Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTACELJA, OKRAJEVCELJA-OKOLICEINSOSTANJA
I Celje, petek 19. marca 195^
LETO VII. — STEV. 11 — CENA 10 DIN
Ureja uredniški odbor. OdjoTorni sredaik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, TitoT t^ 1.
Pošt. pred. 12, Tel. 20-07. Cek. račun б2в-Т-230
pri NB FLRJ T Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 125, polletna 2?0, oeio-
letna 900 din. Izhaja vsak petek. Poitniaa
plača«a ▼ gotoTlnL
Ni morda res... ?
v malokateri osnovni ndadinski or-
gani^aciji je vodstvo tako mmostojno,
kot bi bilo potrebno. Neredki so pri-
meri, da si predsednik in ostali člani
vodstva brez odobritve ostalih tovari-
šev ne upajo napraviti ničesar. Mar-
sikje tudi vsa iniciativa za delo pri-
haja od drugih, le od mladinskih vo-
diteljev ne. Prav gotovo to slabi naše
delo ter mu jemlje izvirnost in vsebino.
Ena slabih strani v delu naše orga-
nizacije je subjektivizem nekaterih spo-
sobnejših in bolj ambicioznih tovari-
šev. Ta subjektivizem se odraža pred-
vsem v tem, da mladinski voditelji
niso enakopravni. O vseh važnejših
problemih odločajo posamezniki, ki so,
ali pa se le štejejo, za sposobnejše.
Ostali tovariši sodelujejo pri razpravi
le, kadar gre za neznatne, malenkostne
probleme. Na jasnem pa si moramo
hiti, da dar govora in spretno manipu-
liranje z besedami še ni pogoj, da bi
lahko kak tovariš ali manjša skupina,
usiljevala svojo voljo kolektivu. To v
sedanje pogoje vse širše socialistične
demokracije ne spada.
Dolžnost in naloga vsakega razgle-
danega in bolj zrelega mladinca je, da
pomaga tovarišem v vodstvu, da z nji-
mi dela, da jih vzgaja. Boriti se mo-
ramo proti neredkemu pojavu, da vrsta
tovarišev v mladinskem' vodstvu de-
jansko predstavlja le število. Osebnost
mladinskega voditelja je treba v polni
meri upoštevati in ustvariti je treba
pogoje, da bo sleherni imel možnost iz-
raziti svoje mnenje, pa čeprav na še
tako »primitivni« način. Gledati z viška
in omalovaževati tovariše, ki imajo
morda manj pogojev za svojo izobrazbo
kot ostali, jih zapostavljali, ker imajo
inanjši besedni zaklad, je reakcionarno
in škodljivo. Prav to je tisto kar ime-
nujemo subjektivizem, birokratizem ali
celo sektaštvo.
Kadar razpravljamo na sestankih o
kakem važnejšem problemu, moramo
vedno stremeti za tem, da se o njem
izjasnijo vsi navzoči tovariši, le če je
to praktično mogoče. Pomagajmo tem
tovarišem z vprašanji ali pa kako dru-
gače, da zavzamejo do določenega pro-
blema svoje stališče. Tako bo lažje za-
vzeti do raznih predlogov pravilno sta-
lišče, kakor pa, če je začetek in konec
vse razprave mnenje predsednika ali
sekretarja.
Povsem pravilno je, da se mladinska
vodstva bavijo s perečimi vprašanji
mladine, z organizacijskimi problemi in
drugim delom. Toda že zaradi tega, ker
je naša organizacija predvsem politično
vzgojna чп obenem izobraževalna, je
potrebno, da tudi njena vodsftva
vzgajajo in dvigajo, ker bodo le tako
lahko vzgajala in vodila našo mladino
in premostila najrazličnejše težave.
Nujno je, da bi posvetili več pozor-
nosti teoretičnim vprašanjem, ker bo-
mo tako tudi v praksi, pri svojem delu
bolj uspešni in dognani. Morda bi bilo
dobro, da bi pričeli uvajati poleg obi-
cajréxh sestankov tudi izključno štu-
dijske, na katerih bi se mladinski vo-
ditelji pripravljali za delo med ostalo
mladino. Praksa nas sili, da svoje delo
ktmlitetno izboljšamo, da se otresemo
neznanja in malomarnosti, s katero od-
bijamo mladino od organizacije, jo dol-
gočasimo in ji ne koristimo.
Marsikaj še bremeni naša vodstva in
jih ovira pri delu. Lahko trdim, da
tudi odnos mladinskih voditeljev do
mladine ni vedno najboljši in dovolj
iskren. Neredko naletimo na tovariše,
ki svoje neuspehe pri delu zagovarjajo
z neresničnim pojasnilom, češ: mladina
je slaba. Le kako bi mogla naša mla-
dina, ki živi v pogojih socializma, za-
upati človeku, kateri je po prvih ne-
uspehih, ki pa jih je največkrat kriv
sam, prišel do take neresnične in na-
ravnost žaljive ugotovitve?
Vsi vemo, dh naša mladina ni več
tista, kot je bila pred leti. Njena zavest
se je znatno dvignila. Mladina je po-
stala sposobna presoditi, kaj je dobro,
kaj je slabo, kaj je revolucionarno, kaj
nazadnjaško. Vendar mladinski voditelji
to dejstvo pri svojem delu prezro ali
ga vzamejo preveč površno. Potrebno
bo, da postanemo v tem pogledu do-
slednejši in bolj preudarni.	S. V.
KOMISIJA ZA LJUDSKE ODBORE
LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
SPREJELA PREDLOG ZA
združitev Celja z okolico
Na drugi seji Komisije za ljudske
odbore, ki je bila v sredo, dne 17. marca
pod predsedstvom predsednika Vladi-
тљгja Krivica, s« razpravljali o združitvi
Celja-mesta z okraijem Celje-okolica.
Sekretar Izvršnega sveta Slovenije
Boris Kocjančič, ki je v začetku ob-
razložil vzrok za to reorganizacijo, je
dejal, da so potrebe po združitvi mesta
z okolico skorajda isie tudi v Mariboru
itn v Ljubljani. Vendar so vsi pogoji
za to najprej dozoreli prav v Celju, ker
jie potrebno organizacijsko utrditi to
tetriitorialno enoto v družbeno ekonom-
sko celoto. V nadaljn^ razpravi so ugo-
tovili, da bo tudi mesto Celje s sedanjo
reorganizacijo dobilo v nadalje še od-
govornejše funkcije kot kulturni in
zdravstveni center te nastajajoče ko-
mune.
