narodom omogočiti miren razvoj.
Med vprašanji Evrope, ki zahtevajo rešitve, je tudi jugoslovanski problem, čegar pomen je v napjtesnejši . zvezi s sedanjo vojno. Poštena rešitev jugoslovanskega vprašanja v interesu Jugoslovanov samih in v interesu svetovnega miru je pa nemogoča po vladnih načelih Avstro-Ogr-
ske, ki ni bila nikdar država v nje iivečih narodov, temveč le posaat dinastije in valed tega sovražnica narodov.
Ogromna veČina ameri4ikh Slovencev je organiziranih v S. II. Z., kar potrjujo velikost pridruženih organizacij. Nalš namen jc storiti vse, kar je z legalnimi sredstvi mogoče in v kolikor nam bodo dopuščale razmere, da sc doseže pravična in poštena rešitev slovenskega in jugoslovanskega vprašanja, po geslih, da mora vsak narod sam imeti pravico odločati o svoji usodi in da ne sme noben narod biti po sili podvržen vladi, katere ne mara.
Kar zatheva slovenski narod, je njegova narodna in politična svoboda. Za prvo je potrebno, da se osvobodi hasburške nadvlade, za drugo pa, da dobi državno u-redbo, kakršno si sam želi, in ta je repufbličanska.
Slovenski narod je del jugoslovanskega plemena in kot tak želi združitve vseh Jugoslovanov v o-bliki, v kateri bi bilo mogoče sodelovanje vseh v zavarovani avtonomiji vsakega dela. Najpopolnejša (Oblika take rešitve je jugoslovanska federativna republika, ki bi lahko postala vcleuspcŠen Član v verigi splofcne zveze svobodnih narodov.
S. R. Z. ne usiljuje ničesar o-stalim Jugoslovanom. Odločuo pa zastopa pravico samoodločevanja za Slovence. Združitev jugoslovanskih narodov je mogoča le po vzajemnem sporazumu, ne pa.po kakršnemkoli diktatu. Ena naših glavnih nalog je, temeljito pojasniti dejanske razmere, ki pridejo pri jugoslovanskem vprašanju v poštev, da s tem dokažemo, da ni to vprašanje le nacionalnega, ampak največjega internacionalnega pomena.
Današnje zborovanje ponovno
izjavlja, da ni delo za S. R. Z. v nobenem oziru v najmanjšem aa. sprotju z dolžnostmi, ki jih iiat. jo ameriški Slovenci kot prebi. valci in državljani te dežele. Zakoni Zedinjenih držav so zakoni ameriških Slovencev. Naš narod, ki ni nikdar ljubil biča, s kate-rim je bil tepen, nima uiti sedaj vzroku, da bi čutil najmanjše simpatije do dinastične avtokra-eije, ki je vedno držala narode v suženstvu. To je bilo ameriški vladi znano, vsled tega Slovenci, kakor tudi drugi narodi, ki so prišli izpod Avstro-Ogrske, po proglasu predsednika Wilsona niso podvrženi izjemnim določbam za sovražne inozemce; ta odredba je bila pravična, ker Slovenci resnično niso sovražniki Zcdiujeniii držav in kot člaui Slovenskega republičanskega združenja bodo nadalje s svojim ravnanjem dokazali, da. je vanje stavljeno zaupanje popolnoma o-pravičeno. Pomagali bomo s svojimi močmi, da se porazi militarizem in imperijalizem, ki bo če o-stane nepremagan, še nadalje o-grožal svobodno razvijanje narodov, naš narod bi pa še nadalje ječal pod njihovo avtokracijo."
Po čitanju je vprašal br. Vesel, če je kdo proti rezoluciji. 0-glasil se ni nihče in dal jo je na glasovanje. Dejal je, naj tisti dvignejo roke, ki so za rezolucijo. V tem trenotku so bile vse roke kvi-ško "Kdo je proti," je dejal br. Vesel. Dvignila se ni ena roka in br. Vesel je konstatiral, da je bila soglasno sprejeta.
V dvorani jc bilo navzočih nad šest sto oseb.
Koncert je bil velik uspeh, ki podžiga Slovence v Chicagu k na-daljnemu skupnemu delu. Tudi za blagajno S. R. Z. bo mogoče odpadlo do dve sto dolarjev.
Poročevalec.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenc.
Bili smo zopet v gozdu in prav pri zajutrku, Dan poprej sem dobil veliko* kolino in že prejšnjih klobas je bilo pri hiši. Vvte sem bil pobral v gozd, pri domu smo se jih bili domalega že naveličali. Moji spremljevalci so jeli nekako čudno gledati, ko sem razvijal klobase, krvavice in jetrnice in mesene, in vsak si je mislil, kako se bo to peklo, ker priprave nismo imeli nobene s seboj in brez nje se pač speče krompir in za silo tudi polh, ali za klobaso je treba ponve. Ne štejem si v, posebno zaslugo, da sem bil v pripravi klobas bolj vešč nego moji pajdaši. Kmet jih nima toliko, da bi jih surove odnašal v gozd; navadno je vesel, ako jo dobi na večer, ko se je povrnil. Že ob sestanku sem vedel napraviti velik ogenj z bukovimi drvmi, da bo oglje pravšno. Ko smo žerjavico razkopali, smo povili klobase vsako posebej v papir, jih hitro razložili po sredi ognjišča in še bolj na hitro, in pred-110 se papir vname, zagrebli z ognjem. Tovariši »o se čudili, kaj gospod vse znajo, in pri sebi ugibali, kaj bo iz tega. Ko so bile klobase pod kuponi, se je ugibalo, kako naredimo s kuno, ker nihče ni imel niti želez niti .saka s seboj. Za danes jc bilo le srnam namenjeno in pri kuni opravita prav dobro tudi pes in puša, ako se tako nameri. Psov pa lc ni bilo nazaj, dasi je minilo že črez dve uri, odkar sta bila zagnala. Tudi nebo se je za temnilo in sneg je jel ualetavati. Skrajni čas jc bil, da sem velel klobase odkopati. Dobre pol ure so bile v žerjavici, ki smi ji enkrat nekoliko premešali. Papir je bil cel in vsak je dobil en povitek v roko in še nekaj smo jih nazaj zagrebli. Jaz sem si bil žc prej poiskal precej široko t reško in na njej sem razvil svoj delež. Drugi so si pomagali na enak ali drug primeren način. Razvite klobase so tako dobro zadišale in so bile tako dobro
pregnane, da so se kar razsipale, ko so bile načete, okusne pa tako — o tem je bilo le eno mnenje — da tako dobro pečenih klobas še nobeden med nami ni jedel. 4 4 Da, gospoda si zna post reči ".je 1 * peofcekljfeo pregovoril šaljivi Luka. «Jat se^fla sem bil ponosen na svojo sposobnost, še bolj^Mt vesel, da sem tovarišem taok izredno ustregel. Tudi kruha je bilo dovolj 44pri hiši," vina pa celih šest bokalov, torej ni čuda, da domalega nismo zapazili, da je sneg jel prav čvrsto padati, megle se zgostile in da psov le ni bilo nazaj.
Vsaka reč ima svoj konec, klobasa celo dva in tudi obema smo prišli do kraja. 14Odpravimo se!" je bil soglasen sklep, in šli smo do stene, pod katero jc baje kuna počivala. Veščaki so obkro-.žili svet in dognali so, da je kuna v resnici pod steno. Le malo sveta je obšla po noči in sc vrnila na prejšnje ležišče. Kazalo je, da ima tudi pri vrhu stene izhod, in torej je bil načrt ta: Na dveh mestih pod steno sc zakuri. Kuna mora pri vrhu ven skočiti, in ko to stori, jo pobijemo s streli. Vrh smo trije strelci ohstavili in dim sei jc jel zaganjati pod steno. Žival je bila trdovratna: trajalo je nad eno uro, in ni je bilo na dan. Toda kunar izlepa ne odneha. Še en oddušek sc jc odprl za kurjavo, in da postane dim še l>olj neznosen, smo trgali od klobukov in obleke ne več koristne kose podloge in to žgal i in pihali dim pod zemljo in v votlino. Pihači so sc solzili kakor plačane babe pri pogrebu; In sedaj šrk! zadaj za vrhom iii za strelci jc planila kuna na dan. Drug drugemu smo bili na poti in kuna žc v goščavi. Kovač jc skočil z« njo, javkajo ko pes, vsi drugi pa za njim in pričel se jc dir po snegu ift gošči za sledom. Žival ni skočila na drevo, ampak v začudenje veščakov jc bila po krotkem begu žc zo-
pet pod zemljo in to le pod majhno stenico. Zopet smo se nastavili strelci, in v resnici ie po prvih vpihljajih dima je skočila kuna izpod ste-
Jaz ji namerim, in ko sem domalega že pri-4fcail* skoči na akalieo revno Kovaču naagpot no, * in moral sem odnehati. Zopet javk in dir za njo, pa v hudo reber in veliko goščavo. Luka in jaz sva zaostajala. Gotovo nad poldrugo uro sva lezla za sledom bolj brzonogih tovarišev, odnehati pa nama ni bilo, ker se je sled večkrat križal, sneg padal, kakor bi cunjc rezal, in megla sc gastila, da na več nego deset korakov nisi več videl. Nisva več vedela, kje sva, torej sva morala za tovariši, du nc ostaneva sama v gozdu. Zaman sva se večkrat oglasila. Vendar enkrat začujem klic tovarišev in za malo časa sva bila pri njih.
Vsi smo bili skrajno upehani in prva beseda je bila ta, da kuna je zopet, pod zemljo. Kuj sedaj? Mrak se je že delal in nobeden ni vedel, kain smo zašli. Eni so svetovali, da hitro nazaj po svojem sledu, da pridemo šc pred nočjo na znana mesta in potem domov. Drugi so oporekali, češ, da kune ni pustiti, dokler jc šc kaj vida, ako pa nas zasači noč, da zakurimo ogenj in čakamo mesečnega svita, ki sc pokaže okoli desete ure in bo zadostoval, da sc vrnemo po svojem sledu. Name so končno vrgli odločilno besedo in jaz sem se pridružil tistim, ki so bili za vztrajnost in da se vrnemo pri mesečnem svitu.
Zopet smo obkolili steno in jeli kuriti. Zraven mene in nc da bi videl, kdaj je pomeril, ustreli Kovač in skoči proti robu stene. Vsi pogledamo, kaj sc godi, in vidimo Kovača, ki sega z roko v zemljo. 441iC daj!" so bile prve besede iz njegovih ust in dvigne roko, na kateri je krčevito visela zvita kuna. Zapazil je, da nacelem prekopujc ži-
val, tjakaj jc potegnil, in ko je posegnil v dno, je prijel za glavico, glavica pa njega za prst, da je kri curkoma kapala. Ampak Kovač ni odte-pal in ne oduehal in je prav polagano stisnil glavico, da so kosti zaškrtale in je živ&l poginila.
"Dobro, Kovač!" jc donelo od vseh strani; "naša je." Še predno smo si jo dobro ogledali, poči klic: 44Le hitro nazaj po svojem sledu, mogoče, da jo še odnesemo pred temo do znanih tal." In dir sc je pričel, dobro, da navzdol. Za kakih deset minut sc Matevž, ki jé bil tretji, pristavi in zavpije: "Fantje, jaz vem, kje smo!" 44No, kje?" se oglasi Paternóster iz Dan, ki je bil prvi 4 4 Na So trško ve m potu," se oglasi Matevž. Ne da bi ga dalje poslušal, sc zabrnc Paternóster in gre naprej in mi za njim. Za Storškovo pot smo vsi vedeli in nihče ni mislil, da bi bili na njej; vsem se je zdelo, da smo zašli daleč za Škodovnik. Matevž pa nas le pristavi in zavpije: 44Ne poznate li tega grdega jarka in v njem počrez podrte hoje? Ali ni to na Sotrškovcm potu?" Matevž je pravo trdil. Kratek natančnejši pogled nas je vse prepričal. Paternóster, ki je bil pot žc prekoračil, se jc zahrnil in šli smo navzdol po Storškovem potu, ki pelje na veliko pot, in pt> njej naprej proti domu. Huda je bila ta hoja, posebno predno smo prišli iz megle. Padali smo ko snopje, pa na srečo brez škode. Ko pridemo že mimo Škrilj in v dno in .sc nam zasveti lučica iz Dan, se oglasi Kovač in reče: 44Veste, možje, do Dan pridem šc, četrt ure bi pa več ne hodil, da sc ne okrepčam t kozarcem vina." Mene vsaj, in menim, da tudi druge, jc kar strah preletel, in da nismo šc kune imeli, gotovo bi bil sklenil, da v snegu, temi in po novi nc bodem taval več po gozdu.
(Konec prihodnjič.)
Klerfkalizem na Španskem.
Kolikor jim le dopušča njihova iznajdljivost, se trudijo klerikalci po svojem časopisju, dopovedovati svojim ovčicam, da je na Španskem cerkev preganjana, vera teptana in da se ne godi v deželi nič druzega kakor sam božji rop. Kdor le količkaj pozna klerikalce, ve pač dobro, da se jim sme najmanj takrat verjeti, kadar najbolj stokajo. O boju proti veri »ploh ni govora na Španskem. O dosedanjem položaju pa nas jako dobro poučuje bivši katoliški duhovnik don Jo-sč Ferrandiz v svoji knjigi "Današnja Španija pod jarmom papeštva."
44Ko je Alfonzo XII. po desetletnem vladanju 25. novembra leta 1885. predčasno umrl — pravi Ferrandiz — je bilo vse pripravljeno za po-vratek absolutizma. Komaj je videl vatikan na prestolu po avstrijskem načinu pobožno ženo, ko je z novo silo pritegnil vijak svoje moči. Pred seboj je imel 16 let nedoletnosti bodočega vladarja, ki so se dala izrabiti.
V prvih letih regenstva in sredi navideznih uspehov psevdolihcralizma (popačena splošna volilna pravica in vpeljava civilnega zakona, ki je bil omejen na to, da je moral biti sodnijski uradnik navzoč pri poroki in jo zabeležiti) in ob o-gromni nepoštenosti Segastovih ljudi ni cerkev pozabita na skrb zase. Prišel je leta 1889 tako-ivani zakon Alonsa Martinez, kateremu ae je do-
dalo nekoliko priveskov 44velikega demokrata" Canalejasa, s katerim jc mrtva roka dobila pravico,razširjat i svojo posest z nakupom in dedšči-no, ali pa jo poljubno prodajati. Isti psevdoli-beralni minister Alonso je dne 5. decembra 1888 izdal naredho, ki se je pozneje 1. 1891 razširila z naredbo konservativnega Villaverdc in dogovorila s 44«veto stolico." Ž njo se jc španskim kraljem vzela za prihtidnjost pravica imenovanja duhovnikov. Zdaj ni bilo onim, ki so sc potegovali za višje duhovniške službe, nič več vpraševati za državo in krono, ampak bilo jc dovolj, če so bili pri Vatikanu dobro zapisani. Sedaj je skoro ves visoki k 1er sestavljen iz karlistov, iz sovražnikov dinastije in enotnosti države. Na cerkvene redove in na sveto stolico so zopet začele deževati dedščine. Vatikan je naložil pobožnim družbam le en pogoj, ob» katerem Ijo pospeševal njih poVratek v Španijo: Skrbeti imajo le zato, da sc spominjajo vdani jim ljudje v svojih testamentih tudi papeža. In tako dobro so izvršili ta nalog, da je papež danes eden prvih veleposestnikov na Španskem, da ima tukaj ogromno davkov in davščin prosto premoženje, katero upravlja cela vojska uradnikov, stoječa pod vodstvom karlista marquez de Cubas. Jezuiti pa so se posluževali svojega posebnega sistema, da so angleške ali francoske slamorezce ali pa uboge laiske
brate, ki umivajo krožnike v k on ven tih, označe» vati kot dediče ogromnih premoženj, da bi dedščine zavarovali za slučaj bodočih izprememb v španskem zakonodajtrtvu. Neki madridski laiški brat, Juan Roon, je še nadalje veljal za univerzalnega dediča grofic in vojvodkinj, ki ga niso videle nikdar v življenju. Ogromno premoženje vojvode Past rana je na ta način prešlo v roke jezuitov. To premoženje se je cenilo na 65 miljo-nov. Zadnja lastnica je umrla v hiši znancev, ki so jo bili sprejeli iz usmiljenja. Prosila jc, da bi ji dali stanovanje na katerih njenih prejšnjih posestij, ki so se med tem izpremenile v samostane, ali dobiti padres so odklonili njetfo prošnjo. Vo j vodili ja de Past rana je imela nekoč tudi nčko Rubensovo sliko. Jezuit je so dejali, da je slika nedostojna in ona jim je dovolila, da jo smejo uničiti. Na to so jo prodajali v Parizu za tristo tisoč frankov, i Tudi vdove Rivadedeva, Kp-alza, Vallcjo Hi druge so jim zapustile neverjetne svote.
Drugi redovi so Šli za tem, da jim vrne država nekdanje konvente, ki so se rabili za javne namene. In res se jim je posrečilo v kratkem času zopet dobiti velik del nekdanje posesti, kjer so se zopet lepo po domače uredili. Celo ie prodano imetje so zopet zshtevali in večkrat se jim je posrečilo dobiti posest ali ujeno vrednost. Ta-
kozvanc nune de Vallccas v Madridu so dosegle, da so sc jim vrnile vrednosti mnogih miljonov. In škofje, bratovščine, kapiteljni in druge verski druibe seveda niso ostale lene. Nastal je popolnoma nov poklic: 44 Agent je za posredovanje povračil cerkvi".Takozvani upniki so stopili v zvezo s temi ljudmi in so sc i njimi zmenili za gotove odstotke, če se jim posreči proces za povračilo. Agenti so zopet bili v zvezi r. visokimi državnimi uradniki, vplivnimi politiki ali tudi z vpliv-nimi damami in so znali tako uspešno nastopati, da s<> sc v finančnem ministrstvu nazadnje ven- ' dar ustrašili ob miljonih in miljonih, ki so sc na ta način pretakali iz državnega zaklada v cerkveno Iriaago. Obstanek teh čudnih agent ur je tudi neki proces v javnosti osvetlil. Toledski škof Sancha se je branil nekemu Jcnaro Montonu izplačati dogovorjeni delež 32.000 pezet za tako mešetarsko kupčijo. Monton jc tožil in nastal je seveda ogromen škandal. Mešetar je izgubil proces, ker škofje v takih slučajih seveda vedno zma. gujejo. Na ta način je prišel sicer šc marsikateri agent ob svoj denar.
Pri mnogih takih kupčijah in drdščinah igra pa tudi lepota nekaterih nun,ki so bile v to namen od svojih predpostavljenih posebno poučene, znatno vlogo. Tako se je tajalo špansko bogastvo in (Konec na 8. strani.)

Čudežna družba sedanjosti.
Mnogo je strank drugod in pri na«; bojujejo se, obrekujejo ne, a nekaj jih končno vendar vele: svoje cilje imajo lepo pred nosom, da se jih doseže z roko — vsaj v mialih. Lahko ae govori
o njih namenih, ne da bi si človek moral preveč razbijati glavo. Križ je pa a socialfcti, kajti oni ne poznajo mej. Vse je za nič in kar svet bi prekucnili. Kdo je le slišal od liberalcev, naeional-eev, klerikalcev take besede: Socialna revolucija, nova družba, država bodočnosti?
Namreč; Kar ae tiče "države bodočnosti," moramo resnM na ljubo priznati, da o njej navadno ne govore socialisti, temveč njih bojeviti nasprotniki, če jih n. pr. vprašujejo, kako se bodo v "državi bodočnosti" zidale hiše, kdo bo tam vzgajal otroke, .kdo bo dobil lepo, kdo pa grdo ženo itd. Socialisti sami so hujši. Oni namreč za bodočnost sploh ne priznavajo "države," temveč se jim sanja o nekakšni "svobodni družbi." To ni le anarhistična fraza, temveč komur se zlju-bi, čitati Marksa, Engelsa, Behela itd., se lahko prepriča, da hočejo odpraviti državo v starem pomenu besede.