Hkrati so na seji sprejeli tudi predlog
za nekatere spremembe Zakona o ljud-
skih odborih, kakor to zahteva prav se-
danja sprememba pri združevanju mest
z okolicaind, kar bodo predlagali v odo-
brüev Ljudski sikupščind.
XV. redna sefa Mesinega zbora in Zbora proizvrnjatcev MLO Cetje PRVO POSVETOVANJE SLOVENSKIH HRANILNIC V CELJU
Načelna razprava o združitvi
mesta Celja z okrajem ololico
v okraj Celje
Osnutek zakona, sprejet po Izvršnem
svetu LRS, s katerim se mesto Celje
vključuje kot mesto s posebnimi pra-
vicami v Okraj Celje, je dal povod za
sklicanje redne seje MLO Celje, na ka-
teri naj bi oba zbora zavzela svoje sta-
lišče o tem vprašanju. Na tej seji so
bila 16. marca t. 1. pod vodstvom pred-
sednika MLO Celje tov. Rika Jermana,
pretresena mnoga vprašanja, M' govore
za združitev in osvetljena tudi tista,
ki združitvi nasprotujejo.
Seje so se udeležila tudi sekretar
Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc
Simonič in ljudski poslanci tov. Miran
Cvenk, tov. Olga Vrabičeva, tov. Ivan
Vodovnik, tov. Albin Medved, tov. An-
drej Svetek in tov. Stane Sotler.
Ker je to vprašanje ljudskim odbor-
nikom mesta Celja že več ali manj
znano, je predsednik MLO Riko Jerman
takoj prešel k debati, izzivajoč odbor-
nike, da postavijo vprašanja.
Na vprašanje, kakšno bo teritorialno
območje bodoče mestne občine v se-
stavu Okraja Celje, je predsednik po-
jasnil, da bo ostalo tako, kakršno je
bilo pred priključitvijo «občin Store,
Škof j a vas in Šmartno v Rož. dolini.
Obrobni kraji prejšnjega mestnega te-
ritorija so take narave, da gospodarsko
in upravno ne gravitirajo nikamor
drugam, kakor k celjski občini.
V zvezi s tem vprašanjem je tudi
sestav bodočega družbenega plana ali
proračima. Princip družbenega plana
temelji na okraju, mesto s posebnimi
pravicami pa bo lahko imelo svoj druž-
beni plan. Mesto bo sicer po svoji go-
spodarski moči prispevalo k okrajnemu
proračunu, bo pa iz njega participiralo
dohodke za vzdrževanje ustanov in
naprav, ki so v interesu tako mesta
kakor okolice. Okraj sam se v zadeve
mesta s posebnimi pravicami ne bo
mogel, niti želel vmešavati. Novost za
bodočo mestno občino bo v tem, da
mesto kot občina ne bo imelo zbora
proizvajalcev. Mestni proizvajalci bodo
po številu prebivalstva in po svoji go-
spodarski moči, ki jo predstavljajo, za-
stopani v okrajnem zboru proizvajal-
cev. Prav tako bo mesto zastopano po
svojih zastopnikih v okrajnem zboru
ljudskih odbornikov.
Na vprašanje, kako bi bilo, če bi
ostalo pri starem, to je MLO brez pri-
ključenih občin, je predsednik pojasnil,
da je zdiTižitev obeh samostojnih enot
v skupno komuno prirođen pojav. Obe
enoti sta bili že doslej navezani druga
na drugo. Mnoge mestne institucije slu-
žijo prav tako okolici kakor mestu sa-
memu. V kolikor bi v novem okraju
ne bile dovolj zavarovane, bodo mestni
zastopniki v okrajnem ljudskem od-
boru imeli priliko, da jih v interesu
skupnosti zaščitijo.
Vprašanje o boljši ali slabši blaginji
mesta po združitvi more dati le po-
zitiven odgovor. Okolica je in bo za-
interesirana na tem, da se Celje kot
središče okraja kar najlepše razvija.
Tudi okolica potrebiije dobro urejeno
središče. Nezaupanje v novo upravno
obliko bi bilo torej neumestno.
Na vprašanje, zakaj o združitvi še
nismo razpravljali na zborih volivcev,
je predsednik pojasnil, da nas je pre-
hitel čas. Vsekakor bodo volivci imeli
priliko, da o tem razpravljajo.
Glede morebitnega težkega stališča,
ki ga bo imel mestni odbornik v
okrajnem zboioi pri odločanju kake za-
deve v okrajnem merilu bo tu odlo-
čala korist skupne komune. Naloga
okrajnega ljudskega odbora bo strem-
ljenje, da se samostojnost ljudskega
odbora čimbolj okrepi.
Ker predstavlja mesto krepko go-
spodarsko središče s številnimi pod-
jetji, bo v bodočem okrajnem zboru
proizvajalcev tudi primerno zastopano.
V upravnem in administrativnem po-
gledu se v mestu kot samostojni ob-
čini ne bo ničesar spremenilo. Upravni
aparat se ne more zmanjšati.
Glede kulturaoprosvetne dejavnosti
in njenih potreb v Celju je ugotovil
predsednik Sveta za kulturo in pro-
sveto tov. Anton Aškerc, da že sedaj
ni büo strogo ločene meje med obema
okrajema, ker je okraj Celje-okolica za
nekatere ustanove (dijaški domovi) že
do sedaj prispeval primeren delež.
Gimnazije, učiteljišče, gledališče itd. pa
služijo tako mestu kakor njegovemu
zaledju.