Na vsak način je "revolucija" beseda, s katero se naravnost bahajo. Sedanjo družbo hočejo strmoglaviti — v tem oziru ni dvoma. Kdo je še slišal, da bi dobro vzgojen državljan veličal punt in prekucijo? Če vemo le to o socialni demokraciji, nam je jasno, da imamo opraviti s hudobijo.
Toda posluša jmo vendar, kaj pravijo socialisti. Nekam težko se je meniti ž njimi, ker začenjajo kar od začetka sveta. Miroljuben rodoljub se spomni včasi iui dijaška leta in je zadovoljen, če ga ne nadleguješ z rečmi, ki so davno pokopane in pozabljene. Socialni demokrat pa brska neprenehoma po preteklosti kakor kokos po gnoju, češ, kdor hoče razumeti, kar je, mora vedeti, kaj je bilo.	%
In tako pravi:
Na svetu mine vsaka stvar, pa bo minila tu, di sedanja družba. Ona ni od večnosti, torej tudi ne za večnost. Naše zemlje, našega aolnea, celega našega svetovnega zistema nekdaj ni bilo in čeprav se bodo svetovi, ki jih vidimo, aukali Si miljone let po vsemirju, pride vendar čas, ko izginejo drug za drugim, da nastanejo zopet novi.
Navsezadnje — to je resnica, ki se lahko prizna. Učenjaki trdijo res take reči in jih dokazujejo. Še sveto pismo pravi, da je bil svet ustvarjen v šestih dneh, torej ga prej ni bilo. A kaj ima to opraviti s socializmom?
Čujmo:
Če svet ni večen in neizpremenljiv — pravi socialist — kako naj bi bila večna, neizpremenlji-va družba, prebivajoča na zemlji? Najprej je mo-
ralo biti bivališče za ljudi, potem so šele prišli ljudje — in aieer po dolgem, dolgem času — in ljudje šele so si osnovali družbo. A ker so se sami izpreminjali, se je motala izpreminjati tudi njih družba. Morala se je in v resnici se je. Ljudje, ki so tekali nagi po zemlji, ker niso imeli ne platna, ne sukna, ne igle, ne škarij, ljudje, ki niso našli gotovih hiš, miz iu postelj, ljudje; ki niso znali užgati ognja, torej ne kuhati in ne peči, so mora Ji živeti drugače kakor uri, ki nam «luži para, plin in elektrika. Kaj «o vedeli ljudje, ko so živeli po skalnatih brlogih, o gramatiki, o cerkvah, o gledališčih, kaj o šampanjcu, o svilnatih nogavicah iu o literarni kritiki? , . .
Dobro, dobro. Saj vemo sami, da preti desetimi leti ni bilo električne železnice v Ljubljani ill da izdelujejo v tobačnih tovarnah cigarete s stroji, dočim so jih prej sukali z rokami. Ampak to — ,
Ampak to, pravi socialist, nam kaže, da je tisto, kar je prišlo novega, izpodrinilo ono, kar je bilo starega. Kjer so nekdaj stale lesene koče, so danes hiše iz kamna in opeke. Lesene kajže so se morale umakniti, da so se mogle zidati nove palače. Kar je, mine in porodi sf novo. Saj tudi človek umrje, otroci pa naraščajo.
Družba, v kateri živimo, je plini tisoči nt isoč-letnega razvoja. Najraznovrstnejše oblike skupnega življenja ljudi je gledal svet, a vse so morale izginiti, druga za drugo, da je nastal prostor za sedanje. V jeseni popada listje z drevja, spomladi skopni sne j kjer je bilo nekdaj morje, je danes sulm zemlja; hrast se poseka in deske nastanejo iz njega; živali, ki so živele po širnih krajih zemlje, so izumrle; mesta je zasula lava in pepel iz ognjenikov; iz morja se vzdigne otok in celi kraji se pogrezajo v njem. Vse, vae se izpre-liiinja, izginja. Edino naša družba, prav sedanja drUžba naj bi ostala neizpremenjena, nedotaknjena, taka, kakršna je, do sodnega dne? To se pravi, da bi moral obstati svet! Vse, kar raste, leze, hodi, bi naenkrat moralo dobiti večno življenje, ampak nič novega ne bi smelo priti vmes. Nobena misel «e ne bi «meln poroditi v crlnvi, ki ne tiči že v njej, vsaka iznajdba in vsako odkritji bi moralo biti izključeno, ničesar se ne bi sme ti naučiti, ničesar ne pozabiti. 1'ostati bi mpralt žive mumije, ki ne bi imele druge naloge, kakor varo vati, kar je. Kajti če bi ostalo le življenje v na-, bi bile izprcinembe neizogibne, ker življenje je izpreuiinjanje.
Morda pa — vprašuje socialist ironično bi vendar radi živeli? Morda imamo celo vo4jo, živeti?
Zlodja! Tega pa vendar ne moremo zanikati. In — glejte! Že se spet smehlja:
— Torej imamo voljo, odprav I jut i staro bi ustvarjati novo; torej hočemo izpreminjati, hočemo reforme. Ae več: Hočemo revolucijo.
HoČetno revolucijo, kajti revolucija je večna. Ko se je odtrgal od soluca ognjeni obroč, iz katerega se je razvijala naša zemlja, se je javljala v večnem plamenu revolucija; ko je prva kal rastline pretila prst iu pomolilu vršiček ua dun, je rastla revolucija. Ko je človek jemal pri rodi ko* moči za drugim, je rebeliral. Revolucija je bila, je in bo. Netimrjoča je kakor svet.
A po kakšni pravici jo preklinjate, miroljubni meščani in pravoverni kmetje? Da ni revolucija )M>drla fevdalnega absolutizma, bi imelo meščanstvo še dandanes edino pravico, plačevati davke, a kadar bi se prikazat plemeniti gospod, bi se moralo klanjati njegovi milosti kakor Kitajec maiuhiriiiu in če bi visokorodni grof oklo-futal ali opljuva! meščana, se ta še pritožiti ne bi smel. Da ni revolucija oluinkala nekdanjega socialnega reda, bi bili naši kmetje še ponižni t bičani, ki bi jih oskrbnik upregel pred pljug, če bi se mu hotelo, hčerko bi si pa poklical gospod grof v graščino, če bi mu bila všeč za par noči.
Če je v sedanji družbi sploh kaj svobode, jc to zahvaliti edino preklinjam revoluciji.
Ampak sedaj je stvar seveda drugačna. Nekdanji purgarček, ki se ni upal ua ulico s klobukom na glavi, ima dn.ies tisočake v hranilnici, gre |>o leti na deželo, pošilja hčerke v lleej in ž močjo denarja je velik gospod. Torej mu ni treba nič več revolucije, da bi mu razcapanci vzeli, kar ima!
Postojni o!
(tospoda — če se ne motim, čislate etiko. Moralo spoštujete nad vse in dobri kristjani ste. Celo načela imate. "Ampak kje ostane pravzaprav načelo, če velja samo dotlej, dokler je Vam koristno? Kakšna etika je to, ki pravi: dokler se mi slabo godi, smem razsajati; kadar imam vsega dosti, mora biti niir?	'
Toda to le mimogrede, ker je krščanstvo nekdaj učilo .da se ne sme storiti bližnjemu, česar ve sebi ne *eH. Vprašanje je pa to: Ali je sploh k*:k «/log. bati se /.m M<dnnjo družbo? Ali je naš sedanji čbneški • vet res tako krasan, da bi ga bilo treba ščititi s kationi in z bojnimi ladjami, z j«- ami in ' \ Lsio ah i ? •
"Vse, kar je, je vredno, da pogine ?" Če bi bilo mogoče, ohraniti družabni red, kakršen je, bi ne bilo vredno. Kajti če ne bi mogli ljudje osno. vati boljše družbe, bi zaslužili, da prekosi opica čioveka.
Resnica je pač, da je sedanja družba taka, kakršna mora biti. Razvila se ni, kakor dolga vrsta slučajev, brez reda in pravila zmctaurb na
kup, temveč po stalnih, neizpremenljivih zakonih, po katerih se je ravnal razvoj od začetka začetkov in se bo ravnal na veke vekov. Zato pod milim nebom ni kmalu kaj tako smešnega, kakor znani stok nad dvajset let starih ljudi, ki se neprenehoma spominjajo nekdanjih "zdatili" časov In začenjajo vsak stavek z vzdihom: "V mojem času . . Seveda je bil krompir takrat cenejši m znanci iz desetih fara so se shajali ob sejmih na kvante. Ampak doma so prižigali trske iu kdor je hotel videti cesarski Dunaj, se je moral pripravljati na pot kakor Columbus, ko je šel odkrivat Ameriko.
V tem protislovju se sploh lahko zasači izmed desetih ljudi vsuj devet: Zjutraj preklinja socialiste, ki hočejo prekucniti sedanjo vzorno družbo, zvečer pa stokn, kako jc sedaj vse slabo v primeri z njegovo mladostjo. Sreča je, da se ne zaveda, kako se bije po zobeh, ker bi ga sicer grdo bolelo.
Toda če je družba res morala postati taka, kakršna je, vendar še ni nikjer zapisano, da bi morali biti vsi ljudje zadovoljni ž njo. In gola resnica je ta, da je za miljone ljudi sedenji svet pravi pekel. Katoliški filozofi, ki študirajo, kako hudič mučil grešne duše, se trudijo prav ¡hi nepotrebnem. Oči naj odpro in ozro naj se po svetu, pa bodo našli tukaj mučeništva, da si ne more najženialncjši satan izmisliti hujšega.
Če je bila beda tega sveta skrita, da bi se prišlo do nje tako 1ežko, kakor do rimakega papeža, bi* ne bilo čudno, da se ljudje .potegu je jo za sedanji "red" kakor cigan za svojo nedolžnoat. Ampak kdor ne gre iz hiše in le čita časopise, ki donnadan poročajo o neštetih samomorih, o razširjanju tuberkuloze, o tatvinah in roparskih u-morih, o eksplozijah, o sodnijskih razpravah z berači itd., itd., bi se 'lahko prepričal, da imajo vendar nekateri ljudje prav, če so nezadovoljni. Nihče ne pravi, da ni na svetu prav nič lepega. Ampak kaj pomaga lepota,-če je nedosežna? In po deželah je vendar na tisoče ljudi, ki res ne užijejo nikdar nič lepega in dobrega ter bi se bili že davno sami pokončali, če bi ne bilo v dušah upanja. A .koliko jih jc, ki izgulie še to, »če jih jc varalo leta in leta in poiščejo rešitev v vodi ali pa v ciankaliju? Nekoliko miljonov jih je pa, ki si ohranijo.upanje edino s socializmom, na-polnjujočim jih s prepričanjem, da se mora izpre-meniti življenje, ker imajo voljo in moč za to. Vi dobri kristjani, ki ne zasmehujete upanja v čudeže in v neznane moči, nimate pravice, rogati se upu, ki se oslanja na svojo, na znano moč, na moč, ki jc tisočletja ustvarjala za druge in hoče končno ustvarjati tudi zase.

—
«i '»t H t** tt&ttjt
O prihodu Slovanov
Če hočemo stati na zgodovinskih tleh in se iznehiti iluzij, s katerimi se resni znanosti nič ne posluži, moramo torej opustiti pravljico, da so Slovani praevropski narod. V ta namen je tr«iba opustiti vsako prisilno, le iz čuvatev izvirajoče razlaganje reči, za kater«? ni prav nobenih dokazov. Najmanje dosežemo, če hočemo prazgodovino pojasnjevati s koreninami imen.
Ne pozaibimo, da so slovanski jeziki izšli iz istega starodavnega jezika, kakor romanski ali germanski. Kako se jeziki v svojem razvoj ju oddaljujejo drug od drugega, nam kaže na primer litvinščina. Nobenega dvoma ni, da so bili Slovani in Litvinei nekoč en narod. ¡Nekako v enajstem stoletju se je izvršila ločitev. Ali to se seveda ni zgodilo naenkrat; jezik vsakega plemena se je polagoma razvijal sam zase. dokler ni bilo nekega dneva tako, kakor da sta si oba jezika po-polnom tuja. i/itvinei so bili nekdaj Hlovani. Da nes se ne štejejo za Slovane in tudi mi jih ne moremo proti njihovi volji tako imenovati, dasi se v koreninah tudi elanes opaža sorodstvo.
Saj so se tudi slovanski jeziki sami med seboj tako ločili, da je dandanes smešno, če vstane kakšen entuziast s trditvijo: Slovani so en narod. Kakor pa so Slovani danes sami med seboj diferencirani, tako so bili nekdaj skupni, a še pred tem so vsi Arijei splo imeli skupen jezik. Enake korenine v različnih arijskih jezikih niso živele le v stari Evropi, ampak žive še dandanes. To opažamo na primer pri Številkah, pa tudi pri mnogih rečeh, ki so jih že poznali, ko so šc živeli v narodni skupnosti.	• ^^^^
Če priznamo, da nismo od nekdsj živeli tam, kjer smo danes, ni s tem prav nič izgubljenega. Kdor misli, da je narodu treba takih, umetnih raz-
lag, ga zelo podcenjujejo. Zgodovinsko «gre torej le za to, kdaj da so Slovani obljudili svoja sedanja bivališča. *
V momenklaturi ali imenoslovju pri Venetih, Ilireih, Trakili, (letih in Dakih so očividno tudi slovanska imena, čeprav jih je malo; toda iz tega še ne smemo sklepati, da so oni narodi bili Slovani. Taka beseda le dokazuje, da je bil stik med narodi, nič več; ona je le izraz slovanske o-sebnosti ali kraja v tujem ozemlju.
Ako vemo iz zgodovine, da je bilo tuje ozem-lje, kjer se nahajajo slovanske besede, v zvezi s Slovani, kjer si moramo domnevati, da so Slovani tja prihajali: potem nam morejo biti posamezni jezikovno dokazani slovanski izrazi dokaz, da so se tja jeli Slovani naseljevati ter se ondi lokalno naselili.
Zgodnje prodiranje Slovanov proti Donavi pred koncem V. stoletja dokazujemo aprioristično na podlagi splošne slike o preseljevanju narodov in na podlagi direktnih zgodovinskih dokazov v Podonavju.
Če uvažujemo, kako so se od I. do V. stolet-' ja po Kristu najrazličnejši narodi drevili proti jugu v Podonavje in na Balkan, ali ni verjetno, da so se tega preseljevanje udeleževali tudi Slovani ob Visli in Odri kakor oni ob Dnestru in Dnepru? Čeprav zgodovina ne omenja direktno Slovanov, vendar nam to vedno preseljevanje severnih narodov iz Zakarpatja proti Donavi daje prvi apriorisličtii razlog za trditev, da se je začelo prodiranje Slovanov na.jug prej nego v V. ali VI. stoletju.
Drugi aprioristični razlog je velikanska razširjenost Slovanov. Ako bi se bili v kratkem času (v dveh stoletjih od konca V. do VII. stoletja) razlili po taki razprostranosti, kakor jo naha-
jamo v zgodovinski dobi, potem bi se morala izprazniti njih prvotna domovina kakor se je Oer-manija. Pri Slovanih je ravno narobe: v stari domovini jih je še polno,; na primer ob Lobi po-labska in češka plemena, ob Visli poljska, med Dnestroni, Bugom in Dneprom ruska. Slovani se niso naglo širili, marveč polagoma davno pred V in VI. stoletjem.
Tudi zgodovinski razlogi so tu, ki govore za.
a)	Na Peuntingerjevi mapi, ki pohaja iz druge polovice III. stoletja, ali pa še celo iz II. stoletja, označeni Venadi Sarmate v Daciji in Mol-daviji ali Besarabiji so Slovani, na Ogrskem so bili nesvobodni Sarmatje Slovani.
Jazigi — Sarmatje, iransko pleme, 'so prišli v I. stoletju od doljne Donave v ogrsko nižino, kjer so se bojevali z Rimljani. Odtod često čita-mo ime "Sarmatieus" v naslovih rimskih cesarjev iu vojskovodij prvih štirih stoletij po Kristu. Za cesarja Konstantina Velikega se piše, da se je del Sarmatov "servi Sarniatarum" uprl svojim gospodarjem "Sarmate domini" okoli 1. 334, jih premaga! in pregnal preko Donave na rimsko ozemlje, kjer jih je Konstantin Veliki naselil po Balkanu in Italiji. Tu se torej omenjajo dvojni Sarmatje, o katerih govore tudi poznejši viri do VI. stoletja, ko poročajo v teh krajih o Slovanih, ne da bi povedali o kakšni izpremembi plemen. Ime Sarmatov prehaja na Slovane (Venadi Sar-maac). Svobodni Sarmatje so sarmatski Jazigi, nesvobodni Sarmatje so ogi-ski Slovani.
b)	Slovanski besedi sta tudi Priskov "ine-dos" (med) in Jordanesova "«trava" (jed). Pri-sko« je bil v bizantinskem odposlanstvu pri Ati-li in pripoveduje, da so grede srečavali ljudstvo, ki jim je ponujalo za jed prosa in za pijačo "me-
dos." To ljudstvo imenuje sicer Priskos Skite, toda jc loči od Hunov in Gotov. Jordanes pa pripoveduje o pogrebni pojedini "strava" pri Atilo-vem po grehu 1. 453.
c) Zgodnje naseljevanje Slovanov priča povest o napadu Vlahov na podonavske Slovane. V njej je nekaj zgodovinskega jedra. Ta tradicija se nanaša ali na napad Gotov od IV. do III. stoletja pred Kristom, kakor sta sodila pisatelja slovanskih sta roži t n ost i j Čeh I)obrovsky in Slovak Aafarik, ali pa na napad Trajanov v II. stoletjp po Kristu. Verjetnejši je drugi «lučaj.
Tesar Trajan je upokoril Daeijo (1. 101—102, 105—lOfi), ko se je bil že Cesar pripravljal na to. Zaradi te zmage niso bili uničeni samo Daki, marveč to so čutila tudi druga, tuja plemena, med njimi slovanska, da niso prodirala proti jugu. V jugoslovaneki fokloristiki je nastlo iz Trajana nadnaravno bitje Trojan. Že v XII. stoletju se nahaja Trojan med starimi poganskimi bogovi, dalje se v bolgarskih pesmih opeva car Trojan, srbska tradicija ga je izpremenila v fantastično predstavo nočnega bitja, ki se bojuje s solnccm, ali troglavega bitja, ki ima voščena krila in kozja ušesa. Često se nahaja ime Trojan v slovanski osebni in krajevni nomenklaturi (imenoslovju). S tem sicer še ni rečeno, da bi bili Slovani morali stanovati v Decebalovi Daciji; ta vojna je bila tako silna, da bi bila lahko našla odmev tudi preko Karpatov, kjer so bivali Slovani. Toda — ako so Slovani v II. stoletju drugače historično dokazani, potem e\ post spajanje Trajana « Troja-liom spada vil. stoletje in je najbrže tu nastalo. Ime Trojan samo po sebi nam ne dokazuje bivanje Slovanov v Daciji v začetku IT. stoletja, ampak tradicija o napadu Rimljanov.
(Konec prihodnjifi.)
Ivan Cankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
"Nisem šc vajen študentovega doma!" je pomolil. "Ne še te rosne postelje in te visoke strehe!"
In je zadel culo na ramo in «e je nameril med senožeti in njivami do ceste. Spočit je bil in je hodil r. lahkim korakom, tudi njegovo srce je bilo veselo in utolaženo.
"Kaj bi trosil denar za voz?" je pomislil. "Dokler me nosijo te «tare noge, bi bil greh, da bi lenaril; in tudi greh bi bil, da bi prosjačil. Če že pripelje mimo krščanski človek in poreče: na, Jernej, prostora je za dva in kobila je spočita — pa prisedem v božjem imenu!"
In komaj je tako pomislil, je pripeljal mimo kmet in se je ozrl in je ustavil koleselj.
"Kam pa?"
"Proti Ljubljani!"
"Prisedi do Gošččvja!"
Jernej je prisedel. L "Po kakšnih opravkih v Ljubljano?'1
"Pravice iskat/'
Kmet, zavaljen, čokat človek, je pogledal Jerneja z neznupnim očesom.
"Kdo pa si?"
"Jernej iz Betnjnove."
Kmet je pomislil.
"Ne poznam Jerneja iz Betajnove. Kateri Jernej?"
"Hlapec Jernej. Pri Sitarjevih sem bil do včerajšnjega dne."
"Pa ga greš tožoit?"
"To se pravi ... ne maram ga spraviti na vislice, tudi v ječo ne. Ampak razsodijo naj po pravici."
"Kaj ti je «toril?"
"Štirideset let «em delal tam. In ko «cm dodelal, je prišel in je rekel: pojdi!"
Kmet je pogledal mrko in je švrknil po konju.
"Tako. Pa ga greš tožiti"
"Kaj se to pravi: tožit? Svojo pravdo grem razložit, naj razsodijo! Pravico hočem sebi in drugim in vsem — krivice nikomur 1"
"Ali boš kaj opravil?"
"Bom. Veliko jo sodnikov na svetu, postava pa je samo ena!"
"Prav nič ne boš opravil."
Kmet se je tako močno okrenil proti Jerneju. d.i jc nategnil vajeti in se jc koleselj skoraj ustavil.
"Če hočeš poslušati pametno besedo, hlapec, poslušaj: skoči takoj « koleselja in se napoti, odkoder si prišel! Zakaj hlapec proti gospodarju še nikoli ni nič opravil, kaj šele, če je pravica in postava na gospodarjevi strani! Star «i, lahko bi to vedel! Ampak veš, kaj bi storil jaz, če bi me hodil hlapec tožarit, pokrivem in nepokrivem? Dal bi mnu in dal bi Jakeu vsakemu en cepec v roke in bi rekel: zdaj pa mlatita po njem, dokler vama roke ne omahnejo, zato da bo drugikrat razločil, kdo da je gospodar in kdo da jc hlapec! Tako bi jima rekel, glej! — Tam, ali vidiš, tam pa jc krčma, tam bom ustavil!"
Kmet je pokazal z bičem na polje, k »črne pa nikjer ni bilo. Zato je Jernej vzel culo in je vsel
škornje, pa jc skočil z voza in «c je opotekel proti jaitku. Kmet je švrknil po konju, vzdignil sa je prah.
Jernej je gledal žalosten za njim.
"Kakor otrok je: dobro potico je jedel, do. bro vino je pil. pa ne pozna lakote. Krivico ni občutil, pa ne pozna pravice. Bog mu bo sodil po svojih postavah in po svojem usmiljenju!"
Hitro se je vzdignilo solnce, kmalu je pripekalo, kmalu jc bil Jernej truden od vročine. Hodil je eno uro, hodil dve uri, noge so otrpnile; pa je od daleč, s hriba, zazvonilo poldne; in Jernej jc bil lačen. Ni več dolgo romal, ni več dolgo čakal, bela krčma se je zasvetila ob cesti.(
Samo dvoje gostov je bilO^v krčmi: mlad kmet, ki je Bogu dan kradel in jc bil že opoldne pijan; in pa droben, siv in prihuljen starec, v ob-nošene cunje oblečen, ki jc igral na harmoniko in prepeval kvante. Reč jc bila taka, da je Jernej najprej pozdravil, nato pa pljunil.
"Le fičm, le sem!" je vabil mlsdi kmet.
Jernej ga ni pogledal in ga ni maral poslušati in je sedel za drugo mizo.
(Dalje prihodnjič.) ^
PROLETAREC
UST SA IKTBEBSB DELAVSKEGA t
LJUDSTVA.__
IZHAJA V5AKI TOREK.
" - Lastnik I* tiSaJaUtj: -
iiatttovaaski Jelavska tbkfvaa dniib« v Cklca<jo, lIllnsK
IVaročnina: Za Ameriko $2.00 ta celo lato. $1.00 ta pol leta. Za Evropo $2.60 «a celo leto, $1.26 ta pol lata.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi MvaliMa Je poleg aovega naznaniti t odi stari aaslov.
Klerikalizem in socializem.
Glaallo tl>v«««kt ■riuiucij« Ju«mI. — mcialtetum ivmc v Ameriki. —
Vso pritožbe glede narodnega pošiljanja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. UdoYich, 1844 So. RacUo Ava., Ckicago, IU.
PROLETARIAN
Owm4 and published every Tuaiday by
ShII Slavic Wtrlunei's fib. Co., __Chicago, llliiois.
Subscription rates: United SUtes and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half
y fa r.

Advertising ratea on agreement. N A S LO V (ADDRESS):
"PROLETAREC
W. St. STREET. CHICAGO, ILLINOIS
TURJ&KI HAREM
Ženski oddelek turške hiše, harem, je tujcu nedostopen, moike-mu vedno, ženski pa navadno tu* di. Neka gospa Marjeta Simpič je bila med tistimi, ki so izjemoma smele pogledati v to skroviiče. Star paša, a katerim se je bil seznanil njen mož, ji je dovolil vstop v svoj haretn in ji predstavil dolgo vrsto svojih žen. O vti-skih, ki jih je tam dobila, piše v ''¡National Oeograpic Magazii.'':
Ko sem stopila po kamnitnem hodniku brez oken, sem v domišljiji videla ne&tete vzhodne krs-aotice z lepimi čolnčki. Sanjala sem o lepih marmornatih kopnli-ačih, o lepodišečih parfumih, v likih ogledalih, dragocenih draguljih, krasnih pahljačah in dekletih, ki bodo tekale okoli lepih turških žensk in jim stregle. Toda te eanje niso trajale dolgo.
Priili smo v veliko dvorano, ki je bila bolj podobna, velikemu dvori&ču, ob katerem so bile majhne sobe, v katerih so živele pa-ševe žene in streiniee. Na tleh je bil pa cel kup umazanih orientalskih preprog. Na vaakem koncu dvorane je bilo par stolov.
Moj gostitelj je ipričel klicati žene, nakar so se jele prikazovati iz svojih sobic, ali bolje lukenj Bilo jih je štirinajst, velikih, manj&ih, v različnih oblekah, «ploh vsaka se je natančno razlikovala od druge. Kosem pogledala v njihove obraze, sem videla, da sem se vse življenje varala, ko sem sanjala o lepih haremskih Ženah.
Ženske okoli mene niso bile lepe, bile so čisto navadnih okrasov, nekaj je bilo kar grdih, o-bratzi nekaterih so gledali nadvse budalasto. Le par jih je imelo nekaj draguljev in sicer za pestjo in na'členkih. Mlajše ženske so i-mele nekakšne klobučinaste čevlje, druge, starejše, so «bile pa bose. Njih obleke so bile nekakšne ogrijnače. Ko so bile vse ženske zunaj, je pena odšel, nakar so se ženske kar vsule okoli mene. To je bilo vrišča in govorjenja! Vpraševale so me vse, kar je aploh mogoče, da se vpraša.
Tistega dne v haremu se bom spominjala vse svoje življenje!
Kolikor vem. jaz sem prva ženska z Zahoda, ki je bila v tur •kem 'haremu. Tiste ženske, katere sem jaz videla, so rekle, da sem jar. edina bela ženska, ki ho jo sploh kdaj videle.
Vse so me otipale, roke, obraz — in me občudovale. Zlasti so se jim dopadle moje visoek pete potem pa tesna obleka. Obnašale so se kot otroci. 'Nad vsako stvarjo je bilo vsakovrstnih vzklikov, s katerimi so izražale svoje začudenje.
VpraRale so me, koliko otrok imam, dalje, če je v Ameriki veli ko žensk, in koliko žena ima moj mož. Ko sem jim povedala, da ima samo mene, so me vprašale, kako je to. Povedala sem jim, dn aem krščanka in dn imajo pri nas možje samo po eno ženo, ki so ravno tako proste kot moSki, nato so pričele te turške žene, ki k» veinA zsprte, nas ameriške žene pomilovati. Rekle so, da za nobc no eenn ne zapuste harema. . .
Konj ne more na fLevo; vodenica. ki s»? plazi, prilcAc m najviš jo vejo; znto mislijo nekateri ljudje, da je klečeplazenje zelo medro. »
Klerikalizem je znal od nekdaj računati z gospodarskimi, političnimi in socialnimi razmerami in se jim je zmerom prilagajal. Na korist vladajočih življev seveda! Zatiranim in tlačenim je cerkev oznanjevala 4'dolinost'\ da potrpežljivo prenašajo svojo usodo in da se ne upirajo zoper "božji red". In za tolažb«) jim je obetala bogato plačilo za vse gorje in za vso bedo onkraj groba.
Stališče prvotnega krščanstva, "svetih očetov", ki ho v prvih stoletjih oznanjali Kristov nauk, njih stališče do oorialnega vprašanju je bilo povsem drugačno nego poznejših časov. Prav močuo je dišalo po komunizmu. Stremljenje po lastnini in po peacati je tiste čase veljalo za pregrešno.
Če bi bila cerkev državo in družbo prekva-sila h tem naukuin, bi bil gospodarski, socialen in ¡Kritičen razvoj, kakor ga jo družba v resnici preživela, nemogoč. Auipak zakoni razvoja so bili močnejši, kakor besede cerkvenih očetov in cerkev jih je uvaževala: priznala je zasebno lastnino in označila razloček med bogatinom in siromakom in razredno gospodvtvo za "nedotak* Ijivo" ustanovo po 4* božji volji". V resuici: cerkev je bila razvoju, pogostoiua za napoto; upirala se je velikim gospodarskim, socialnim in pulitio-nhu preobratom, če je bila v strahu za svojo moč in veljavo. Ampak ko so *e ti preobrati vsled zgodovinske nujnosti zgodili, ko se je zrušil fevdalizem, suženjstvo in tlačanstvo, ko se je podrl absolutizem in razpadel pod udarci kapitalističnega gospodarstva stari obrtni red, se je cerkev lepo vdala in vse to "vzela* v svojo zaščito". Via do vsakega razreda je navsezadnje pripoznala in jo hranila pred "prekitcijami". Vselej se je pobotala z vladajočimi razredi in oblastmi zoper interese tlačeuih in preganjanih. In tako je postala tudi patroua kapitalizma in na socialno vprašanje naših dni gleda čisto s kapitalističnega stališča. Katoliški cerkvi ne gre niti pieica zasluge, da se Je redilo delavsko gibanje, da ho nastale samostojne delavske stranke, ki se v interen pro-leljrinta vojskujejo zoper kapitalistični gospo-tUi^ki. državni in pravni red.
f; za prvih .začetkov delavskega gibanja je bilo • Menjalnem taboru vedno nekaj socialnih polHkov, ki so >p >/.;ia!?. p tre bo boji zoper kapi t* t tet ni. Tako n. pr. od Lasalla k socialni politiki spreobrnjenj moguu«ki škof Ketteler.
Sicer se ni odrekel dogmi, da "imora" biti na svetu mnogo siromakov in maio bogatinov, da bo delavska usoda na vse večne čase siromašno življenje, vzlic temu je delavce naravnost pozival na boj zoper "brezbožni kapitalizem", ki "sprav-t lja gmotno življerje delavcev v nevarnost in iz-preminja zemeljsko oblo v sužeuj*ko tržišče.'* Opravičen in zdrav, je dejal škof, je ta boj, in potrebna je zategadelj organizacija m koalicija delavcev. potrebno j.- srvdstyq Mavfcc.
Klerikalizem pa si je izbral drugačno na»« ranje. Mnogo drugih katoliških pisateljev se je trudilo, da spreobrnejo klerikalizem k pošt ene jše-mu stališču v delavskem vprašanju. Odličen zastopnik te struje je bil baron Vogclsang, na katerega uo se v svojih boljših <fn.sih kaj radi sklicevali tudi naši klerikalci. Pri Vogelsangu sroča-vamo vzlie vsemu plahemu polovičarstvu mnogo rdrave misli. Tako piše:
41 Kapitalistični red je delo človeškega greha in človeške slabosti; zadira se v pri redne in raz-odete božje postave. Takoimenovanl red je, če ga natanko pogledaš, pravzaprav nered, anarhizem denarne mošnje, nevarnejši od revolucionarnega anarhizma, ki dela v svoji nevednosti z dina-ciitoin in zavratnimi umori, dočim dela meščansko kapitalistični anarhizem mnogo izdatneje s menico, hipoteko, z razdiranjem vsake organizacije.	<
Človeštvo je postalo plen mamonizma; zaradi čistega dobička r.o velike ljrdske plasti, celi narod: izročeni telesni in moralni pogubi: zavoljo svetovnega gospodarstva, zavoljo konkurence na svetovnem trgu se pustoši dežela in se pustošijo ljudje. To svetovno gospodarstvo s svojim gospodarjem, cvctcvnim papirjem, spominja na tisto mesto Janezovega Razodetja, ki govori o živali, katere pedobo mora oboževati vsak, komur je drago lastno življenje. Vsi, veliki in majhni, bogatini in siromaki, svobodni ljudje in sužnji, vsi so zaznamovani na rokah ali na čelu, nihče ne more ne kupovati in ne prodajati, če ni zaznamovan z imenom živali. Nam se zdi to .nebrzdano stremljenje po svetovnem gospodstvu najrevnejša nevarnost naše dobe, gospodarska, socialna in politična revolucija, kakor nam ne grozi luijša ne od socializma in ne od anarhizma.
Socialni boj se suče kakor okrog svojega tečaja okolo vprašanja, ali naj bo produkcija anarhistična ali pa urejena po moralnih, od džave priznanih zakonih. Anarhisti imajo .svojo skrajno levico in svojo skrajno desnico. Prva se iz obn pa nad zlorabo države bojuje z dinamitom, hoda lom in zaroto zoper prestavnike zgodovinnke države; druga ne bojuje s kapitalom in mednarodnimi "obroči" . . . Mančesterstvo je anarhizem in nihilizem "bogatinov in je na enaki moralni stop nji 7. anarhizmom in nihilizmom siromakov - le orožje obeh je raznično . . . Anarhija je vojno stanje: vsi proti vsem — pa naj se bojuje ta boj z orožjem ali na z brezobzirnimi gospodarskimi sredstvi. Zadnji smoter niančesterskega gospodarstva je popolno podjarmljenje človeškega dela po kapitalu, in doloma zavedno, doloma nezavedno se trudijo pristaši malopridnega nauka, da odstranijo vse ovire, ki *c zoporstavljajo temu idealu.
Amnak po božji volji ni, da bi. bilo delo neločljivo spojeno s siromaštvom *n brezupno bodo, r. uničenjem rodbinskega življenja, f. br^zprrv-nostjo in s » urijo ne srnelWti. Te?;] o \kvsn.'<. )<* leže v teh v.iz»,n rnh, n' TVft nntovMl delaven U njerjovcnti toži emu in ncveselemn vsakdanjemu delu. Narobe: mr.lokatcrn grehota, ki je delajo ljudje, stoji ped tako težko, ka-nijo verne-
ga sodnika, kakor zatiranje slabotnih, kakor utr-gavanje pravičnega plačila.
Hoj zoper kapitalistični "red," t. j. boj z vsemi zakonitimi uredstvi, je naloga vsakega res-ničnegu kristjana, in nobena nesreča ne bi bila za človeštvo hujša, nego da bi mu pošla moč, da se najodločneje zoperstuvi temu neredu.
Znamenje k a pit a list ionu tendence našega ča-' sa je neizmerno povzdigovanje štedljivostl, kakor da je vesoljno zdravilo za vse gospodarske bolečine človeštva in končna rešitev »ooialnega vprašanja, da se vlade, parlamenti in veda vsem neljubim pozivom po social no-gospoda rakih reformah izogibajo s cenenim in preprostim opominom: "Priatedite si kaj!" Da tu opomin ni nič drugega, kakor krvavo norčevanje iz delavskega ljudstva, prit i ranega na rob obupu vsled davkov, obresti, trgovskega oderuštvu in skromnih mezd — kaj zato: da le čediiuatno zveni.
Nikoli se nam ni zdelo koristno, da bi oznanjali obubožanim delavcem odrekanje v prilog pohotne gospode, da bi le-tej priznavali vse dobrote tega sveta, one pa tolažili h povračilom na onem svetu. Nič ni bolj nasprotnega strogi pravičnosti, ki jo terja krščanstvo.
V kateri katoliški državi najdeš udejstvo-vano dejansko vero t. j. kot soeialno in državno pravičnoHt utelešeno vero, vero, oživljeno v družbinih napravah in zakonih T Nobene take države ne poznamo, kjer bi se uveljavilo prepričanje, da ima krščanska morala pravico do zahteve, da se v državnih napravah uresniči.
Skrajni čas bi bil, tla se katoličani odrečejo hlapčevanju, frazam o potrebah javnega prometa in o stališču družabnega življenja, da nič več kot doslej, preden pokleknejo pred najsvetejšim* trikrat padejo na kolena pred zlatim teletom in pred postavo mamonizma.
Zatiranci, ki so se vdali socializmu, imajo prav s svojo tožbo, da jim sedanje razmere ne nudijo s svojo zahtevo po organiziranju družbe, po harmoniziranju socialnih in političnih sil.
Socialni reformerji smo socializmu, t. j. njegovim duševnim voditeljem, nemškim, angleškim in francoskim, velike hvale dolžni. S svojimi sil-♦rmi, neodoljivimi udarci ao razbili lažnivo zgrad-, ]„. kppitrlizirn, in v resnici je bilo to opomin ka-t tuličannn dr h zakladnice svojih tradicij poišče-•> gradivo za novo stavbo.
Socializem stremi po upoetavitvi zakonov pravičnosti in s svojimi krepko zauikajočimi živ-Iji je bistveno pripomogel, da je dovedcl občutek družabne bolečine na bolno mesto."
Tako katoliški socialni politik baron Vogelsang. (Primerjaj s tem vso revščino klerikalnih pritlikavcev pri nas!) Ampak njegovi nauki so o-stali brez vpliva na klerikalizem in na cerkev. Saj je vrhovni predstavnik katoliške cerkve, papež Leon XIII., v svoj» "delavski okrožnici" izjavil* da jc v "Jfroijein redu" določena vlada kapitala nad delom, da obstoja med kapitalom in delom "prirodna harmonija po božji volji," da naj delavci 44zvesto služijo svojim gospodarjem" in da 11 naj se ne (kjo hujskati zoper opravičeno ' da raj nv fkvkajcr itd. To je kardinalla točka socialno politike, kakor jo jc oznanila vsega vednost nezmotljivega poglavarja edino zveličavne cerkve. S tem je zapečatila ta cerkev svojo tesno zvezo z 14brezbožnim" kapitalizmom in mamonizmom. Kakor je v srednjem veku oznanjala sužnjem in tlačanom pokorščino, tako uči to 44čednost" dandanes 44svobod-nim" delavcem. Da so kapitalisti vseh konfesij npoznali prilagoditev cerkve na kapitalizem in mogočno podporo, ki jo imajo cd nje, jc seveda razumljivo; znto pa tudi oni po najboljših močeh nedpirajo cerkve, da uče delavce ponižnosti, hlap čevanja in nlepe vdanosti. Tako roka roko umiva.
Socializem in razvoj individualnega človeka.
V dobi živimo, ki jo nekateri imenujemo socialno. Zopet drugi I proglašajo naš čas za nesoeialen,
kapitalističen, za čas gmotne si-le'
Oboji imajo prav; zakaj na-sprotstva se vedno vjemajo.
II,
V vsakdanjem življeuju smo vajeni protislovij. Vemo, da so ona pogoj napredka in življenja. So pa tudi protislovja, ki niso naravna, ki» so umetno skupaj zve-rižena in skrpuoana. Taka proti-Prvini se dozdeva, da žive žejslovja se nele nepotrebna, ampak I sredi* mogočno napredujoče socia-jtudi škodljiva, j lizaeijc, sredi onega procesa du- Liberalni iiidividualizem jc v I še v nega in gmotnega življenja, protislovju s srednjeveškim uni-I katerega slikaj oljudje iz strogo verzalizmom: Anarhizem je stra-meščaimkega pokolenja, krogi de-jstni sovražnik socializma. Ta pro-narne aristokracije, za gmotno tislovja niso umetna, temveč na-in duševno nosilstvo.	I ravna, ker no plod razvitka.
O socializaciji družbe se govori I Anarhizem hoče popolno pro-z gotovostjo, ki je lastna le dale- Utoni posameznika. Do skrajno*! kovidnim ljudem. Vsi pa ntreme j izvedeni individualizem jc anar-za tem, da se komplikacija da-hizem. Popolna svoboda posainez-našnje družbe pomnoži, da *e I nika ne pozna nobene meje, ovi-
(Trti» imn*lat ion filril with th» poatmaattr at Chicago, III., Jan. 30, 19*1 H, a» required by the Act of Oct. 6, 1917.)