Po daljši razpravi se je oglasil k
besedi ljudski poslanec in predsednik
OLO tov. Miran Cvenk. Sporočil je
mnenje OLO Celje-okolica, ki se ie
odločil za zdrггžitev že pred sprejetjem
družbenega plana za leto 1954. Zaradi
priprav in podrobne analize vse pro-
blematike, ki jo je treba za sestavo
skupnega družbenega plana proučiti, je
F>otreben načelen pristanek obeh ljud-
skih odborov. Le na ta način je mo-
goče s temi deli pričeti. Vse delo pa
naj ima namen koristiti naši komuni,
naši skupnosti. Tu ne more biti go-
vora o kakem perspektivnem izkori-
ščanju enega ali drugega. Koristi skup-
nega dela bodo vedno večje. Odvišna
je bojazen, da ljudski odborniki ne bi
imeli enakega smisla bodisi v prid me-
stu ali okolici.
Ker bo ljudska skupščina LRS raz-
pravljala o uvodoma omenjenem zako-
nu, sta ob koncu razprave oba zbora
sprejela predlog ljudskega odborñika
tov. Olge Vrabičeve, naj posebno za-
stopstvo MLO Celje prisostvuje tej raz-
pravi, ki ga naj MLO Celje izvoli na
tej seji. V to zastopstvo so bili izvo-
ljeni tovariši: Riko Jerman, Ivan Vra-
njek in Alfred Meznarič. Z izvolitvijo
delegacije je bUa seja zaključena.
Smisel za varčevanje je pri naših
ljudeh iz dneva v dan večji
Pretekli teden je bilo na pobudo ljub-
ljanske Mestne hranilnice v Celju prvo
posvetovanje zastopnikov vseh sloven-
skih (Ljubljana, Maribor, Celje, Novo
mesto, Ki-ško, Murska Sobota, Ptuj) ter
nekaterih hrvatskih hranilnic. Iz dvo-
dnevnega, zelo plodnega dela, ki ga je
vodil direktor celjské Mestne hranil-
nice tov. Kocuvan in na katerem je po-
dajal glavne teme dela direktor ljub-
ljanske hranilnice tov. Kovačič, je bilo
razvidno, da so slovenske in prav tako
tudi hrvatske hranilnice v kratkem času
povojnega delovanja dosegle v stabili-
zaciji našega gospodarstva lepe uspehe.
Ti uspehi se kažejo zlasti v osnovni
dejavnosti hranilnic. Tako so n, pr. sa-
mo hranihie vloge od začetka pa do
konca lanskega leta dosegle v nekaterih
hranilnicah naslednje naložbe (številke
v oklepaju pomenijo višino vlog v le-
tošnjem letu): Ljubljana od 128 na 232
milijonov (254 milijonov), Maribor od
26 na 51, Celje od 33 na 58 (72), Novo
mesto od 0,9 na 3,2, Krško od O na 1,4
milijona dinarjev. Isti uspehi so za-
beleženi tudi pri uvajanju tekočih ra-
čunov za delavce in nameščence. Tako
so se te naložbe v istem razdobju lan-
skega leta gibale takole: Ljubljana od'
121 na 276, Celje od 8 na 22, Novo me-
sto od O na 1,8, Krško od O na 0,1 mi-
lijona dinarjev. Med ostalim je n. pr.
celjska Mestna hranilnica v lanskem
letu beležila pri posojilih, oziroma kre-
ditih naraščanje od 15 v začetku leta
na 46 milijonov ob koncu.
Tekom dela konference je büo na-
dalje ugotovljeno, da so hranilnice do-
segle zavidljive u&pehe le pri zgoraj
omenjenih oblikah poslovanja, da pa
so zlasti še druge možnosti varčevanja
pri nas manj, ali pa prav nič гагапе.
Zato ravno odpade na propagandno delo
hranilnic, ki morajo ne samo razširiti
svojo mrežo na naše podeželje, marveč
izkoristiti vse oblike varčevanja, velika
odgovornost. Iz potrebe po nekem skup-
nem propagandnem centi-u za vse hra-
nilnice se je pravzaprav rodil sklep, da
se ustanovi Združenje komunalnih bank
in hranilnic.
Poleg sklepa, da bodo hranilnice stro-
go čuvale poslovno tajnost in da bodo
podatke o vlogah dajale le na posebno
zahtevo senata sodišča, so zastopniki
slovenskih in hrvatskih hranilnic v raz-
pravi o novi uredbi za hranilnice prišli
do zalkijučka, da je lahko rešiti nejasno
vprašanje plasiranja denaraih sredstev
tako, da hranilnice povečajo svoj delo-
krog v smislu poslovanja komunalnih
bank. S povečanjem delokroga hranil-
nic v okvü- poslovanja komunalnih
bank bo tudi tem denarnim zavodom
omogočeno krediittiranje komunalnih del
in podobno.	M. B.
z zborovanja rezervnih oficirjev
okraja Celje-okolica
Po opravljenih rednih letnih skup-
ščinah vseh 7 pododborov Združenja
rezervnih oficirjev okraja Celje-oko-
lica so se v nedeljo, 14. t. m. polnošte-
vilno zbrali izvoljeni delegati na drugo
oziroma od stanovitve tretjo letno
skujiščino.
Po pregledu zunanjih in notranjih do-
godkov je podal izčrpno poročilo o delu
predsednik tov. Jože Mrevlje.
Kdor je bil na tej skupščini in tudi
sicer vsaj delno pvozna delo te važne
organizacije, mora priznati, da je nje-
no delo čutiti v okraju in smo z njim
lahko zadovoljni. Plemeniti smoter te
organizacije, katerega je začrtal usta-
novni kongres Združenja leta 1952 v
Beogradu, je združU tudi rezervne ofi-
cirje v celjskem okoliškem okraju, ka-
terim je postala ta organizacija dejan-
sko njihova last in so ponosni na njo.
Včlanjenih je 95% vseh rezervnih oñ-
cirjev. Organizacija je v dmgem letu
svojega obstoja in dela napravila zopet
korak naprej.
Združenje je predvsem skrbelo za
vojno-strokovno znanje svojih članov
in že drugo leto uporablja eno od naj-
bolj primernih oblik, to so predava-
nja, ki se povsod vršijo najmanj enkrat
mesečno. V tem sta najboljša ix>dod-
bora v Vojniku in Lašikem. Laško je
poleg tega priredilo 16. avgusta 1. 1. iz-
redno uspelo praktično vajo na Planini,
pri kateri je sodelovalo poleg rezervnih
oficirjev še 350 mladincev predvoja-
ške \'7:goje. Združenje je zelo ozko'^po-
vezano tudi z drugimi organizacijami,
predvsem z organizacijo Zveze borcev.
Glede dela v Strelski družini pa so le-
tos mnogo razpravljali, kar daje zago-
tovilo, da bodo strelske družine s po-
močjo rezervnih oficirjev v našem
okraju še bolj poživele svoje delo. Isto
velja tudi za pred vojaško vzgojo, če-
prav jo dejansko že sedaj vodijo re-
zervni oficirji, vendar se bodo morali
pododbori bolj zanimati za to važno
vzgojo mladine.
V dveh letih obstoja so se pododbori
v svojem delu osamosvojEi, okrajni od-
bor pa ijih organizacijsko usmerja in jim
pomaga pri delu. Seveda so še hibe in
šibkosti — ena od teh je, da nekateri
pododbori v poletnih mesecih poipu-
ščajo v delu. Sklenili so. da se mora
program dela redno odvijati tudi v me-
secih dopustov in orožnih vaj. Po svoji
lanskoletni delavnosti so na skupščini
pododbore takole ocenili m iz vrstili:
Vojnik, Laško, Slovenske Konjice, Žalec,
Rogaška Slatina, Šentjur in Polzela. Iz-
gleda pa, da bodo pod novim vodstvom
pododbori ta vrstni red letos kmalu
spremenili.
Po stvarnem in skrbnem poročilu
Odbora časti, katerega je podal pred-
sednik tega odbora tov. Rozman in po
poročilu nadzornega odbora se je raz-
vila razprava. Izvolili so nov okrajni
odbor in 4 delegate za republiški kon-
gres, ki bo v aprilu v Ljubljani. Na
začetku zborovanja so z enominutnim
molkom počasitili spomin enega naših
največjih sinov — tov. Borisa Kidriča,
ob zaključku ipa sprejeli pozdravno re-
solucijo predsedniku republike in vr-
ho\Tiemu poveljniku JLA — maršalu
Titu.
Združenje je tesno povezano z gar-
nizonom Celje. Aktivni oficirji poma-
gajo tej borbeni in patriotski organi-
zaciji, da uspešneje vrši svojo nalogo,
da rezei-vni oficirji preveč ne zaosta-
jajo za hitrim razvojem naše JLA. —
Skupščina je tudi letos dala priznanje
in zahvalo podpolkovniku tov. Jerič
Vidu in kapetanu tov. Struni, katera
sta delo združenja vsestransko podpi-
rala in po ostalih aktivih oficirjev gar-
nizona Celje nudila vsestransko pomoč.
... azd
PRVA OKRAJNA MLADINSKA KONFERENCA V CELJU
MLADINA SE MORA V PRVI VRSTI ZAVEDATI SVOJIH DOLŽNO-
STI DO SOCIALISTIČNE DRUŽBE IN SVOJE LASTNE BODOÎNOSTI
MESTNI IN OKRAjNI LMS ZDRUŽENA - KONFERENCA JE PREMALO RAZ-
PRAVLJALA O VPRAŠANJIH KMEČKE MLADINE - PREMAJHNA UDELEŽBA
DELAVSKE MLADINE V SAMOUPRAVLJANJU - SEKRETAR CK LMS TOV.
TINE REMŠKAR IN LJUDSKI POSLANEC TOV. VINKO ŠUMRADA O MLA-
DINSKEM VPRAŠANJU - IZVOLJEN JE BIL NOV OKRAJNI KOMITE LMS
Preteklo soboio ie bila prva okraina
konferenca Liudske mladine v Narod-
nem domu v Celili. Konference so se
udeležili delegati mestniti in okoliškiti
mladinskili organizaci). Med gosti smo
navdušeno pozdravili sekretarja CK
LMS tov. Tineta Remškarja, zveznega
poslanca tov. Borovšak Heleno, repub-
liška poslanca tov. Vinka Šumrada in
tov. Vrabič Olgo, vidne mladinske funk-
cionarie iz drugiti okrajev Slovenije,
predstavnike profesorskiti zborov in
drugih mladinsko vzgojnih ustanov.
Po izvolitvi vseh potrebnih komisij,
je podal poročilo sekretar dotedanjega
Mestnega kom.iteja LMS tov. Sega Lju-
ban. Njegovo poročilo je vsebovalo
predvsem načelne ugotovitve, slabosti
dela v preteklem letu in naloge, ki bi
)ih v bodoče morale mladinske organi-
zacije izvajati. V poročilu je bilo go-
vora o vprašanjili šolske, delavske in
vaieniške mladine, o političnem delu
med mladino, o kulturnem udejstvova-
niu in športni aktivnosti. Premalo pa je
bilo v poročilu govora o kmečkem
vprašanju, o mladini v zadrugah itd.
To pomanjkljivost je pokazal tudi so-
cialni sestav udeležencev konference,
kjer je bil izredno maihen odstotek
kmečkih mladincev. Tako razmerje si-
cer opravičuje dejstvo, da organizacije
na kmetih vodijo predvsem prosvetni
delavci in delavski mladinci. Vendar
to kaže, da mladinska organizacija na
podeželju ni dovoli razvita, da bi mo-
gla ustvariti dovolj močno kmečko na-
predno politično jedro v vodstvih.
Sledilo je poročilo MK LMS in poro-
čilo srednješolskega odbora LMS. V
slednjem je tov. Sruk kritiziral malo-
meščansko navlako, ki se oprijemlje
zlasti šolske in deloma tudi delavske
mladine. Tudi o problemu moralne
vzgoje je poročal, češ da vselej ni naj-
bolj dobro uporabljena in da jo po-
samezni pedagogi omejijo često na golo
poučevanje lepega vedenja.
V razpravi, ki je poročilom sledila,
so se oglasili številni udeleženci. Ga-
spari Edo je govoril predvsem o mla-
dinskem kriminalu, ki je postal že kar
akuten v splošni kriminalistični stati--
stiki. Tov. Slaša je opozorila na nujnost
povezovanja mladinskih vodstev z Dru-
štvom prijateljev mladine, ki bo tudi
mladinskim organizacijam nudilo veliko
pomoč.