Živežni izgredi v Krakovu v Galiciji so postali po uradnem poročilu iz &vice tako resni, da so oblasti prosile avstri^kega ministrnkega predsednika za pomoč, d» bi mogle zatreti nemire. — Razglašeno je vojn^ stanje (n ure za javne restavracije so skrajšane. Poroča ne, da demonstrira vsak dan tisoče žensk in otrok po ulicah in zahtevajo živeža.	,
(True translation filed with the po«tma»ter at Ohicaso. 111., Jan. 30, 1018. an required by the Act of Oct. •. 1917.1
Koelnische Volks Zeitung se bavi s sobot« niin Cerninovin» govorom pred avstrijsko in ogrsko delegacijo, ko je dejal, da je poalal besedilo svojega govora o vojnih ciljih predsedniku \Vil-sonu, preden je govoril, ter pravi, da podkrepljuje to vtisk, da se "predejo niti med Dunajem in Washingtonom", če se spomnimo, da «ta ho kaneelnr von Hertling kakor tudi grof Czcroin -poeirlm obširno pečala z Wilsonovo poslanico, ('o ri^u a Dunaj x možnostjo konference med '•optralninii "ilaini in zavezniškimi državami s po sredovanjem Washingtona, pomeni to, (Ja ni Wil-sonovih štirinajst točk smatrati za njegove minimalne zahteve.
i True translation fileil with th« poatmaater at Chicaeo, III.,
Jan. 30. 1918, a» required by the Act of Oct. «. 1917.)
London, 28. jan. — Brzojav za Exchange Telegraph iz Amsterdama pravi, da poziva "Deutsche Tagcs Zeitung" nemški narod javno, naj sc upre zop6u sedanji režim.
44Tudi mi," pravi vsenemško glasilo, " imamo Judeža med sabo. Javlja «e v rdečem plašču krvnika. Nemčije. Kdo reši Nemčijo od teh izdajalcev, če ne nemški narod? Zdaj velja: Nemci, pomagajte si sami in Hog Vam bo pomagal."
D asi ni kajzer Viljem imenovan v Članku, pravi dopisnik, da meni izraz "krvnik Nemčije" kajzerja.
Ne sme se pozabiti, da jc Deutsche Tages Zeitung vsenemški in imperialističen organ. Dopisnik je nemara nekoliko preveč optimističen.
kapital še bolj sigurno in višje na loži, da se imetje posameznika še bolj pravno in družabno zava -ruje.
Oglejmo si to!
iFo, kar danes kulture željan človek imenuje in označa za soci-! alizcm, je s kulturnega in um -¡Htveucga vidika—družabna vzgoja. Za filozofijo, literaturo, umetnost, gospodarstvo in — admini-I ntracijo je socializem vzgojeval-na smer. Temeljni in, lahko rečem, prvotni princip je demokracija.
To sainoobscbi nastalo družab-I no pedagogiko, vzgojevalno plat ¡socializma, delimo na dva dela: V 1 invidualen jn družaben del. Invi-jdualna. vzgoja sloni na družbeni; druga drugo izpopolnjujeta.
Doslej je umstveni in Čustveni socializem podpiral zlasti družbe-I no vzgojo, vzgojo zanemarjenih mas. V teiu je obenem že tudi tičala vzgoja posameznika.
S stališča, da je današnja družabna uredba, današnji družabni red nepopoln in vsled tega krivi-jčen, vzgaja socializem nezado-¡ volj ne že k uporu. Upor je vedno le dosledno izvedena negacija. 'Ampak ta negativna misel že ti-!či v bodoči pozitivnosti — po-; vsem neznani in še nepriznani.
Socializem mas je označil današnjo državo za krivično in jc i temu postavil nasproti še danes j nejasni pojem pravice. Zahteva-!na potreba družabnega, preobra-f ta je danes ta pravica. IPo naukih socializma sloni današnja država na dveh bergljah: Na gospodrftvu in izkoriščanju. Ona je tedaj institucija gospodiftva; uredba za izkoriščanje. Treba je tedaj iz-podbiti ti dve berglji in preobrat je popoln.
8 tem naziranjem je stopil v življenje 'boj proti državi. Del nove socialne vzgoje temelji v teir. boju.
Cilj je postala človeška družba brez suženjstva. Nazor o svobodi, enakoHti in bratstvu je s tem za dobil čiRto drug pomen, nego ga je imel še v francoski revoluciji.
V	tem boju, ki pravzaprav ni boj proti drzfoVi, temveč le boj za osvobojo telesa in duha iz prevelike odvisnosti, tiči velika tendenca nove socialne vzgoje. Posamezni odstavki te vzgoje so> Po-splošenje ljudske izobrazbe, pravna, politiška in družabna enakopravnost, omejitev denarne ali kapitalne nadmoči, možnosti duševne individualne konkurence, socialno zavarovanje, popolna državljanska svoboda itd. itd.
V	teh posameznih detajlih modernega socialnega nazora naj se zrcali individualna vzgoja socializma.
Nastane Vprašanje? ?Ali je ta družbena in individualna vzgoja zadostna, da se doseže iu omogoči socializem, družba, država, ki ji je podstava socialna moč celote, sociaJno-etična resnica in pravica? ?
Dandanašnja vzgoja posameznika je nezadostna. Nezadostna bo vzgoja vedno, ker napredek je večen. Ore le zato, da se splošno vzogoja posameznika kolikor možno renači z napredkom.
Materijalizem starih Rimcev je bil premagan od krščanstva. Krščanstvo v svojih tendencah je pomenjalo višjo kulturo. Zgolj siti Človek starega Rima je propadel v duševno ubo*tvrf. Iz preteklosti gresta v bodočnost samo ti dve poti. Vpraša se torej:
Ali je zadostno, da se Ixpreme-ni oblika družbe, ali je marvCč treba tudi njeno jedro, ljudi, iz-promeniti? Ali jc potreba, da so posreči namen modernega socialnega nazora, ne le vzgoja ljudi kot mase, temveč tudi človekn, kot posamezniko?
Kaj je socialna pravica f
rc, postave. Pozna samo posameznika s svobodnimi kretnjami.
Socializem zastopa nasprotno moč celote, družbe. Pravi, da se v tem rodi tudi svoboda posameznika, v kolikor mu je potrebna za neoviran raavoj.
(Misel, da je socializem zgolj gospoda nit ven, administrativen in politiški program — je napačna. Doba, ko je bilo socialno vprašanje le želja Želodca in vse-o4)ilja je žal za nami. Dandanes so vprašanja čisto notranjega značaja mnogokrat eminentno socialna, zahtevajo zainteresiranja in lojalne rešitve. V svojem vsakdanjem življenju srečavamo protislovja, ki jih z ere strani pov-darja socialno in socialistično načelo, z druge pa individualistični nagon, ki ga zastopa anarhizem.
Kaj je socializem? Na kratko!
On stremi po preobratu današnje družbe. V kakšnem smislu? Da ekonomsko, gospodarit veno izravna danaftnjc velike razlike med ljudmi. V ta namen zahteva posplošen je ali podružabljenje produkcijskih sredstev. To je temeljni in prvotni stavek modernega socializma. Samo oni, ki stoji na tem stališču, more o sebi reči, da je socialist.
Kaj je-torej s preobratom družbe? S tem je najtesneje zvezana usoda posameznika kot družabnega činitelja. Materialistična filozofija, s katero se hoče ta preobrat znanstveno utemeljiti, gre predaleč v ekstremnost in pozablja rada na posameznika kot živo in hoteče bitje.
Posameznik je vedno zavzemal v družbi važno mesto. To že vsled tega, ker ima vsak posameznik do družbe, v kateri živi in sc giblje, tudi dolžnosti. Zakaj iz svojih družabnih in socialističnih dolžnosti izvaja posameznik tudi svoja prava, kakor vidimo to lahko sleherni dan.
Obratno pa sc mi dozdeva, da gre pretirani individualizem predaleč, ker pozna v prvi vrsti samo pravice posameznika, dočim o svojih dolžnostih noče ničesar čuti ali pa jih le nejasno in negotovo naglaša.
Ta dva načelna znaka v našem življenju srečujemo v socializmu.
ISoeialno načelo: Socializem ne sme individualno ustvarjati novih dolžnosti in vezi, zakaj naloga socializma ni, množiti dolžnosti posameznika do družbo ali pa države. Soeialno zlo*—če ga opazujemo tudi zgolj z «gmoitnega motri-Sča—je u metel jen o v nerodnosti in nepravilni—vsled tega nepravični—razdelbi dolžnosti med posamezniki. Delavec, sploh prolota-rec, ima dandanes dolžnosti, živeti v stiskah poleg izvršenega dela, drugi zopet imajo pravico do lenobe in uživanja.
TiCnoba je največje socialno zlo.
Socializem ima tedaj nalogo to urediti. To pomeni za današnjo družbo popoln preobrat do tedaj, dokler uživajoči del ne prizna potrelic te ureditve.
Kakšni so pripomočki te ureditve? I)va pota sta:
1.	Ali vsi priznamo to potrebo in se trudimo, da uredimo vse to po svojih mislih in močeh pravično :
2.	ali pa rabimo silo, da s pri -dobljeno nadmočjo odstranimo kljub csein ugovorom socialno bedo.
Sila pa jo največja soeialna krivica vse dotlej, dokler to *ile ne ukazuje vseobča in splošna potreba družabno eolote.
Žakaj imajo kraljevaši Tr<»šta? Eh, zato, ker je v sedanjih časih za krone in trone edino, da se še tnalo potroštajo; Kmalu tudi tega ni bo več.
Apel na tiste, Ici so z nami.
Danes stopamo pred razredno zavestno slovensko delavstvo v Ameriki, da brez vsega zavijanja in fraz, jasno in določno razjasnimo stvar, o kateri mislimo, da smo jo dolini pojasniti:
Dne 25. januarja t. 1. je bil občni zbor "Jugoslovanske delavske tiskovne družbe", ki Izdaja Proletarea. Upravnik lista je na zboru podol svoje poročilo, ne takega, kot bi bil žele!, temveč takega, kakršen je položaj. Poročilo izkaz ijc znaten deficit, katerega je trebo pokriti, ako slovenski delavci hočejo, da vzdrže list Pro1etn*ee. Izredne razmere so. Tega ne bo menda nihče zanikal. Kako se te razmere izgovarjajo, ne zapi-fiemo z besedo, že zavoljo tega ne, ker bi morali potem zopet delati prevod na angleški jezik, l/parno, da nas vsi razumete.
Če so izredne razmere, je pa tudi logično, da so izredne sitnosti, in redni stroški. 6e v časih, ko so šli gospodarski in politični dogodki v rok; s kapitalističnim razvojem svoj normalni tek. je Proletarec večkrat prišel v finančne stiske. In danes* ko izhaja list. že svoje trinajsto leto, moremo konštatirati le to, da je bil Proletarec v teh dolgih letih truda in boja že mnogokrat v ve-
likih stiskah, ampak še nikdar ne v tako resni, kot je sedaj. Upravnik je na seji občnega zbora moral pojasniti ta dejstva, da je na njih podlagi mogoče potem določiti, kaj naj se ukrene z listom. Slišala so se razna mnenja. Ako bi bilo mogoče izhajati brez upravnika, bi sam rad resigni-ral. To jo nemogoče, ker je ravuo sedaj toliko dela z upravo in toliko nujnih, če tudi ne prijetnih potov, da upravnik sploh komaj opravi vse Občni zbor tudi ni hotel povišati naročnine listu, vkljub temu, da je list če se primerja kvaliteta, najcenejši v slovenskem jeziku ,še manj priporočljivo pa bi bilo, če bi šli. nazaj na štiri strani.
Kaj torej storiti f Člani direktorija so se soglasno strinjali ste m, da ni Proletarec samo na jeziku, temveč faktično lastnina vseh slovenskih socialistov. Skoro vse delnice lastuje sldvenska sekcija J. H. Z., in slovenski sodrngi na podlagi tega izvolijo Mane v direktoripj, ki tudi nastavlja ali pa odstavlja urednika hi upravnika,ter vrši splošnem vrši vse funkcije, kar se tiče socialističnega gibanja med Slovenci v Ameriki. Člani direktorija povsem pravilno izjavljajo, da za obstoj Proletarea ni odgovoren samo krožek sodru-gov pri klutfU štv. 1, temveč vsi slovenski sodrugi
in simpatičarji lista. Sodrugi v Chicagi bodo sigurno storili svoje, ker pa ne zmorejo vsega, vprašamo Vas, kaj so Vaše želje in misli, naj li Proletarec še izhaja ali pa ne T
Včasih kot so sedanji ni nObeua šala izdajati socialističen list. Prijetno ga je seveda bolj citati kot pa izdajati, ker imajo uslužbenci vedno križe in težave. Izjavljamo, da nam vse sitnosti ue ubijajo dobre volje in prepričanja za stvar, za katero delamo; vztrajati hočemo in edino kar želimo, jc to, da nam sodrugi pokažejo svojo dobro voljo in pomagajo ne nam, temveč listu iz zadrege. Mi se ne strinjamo s tistimi ozkosroneži, ki so izgubili ves pogum in pravijo, da naj vse skupaj vrag vzame. Kaj ie. še tisto bo n#>ral vrag dati nazaj, kar nam je prej vzel.
Povdarjamo, da nam je zelo neljubo to tarnanje iz prosjačenje. Če bi bili zavzeli stališče, kot ga je zavzela večina sodrtrgov Hrvatov, smo popolnoma prepričani, da bi danes lahko s ponosom kazali na napredek in finance lista. I^e pomislite, kako prijetno zveni na ušesa taktika uto-pistov. In danes! Danes je pokopana izjava večine st. louiške konvencije in aocialisti, ki prihajo-
jo na krmilo, razvijajo program, kakršnega je Prolet arec zastopal vedno pod sedanjim urednikom. Slovenska sekcija J. S. Z. je vsled skrajno krivično razdeljenih glasov v glavnem odboru J. S. Z., oropana na številu glasov. Rezultat je ta, da moramo mi, ki hočemo slovenskim delavcem ohraniti Proletarea, prosjačiti za podporo.
Sodrugi! Mi Vas ne prosimo, da nam povišate plačice. Nam ni za takoimenovane "mehke stolčke". Stvar se jasna in glasi se — ali hočete, da kh aja Proletarec ali ne. Povedali smo Vam to v skrajni stiski, in skrajni čas je, da ga rešite. Kar se tiče lista, ima seveda lahko vsakdo svoje mnenje, gotovo pa je, da Proletarea ne more nadomestiti noben drirg slovenski list v Ameriki. Razložili smo bom, ker je to naša dolžnost.
Ak o ne bo povoljnega odmeva, to je; iztirjatev stare in nabiranje nove naročnine, kakor tudi hipne pomoči v podporo listu, tedaj vedo chiea-ški sodrugi, da pomoči ni in da je edina rešitev iz tega mučnega položaja v tem, da se list preneha izdajati. Sodrugi, preden storimo ta drastični korak, želimo, da čujemo Vaše glasove.
Upravništvo.
Cerninova oljčna veja
<Tru« t ran "lat ion fiUd with th» pof»tma»Ur nt Chioa~o. Iti., Jan. St>, ISIS, a« r««|U'rcd by lin Art of Oct. C. 1917.»
London, 25. januarja. — Grof Černin, avstro-ogrski zunanji minister, je po brzojavu, ki je prišel sen» po švicarskih potih, včerja, ko je nagovoril državnozborske poslance, naglašal sledeče važne točke:
"Verjeten je mir z Rusijo, in če sklenemo ta mir, nc more hiti daleč do splošnega miru.
Poljsko smatramo za neodvisno državo in mislimo, da naj ji bo dovoljeno, da si izbere svojo lastno usodo brez zunanjega vpliva.
Stališče predsednika VVilsona glede na svo-bobo morja smatramo za juko pravično, prav tako tudi primerno zaščito proti gospodarski Vojni po vojni.
Nc moremo sprejeti Wiisonovega diktata glede na notranje zadeve Avstro-Ogrske; naš parlament je tako demokratičen kakor katerikoli na svetu. Pač pa lahko sprejmemo njegove ideje o zvezi narodov in ga vabimo, da i>orabi svoj veliki vpliv in nagovori zaveznike en t en te, da objavijo svoje mirovne pogoje."
Govoreč o tem, da so centralne sile odklonile izpraznitev okupiranega ozemlja, preden se sklene mir, je grof Černin dejal, da ima to humanitarne razloge. Izpraznitev .teh krajev v drugih okoliščinah, je dejal, bi vodilo do anarhije in do uničenja industrije.
"Sedanje mirovne kretnje predsednika Wit-sona so bile veliko bolj učinkovite in so imele pri
centralnih silah veliko boljše rezultate, kakor njegovi prejšnji koraki," je trdil fcunanji mini -ster. "Njegov ton jo sedaj drugačen, kakor takrat, ko jc skušal odtujiti nemški zaveznike med sei>oj. Omenjam zlasti njegovo noto za vati -kan."
I)a se razlikujejo avstro-ogrski ijumeni na -pram Rusiji ml onih v Nemčiji, ki jih predstav -ljajo sedaj v sedlu sedeči jukerji, je pokazala Cerninova izjava, da nima namena zahtevati od
Rusije lc en meter zemlje ali le en vinar od -
škodnine."
• • •
Ne vemo, koliko se to poročilo vjema z resnico. Da so v njem napake, je videti na primer iz tega, da jc Černui po tem telegramu nagovoril 44parlamentarne poslance".' Kdor pozna avstrijsko konstitucijo, ve, da nima zunanji minister nič opraviti z državnim zborom, ne z avstrijskim, ne z ogrskim, ampak le z delegacijami, kar je nekaj ' druzega.
Toda vzemimo, da jc ostalo poročilo pravilno. Kaj naiu kažef
IVedv.-cm potrjuje, da vzdihuje Avstrija po miru. Ampak to ne dokazuje miroljubnosti njene vlade, temveč le skrajno potrebo miru. Z ozirom f na »to je tudi značilno, da se obrača Černin narav-nost s prošnjo do VVilsona in govori o njegovem velikem vplivu, dasi je predsednik Zedinjenih dr-žav zanj vendar reprezentant "sovražne dežele".
Sploh bi bilo marsikaj v Černinovib besedah lepo, če nc 'bi človek poznal teh tradicionalnih avstrijskih lepot. Predstavnik llabsburž^nov odklanja kakor avstrijski ministrski predsednik Sevdler WiUonovo vmešavanje v avstrijske notranje zadeve. Pri tem je plemeniti grof le pozabil, da pričakujejo avstrijski narodi sami tako "vmešavanje" od zunaj, ker vedo, da nimajo od Avstrije same pričakovati nc pravičnosti ne svobode.
Občudovati mora človek licemerslvo, s ko -terim govori Černin o demokratičnosti avstrijskega parlamenta. Demokratični značaj parlamenta ni odvisen od tega, da je volilna pravica približno splošna in navidez, ne pa v resnici enaka. Za tako demokratičnost je treba še nekoliko drugih pogojev, ki jih pa avstrijski parlament ne uživa. Ali jc učeni grof pozabil, kolikokrat je bil ta parlament šiloma razpuščen! Ali ne ve več, da ni skoraj nikdar umrl naravne smrti, ampak ga jc vlada enostavno pognala domov? Ali se nc spominja, da po cela leta praktično ni »borova!, ker je bil "zaključen"? Ali je izbrisano, kak oje policija vdrla vanj in vlačila poslance za roke in noge iz zbornice!
Avstrijska vlada ni eksekutiva, ki izvršuje sklepe parlamenta, ampak gospodar, ki žvižga, da pleše parlament po njegovi melodiji, če ne, ga •pa razpodi. Avstrijski parlament je le "camou-fl*ge"t za katero se skriva avstrijska avtokraci-ja. In to more izpremenit! le vojna ali pa revolucija.
Nič manj -hinavska ni Černinova izjava o opustitvi zasedenih krajev. To izpraznitev zahtevajo Rusi in sicer zato, da ne bosta Avstrija in Nemčija s svojim vojaškim in administrativnim pritiskom vplivali na prebivalstvo, kadar bi glasovalo o svoji »bodočnosti. Čitali smo, da se Rusi podajajo za mir, nismo pa slišali, da prosijo za nemško in avstrijsko humanitarnost. In kaj sc jc treba Černinu brigati za "anarhijo", ki bi po njegovih besedah nastala na Kuronskem ali 14-vonskem?
Avstriji se slabo godi; to verjamemo, saj potrjujejo to tudi druga poročila. Zato bi rada dosegla mir. Zakaj če pojde še nekaj časa tako dalje, ne bo cesatvek Kari mogel tolažiti ljudstva z občinsko volilno pravico, ampak lahko bi sc o-majala oba njegova trončka — na Dunaju in v Budimpešti. Ampak tudi v najhujši stiski nc znajo ces. kr. diplomati ibiti odkritosrčni nc morejo opustiti svojih zanikrnih navad. Avstrija cvili, tako ji gori za nohti. Ampak v vseh svojih katastrofah te ni nič naučila. Ostala je stara Avstrija in Černin hoče, da ostane taka nadalje. "Vmešavanje v svoje notranje zadeve" odklanja; to se pravi: Miru si želi, da bo zopet zatirala in goljufala svoje narode kakor prej. In ves svet naj hi ji se garantiral, da i>i mogla neovirano u-ganjati svoja zločinstva. Volk dlako menja, toda čnta ne. Černin poje novo melodijo, ampak ml poznamo stari iperfidui tekst.
Preudarek o taktiki
Cc pravimo, da je razredni boj med delom in kapitalom glavni, fundamentalni in princi-pielni boj sedanjosti in da ni mogoča nobena sprava med njima, vendar s tem nismo rekli, da ne more biti med njima nikdar in- nikjer nič skupnega. Rpizudično .se prav lahko zgodi, da imata kapitalizem in prolétariat enake interese in da nastopata za tak slučaj skupno, ne da bi zaradi tega seveda kaj odnehala njiju načelna razredna nasprotja.
Ako se n. pr, vsled posebnih razmer sile preteklosti tako ojačajo, da morejo naskočiti sedali je uredbe, ne da bi jih hotele suniti naprej, am pak da bi jih potegnile nazaj, in če nastane nevarnost, da bi mogla taka reakcija doseči uspeh, je v interesu proletariata, da sc prepreči taka zmaga. Razume se, da ne gre proletariatu za to, da
rešuje kapitalizem, pač pa za to, da se ne ovira in ne ustavlja njegov lastni napredek.
Do njegovih ciljev vodi prolétariat pot iz kapitalizma. Le v kapitalistični družbi nastajajo in se razvijajo razmere, v katerih se poraja in krepča moderni prolétariat; le v njej sc pogoji, ob katerih more delavstvo organizirati svojo bojno armado in kovati svoje orožje. Vse, kar bi moglo potegniti družbo nazaj, je škodljivo proletariatu; tega nc more prav nič izpremeniti dej-stv, da jc škodljivo kapitalizmu, proletariatove. mu nasprotniku.
Kaj
naj stori delavstvo v takem slučaju?
Lahko bi doktrinarno dejalo: "Prolétariat ima enega samega sovražnika,- ta jc kapitalizem. S takim sovražnikom nc more napraviti ne enega
koraka skupaj. Vse, karzadene temu sovražniku škodo, je prav."	j f + ■ +
Ta doktrina bi bila ob površnem opazovanju zelo radikalna; v resnici bi lahko postala zelo re-okcionama. Proletariat bi se z njo lahko postavil v lepo pozo, pa bi — rezal sam sebe v živo meso.
Videli smo, da se kažejo v sedanji družbi jasno poteze, iz katerih se spoznava bivstvo sodobnega boja; videli smo pa tudi, da je v družbi, ki je plod preteklosti, rezultat prejšnjih bojev in nekdanjih nasprotnih interesov, še vedno tupa-tam segajočih v sedanjost, da je v družbi, ki se ni mogla od severnega do južnega tečaja enakomerno razviti, vse polno raznovrstnih komplika-cij.
Proletariat, ki nosi zastavo bodočnosti, mora pa pregledati vse bojišče; upirajoč oči v cilj, venda»- ne sme biti slep za pot, da se ne spotakne in nc stopi v zanke, katerih ne vidi, ker se mu zdi za malo, da bi pogledal tudi na tla.
V praksi se dostikrat zgodi, da gresta delo in kapital vzpored. Ali to ni sprava; in boja med njima ne sme to ustaviti — saj ga tudi ne more. vsaj defenitivno ne.
Ruski kapitalizem, mlad, nerazvit, pritiskan in oviran, se je v svojem interesu bojeval zoper carski absolutizem in dvorsko kamarilo. Avto-kracija je bila njegova sovražnica. Zavedni ru-ski proletariat pn ni depjal: 14Naj le tepe in za-tira liberalizem, v katerem tiče naši izkorišče-valci." Avtokracija je bila tudi sovražnica pro-ietariata; zato ni ostalo delavstvo ob strani kot
mslo interesiran gledalec temveč je šlo z večjim pogumom in z večjo požrtvovalnostjo v boj zoper earizem, kakor liberalizem sam, dasi je vedelo, da ne more socialni razvoj niti v Rusiji prekoračiti nujne faze in da prinese njegova zmaga najprej kapitalizmu uspeh in ga ojača.
Ta razvoj kapitalizma je bil proletariatu potreben, ker ustvarja pogoje, ob katerih more delavski boj postati velik in uspešen. Če bi ponujal earizem delavstvu najlepšo zaščito potom av-tokratičnih zakonov za to ceno, da ga podpira v boju proti kapitalističnemu liberalizmu, bi ruski proletariat vendar odklonil to n b moral odklo-nti, ker bi sicer za uspeh trenotka postavljal svojo bodočnost v nevarnost.
Ko je bila v času Boulangcrovih homatij in Dre.vfusove afere v Franciji republika v nevarnosti. so francoski socialisti vzpored z zastopniki kapitalizma odbijal mnzuiucijihpakikov»cico ki kapitalizma odbijali monarhistično-aristokra-tič no-klerikalno reakcijo. I«ahko sc kritizirajo posameznosti njihove taktike in odklanja metoda tistih, ki so sc naravnost združili s kapitalistično vlado,- ali da so preprečili monarhijo, ne glede na to, da se je francoskemu kapitalizmu s tem utrdilo hrbtišče, je bila zasluga, katero jc priznala vsa Internacionala.
V Avstriji so agrarci, spojeni s klerikaliz-mom, vodili trgovinsko politiko, s katero so tepli inddustrijalni kapitalizem. Visoke carine, prepovedi uvoza in podobna sredstva so ovirala, razvoj industrije, torej davila interese kapitalizma. Tudi tukaj so socialni demokratje nastopali
vzpored z zastopniki kapitalizma, kajti tisti zakoni, ki so bili na škodo kapitalizmu, so bili tudi na škodo delavskemu ljudstvu, kateremu so po-dražcvali meso in jemali priliko za delo. Socialni demokratje niso nikdar podpirali predlogov, s katerimi naj bi se ovirale velike industrije pod pretvezo, da sc 'rešuje ntala obrt,' in odločno ho nastopali proti krščansko socialnim demagoškim načrtom, ki so hoteli onemogočati borzo, kapita-stično institucijo. ki pa je vendar potrebna za moderno trgovinsko življenje.
Nobena zakonodaja ali vladna reakcija nc more poteptati gospodamkih razmer. Kapitalizem najde svoja pota kljub vseni umetnim zaprekam; ali toliko časa, kolikor bi bil njegov razvoj potisnjen nazaj, bi bilo ugrabljenega tudi delavskemu gibanju in morda še kaj več.
Tako so Interesi kapitalizma lahko posredno tudi interesi proletariata. Tako lahko nastajajo situacije, v katerih mora delavstvo — v svojem interesu — ^podpirati kapitaliztm proti drugim silam. Tudi če je ea del kapitalizma navskriž z drugim delom, sc lahko zgodi, da mora delavstvo, bojujoče se proti onemu delu, hote ali nebo. te pomagati drugemu delu.
»Še nadaljemu zaključku se ne moremo izogniti: Če je tuintam nezaveden proletariat tako zaslepljen, dagre v boj za reakcijo proti napredku in če je kapitalizem na strani napredka, tedaj ne pomaga nič; ako so resnični, veliki interesi napredka na koeki, tedaj se bo moral zavedni proletariat obrniti proti nezavednemu, brez obzl-v m na to, da koristi kapitalizmu.
Kapitalistične sile.
Kapitalizem *e je nastanil in uredil svoje go-spodstvo tako, dh je vsa oblast v sedanji družbi njegova. Kamor se človek obrne, povsod ga sreča.
Industrija oznanja kapitalistično moč. Tovarne, jame, polja, gozdovi, reke, železnice, arze-nali, vse jc v njegovih rokah. Vse delo mu je podložno. Spravil je v delo suženjski značaj. Delo nima dnizega namena kakor da množi njegov profit in s tem njegovo oblast.
Ali kljub nezmisclnosti vendar kapi-etaoisli
Ali kljub nezm isel nost i sistema vendar kapitalizem ni tako neumen, da ne bi razumel neznosnosti svojega jarma. Njegova oblast je velika, pa vendar bi se lahko porušila, če je ne bi zastražil, podprl in zavaroval.
Storil je tudi to. Vsemu svetu jc dal «voj pečat, povsod jc razpostavil 'stebre, na katere sc opira, povsod straže, ki ga varujejo. Nikdar
svet še ni videl tako ogromnega socialno obrambnega sistema, kakor si ga je napravil kapitalizem.
Države rto velikanske kapitalistične organizacije. Vlade so organi, nastavljeni, da varujejo in pospešujejo kapitalistične interese. I)a se to doseže, jc vsa politika prepojena s kapitalističnimi vplivi. Nešteti miljoni,' odtrgani od delavskih plač, se rabijo, da *e z njimi politično za slepljujejo in poneumnjujejo delavske mase. Čc nc bi kapitalisti razumeli, kakšna sila tiči v politiki, Mi rajši prihranili tudi tc miljone.
V cerkve poglejte. Večinoma stoje v kapitalistični službi, uČe delavce ponižnosti in skromnosti, in naglaSajo neizpremenljivost družabnega reda, ustanovljenega po nebeški volji. Med sabo konkurirajo, kapitalizmu so vse enako vdane.
Všolah se opaža upliv kapitalizma. Kdor i-mn državo v rokah, ima tudi njene institucije. Naravno jc, da se bo polastil tiste, iz katere pridejo enkrat nove generacije v življenje.
Ves oboroženi aparat je podložen kapitalizmu; služi mu vojaštvo, milice, policije itd. Obo-
Orel lahko visoko leti; petelin sc more le na gnoju postavljati.
Kraljevski »kornji so pač vedno "nabiksani"; zato se pa vendar ne blišči tisti, ki sili pod škorenj.
V Madridu na Španskem izhaja neke posebne vrste čanopis, ki nima primere nikjer no «vetu. Ta časopis jc tiskan s tiskarskim črnilom, v katerem je žveplo in
fosfor, tako da sc pisava sveti ponoči in ue lahko čita brez luči.
Za prevzetnost ni tieba velikih sposobnosti; tudi s prazno glavo sc lahko izraža.
roženi sili se pridružujo justica. Država je kapitalistična, zakoni so kapitalistični, sodniki so-dijo po takih zakonih kapitalistično. In obsojencem sc odpirajo kapitalistične ječe.
Ves svet ima značaj ogromne kapitalistične trdnjave, kjer štrle Ven in notri, na vse strani topovi kapitalizma. V nobenem asu še ni bilo sistema, ki bi bil iincl enako moč kakor kapitalizem.
In proti tej sili mora delavstvo izvesti svoj boj, če hoče kdaj doseči svobodo.
Moderne irdjiajve ne padajo kakor zidovi .Terieha, če se trobi ogrok njih. Treba jeMežkih topov, mnogo topov, tehnike, temeljite tehnike in vztrajnosti. Kapitalizem je taka moderna trdnjava.
Ta trdnjava mora pasti, popolnoma kapitulirati, sicer ni rešitve.	i
6
PR
SLOV. DELAVSKA

Dopisi.
otH¡AP,c
___M- aanu int
t d.UTi Nu
Srd ti: Conemauflt». Pm.
QLAVNI U&ADKIXIl
PREDSEDNIK : Iv*® Pro«tor, lOM Norwood Ud., Cleveland, O. PODI'KKDhKDNlKt Josip ¿orko, B. Y. D. 2, box 113 Wust Nswtoa, P».
TAJNIK: BU» Novak, *u Maia St., Coaamaugh, Pa.	I ■ I ■ ■
POMOŽNI TAJNIK: AadreJ Viarieh, 170 Fraaklia Mala 81., Coaeaaugb, Pa. jc bila iniciativa «predložena, ves
Chicago, 111.
Kakor znano, je hrvaika veči I na v glavnem odboru J. S. Z. zad* * nji trenotek enostavno razveljavi* I la v m® splošno glasovanje o avte nomnth sekcijah in zahteva sedaj naenkrat izreden kongres. *Vest' je spekla te sodruge, ktr jo &lo v prana nje o sekcijah protiprovil* ; no na glasovanje. Ves ¿a«, odkar
llLAUAJNIK
t Joaip tele, 6302 St. Clair Ava., Clevelaad, Ohio. liAQAJNIK: Fraak Pavlovtié, b. «47, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
I. nadtoralkt Itaa A. Kaker, 207 üanover 8t., Milwaukee, Wis. I. aadioraik: Nikolaj Povla, 1 Craib St., Numrej Hill, N. B. Pittsburgh, Ps. t. nadzornik j Frank KanW, b. 73, Dunlo, Pa.
rcmOTNIKI:
I. porotaik: Aatoa Lavrli, box I, Yukoa, Pa
8. porotaik: Prask Bavdek, 6303 OlassAve., Cleveland, Ohio.
1. porotaik: Aatoa Welly, bos 53, Superior, Ps.
VKHOVNI EDEAVNIK:
F. J. Kara, M. D., 6202 8t Clair Avon Clevelaad, Ohio.
POMOŽNI ODBOE: Martin Jager, Conemaugh, Pa. Ivan Grabnar, 046 Rossel Ave., Johnstown, Pa. fUelan Zabrig. Conemaugh, Pa. Ivan Suhadilnik, Box 233, Sooth Fork, Pa. Ignae Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa. Frane Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBAD v kili it. 20 Mala 8t., Coaemaugh, Pa.
Uradno Glaailo: PBOLETAREC, 4008 W. 31st Rt., Cbirago, III.
čas, kar sc je glasovalo in ftc pol drug mesec po glasovanju jc bila njih vest popolnoma mirna. A«lc tisti trenotek, ko bi «bili morali Slovenci dobiti svojo avtonomno sekcijo, kakor je glasovanje za • jhtevalo, se je zbudila vest, in zaradi malenkostne formalnosti ao razveljavili, kar so prej ves čas j sami zadevali.
Hrvaški sodrugi v glavnem odboru niso vedno tako strastno za-i ljubljeni v pravilo, i Vet kov je 1 * na) včasi povedati, di so člani več kakor pravila. In ve bi se bilo glasovanje tako izvršilo, da bi bili lahko rekli: "fllejte, Slovenci
so premagani!", jim ne bi bilo niti y sanjah prttio na misel, da je lia iniciativa protlpravilno na glasovanje. .Našli so napako le zaradi tega, ker jim ne gre za delo v zvezi, temveč le za to^ da bi za vaako ceno njihova dbvtljala.
V ta uamen predlagajo sedaj izreden kongres. Hauri morajo sicer prav dobro vedeti,,da je ta zahteva absurdna. Ampak domišljajo si, da bi a takim kongresom ugnali Slovence, pa jahajo zdaj tega konja. Kdorkoli pa premi-ali stvar, mora priti do spoznanja, da je zahteva po kongresu v sedanjem času popolnoma neumest» na.
"Radničke 8traia" se sicer norčuje iz sodrtiga Pod lipe a, ki je i t jaVil, da je proti kongresu In mu očita, da se boji kongresa. Ljudje okrog "Radničke S traie" ai v svoji prevzetnosti vedno domišljajo, do se jih kdo boji. Ampak pri nas ne bodo s to ošabno-sitjo nič več dosegli. Tudi jaz sem proti kongresu in priporočam vsem slovenskim sodrugom, noj glasnjejo proti njemu, toda ne Iz strahu, temveč zato, ker ne more
R!	...
J)eposlt liank, Conemau^h, Pa., in tako naslovljene pošiljajo x mesečnim poroči lom a a aaslov gl. tajnika.
V »lučaju, da opazijo druAtveni tajniki pri poročilih glavnega ta jnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri-ImhIiije popravi.
O vojno varčevalnih znamkah»
(T»m* tr«nalfttio:i ftlftd with lb# po*t-maater «i Chicago. i!t., Jan. 15, 191S. ma rri|wired by Act of Oct. «, 1917.)
( Vprašanja in odgovori.)
Če izgubim neprilepljenc Thrift znamke, ali labko ddbim nazaj svoj denarT
—	Ne, te znamke predstavljajo vrednost le za nositelja prav kot poAtnc znamke.
Če izgubim svojo Thrift izkaznico, kaj naj storim?
—	Napišite zagotovo svoje ime in naslov na Thrift izkaznico. Če jo kdo najde ter vrže v katerikoli postni nabiralnik, se vam brez poštnine vrne.
Ali ima neprilepljena vojno-varčevalna znamka vrednost za onega, ki jo najde t
—	Da. Iz tega vzroka jo morate t odi prilepiti na vojno-varče-valni certifikat v času nakupa. Napišite preko lica znamke svoje ime in ¿tevilko certifikata.
Ce izgubim registrirani vojno-varčevalni certificat, ali če je u-ničen, kaj naj storim T
—	Če se vam ne vrne v primernem Času, poročajte svojemu poštnemu mojstru, kjer ste registrirali certifikat.
Kako dobim nazaj svoj denar, če je moj registrirani vojno-var-čevolni certifikat izgubljeni
—	Po prošnji pri postnem uradu, pri katerem ste registrirali.
Kje bo vlada Združenihr držav plačala $5.00 dne 1. januarja 1923 za vsako vojno-varčevalno znamko, prilepljeno na vojno-varče-valni certifikat?
—	Pri zakladniškem depart-mentu v Washingtonu ali pa pri kateremkoli poštnem uradu z denarnimi pošiljatvami po desetdnevnem obvestilu.
Kje sc denar izplača, ve je certifikat registriran?
—	Pri pofctnom uradu, ikjer se je registriral certifikat.
Če bo potrebno, da dobim pred 1. januarjem 1923 denar za svoj vojno-varčevalni certifikat, kako ga morem dobiti?
—	Če ni registriran, ga vzemite h kateremukoli pofttneniu uradu z denarnimi poftiljatvami in izmenjal sc vam bo po desetih dneh pisane zahteve, ikakor jc predpisano v določba»h postnega depart-menta. pa jc registriran, ga ponesite na poštni urad, kjer je bil registriran.
Kaj dobim v gotovini za vsako vojno-varčcvalno znamko, «pritrjeno na moj vojno-varčevalni ccrtifieat, kadar ga predložim?
—	Svota je označena na tabeli, ki je natiskana na zadnji strani vsakega vojno-varčevalnega certifikata.
Ali lahko izmenjam svojo Thrift izkaznico za gotov denar!
—	Ne.
Če
moram dobiti denar na svojo Thrift izkaznico ter znamke, kaiko ga morem dobiti?
—	S tem, da izpolnil Thrift izkaenice in izmenjate za vojno-varčevalni certifikat z eno znamko, katera sc lahko izmenja v gotovino.
Ali je jpošt-ni urad edini pro-
ŠTIR1MESEČNI RAČUN S. D. P. Z.
mI 1. septembra do 31. ¿oeaanbra 1917. Dohodki: '
društva so vnlačala.......t.....6 10,652.56
National Surity Co.................. 2,600.00
čekovne vloge ?>ake Shore
Bonking & Truat Co.............. 18.86
Obresti obrestne vloge Lake Shore
Banking * Truat C«............. 93.20
Obresti obrestne vloge Soc. for Saving GC.35 Obresti obrestne vloge Guardian Saving*
¿i Trust Co.....................
Obresti obrestne vloge Potter Titlc t
Trust Co........................