Konferenca je razpravljala o slabih
učnih uspehih po srednjih šotah in ugo-
tovila, da je v mnogočem kriva pre-
napolnjenost šolskih poslopij,
Glede stiske v vajeniški šoli so dobili
pojasnilo, da so sedanji načrti za adap-
tacijo skladišča na Ljubljanski cesti
sprejeti in da se bodo dela pričela
izvajati.
Veliko je bilo na konfernci govora
o delavski mladini, češ da ima premalo
zaupanja pri starejših in da je v delav-
skih svetih in ostalih gospodarskih or-
ganih premalo zastopana. Ugotovljeno
je, da se skoraj povsod mladine nekako
»otepajo«, na drugi strani pa je enako
razumljiv razlog, ker se mladina le
premalo zanima za našo gospodarsko
politiko, saj je mladina na splošno sla-
bo seznanjena s temi problemi, kar je
seveda velika napaka. Mladina se pre-
rada briga predvsem za svoje plače,
medtem, ko na dolžnosti in na široko
politično perspektivo rada pozablja.
Delavski mladini ie treba nuditi več
politično gospodarske vzgoie, jo za-
interesirati za naše družbeno življenje.
To je naloga vseh političnih organizacij,
ki jim mora bili skrb za mladino pr-
venstvene važnosti.
O tem vprašanju je tov. Šumrada po-
vedal nekako takole: Prepogosto sli-
šimo kritiziranje, češ mladina mora ubo-
gati starejše strokovnjake z različno
politično preteklostjo. Mladina se mora
zavedati, da se borba za socializem
ni začela v njihovi generaciji in n;;
sme smatrati vse, kar je starejše, za
negativno, upoštevati mora, da starejši
veliko vedo, veliko znajo. Naloga mla-
dine je, da se uči, da se izobražuje,
ker le tako bo lahko polnovredno pre-
vzela vse družbene pozicije v bodoč-
nosti.
Sekrevar CK LMS tov. Tine Remškar
je poudaril, da morajo mladinske or-
ganizacije skrbeti predvsem za dvig
politične zavesti mladine. Mladina je
storila korak naprej. Treba je z njo
reševali tudi politična, a ne samo or-
ganizacijska vprašanja. Zabavati se, is-
kati osebnega zadovoljstva pri kakršnem
koli delu v kulturneni, telesnovzgojnem
ali tehničnem živlienju, to zna mladina
(Nadaljevanje na 3. strani)
stran 2
•►Sa\'injski Västnik«, dne 19. marca 1954
Si&v. 11
Pogled po svetu
Naj Ž€ nastopi v mednarodnem ozrač-
ju kakršnakoli plima, ki bi barke na-
rodov pripeljala v mirne zalive, zme-
rom pride kaj vmes, plima je zamujena
in »stiska med klečevjem« se znova
začne. Kadarkoli nam vzbrsti upanje,
da bo resnica prišla na sonce, že se
razšopiri laž. Lahko bi rekli z Michel-
angelom: »Ce je resničen starih rekov
kteri, je ta: kdor more, noče.« Ali bi
se človeštvo res moglo sporazumeti, pa
se noče? Najbrž moramo pritegniti
modri Porziji v Beneškem trgovcu, ko
pravi: »Možgani si lahko izmišljajo za-
kone za kri, toda vroča čud preskoči
hladen ukaz.« Pamet ni kos strastem,
častihlepnost, nečimrnost in lakomnost
slej ko prej onemogočajo, da bi v svetu
zmagale čast, prijateljstvo in dobrota.
Mislim, da bi lahko z znamenitim an-
gleškem zgodovinarjem Maucaulayerm
očitali državnikom, da so »večkrat
kljub vsej svoji razumnosti bolj po-
dobni vrbam kakor hrastom,« kadar je
treba braniti interese miru in sprave
med narodi.
Zdaj je na priliko v zraku ženevska
konferenca, ki naj bi pomagala zadu-
šiti vojne požare in žarišča sovraštva
na največjem kontinentu našega pla-
neta. Predznaka te konference sta ber-
linska in amei-iška konferenca v Cara-
casu. Berlinska je pokazala, dh vliti
ZDA niti SZ ne morata spreminjati sta-
tusa quo (položaja, kakršen je), da ZDA
računajo na usodne notranje težave v
sovjetskem bloku, da SZ računa z ne-
popravljivim nesoglasjem med evrop-
ifkimi in azijskimi državami, ki ga SZ
po mili volji izkorišča proti načrtom
ZDA. Ameriška konferenca v Caracasu
pa je odkrila tudi vrsto šibkih točk v
amein^kem bloku: protikomunistična
Dullesova resolucija je bila na konfe-
renci sami razkrinkana kot instrument
ameriških monopolov in družb, ki jim
pripada Dulles sam. Guatemalski zu- '
nanji minister Toriello je to tudi pro-
stodušno izjavil. Latinska Amerika ima
dovolj vzrokov, da je nejevoljna. Tu
je najprej vrsta evropskih kolonij, ki
v 2G. st. nvío v čast ne gospodarjem ne
podložnikom. Guijana je to Angležem
že nedvoumno povedala in Angleži niso
znali drugače odgovoriti kot z ladijski-
mi topovi. Zdaj se dviga Honduras, na
čemer je zelo interesirana Guatemala,
ki se je drznila užaliti yankeejski sad-
ni trust. Argentina vidi kolonialni ma-
dež v Falklandskh otokih, izredno važ-
ni strateški točki na svoji južni meji,
ZDA pa te nejevolje ne morejo in ne
smejo podpreti, saj bi s tem same s
jjrstom pokazale na »imperialismo
yankee«, katerega so se vsaj deloma že
otresle Costarica, Panama, Mexica in
Bolivija. Sam Eisenhowerjev brat prof.
Milton se je podal na pot, da pomiri
divji Zapad. SZ računa z obema pred-
znakmna ženevske konference in raz-
prava v francoskem parlamentu kaže,
da ni verjeti v ugoden potek konfe-
rence. Nekdanji kandidat za predsed-
nika francoske vlade radikal Mendès
France je odločno pobijal možnost vo-
jaške rešitve indokinskega vprašanja,
češ, čemu naj Francija vara samo sebe,
saj jo je vojna proti Ho Si Minhu že
spravila na rob gospodarskega propada.