Obresti obrestne vloge Continental
Trust Co......................
obresti obrestne vloge Slov. Hran. in Poa. Društvo.
kongres prvič prav nM koristiti, I pričani, da so d<rt»ri, bi nam drugič lahko škoduje vsej tvezl radi izbili in po i^ili svoje vtepli in tretjič potre tisočake brez po- glavo. Ta pa ne gre iu noben kon-trti*, .laz zahajam že »lavno na ; gres ne more opraviti tega. iZa«« »eje glavnega odHurra. Sodrugom ne pomaga nié druzega. kakor dg je ie nekoliko znano, da te seje si obranijo oni svoje nazore, nam niso nič kaj mirne iu posebno od-j pa pusta naše. Naj m ustanovi* kar so prišli hrvaški sodrugi brc« svojo sekcijo in nam puste natoj srbskih do večine v odboru, jim SHboin pa srl>sko, pa bo aH right. je najljubša zabava, tla se zale-j Mi bomo v svoji sekciji delali, tavajo v Slovence. Če nas ni strah gitirali, skrbeli za volitve iu ve-hoditi na te seje, ne vem, zakaj1 mo, da bomo kaj opravili v inte-naj bi nas bilo strah kongresa. re*u socializma; oni imajo pa po-Vprašanje je le, čemu naj se tem proste roke in ce nič ne na«
stor, kjer morcjn izmenjati svoj Obresti obratne vloge Finit National
r » .	* i Bsnk. Conemaugn..............
vojno-varčevalni certifikat pre«l Obresti obrestne vloge tlnion National
dozo rit rije dne 1. januarja 1H&Í Bank ...................
ter dobiti nazaj svoj denar? ^T'tÍSTcE ^ — Da.
161.22 110.40 111.88
30.00
» • '
160.00
73.62
106.80 585.00
Koliko časa prej moram obvc strti poštni urad — Deset dni prej.
Raxveljavljeni čeki..t...........
Skupni dohodki štirih mesecev..........8 23,520.96
Isdatki:
8,683.50
Ce bi mi bilo jiotrebno izmenja-1	;:::;;:;;:;; ; ; : : : 3,400.00
ti svoj vojno-varčevalni certifi- Upravni ttroiki:
kat za ffotov denar, koliko erbre-; sti bi dobil za svoje posojilo
—	3talo manj kot tri odstotke.
Če sem registriral vojno-varčevalni certifikat v enem mestu ter se preselil v drugo, ah moram rti
nazaj v ono mesto, kjer sem certifikat registriral, da dobim nazaj svoj denar?
—	Ne. HSete lahko postnemu mojstru, «pri katerem je bil certifikat registriran in pošljete svojo registracijsko karto na katerikoli poštni urad, ki ga določite.
Ali lahko zapišem svoje ime na znamko, da jo identificiram?
—	Da.
Kaiko velika jc Thrift znamka? j
—	Malo večja kot jc poštna znamka za dva centa, ter zelene barve.
Mesocno in letne pla^e gl. odbornikov
Dnevniee in vožnji ftroiki.........
Vrhovni zdravnik za pregled proienj Tiskovine in uradne potrebščine.... Najemnina glavnoga urada.........
Glasilo in oglasi.................
Ročna blagajna tajnika in blagajnika
Zvesin odvetnik..............
Najemnina dvorane sa sdruicvalflo konferenco . ..,......-., ..
Zapisnik združevalne konference.
Za sestavo pravil.............
Nabava 2 U. S. Liberty bondov........
082.00 658.49 10.16 282.87 46.00 117.00 76.00 400.00
16.00 18.17 7.00
6,000.00
Skupni izdatki v štirih mesecih......... ,8 20,107.80
čisti štirlmesečni preostanek........
Preostanek s dne 31. avgusta 1917____9 60,867.86
OdAtevsi Bavdekov primanjkljaj.	4,352,66
3,332.09
Faktično znaša le ............................46,518.22
Skupaj.............................$ 49,847.81
Vrednost Liberty Bondov...................... 6,000.00
Cisto premoženje dne 31. decembra 1917...................I
V imetek spadajo tudi novrnjeni čeki.....................
In preostanek ročne blagajno tajnika.......................
Skupno denarno premoženje s dna 31. decembra 1917. ija imovina J
Kakšne oblike je Thrift izkaz ! Na bankah:
Gornja imovina je razdeljena sledeče:
t
mca!
—	Vsebuje prostor za 16 Thrift znamk ter gre zganjena lahko v žep. Obsega 4 proti 8 in-čem.
Kako velika jo vojno-varčeval-na znamka?
—	Nekako štirikrat tako velika kot so pofitne znamke ter zelene barve.
i
Kako, velik jc vojno-varčevalni certifikat?
—	To jc zganjen list, 4 proti S inčem v obsegu, ter vsebuje dvajset mest za vojuo-varčevalne znamke*.
Kje je mogoče dobiti informacije o vojno-varčevalnih certifikatih in Thrift znamkah?
—	Pri vsakem poAtnem uradu, banki ali drugi agent uri, ali če se vpraša pismeno na National War Savings Committee, AVa#hington, D. C.
Union National Bank, Johnstown, Pa.;.$	4,281.29
Potter Title A Trust Co., Pittsburgh, Pa.	8,630.80
Continental Trust Co.. Pittsburgh, Pa	6,705.82
First National Bank, Conemaugh, Pa...	6,100.00
Conemaugh Den. Bank, Conemaugh, Pa.	6,100.00
Slov. Hranilno m Posojilno Društvo....	2,100.00
Citizen Savings A Trust Co......................4,869.76
Society for Savings, Cleveland, 0..........4,970.91
Lake Shore Banking & Trust Co.,
Cleveland, O..................... .	3,197.64
Guardian Savings & Trust Co.,
Cleveland, 0..........................................6,158.80
Lake Shore Banking & Trust Co.,
• (čekovni rač.)...................
V Libert
V ročni
Ii,
6,722.23 5,000.00 7.84
Bondih..
agajni tajnika. ............
Kar da akupaj zgornjo ivoto........
Pregledano in v redu najdeno.
V Conemaugh, Pa. dne 19. januarja 1918. JOHN PROSTOR.	BLAS NOVAK,
predsednik.	tajnik.
IVAN A. KAKER,	NICK POVSE,
prvi nadzornik.	<1ru?i nadzornik.
JOS. ZELE,
blagajnik. FRANK KAUCIC,
tretji nadzornik.
Nekateri listi poročajo, da se jc posrečilo kemiku moskovske mestne uprave izumeti nov način izdelovanja kruha. Doslej se je kruh pekel iz moke. Novi izum pa tiči v tem, da se kr\»h dela di-iVktno i a -žita, da torej ni treba žita šele mleti. Vsled tega jc novi kruh za 50 odstotkov cenejši. Tudi v zdravstvenem oziru jc ta kruh boljši. Pri moki se lc težko spozna, če je pokvarjena. Tega pa pri novem kruhu ne bo. Posebno v al no pa je, da je nov kruh i za 25 odstotkov tečnejši nego I kruh,, ki se napravi iz moke. Izumitelj jc dal napraviti za posku-kujo kruli po svoji metodi, lina prijeten oku« in jc podoben grahovemu kruhu. Če sc izum posreči, tedaj bo velikanskega socialnega pomena.
DENARNE VLOGE DEDIČEV PO UMRLIH ČLANIH S. D. P. Z. V OSKRBI POMOŽNEGA BLAGAJNIKA (ZAUPNIKA)«. D. P. Z. FRANK PAVLOVIČIČ«A, DNE 31. DKCKMftRA, 1817. , V Conemaugh DepoaU Bank, C*a«nftauf h. Pa.
Za F run k Kosmač, umobolen, štev. hranilne knjige 230.........1
/a Frank Starich, umobolen, štev hranilne knjige 746........
Za John Sile, mladoleten, štev. hranilne kniig« 778.'............
Za Joseph Sile, mladoleten, štev. hranilne knjige 779..........
7a\ Marija Sile, mladoletna, štev. hranilne knjlRe 780..........
Za Zofiia Božič mladoletna, itev. hranilne knjige 888..........
Za Matija Hočevar, mladoleten, štev. hranilne kn iige 441......
Za Marija Hočevar, mladoletna, štev. hranilne knjige 440. .....
Za Frank Hočevar, mladoleten, itev. hranilne knjtire 439......
Za Albert Logar, mladoleten, štev. hranilno knjig« 436........
Za Barbara Mogulich, mladoletna, štev. hranilne knjige 285....
Za Julija Moeulich, mladoletna, štev. hranilne knjige 284......
Za Ana Sto^ich. mladoletna, itev. hranilne knjigo 277..........
Za Ljubica Stoiich, mladoletna, štev. hranilne Knjigo 276... ...
Za Rozalija Sever, mladoletna, štev. hranilne knjigo 270........
Za Marija Sever, mladoletna, štev. hranilne knjige 271........
Za Ciril, Frank in Marija Per, mlad., štev. hranilne knjigo 927. .
Skopaj
V Fiest National Bank, Coneifiauch, Pa.
Za ljubica Kopriva, mladoletna, štev. hranilne knjižico 3638..8 7.u Marija Ašič, v Avstriji, štev. hranilne knjitie« 3864........
Skupaj...............................;......8 848.95
V Mestni hranilnici Ljubljanski, Ljubljana Avstrija.
Zn Marija Ocepek, mladoletna, štev. hran. knjire 18411 A. V. Kron 244.50 Zu Katarino Oeepek, mladoletna, štev. hran. knjige 1Š412 A.V. Kron 244.60 Za Alojzija PlnnuiHek, mladoletna, H. hran. knjige 22216 A. V. Kron 1222.00
Skupaj................................... Kron 1711.00
V Conemaugh, Pa. 18, jan. 1918. IVAN A. KAKER,	FRANK PAVLOVCIC,
predsednik nadzornega odbora.	pomožni blag kot zaupnik.
NICK POVfiE,	FRANK KAUČlC,
drugi glavni nadzornik.	tretji glavni nadzornik.
skliče kongres? Hrvaški sodrugi pravijo, da bo kongres refšil vpra» sanje sekcij. To cjiotfavno ni res in hrvaški sodrugi tudi niso tako kratkovidni, da bi to verjeli. Kongres lahko govori o stvari tri dni ali pa cel teden, skleniti pa vendar uc more nič dcfinitivuegn. Kajti vse mora iti na splošno glasovanje. Čemu torej ta kongres, če se opravi splošno glasovanje lahko tudi*brez njega? Čenm zat praviti tisočake članstva, ko ne prinese izdatek niti najmanjše koristi! Letos imamo v dedinje* nih državah volitve. Agitacije bo treba. Za agitacijo je treba denarja. Nikdar ni tega preveč, še premalo ga imamo vedno. Iu zdaj naj zapravimo vse, le da bo imelo par ljudi zabavo z vrilčem in trn ščem, brez katerega že ni nobene ga kongresa več i Vemo sicer, tla ni -hrvaškim sodrugom ui<; za volitve; saj jim ne za to ni nič. da bi člani postali državljani. Ampak mi vemo, da ne bo delavstvo nikdar doseglo svojih ciljev, če se| ne bo brigalo za politično moč, in ' zato uam je delavski supeh pri volitvah več, kakor neslani prepiri na kongresih.
Se bolj se motijo hrvaški so drugi, če mislijo, da bo kongres rešil načelna vprašanja. Ce bi bil poklicna, da jih reAtijč, se nam ne
I bi bito ¡prav nI! t n i».t tati. Pri čki Stra/i'' si lahko do-' mi^ifijo, da so pojedli modrost y. vc/iko ilicq; kdor pa čita še kaj diuizrgu, kakor ta list, pride lahko do spoznanja, da socialisti nikjer na »vetu ne zagovarjajo tiste brozge, ki jo Cvetkovijnnci imenujejo "čisti socializem'*. Vse, kar se godi, vse, kar pišejo najbolje podkovani socialisti, posebno tisti, na katere sc je "Radnička Straža" najbolj sklicevala, pobija vse medle sanje " Radničke Straže'!. Česa naj se torej mi bojimo?
Ampak kongres J. 8. Z. sploh ne more rešiti vprašanj, ki jih bo dunes ali jutri reševala Interna* cionala. O vseh teh vprašanjih la-; hko razpravljamo, lahko izra/amo svoje mnenje o njih, lahko nava jamo argunicivte za svoja izmenja; j za vse to pa ni treba kongresa. Li-
ßl*990 00 0 ,mam0; KPa(^aj° raz ' 7^84 prave. Ce pa vidimo, da se celo
—■—— leto, dve leti, tri leta ta vpraša-60.845.15 .	...
tnja ne "rešijo , potem mora biti
že velik otrok, kdor misli, da jih bo kongres 44rešil" v par urah ali v par dneh.
Kdino, na kar morejo hrvaški sodrugi v glavnem odboru misli ti, jc to, da bodo morda na kon -gresu iineü večino in da tedaj la hko napravijo s Slovenci, kar ho če jo. Ampak tudi ta račun sc ne vjcnio. Kaj pn. če bi slovenski sodrugi imeli večino? Mi nočemo izključevati Hrvatov; nikogar nočemo obesiti; torej nam tudi ni treba kongresa. Če bi pa oni imeli večino in sklenili, da moramo mi biti obešeni,zopet ne pojde to brez splošnega glasovanja. A ko bi na* na vsak način radi videli na vislicah, naj torej izdelajo tako iniciativo, pa naj jo dajo na splošno glasovanje. Kongres ne more tega izpremeniti, torej je nepotreben.
Mi smo proti kongresu in povemo, zakaj smo proti njemu. Smo pa zato, da sc ustanove avtonomne sekcije, in sicer prvič zato, ker se ne damo »vedno za norca imeti, in drugič zato, da sc pride enkrat do resničnega dela.
Kdo pa je bil »tisti, ki je neprenehoma hotel ločitev? Ravno Hrvati so bili to. Zdaj. ko se jim je ustreglo, ko so dobili, kar so vedno hoteli, pa zopet pravijo 'SeV in zahtevajo nekaj novega. Kaj suh) pajaci, da se bodo z nami u-ganjale take burke? Knkrat so za avtonomne sekcije, drugič so za izreden kongres — za kaj bodo jutri? •
Mi hočemo, da se pride do dela. Imamo ga polne roke. »Namesto da bi ga opravljali, se moramo pa vedno prepirati. Hrvati imajo svo jc nazore. Mi jim jih ne jemljemo. Naj jih imajo. Ampak oni bi radi komandirali; ker imamo tudi mi svoje nazore, o katerih smo pre-.
pravijo, se vsaj ne bodo inogli ¡z. govarjati, da jih mi oviramo. Zvezi bo pa prihranjen denar, ki bi ga ne|M)trebni kongres poirl« t Treba je imeti pred očmi, da bi tak kongres veljal svoji-ii pettisc* dolarjev, kajti tudi na.ibolj odda. I jeni klubi imajo pravico do delegacije.
Izračunajte si,sodrugi.kakšen izreden asesment bi sc moral naložiti in kako dolgo bi .se plačeval! In kdo nam garantira, da bi Zveza dobila nazaj denar, ki bi ga morala vložiti v kongres? Preuda-rite to. pa boste spoznali, da bi bila to čhto lahkomiselna zoprav-ljivost, Razun tega pa ne bo tedaj nobene druge misli, kakor kongres, debate bodo sukale le o« krog kongresa, prepiri bodo zaradi kongresa, v jeseni, kadar pri-dejo volitve, pa lic bo opravljeno toliko, kolikor jc črnega za noh -t m. Hodite preudarni in glasujte proti kongresu!
Filip Oodina, član glavnega odbora.
8 66,846.15
326.94 105.41 104.70 104.70 104.70 422.35 108.82 109.82 109.82 572.29 96.29 95.29 171.14 171.14 114.05 114.05 417.89
...8 3.247.90
443.62 406.33
Chicago, 111.
Društvo "Gorenjec" št. 1(>4, S. S. P. Z., priredi veliko maškarad-no veselico dne 2. februarja t. I. v 'Mtcst'' dvorani, 2171, vogal Cly-bonrn iu Xonthport ave. Začetek ob 8. uri zvečer, rijaduo sc vabijo vsi rojaki i/, mesta Cliiengc in okolice, da naj nas polnoštevilno poselijo, ker bodo z zabavo gotovo zadovoljni. Točilo sc bo pristno domače vino, za lačno pa sc bo dobil gorak prigrizek. Za maske so pripravljena krasna da -rilo.	Veselični odbor.
KONGRES AU SPLOdNO OLA-SO V AN JE 7
J * w • ' Cleveland, O.
Članstvo Jugoslovanske soc.
Zveze je potom splošnega glasovanja odločilo z % večino, da se zveza razdeli v avtonomne sekcije, slovensko, hrvatsko in srbsko, n lavni odbor zveze jc na to sprejel resolucijo, v kateri določa, naj sc zvezino premoženje razdeli na ta način, da dobi slov. sekcija ">0% ,a dugih 50% ostane v zvezi-ni blagajni tako dolgo, da se konstituirata hrvatska in eventuclno o-bska sekcija, kateri si potem razdelita to premoženje v smislu predloga št. 5, kateri je bil isto-tako sprejet z % večino cddauia glasov.
Ze smo mislili ,da je končan boj, ki je že več let oviral vsako delo v naši zveri in nam bo mogoče ¿opet iti na delo za povečanje politične organizacije Jugoslovan* tkega delavstva v Ameivki. Toda zmotili smo se! Na zahtevo nekaterih članov je bila sklicano «'. rednr reja gl. odbora dne '2iK dee. z dnevnim redom: "Ali je pravilno razdeljeno zvezno prc. lezenje?" Na tej seji sc je razveljavi zaključek splošnega glasovanja, češ, da se ni vršilo'v smislu pravil. 01. odbor pa je dal na glasovanje predlog kluba St. 165 ,da sc skliče izreden kongres. Članstvo ji\g. soc. zveze ima sedaj v rokah glasovnice in odločiti mora ,ali je za ali proti izrednemu kongresu.
Sodrugi! Ako nam jc v rcsnici za jug. soc. zvezo, ako r.nm je v resnici za to, da se konča la nesmiselni boj, ako nam je v res • niei 7M to, da od (daj naprej porabimo vse svojo moči iu v. o svojo energijo za izobrazbo in on:»-' nizaeijo jugosipvanskcgu delavstva v Ameriki, potem jo uaša «d-ločitev lahka. Ta odločitev se glasi: Vsi do zadnjega člana in sv druga moramo glasovati proti izrednemu kongresu.
Zakaj?
1. Izredni kongres bi stal tisoče dolarjev. Denar, ki bi se imel porabiti za razširjenje naših listov in razpcčavnnjc naše literature, r.a povečanje naše agitacije in ojačn-njc našib organizacij, bi sc moral porabiti za vožnje in dnevnice delegatov. Ali naj mi člani zve^e plačujemo svoje groše edino zato, da sc pokrivajo stroški kongresov, na katerih bi naši "drugovi" ka-ali svoje govorniške zmožnosti?
2. Toda htroiki niso glavui vzrok, zakaj ae kongrea ne aiue sklicati. Ako bi bilo upanja, da l>o ta kongrea končal nesporazum, ki vlada med nami, ako bi bilo upa nja, da bo ta kongres položil te melj za složnejse delo v bmloč nosti, tedaj bi ta denar ne bil iz* gubljen. Toda najmanjšega žarka upanja ne vidim, da se to zgodi llavno nasprotno: hoj ae zna poostriti in razdor povečati.
Sploh pa kongres tudi nima ua mena ustvariti pogoje složnejšega dela v bodočnosti. Namen tega kongresa se skriva za besedami "Ali je pravilno razdeljeno zve zino premoženje!" To je bila točka dnevnega reda seje gl. od bora, kjer ro je razveljavil zaklju Ček splošnega glasovanja, in kjer se je sklenilo dati na glasovanje predlog za izreden kongres. Ka, briga gl. odbor, da je članstvo že določilo potom splošnega glasova nja, kako naj se premoženje raz deli med sekcije? "31 i i hočemo kongres! Taui smo bili eloslej še vedno mi gospodarji !"
Sodrugi! Pred par leti smo imeli kongres. In kaj smo dosegli? Nič! Edino, kar smo dosegli je tof Kongres nam je dokazal, da je skupno delo nemogoče, le žal da niso sodrugi že takrat prišli do logičnega zaključka in reorganizirali zveze na podlagi avtonomnih sekcij.
Da je članstvo za reorganizacijo na podlagi avtonomnih sekcij,
je bilo uepravilno," ae pravi norca se delati iz naa.
Sklep so ovrgli in sedaj zahtevajo izreden kongres, ker miallju,
da bodo tam »zopet Slovence po lutsali v vrečo.
Slovenski sodrugi moramo stati nu stališču, da se držimo rczultu ta »plošnegu glasovanja. Po mo jem mnenju nima nobena seja pravice razveljavljati sklepa splošnega glasovanja. Zaka, splošno glasovanje je več kakor seja kakšnega kluba in tudi več kakor seja glavnega odbora.
Odločno sem nasproten temu da bi se skliceval kongres, prvkf ker bi bilo to predrago, drugič pa ker se ne bi tam nič naredilo. Jaz imam dosti izkušenj od zadnjega kongresa, kjer večina hrvaških sodrugov ni imela druzega dela, kakor napadati Slovence. Nekateri bi bili najrajši pobasall "Proletarea" kakor srbski "Narodni glas", vsi pa bi ga bili radi postavili ped komando "Rndni-čke Straže".
Če bi zdaj bil kongres, lahko sklenejo, da nas izključijo vse Slovence. Ali pa mislijo, da bi bil tak sklep kaj vreden? Moral bi tudi iti na splošno glasovanje In tako neumni nismo, da bi tedaj glasovali zanj.
Kaj hočejo sploh na kongreau? Trdili bedo, da piše edino "Rad-nička Straža" prav; ampak dokazali nam ne bodo tega nikdar. Avtonomija naj se izvede. Če
0	tem ni dvonia.,Splošno glasova- ne morajo hrvaški sodrugi živeti nje, katero je gl. odbor razveljavil Je zato najboljši dokaz. Zakaj torej izdajanje denarja za nepotreben kongres ?
1	Glasujmo vsi kot en mož proti predlogu za izreden kongres! Gla-sujmo kot en mož proti predlogu in poikažimo gl. odboru, da se bliža konec absolutizma v naši zvezi! Glasujmo proti, da bodo "drugovi" v Chicagi spoznali, da se mora želja članstva spoštovati CELO v Jugoslovanski soe. zvezi!
Časi so resni ,sodrugi! Vsak nepremišljen korak lahko pomeni smrt naše organizacije. Izreden kongres bi bil tak korak.
M. Petrovieh.
Olencoe, Ohio.
V "Prolctarcu" sem čital, da . j?,f(Jayni odbor Jugoslov. socialistične zveze na zahtevo nekaterih hrvaških sodrugov razveljavil vse splošno glasovanje in sklepe, po katerih naj bi se naša Zveza postavila na stališče avtonomnih sekcij in izjavil, da je bilo glasovanje neustavno.
Vidite, sodrugi, sedaj lahko vsi spoznamo hrvaško večino v glavnem odboru in vidimo, kako rav najo z nami. Že takrat, ko smo čital i resolucijo Uelružcnja boj 6, je bilo jasno, da bi radi enostavno izključili Slovence iz Zveze in bili potem sami gospodarji. Slovenski sodrugi smo bili tiho in poslušali, kaj še bo. Vsi vemo, da je glavni odbor izvolil poseben oelbor za iz-delauje načrta, po katerem bi se Zveza postavila na podlago avtonomnih sekcij. Načrt je bil izdelan, glavni odbor ga je potrdil, in šel je na splošno glasovanje. Slovenci smo še vedno molčali, medtem ko so nas hrvaški sodrugi obsipali z resolucijami, nas vabili na njihove seje in v "Straži" vpraševali, zakaj ne rečemo mi
brez napadanja in zabavljanja, se tudi potem lahko prepirajo, ma-gari sami med seboj. Mi pa hočemo avtonomijo, da bomo rešeni teh prepirov iu da bomo lahko ka jdelali in kaj opravili. "Prole-tarec" ni Zvezi nič škodoval in slovenski sodrugi ji niso škodovali, ampak škoduje ji prepir, ki so ga hrvaški sodrugi zanesli vanjo.
2 dopisom sodruga Podlipca se popolnoma strinjam in zato priporočam tudi jaz vsem slovenskim sodrugom. naj protestirajo proti tej nagajivosti in naj vsi do zadnjega glasujejo proti kongresu. Zahtevajmo svojo avtonomno sekcijo, da pojdemo lahko na delo in da pridobimo nove bojevnike za svoje pravice. S soe, pozdravom .
Ignac Žlcml»er^er
ekoro vsi slovenski aodrugi v Cle-valandu, kaj da nameruvajo storiti Hrvatje z J. S. Z.
S<drugi, uprimo se, vsakemu, kdor hoče delati med nami prepir iu o teh resnih časih, ko ni delavstvo še nikoli tako potrebovalo čvrste organizacije, kot jo sedaj; mi se pa preganjamo za formo organizacije.
Nekateri .ne ogrevajo za izredni kongres, čemur sem jaz za svojo osebo absolutno nasproten. Razlogov zato imam dosti, kajti kaj more kongres napraviti, ima mo jasno sliko od zadnjega kon g resa, o katerem še zapisnika ni bilo; tisti, kdor pa misli, da more kongres izravnati vsak spor, — se pa moti! Sedaj nastane vprašanje, čemu kongres, Čemu delitev J. S. Z. v sekcije?!
Puškarji!!!
V Rusiji je na krmilu radikalni socializem. Sodrugi okoli R. S. •— najbolj, radikalni element socializma! In s Čem se vzdržuje na krmilu? S puško in bajonetom. Si rab! Ttda ali ni tako? Pa recite: to nije istina! Socialisti ne marajo za puško i ne za bajonet, oni se branijo s kurjim perjem . . .
Kaj pa, ko bi bila tista rdeča straža pedobua Narodni obrambi?
Če še niso sodrugi okoli R. 8. spoznali svoje velike zmote, potem ni več pomoči, aH jih pa gotove osebnosti vlečejo proč od pravega cilja.
Sodrugi, proč z nacionalnim imperializmom in proč tudi z glasovanjem za izredni kongres! Vaš za J. S. Z.
Organizator kluba št. 27, Clevcland, Ohio.
IMM»IM»MIMMHIMM
: Siran K.& \
Klubom J. 8. Z. na znanje.
Zadnji teden ao bile razposlane glasovnice o predlogu, ali se skliče izreden kongres. Klub, ki bi slučaju? iio duDiil glasovnic, naj to takoj javi tajništvu J. S. Z.
Tajništvo J. S. Z.
KLUBOM J. 8. Z. V ZAPADKI PTENNS YL V ANI JI 1
Canonsburg, Pa.
Z ozirom na sklep glavnega odbora, ki je z eno samo notezo krat-komalo razveljavil rezultat zadnjega splošnega glasovanja, je več klubov v tukajšnji okolici pozvalo naš klub štev. llfi, da skliče skupno
protestno konferenco.
Vsled tega vabimo vse sloven-ske socialistične klube iz tukajšnje olcolice, ds pridejo dne
8. februarja ob 2 popoldne na konferenco, ki bo v dvorani društva "Postojnska jama" 8. N. P. J. —-f Canonsburg, Pa.
Sodrugi! Znan Vam je rezultat splošnega glasovanja o avtonomnih sekcijah. Znano Vam jc, da je glavni odbor vzel ta rezultat na znanje, da je na podlagi tega rezultata že sklenil, kako naj se reorganizacija izvrši. Dvanajsto uro, ko bi bili morali naši sklepi in sklepi glavnega odbora samega stopiti v veljavo, pa pride ravno tisti glavni odbor in razveljavi svoje in naše delo!
V našem kroju je to postopanje sedanje večine glavnega odbora
povzročilo največje ogorčenje. Predlog, da naj se skliče izreden kongres, smatramo za zasmehovanje članstva in kolikor vidimo iz izjav drugih klubov, ga člani odločno odklanjajo. Konferenc«, ki jo sklicuje naš klub po želji nn na poziv drugih klubov iz okolice, ima v prvi vrsti namen, da se po-govorimo, kuko naj zavrnemo to avtokratično in neodkritosrčno postopanje večine glavnega odbora in kakšno pot naj nastopimo nadalje. Zato Vas vabimo, da sc udeležite te konference v najobil-nejšem številu. Ako rešimo to vprašanje, se lahko pomenimo tudi še o drugem delu, katerega nas Čaka letos cela gomila in v čemer nočemo biti ovirani z neslanimi pričkarijami, s »katerimi zapravlja del hrvaških sodrugov dragoceni čas in zvezne moči. Za uspeli je potrebno delo, tisto posiljeno zelje, ki ga kuha "Rad. Straža' kot trikrat prečiščeno modrost, pa ni vredno piškavega oreha, atnpak jc le zapreka na poti dela.
Pridite torej polnofitevilno na konferenco!
Klub štev. 118 J. S. Z.
klubi banke, bo nadiomi odbor pregledal vsebino in objavil šlc-vilo dajmov v vsaki' banki v naših glasilih.
Tajništvo J. S. Z.
MoŽ, ki je bil največ»!;rut poro-čen, je gotovo neki Geo. Wit /.off, katerega mnogoŽenstvo je zanimalo ves svet pred nekaj leti. h sodnijskili razprav se je dognalo, da je bil mož poročen iiaj&narij dvestokrat. Enkrat je bil v enem tednu poročen desetkrat, v<H:d.ir z drugo Žensko. Mož še soduj <d-seda dolgoletno ječo, kjer se nut bo ohladila ljubezen. Sieer «c mu pa mora priznati, da je Imel dobre živce.
BANKE
80 VRNILI TAJNIŠTVU J. 8. Z. do 25. januarja 1918 sledeči klubi:
Številka 2, 13, 19, 21, 22, 26, 27, 31, 4i\ (¡2, 70, 77, 81, 95, 96, 110, 114, 128, 132, 136, 144, 155, 166. 175, 176, 177, 178, 179, 182, 189, 198.
Kakor hitro vrnejo še ostali

99
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospoelarske In go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičniii slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.0() na leto, za pol leta $1.00. Naroča sc pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clcvclandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.

Poročilo o razpečsnih znamkah i. S. Z.
▼ mesecu decembru 1917.
Razdeljeno
Mesto
« j*
Ark.
M
IU.
Cleveland, Ohio.
Ko smo šc skakali f samih o-tročjih srajčkah, delali in podirali hišice, tisto jc bilo naše največje veselje?!
Oprostite! Nehote mi je ta primera prišla na misel, in je ne bi bil zapisal, če bi se mi delo glavnega cdbora, ne zdelo že preveč otročje; mislim na tiste odbornike, ki so se podpisali da zadnje glasovanje ni bilo ustavno, m da se J. S. Z. cepi po principih.
Pojdimo malo bliže, in oglejmo si taktiko Hrvatov bolj natanko. Hrvatje kot "dobri teoretiki" ne vedo, kaj je ustavno ali kaj «c, pred splošnim glasovanjem članstva; to se mi vidi preocj sumljivo in mislim, du sem popolnoma opravičen, da tega suma. Sodrugi, kje ste bili poprej s svojo ne ust snovnostjo?
Sodrugi, tisti, ki Vam je v resnici na Srcu obstoj J. S. Z., bodite
N
Huntington..........8
Hartford .......	8
La Salle..............20
Orient ..................25
Witt ....................6
Chicago, 60..,,..	50
Lincoln .. .,..,.	20
Waukepan __________26
Nokomis
Auburn ...............17
Frankfort............35
Springfield..........25
Sesser ... .	50
Staunton, HO...	32
Johnston City . ..	1»
Chicago, 1.......	25
Witt	84
Gary....................ßo
Kans. Skidmore ...'...	11
" Kansas iCty..........20
" Edison----- <25
" W. Mineral..........8
" Grass....... ......8
44 Mulberry .......	60
" Ringo ..................17
44 Frontenac ............8
44 Stone City..........20
Mich. Detroit, 61......100
I il
■ QN 4
S|
M
J3N
Ind.
if
10 ß
J i
">r
. I. 2
vedno na straži, kajti za tem ničesar o glasovanju. Mi smo cno-'gnnom tiči drug zajec in ta je:
stavno čakali na glasovnice, potem smo glasovali po svojem prepričanju, in dobili smo večino.
Sedaj, ko se je to zgodilo — in v "Straži" smo vedno čitali, da zahtevajo to hrvaški sodrugi sami — sedaj jc ogenj na strehi in vse se mora razveljaviti! Vse jc neustavno, ker niso slovenski sodrugi premagani! Kako pa jc to, da sc ni spoznala Mneustavnost" takrat, ko je bila iniciativa dana na glasovanje? In ne ves čas ob glasovanju? In tudi takrat ne, ko jc bilo glasovanje končano? Kaj ni glavni odbor sam storil zaključka/ kako naj se izvrši sklep splošpega glasovanja ?
Članstvo jc z dvetretjinsko veČino glasovalo za avtonomne sekcije. To pomeni, da ni našlo neustavnosti v glasovanju, temveč je odobrilo predlog. Sedaj reči temu članstvu: "Vse glasovanje
Hrvatje so čakali, da izide rezultat splošnega glasovanja, da vidijo, koliko Slovencev se ni udeležilo glasovanja za ccpitev J: S. Z. v avtonomne sekcije; ikajti tiste Slovenec, ki sc niso udeležili splošnega glasovanja za cepitev v avtonomne sekcije, smatrajo oni za pristaše nezmotljive R. S. Torej njihova taktika je, da sc v*i oni Slovenci izključijo iz stranke, ki so glasovali za cepitev J. S. Z. v avtonomne sekcije; drugi pa, ki se niso udeležili glasovanja za cepitev J. S. Z. v avtonomne sekcije, naj sc pa enostavno združijo a Hrvati, in tako postane J. S. Z. neizpremenjena, pod protektora-tom nezmotljivega in kao «unce čistoga fanatika.
To ni napad na hrvatske aodru-gc, ampak so moje informacije, ki sem jih dobil od gotove strani, ki jih pa nc vem sam, ampak vedo
POZOR!
Dobili smo nazaj okrog 100 "Ameriških Družinskih Koledarjev" za leto 1918. Kdor ga želi imeli, naj ga •edaj nemudoma naroči. Slane SO centov, kar se lahko polije ▼ poštnih znamkah. Pošljite na naslov: Proletarec 4008 W. 31 st St, Chicago, III.
Mont. Bear Creek
44 Klein ..........
Ohio Cleveland, 27...
44 Neffs..........
" Glencoe -........
44 Maynard.......
44 Lorain .........
44 Akron .........
" Piney Fork.....
44 Bellaire ........
44 Barberton ......
44 Yorkville .......
41 Glencoe ........
44 Youngstown, 18..
Blaine . ..7.....
Pa. MsKeesport 44 Wick Haven 44 Homer iCty
44 Moon Run .......
44 New Brighton... 44 Herminic, 69....
44 Yukon _ _____
** Canonsburg .... 44 Meadowlands .. *
44 Lawrence ':.....
44 South View.....
44 Whitney.......
44 Atlasburg......
" Woodlawn ......
" E.Pittsburgh.... " McKees Rocks . ..
44 Broughton .....
44 Large..........
44 Ambridge......
44 Bentleyville ____
44 Con ems ugh ..... 44 Burjrettstown ...
44 Bishop.........
44 Sygan .........
44 Fits Henry.....
44 Forest City.....
44 • Ellsworth......
44 Pittsburgh .....
Wis. Kenosha.......
44 Racine.........
44 W Alii*.......
Wyo. Rock Springs....
Cumberland ..,.
" 44 Hudson........
Org. No. f.,.......
Org. No. 88.........
Org. No. 198.........
Ork. R. S. Z.........
H. Askoli ...........
Org. No. 198......,1...
Org. No. 179.........
Org. No. 118.........
Org. No. 196.........
Org No. 60 ........
Org. No. 199.....
Org. No. 182.........
Org. No. 84.........
Org. No. 171.........
Org. No. 189.........
Org. No. 156.........
Org. No. 190.........
Org. No. 11.........
National Office......
Totals.
35
5 60 22
9 16 34
24 9
25 20 13 17 50 20 40 20 15 53 50
6 21 33 22 11
24 11
7 10 50 20
25 21 20 17 40
C 20 28 20 13 15 20 6(
3< 85
1 9
.. 10 12 10
t r
■.....2003 99 31
Rednih znamk razpečanih ..
Dualnih........V/.......
Itjemnlh ............
3
£ «
1
I 2.60 1.60 4.00 5.00 1.25 KLOO 14.00 5.00 2.50 3.95 7.00
5.35 10.00
6.90 12.30 > 5.00 4.05 10 00 4.20 5.00 8.50 3.85 5.10 12.00
3.50 1.60 4.00
20.00 7.00 2.81 12.60 4.62
3.09
3.36 10.00
5.00 1.89 8.85 4.20 2.73
3.51 10.54
4.35 8.00 19.00 4.70 16.50 10.00 8.00 4.20 6.60 4.40
4.10 5.30 2.20 1.40 2.25
20.00 4.00 9.25 4.20 5.25 3.40 8.00 8.27 5.25 6.85 4.00 2.60 3.00 4.00 15.00 8.00 6.00 20.75
I'40
7.45 5.00 GOO 13.45 2.C5 .50 18.35 10.00 10.00 10.00 15.50 3.00 10.00 5.00 9.75 5.00 2.65 5.00 1.00 200.00
S e
C
CO
43 o
$ 1.20 S 1.00
2.340 2.50
22.50 2.50
9.65 5.00
2.60
8.25 5.00
2.30
18.15 18.67
35.40 33.65
6.50
5.65
6.50
5.35

9629.32 $110.05 $106.73
................ 2,008
................ 198
................ 31
n «
> N
$ 1.80 .80 2.00 2.50 .65 5.00 12.00 2.60 1.50 1.92 3.50 2.60 5.00 3.40 10.40 2.50 2.00 5.00 3.101 3.00 4.15 3.05
3.40 6.00 1.80
.80 2.00 10.00 3.50
1.41 6.00 2.20 j 1.25 1 1.60 i 4.30 I 2.36
.90 I 5.30 2.20 I 1.80 1.64 5.00 1 .225 i 4.00; 17.00 i
2.60 I 11.20 5.00 6.50 2.10 3.30 2.20 2.10 2.90 1.10 .70 1.50 15.00 2.00 6.75 2.10 2.50 1.70 4.00 2.07 2.50 3.30 2.00 1.30 1.50 2.00 9.00 4.00 3.00 11.35 .70 6.55 5.00 5.00 13.45 2.05 .50 18.35 10.00 10.00 10.00 15.50 3.00 10.00 5.00 9.75 5.00 2.65 5.00 1.00
200.00 $612.75
POZOR: Prečita), predno vržeš proč!
VELIKA MAŠKARADNA
VESELICA
l	katero priredi
===== DRUŠTVO	_
t*
I

v soboto, 2 februarja 1918 ob 8 zvečer v Best dvorani, 2171 Clybourn,
vogal Southport Ave.
KRASNI DOBITKI:
1. dobitek v vrednAsti $17.00. — 2. dobitek v vrednosti «12.00. — 3. dobitek $7.07 in ¿a 20 drugih manjših dobitkov V vrednosti od $1.00 do $5.00
Vstopnice se dobe v predprodaji in pri vseh članih druHva.
CENA 25c za osebo.	Za obilen obisk se priporoča
ODBOR.
OPOMBA: Takih dobitkov že ni bilo na slovenskih veselicah.
Tajalitvo J. S. Z.
Vabilo na veselico
katero priredi
društvo "Zaveznik" stv.3 S. D. P. Z.,
skupno z društvom sv« Barbare, stev. 55.
Veselica se vrši na Franklinu, Pa., v Z. S. J. Domu
dne 9. februarja t« L v prostavo združenja obeli podpornih organizacij.
Izbrane komade igra tamburaška godba Slavuj iz Johnsto\vna VSTOPNINA 35 CENTOV
Za dobro postrežbo to skrbel za to izvoljeni ODBOR
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank ČEKNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columfei« Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
OklE]
Piiit« p« cenik, kateri se Vam poilj* brasplačno. Najbolj J« blago.	Najalije cene.