Njegovo mnenje ni zmagalo, pač pa
vlada, ki je odobrila sklicanje ženev-
ske konference in »prizadevanje« za
ustavitev sovražnosti. Z drugo besedo,
Bidault ni za direktna pogajanja, am-
pak za mešetarjenje, pri katerem bo
toliko, ponudb, da ne bo prišlo do za-
želenega sklepa. Non vi si pensa quanto
sangue costa (pri tem pa se nič ne po-
misli, koliko stane kri), bi lahko pri-
pomnili z napisom na Michelangelovi
Pietà. Lanielovi pogoji za mir so pa
taki, da jih bodo težko sprejeli pred-
stavniki Ho Ši Minha, Laosa, Kambodže
in Vietnama, ki bodo tudi prišli na že-
nevsko konferenco. In ker ho tu tudi
LR Kitajska, bo to po vojni ena naj-
markantnejših, usodnih konferenc.
V ZDA dviga prah razdor v republi-
kanski hiši, ki ga nekateri označujejo
kot navaden družinski prepir, drugi pa,
med njimi sam Stevenson, vodja de-
mokratske stranke, pa kot razcep v
stranki. Naj bo že karkoli: ljudje Mc
Carthyjevega kova vedno pomenijo za
človeštvo hudo nesrečo. In če že nekaj
narede — z roko, podero s hrbtom. S
svojimi dogmatično konstruiranimi
možgani ovirajo človeštvo pri njego-
vem prizadevanju za svobodo in srečo.
Pravijo, da je Mc Carthy v defenzivi,
ker je armada nastopila odločno in z
njo več uglednih senatorjev. Ne ve se
še, kako je v resnici, vemo pa, da je
fašizem politika surove sile in da jo je
možno samo s silo uničiti. Kako je to
kruto res, se mdi iz tega, ker italijan-
ski iredentizem brez ozira na sestavo
italijanskega kabineta pri svojem iz-
siljevanju v ZDA računa predvsem na
te protidemokratične sile, da bi škodo-
vale naši domovini.
In končno še nekaj drobnih novic, ki
jih zabeležuje seizmograf medruirodnih
protestov: da Grki resno zaustavljajo
vprašanje Cipra, ki da je zanj že pri-
šel čas, priti iz angleških rok v objem
materne helenske dežele; da je avstrij-
ski poslanik Schwarzenberg v Londonu
načel vprašanje Tirolske, ki jo italijan-
ski šovinizem romanizira; da šefi
NKDV, ki se je zdaj prepleskala v MDV
niso več obenem visoki funkcionarji v
moskovskem CK in v vladi; da je na-
čelnik tajne policije Peter Gabor na
Madžarskem likvidiran brez podrobne
utemeljitve; da je Cervenkov v Bolga-
riji vprizoril nekako čistko po načelu
izraelskega »grešnega kozla«, da pa je
pri tem izbiral med svojimi sodelavci,
nič pa ni pokazal na dejanske vzroke
težav; in končno, da je Scelba dobil v
parlamentu komaj 17 glasov večine,
čeprav je, kakor vsi drugi predstavniki
italijanskih vlad žongliral s tripartitno
izjavo in s sklepom z dne 8. oktobra
1953 o Trstu. Italijansko obnašanje gle-
de Trsta je klasičen zgled nasilne im-
perialistične politike. Italija ne ceni
naših naporov za svobodo in mir. Lahko
obsodimo njeno politiko z besedami iz
nekega Michelangelov e ga soneta: Ne
ceni tisti, ki je sam brez cene. Sramoti
pa še ni kraja in njena propast se veča.
T. O.
Proračun Zavoda za socialno zavarovanje
v Celju za leto 1954
Skupščina zavoda za socialno zava-
rovanje je na svojem zadnjem zaseda-
nju obravnavala proračun za 1954. leto.
Znesek, ki je predviden, je tako visok,
da bodo morali ta proračun poznati vsi
zavarovanci, vseh 39.000 zainteresiranih
ljudi, ker je ravno le-tem namenjen in
prav od njih je odvi<3no ali bodo pro-
računska sredstva zadovoljevala vse
potrebe. Pri tem ne smemo pozabiti na
važno stran vsakega proračuna, da bo-
mo nami-eč moi-ali pri tako ogromnih
sredstvih skrbno varčevati in tudi gle-
dati na to, da prihranimo (seveda ne
na škodo potreb zavarovancev) nek zne-
sek in ga vložimo še v dnage koristne
namene. V preteklem letu je büo po-
slovanje zavoda dokaj dobro, saj se je
pokazal pK)slovni presežek dohodkov
nad izdatki 79,551.959 dinarjev. Od tega
zneslca je po sklepu skupščine bilo do-
ločeno 30,000.00 din za Zdravstveni
dom v Celju, 30,000.000 din za rezervni
sklad zavoda. Za zgraditev zdravstve-
nega doma na Polzeli, ki se predvide-
va v tem letu, je zavod določil štiri
milijone dÜnarjev, 1,000.000 din je bilo
uporabljeno za zdravstveni dom v Li-
bojah, ki je že odprt, nadalje bo vlo-
ženo 6,000.000 dinarjev za rehabilitacij-
ski center v Laškem, 5,000.000 din za
izboljšanje zdravstvene službe v okraju
Cel j e-o kolica. Za infekcijski in derma-
tološki oddelek bolnice v Celju je do-
ločenih 2,856.000 dinarjev. Za ortoped-
sko delavnico v Celju je nakazano
Okrajnemu odboru vojaških vojnih in-
validov v Celju 200.000 din in Okraj-
nemu ter Mestnemu odboru Zveze bor-
cev v Celju skupni znesek 500.000 di-
narjev za zdravljenje partizanskih
otrok.
V preteklem letu je torej poslovanje
zavoda prineslo dobre rezultate in bo
tudi letošnja glavna naloga in dolžnost
članov skupščine, da svojim voli^vcem
prikaže vsebino in pomen proračuna in
da pri sindikalnih organizacijah dose-
žejo obravnavo in tolmačenje pravic
ter dolžnosti 2iavarovancev po Zakonu
o socialnem zavarovanju z namenom,
da se denarna sredstva pravilno upo-
rabljajo in da se izdatki vzklajajo s
splošno gospodarskim stanjem.