301
3BE
3QE
PAZITE IN HRANITE
Narodni Izrek pravi: "Pazite na va* beli denar ra črne dn«-ve." To pomenja toliko kakor prvo pn*lte in hranite dokler ste 5e zdravi in mladi, da boite imeli nekaj zh stara ¡in onemoRhi leta.
V»nk človek morn paziti in hraniti, ke ln to jo etlinu pot. KI vns vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki j;a date nnatran. se lahko ceni kot iteraeljni kamen poulopja sa katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni Itrek ki pravi: "Zrno do zrrm potmčai kamen na kamen palača". Najtežjo jo početek a!» bre* riocVtka ni nikdar aičttar. Zatorej pričnite vlagati va* flmar ij danea, ampak pazite, da ga nalagat« v gotovo ia varno bnnko. Z vlogo enega dolarja dobite vato bančno knjižieo.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 37e
obresti od njega.	»_
polil farno denar v Italijo, Kaaijo in Franeoako. 1'rodnjeiuo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.	/
Bprejemo upise za parobrodao potovanje v staro domovino po •
vojni.
KASPAR STATE BANK
1000 Bine Island Avenue, Ohlcago, nt Kapital, vloge in prebitek znala nad $6,000,000. -

KLERIKALIZEM NA ÔPANSKEM
pretakalo v cerkvene blagajne. I a» vendar ni mogla vsa potrpežljivost, ki jo je kazala monarhija, preprečiti, da ho redovniki v svojih pridigah napadali kraljestvo kot nepravno in govorili o "roparjih prestola. Posebno jezuiti ho vladaratvo silno psovali in neznansko obrekovali. Dejali so celo, da nc sme noben polten duhovnik prestopiti pra^a kraljevske palače, ki zasluži — čifi, da je liberalna! — cerkveno prokletstvo. Kako veliko je bilo torej začudenje vtieh pobožnih menihov in duhovnikov, ko se je nekega dne čulo, da so jezuiti z blagim smehljajem stopili v kraljevsko palačo! <Ncsa so iskali tam? Priali jo le izročit malemu kralju, ki je komaj znal hoditi, kolajno "Posvečenega srca" in ga zapiaat v listo Jezuitov vitezov. Sieer niso hoteli ničesar. Res, da niso od tega časa nikdor vel zapustili palače, vendar opa, vsaj če so bili med seboj, niso opustili zmerjanja in psovanja.
Tako je prišlo leto 1895, z zadnjim minmtr-Atvom klerikalizma. Kamoristi so z večjo silo kot kdaj delovali ua to, da privabijo cerkvi popolno nadvlado nad monarhijo. Nastal je načrt, po katerem «e je imel izvesti absolutističen t ako/. va ni "Staatsreich", razbiti nacionalna enota in vladati s klerikalnim programom Nozidalovim. Dvoje strank naj bi se izmenjavalo na vladi: Integri-stična in katoliftko-konservativna pod Silvelo. Izvrtat jočo roko naj bi bil predstavljal general Po-lavieja, mračnjak, ki ao ga bile dame potisnile v vlogo krščanskega junaka, ne da bi bil imel v sebi le iskro vere in religije. Toda vatikanu kakor madridski kraljevski hiši je bil enako všeč. Človek močnega talenta bi bil na obeh mestih sumljiv, ker bi se zdel nevaren ... V vodilnih krogih Španije «e lahko dolgo išče z Diogenovo svetilko, pa se ne l>o našel ne en mož, ne ena žena velikega duha med onimi, ki služijo monarhiji.
•Tezuitizem jc s tem načrtom združeval tudi namen, zvaliti odgovornost za klerikalno reakcijo na krono. Kes sc jc med množicami Španskega prebivalstva vkoreninilo prepričanje, da prihaja iz kroga prestola ideja vpogniti Špannijo pad rim**ki jarem. Nastop jezuitov je bil zelo enostaven. Bilo je treba ločiti osebe kraljevske obite-Iji od občinstva in od duše naroda ter jim valiti mnenje, da je narod sam tako fanatičen, da se more monarhija obdržati le z dokazi lastnega fanatizma. Na drugi strani pa se ;e posrečilo dvorski družbi, zlasti ženskemu delu, vliti vsemu svetu, predvsem strankarskim in političnim voditeljem misel, da je le z neumornim izražanjem plam-tečega katolicizma mogoče se prikupiti kroni. Kraljevska obitelj jc ubogala vsak migljaj, ki sc
je dul spoznati iz držanja njenih dvorujakov in iz to popuatljivoati izvira pomanjkanje popularnosti kraljevske ohitelji in krone. Narod kaše a prsti ua kraljevsko palačo in pravi: "Tam je podružnica Vatikana." In resnica je, da se tam ne t upi nihče, kdor ni overovljen od vatikanskih ljudi, ki napolnjujejo palačo.
Vzrok vojne na Kubi je tičal v španskem ko-louizacijskcm sistemu. Toda vojno ua Filipinih so povzročili Frailea (španski menihi.) Oni so bili tam prelati, župniki iu sploh vsegaiuogočni gospodje iu gospodarji. Uradnik, ki ni bil vosek v njihovih rokah, se je poslal nazaj na Špansko. Bil je na otokih pač tudi domač kler. Ta pa je bil obsojen na večno podrejenost in je bil tako pod bičem župnika in menihov, da so se smeli drzniti domače pomožne duhovnike tc|>sti iii klofut at i vpriiV) zbrane občine. Krailc je tam nastopal kot pijanec, igralec, jeznorit in brutalen tiran, kot pohlepnež, ki si je sestavlja! harem iz hčera ubogih družin in vendar ni mogel dati miru omo-ženirn ženam in vdovam. Kdor vse uiu je zoper-stavljal, je moral silno občuiti njegovo vsemago-gočno sovraštvo. Njegova grabežljivost in njegove okrutnosti niso poznale meje. Frailes m prepovedovali domačim ženskam nositi srajce, ki segajo več kakor pet prstov čez pas. Domači moški so morali nositi srajce čez hlače, če niso hoteli biti za kazen tepeni. Dostikrat sc je lahko slišalo otroke govoriti: "Jaz sem fant patra Gome-sa," ali pa: "Jaz pa patra Martinesa". Menihi so nastavljali in odstavljali domače oblasti, narekovali so krvoločne kazni, a ni je zlorabe in nrav-ne popačenosti, katere ne bi bili sami zagrešili. Da bi ohranili domače prebivalstvo v pokorščini in neumnosti, ga niso učili španskega jezika, ampak le katekizem v domačem jeziku iu druzega nič. Jezuiti so sc kazali vendar nekoliko bolj olovečne; učili so španščino in nekatere diugc vednost,. Filipine i so v šali zoper Kraile, ne zoper Španijo. Španija bi jih bila mogla in morala varovati, toda . . . .kako se jc moglo le pomisliti na razpor z menihi! Papež in pobožna vladarka no bi bila nikdar dovolila tega. In Polavieja je bil zato minister, da je izvrševal vse krvoločnosti, ki so se zahtevale od njega. Zato .\e ni ol>otavljal, omadeževati svoj glas z justičnrm umorom Kiza-la. čigar edini zločin jc bil v tem, da je javno razkril grehe menihov. In Rezala jc dal kot separatista ustreliti tisti general, ki je pozneje igral vodilno vlogo med katalonskimi separatisti na Španskem. Menda se v takih razmerah nihče ne bo čutil, da sc jc tudi špansko ljudstvo naveličalo klerikalizma in da je sedaj strogo začelo nastopati proti ti je mu".
(Trii* translation fUod with the postmaater at Chieaso, BL, Jan. SO. 1918, a» required by the Act of Oct. «. 1»17.>
lz Londona poročajo: Kakor pravi četrtkov brzojav za "Daily Mail" iz Petrograda, so pogajanja v H rest-Lito v* k u začasno prekinjena in ruski delegati so se vrnili v Petrograd. Brzojav dodaja, da manevrirajo Nemci dozdevno na ta način, da bi prisilili Ruse, da prekinejo pogajanje zaradi kakšne manjše točke, da bi vi<gli odgovornost v očeh ruskega ljudstva na ruske delegate.
Nadal ju a poročila od nemške in od ruske strain kažejo, da se je razprava v četrtek glavno vodila o priznanju pogojev, pod katerimi naj bi se razpolagalo s Poljsko, Lit vinsko in Kurlan-dijo.
Dr. von Kuchlmann, nemški zunanji tajnik, je v bivttvn dejal, da je njegova vlada pripravljena dovoliti ljudstvu v deželah okupiranih od nemških in avstrogrskih čet, da glasuje o svoji poli-tttóno bodočnosti, a da se to glasovanje nc izvrši kasneje, kakor leto dni po sklepu splošnega miru.
Po ruski trditvi je Leon Trockij, boljševiški zunanji minister, skuhal dosegi jasno izjavo, čc zapuste nemške ormadc omenjene teritorije pred glasovanjem.
Po večkratnih poizkusih, da bi se izognil di-retknemu odgovoru, jc dr. von Kuchlmann izjavil, da nc more Nemčija prevzeti nobene zaveze glede 4ia odpoklic armad.
Trockij se je vrnil v četrtek ponoči v Petrograd. Zdi se, da se je pogajanje v četrtek prekinilo, dasi ni ničesar, po čemer bi se moglo soditi, kakšen je bil položaj pri odgoditvi.
Petrogradski dopisnik "Daily News" pravi v četrtkovim brzojavu,,da se "pogajanje trajno približuje definitivnamu prekinjen ju."
ee se ne bi bili Nemci obnašali kot zmagovalci in če ne bi bili zahtevali ozemlja.
Z ozirom na govor predsednika VVilsona pravi llarden: "Trdno se vzdržuje mišljenje, da je mir mogoč in da ni prepad ified vojskujočimi se skupinami več tako široko, da bi se mogel izpolniti !c z gomilami trupel. Ampak razširil se bo v nepremostljvo brezdno, ako ljudstvo zopet ne bo hotelo spoznati izpremenjenega sveta.".
llarden priporoča svetost pogodb, znižanje oboroženja, pravico samoodločevanja narodov in zagovarja novo rešitev alzaško-lorenškega vprašanja.
(True translation filed with the poutmaster at Chieaco. III., Jan. 30, 1»1S. an required by the Act of Oct. i, 1917.)
Amsterdam, 28. januarja. — Po poročilu "Frankfurter Zeitungc" iz Berlina poda nemški kaneelar von Ilertling najbrže novo javno izjavo glede na belgijsko situacijo. Namesto da bi obravnaval' zadevo z negativnega stališča, poda kaiH-elar pozitivne sugestije in predloge.
(True translation filed with the postmaster «t Chicago, 111., Jan. UO, 11»1M, as required by the Act of Oct. t. 1»17.)
Maksim ilia n Harden posvečuje trinajst tesno tiskanih strani v zadnji izdaji "Die Zuknuft" ponatisu "resničnega besedila" gojvorov predsednika Wilsona in ministrskega predsednika Lloyd Oeorga.	S
Pravi, da bi morali misleči iu vestni ljudje citati te govore mirno in brez predsodkov in odkrito kritizirati postopanje Nemčije napram Avstriji v pogledo na rusko pogajanje.
Harden naravnoat obdolžuje Nemčijo, da sili Avstro-Ogrsko v vojno in pravi, da bi se bil mir lahko xlosegel prvi teden v Brest-Litovsku.
<True translation filed with the postmaster at Chlcaso, 111., Jan. SO. 191*. as required by the Act of Oct. «. 1917.)
Petrograd, 28. januarja. — Šeststo članov rdeče gartle s strojnimi puškami je odšlo iz Pe-1 »ograda v Viborg. Služili bodo za pojačanje finske rdeče garde v bojih, ki-se tam razvijajo.
Pravi ao&aliat na ima biti reaer-viat, ampak mora biti vedno akti-ven vojak avoje atranke. Kdor noti ivoje prepričanja le aam v tebi, ne koriati nič ne aebi, na avojl stvari. Prepričevati mora tiate, ld ie niao prepričani.
Pravi socialist hoče poznati te žave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta rac.
it'veiovj /tirdvil.i v/driU|t'jo idravjc v «it u/m.iti.
Zima je tukaj
ki rada donaša kašelj. prahlad in hripo, ali influenjo. No pripustit«, da bi m vas kašelj trdno prijel; vstavita ga takoj, da sa na ta način izogneta komplikacij, ali poaladic kalija. Vzamita
PAIN-EXPELLER
jc »ostal domača bt »eda v vsaki slovenski družini J iii ncprekosljivega čina pri tolikih bolečinah m w nadlogah.
Scdajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 6s centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in Ua enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sreditvo z uto močjo tudi dobite. Mikar se dajte premotit» s nujo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-F.xpcllcr dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na nase ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih Ickar-nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega vcc kot dvakrat toliko.	" I
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York
CARL STROVER
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
s
evera s
Balsam for Lungs,
Attorney at Law*	Okusno, hitro in trpežno dela za
Zastopa na vsab sodiščih.	j privatnike in društva. Sprejemamo
(¡Specialist založbe v odškodnina- močila tudi izven mesta.
kih zadevah.	Imamo moderne stroje. Nizke cene
Št. sobe 1009.	in poštena postrežba.
(Saverov Balzam za pliuča), in kmalu s« bosta prepričali, da je ta balzam zalo prijetno zdravilo, s katerim sa zdravi kašelj, hripa-vost in vnetje v sapniku. To sa zdravilo priporoča otrokom i odraslim. Na vsaki steklenici je natančno navodilo o uporabi Cena 26e in 50c v lekarnah.
AU
1918?
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Matn 8989.
W F. SfVERA CO. . CEOAH HAMIDS, IOWA
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger, a «n mm» «t,
Ali veste za letovišče Martin Potokarja! Seveda. To je 44VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenČno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.	__
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IEN0SHA, WIS.
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bo lasni iu ranocelnik.
Zdraviliška preiskava brezplačna — pls- i čati j«* le zdravila. 1924 Bine Island Ava* Chicago. Uredaje od 1 d<> t po-pol.j od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
Telo/on 1199.
(Adv.)
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POBNI JÈDN0TI.
POD
• Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova drufttva. Deset članov(ic) je treba za novo druStvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Avo Chicago, 111.
Največ!* slovanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna—
21U.se Bin« Isias« Avenue, Chicago. Ii-
Mi tiskamo V Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo m trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
trebičinc kot zastave, kape, re*
galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERZE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
iTru* tranidation filed with the po« trna» ter at Chicago. III., Jan. 30. lili*, «m required by the Act of Oct. S, 1017.»
Zadnja poročila iz Hclsingforsa. ki so do*la v skandinavska glavna mesta, poročajo o znatnih bojih, ki so izbruhnili v raznih» krajih na Finskem med finsko belo gardo, t. j. od finske republikanske vlade organizirane milice, in rusko organizirano rdečo gardo.
Po informacijah, ki jih je v soboto izdala finska legacija v Stockholmu, jc rdečo garda v Vi-borgu razglasilu civilno vojno, in pravi se, da je bila avtorjem proklaniaeije obljubljena pomoč od boljwevtáke vlade iz Petrograda. Resen spopad je bil v Viborgu, kjer so ruski vojaki z arti-ljerijo podpirali rdečo gardo. Kmetje iz okoliških krajev so prišli beli gardi na «pomoč in po hudem boju se je rdeča garda umaknila.
Hoji so bili tudi v Davidstadu, ki so se končali z zmago finske milice, toda rdeča garda iuga, da se vrne s pojačanjem.
Poročila pravijo, da je železniški promet na Finskem po ukazu vlade ustavljen, da se zabra-ni kretanje rdeče garde in ruskih vojakov.
Vse delo garuntir&no.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARET1NČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
^^^^wwwwwwvywwwwiWAW
Da država določi eene živilom, Zdravje jc vredno zlata, ni lmvcst. Zgodovina nam pripo- Ta re«<niea je jnsnn kakor beli veduje, da je bila vlada ped an- dan. Zdravje je celo ena vrsta gleftkim kraljem Kdwardom III. bogastva, ki ga ima večina ljudi, primorana določiti eene raznim ži- In ker je želodec temeljna podla-vilom. ker je predla lakota po ga zdravja, je skrajno potrebno vsej državi.	neprestano gledati na to, da se
---pomaga dobro izločiti vse nasprot-
Veeraj ligas, danes republika- nc iu strupene snovi, kise jih mo-nec »jutri kraljevski petoliznVk — ra stotem ¡znebiti, če hočemo, da uboga dušica, ki se se postavlja s teče «troj na&cgii življenja glad-takini vetrnjastvom. TJepček mi-jko. Trinerjevo Amerinko (irenko ali, da se k<k» joka za njunjokati Vino je naj/.anesljivejse zdravilo bi se bilo le tistim, ki dobe tako v slučaju potrebe. (V imate kater-pomalnno ničle.	.koli želodčne potrebe, vživajte
Trinerjevo Ameriako Grenko Vi-1 110. Videli Imate, da je njegovq do- baaktTia Val dVaar bo vsrVn
bro ime upravičeno. Cena $1.10. Po lekarnah. Mnogi ljudje trpe na revmatizmu, «evralgiji, trganju v križcu itd., ker ne poznajo Trinerjevega Obliža. Vse te opozarjamo na to zdravilo, ki pomaga takoj ki gotovo. Izvrstno je za ozebline, otekline itd. Cena 35 in fif»e po lekarnah, po posti 4."» in 75 e. Josip Triner družba, izd. kemiki, 1333- 1339 S. Ashland Ave., Chieago. 111,
Adv.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE SV ANE "CLEARING HOU8E". Kaj to pumanl sa ljudstvo, e« je banka pod aadaorstvonf "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo sveso s Chicago Clearing House, ao podvržene strogemu j eeeeeaeeMMa nadzorovanju od uradnikov tega savo- < > da. Pregledovanju rakunov in imetja | J "J^ADAlt potrebujete društvene pO
ne mora vršiti najmanj enkrst na leto.H ►	A	_ »--a---*---i---- —
l£vedencir natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo,'] pregledajo vse note, varščine, vknjižbe J in druge vrednostne listine, »e prepri- < čajo o fondih, ki so naloteoi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Oe 'najdejo izvedenci kake tilabe ali dvomljive vrednoatne listine, se te ne Itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoŽenja, mora banka kazati pravilno vrednotit v svojih knjigah. Če banka drzno špekulira in «e ji pride na »led, mora to takoj opustiti. Vse, kar jo slabo, ri-j skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. Če v»ega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vso nadaljnje ugodnosti in pravico, ki jih vživsjo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki tc ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja sa to dober vsrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, žo to dovolj jasen doku^ da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred deaetimi leti, od katerega časa na-j prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v sveži s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi*banki slabo vsled panike ali vojske, ao ji takoj pri-! skočile na pomoč druge Clearing House bank« in ji pomagale, dokler ae niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing Houae nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vapešen, da ao.povaod.i kjer koli se nahaja kak Clearing Rouse, sprejeli ta načrt. •
American State Banka je v sveži a tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American Btate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois. Napravite NAŠO banko za VA&O
in gn
lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte sa seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 ia $500.00 slatih hipotečnih bondov.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blae Island Ave., vognt I<oom¡* in IR. a	t eeata.
Zaupno zdravilo dela čudeže
ftkoro ie 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdclovatclja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je aedanja potrebo, da ae ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi Vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Znto pa bo vrednost TrinerjevHi lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čnjo /.a nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med avetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodeu. Trinerjevo Zdravilno (Irenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki ao nekakšen brlog zlotvornih tvnrin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevl loki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino, V zadevi zabavnosti, aeprebavnoatl, glavobola, pol glavobola, nervoznoati, navadne alaboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknh, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žit ja ali rudarje in druge delavce; ko delajo in vdihavajo plin, če rabite tn lok, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV UNIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, znto pa je zlasti j slučaju protina, nli revaiatlsma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjtv in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako jo dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgne nje živcev in za ma/anje po kopanju nog. l>obite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo zn navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grln in ust; istotako zn čiščenje rnn, Izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi Se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrado ao dobila Trinerjova zdravila na mednarodnih rassta. vsh: Oold Medal San Francisco 1915, Orand Prix—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
M A NUFACTU RING CHEMIST
1333-1343 South Aahland Ave.	Chicago, III.