Kot osnova za sestavo letošnjega pro-
računa je služil planirani plačni fond,
ki znaša za 1954. leto 3.342,640.000 din.
Po obstoječih predpisih pripada zavodu
za socialno zavarovanje v Celju 10%
prispevek, kar znese 334,264.000 din, po-
leg tega pa dobi zavod še 7% prispevka
od izplačanih pokojnin v znesku 39
milijonov din in je torej celotni pro-
računski dohodek 373,264.000 din. Kljub
dobri analizi in vsestranski obdelavi
predvidenih dohodkov in izdatkov pa
nastaja v letošnjem proračunu deficit-
na proračunska razlika od 27,560.000 di-
narjev. Celotni izdatki namreč znašajo
pòlnih 400,824.000 dinarjev. V letošnjem
letu se bodo namreč znatno zvišali iz-
datki za ambulantno in zdravniško
zdravljenje in za zdravljenje zobov, in
sicer zaradi tega, ker morajo ti zavodi
plačevati v letošnjem letu namesto
prejšnjih 10% kot prispevek za socialno
zavarovanje enotno višino, ki znaša
45%. Nadalje se bodo povečali stroški
za zdravljenje v kopaliških in klimat-
skih zdraviliščih, ker predvideva zavod
večje število otrok, ki naj bi se v tem
letu zdravili po teh zdraviliščih. Vnešen
je tudi novi znesek, in sicer dajatve
za staroçtne pokojnine v višini 10 mi-
lijonov 500.000 dinarjev, česar v lan-
skem proračunu ni bilo. Zaradi obsež-
nega dela na zavodu in zaradi ustano-
vitve treh podružnic (v Slov. Konjicah
in Rog. Slatini, kjer že poslujeta ter v
Žalcu) je moral biti zvišan tudi lansko-
letni znesek za osebne izdatke.
To je za enkrat proračun, katerega
izvedba pa seveda ni odvisna izključ-
no od skupščine. Proračun je in bo re-
zultat celotnega našega gospodai-stva,
predvsem pa rezultat pravilnega odnosa
do zavarovancev m še posebej odnosa
zavarovancev do socialnega zavarova-
nja in sprejetega proračuna.
Številke so take, da se mora vsak re-
sen človek in še posebno delovni člo-
vek ob istih zamisliti in z vsemi süami
delaiai na tem, da bodo le-te v življenju
našega delovnega človeka in vseh, ki so
odvisni od proračuna, ustvarile dejan-
sild in najboljši uspeh.
Pri volitvah delavskega sveta v
Tehnometalu bi radi zmešali štrene
Za voüive v delavski svet so se ludi
v irgovskem podjetju »Tehnometal«, ki
se je pred kratkim preimenovalo v Ko-
vinotehna« temeljito pripravili. Volitve
bodo 25. marca. Imenovana je že volilna
komisija, komisija za sestav volilnega
imenika in kandidacijska komisija.
Upravni odbor sindikalne podružnice v
podjetju pa je glede sestava kandidatne
liste imel sestanke po oddelkiti, na ka-
terih se je izvršila anketa, kjer so lahko
vsi delavci in nameščenci, katerih je
blizu 200, izrazili svobodno voljo o kan-
didatih za nov delavski svet.
Na sestanku so izvolili tudi kandi-
dacijsko komisijo, ki naj na podlagi
predlogov sestavi kandidatno listo in
jo predloži volilni komisiji.
Agitacija za predlagane člane novega
delavskega sveta je bila povsod dobra.
Članom kolektiva je bila pojasnjena
napaka, storjena na lanskoletnih voli-
ivah. Sestav lanskega delavskega sveta
je bil namreč tak, da ni bilo v njem
niti ene žene, čeprav je v podjetju za-
posleno 35% žensk.
Samo v enem oddelku, kjer se vrši
manipulacija s tehnično železnino, je
ta sestanek kaj čudno izzvenel. V tem
oddelku delavci opravljajo najtežje po-
sle, zato se jim nudijo tudi gotovi pri-
pomočki za lažje delo in očuvanje
obleke. Tako imajo poleg delovnih
oblek še usnjene predpasnike in usnje-
ne ščitnike za roke. Razumljivo je, da
se ti predmeti sčasoma uničijo, toda
tudi pri teh je treba siediti. Gospodar
v podjetju mora skrbeti za to. Ko pa
so razpravljali o kandidaturi osebe, ki
je gospodar, so mu štednjo zamerili.
Izgleda pa, da je tudi vodja tega od-
delka napačno pojmovanje dveh, treh
delavcev podpiral, čeprav je bila nje-
gova dolžnost, zlasti še kot vidnega
člana delavskega sveta, da nepravilno
stališče pri teh delavcih ovrže.
Tega ni storil, daje pa vtis, da zlasti
njemu ugaja, da ne prodre človek, ki
je od leta 1942 aktivno sodeloval v
NOV, bil večkrat ranjen in tudi danes
aktivno politično dela v organizaciji
ZKJ in SZDL. To domnevo potrjuje dej-
stvo, da je on v času najhujših dni-
slovenskega ljudstva pomagal okupa-
torju s tem, da je na Sp. liiidlnji pri-
ganjal ljudi na večerne tečaje nem-
škega jezika.
Pri podrejenih delavcih pa se skuša
kaj čudno uveljaviti s tem, da izreče
marsikatero pikro pripombo. Ko je di-
sciplinsko sodišče kaznovalo nekega
delavca, je dejal: »]az se s io kaznijo
ne strinjam, vidijo samo majhne stvari,
(«velikih rib' pa ne.« Ravno njegova
dolžnost, z ozirom na funkcijo v do-
se'danjem delavskem svetu pa je bila
ta, da se bori za red in disciplino v
podjetju, ne pa da se na svojstven, so-
cializmu tuj način, skuša prikazati kol
borca za delavske pravice. Tako so
včasih nastopali klerikalni veljaki in na-
stopajo še danes nekateri klerikalno
pobarvani nasprotniki sedanje družbe-
ne ureditve.
Svojo avtoriteto med delavci skuša
obdržali in uveljaviti tudi s tem, da
v nekoliko kritičnejših situacijah pod-
jetja izjavi delavcem: »Sest delavcev
bom predlagal za odpust.« O tem pa
ni razpravljal niti organ delavskega
samoupravljanja niti uprava podjetja.
O takh ljudeh, ki^se z življenjem med
okupacijo ne morejo ravno pohvaliti,
temveč ravno nasprotno, a se danes
kažejo kot »borce za delavske pravi-
ce«, bo pač moral razmisliti novi delav-
ski svet in jim onemogočiti, da bi se
s takimi jezuitskimi metodami skušali
zopet uveljaviti.
Uspela letna skupščina Krajevnega odbora
Sindikata železničarjev Celja in okolice
v nedeljo, dne 7. III. 1954 so se zbrali
delegati iz vseh sindikalnih podružnic
železničarjev Celja in okolice, da po-
dajo obračun celoletnega dela v svojih
podružnicah, ki so vključene v krajevni
odbor sindikata.
Vredno je med drugim omeniti in iz-
reči priznanje predsedniku krajevnega
odbora sindikata železničarjev tovarišu
Alojzu Sagadinu, ki je zelo obširno pri-
kazal delo odbora v preteklem letu.
Dotaknil se je vseh nalog, ki čakajo
bodoči odbor v letu 1954. Najvažnejši
problemi, ki so pred sindikalnimi or-
ganizacijami, so samoupravljanje na že-
leznici in v socialnem zavarovanju, pa
tudi vprašanje priznanja let za pokoj-
nino in ideološki razvoj posameznikov.
Glede ideološkega dviga je bilo po-
udarjeno, da je splošno znanje bodisi
predpisov samih služb železnice, po-
sebno pa poznanje ostalih zakonskih
predpisov, ki urejajo naš gospodarski
sistem, še v veliki meri premajhno, da
bodo železničarji kos nalogam, ki jih
čakajo v bližajočem se samoupravljanju
na železnici.
Razprava je büa zelo živahna, vse-
skozi plodna in konstruktivna. Posa-
mezni govorniki so razpravljali o živ-
ljenjskih problemih, vtis pa imam, da
je razprava o železniškem športnem
diništvu zavzela prevelik razmah, ki pa
nikakor ni škodljiva. Med drugim so
sklenili, da dobi društvo denarno po-
moč v znesku 40.000 din, iskali pa bodo
še druge vire .pomoči. Nadalje se je k
razpravi oglasil tudi zastopnik Terito-
rialnega odbora železničarjev tov. Stane
Jereb, ki je razložil nov način poslo-
vanja železnic v samoupravljanju ter
način nagrajevanja uslužbencev in de-
lavcev na železnici. Prav tako je podal
svoja izvajanja predsednik OSS tovariš
Albin Medved, ki je opisal življenje
mesta Celja v gosiK>darskem in poli-
tičnem smislu. Na zaključku svojega
govora je tovariš Medved izrazil pri-
znanje železničarjem, da kljub svojemu
težkemu delu le marljivo delajo na sin-
dikalnem ix)ljiu in poudiaril, da spada
krajevni odbor sindikata železaaičarjev
v Celju med najboljše v Okrajnem sin-
dikalnem svetu Celje. S svojo navzoč-
nostjo je pozdravil prisotne delegate
tudi tovariš Kleč kot zastoipnik Inšpek-
cije dela pri OLO Celje-okolica in v
nekaj besedah izrazU zadovoljstvo nad
budnostjo in delom železničarjev.
Za še boljše in uspešnejše delo no-
vega odbora KOS so izglasovali sklepe,
ki bodo pripomogli k še uspešnejšemu
delu tako na političnem kot na gospo-
darskem področju sindikalnih podniž-
nic. Z letne skupščine so poslali reso-
lucijo Teritorialnemu odboru železni-
čarjev v Ljubljani in Centralnemu od-
boru Zveze sindikatov Jugoslavije v
Beogradu, v katerih izražajo delegati
svojo voljo in predanost nadaljnjemu
delu za boljši in hitrejši razvoj socia-
lisgnaa v naši domovini.	Ki-do
Iz življenja organizacij SZDL
Letni občni zbor SZDL v IV. četrti
v torek zvečer je bil v dvorani Na-
rodnega doma letni občni zbor organi-
zacije SZDL IV. četrti. Čeravno je bila
dvorana precej napolnjena, je vendar
bila udeležba dokaj nizka, saj šteje
organizacija nad tisoč članov.
Po izvolitvi odborov in komisij je
imel politično poročilo predsednik tov.
Anton Matjaž. To poročilo je bilo do-
bro pripravljeno. Obsegalo je zunanje
politične dogodke v zadnjem letu, po-
leg tega naše notranje politične do-
godke in važnejše uspehe, ki jih je
SZDL v okviru republike storila. Po-
grešali pa smo konkretnega političnega
poročila s terena, kar bi navzoče go-
tovo tudi zanimalo in sprožilo morda
boli živahno vsestransko razpravo. Po-
ročilo tajnika je vsebovalo poleg iz-
ključno organizacijskih vprašanj še po-
ročilo o delu posameznih komisij. Tako
je na primer kulturno prosvetna komi-
sija ugotovila porazno razmerje učnih
uspehov v naših srednjih šolah. Go-
spodarska komisija je ugotavljala razne
nepravilnosti med letom in bila stalno
v tesnih stikih z organi mestnega ljud-
skega odbora, ki so o tem ukrepali,
blagajniško poročilo je pokazalo, da
članstvo ne plačuje redno članskih pri-
spevkov in da veliko dolguje. Mnogi
poverjeniki svojih dolžnosti niso v redu
izvrševali.
Razprave se ni udeležilo veliko ljudi.
Govorili so predvsem o vzgojnem vpra-
šanju mladine. Nekatere zgrešene raz-
prave so privedle do pozitivnih ugovo-
rov in pojasnjevanj, tako da so se na-
posled le zedinili, da vzgoja mladine
peša večji del le pri starših, ki bodisi
s svojim vzgledom, zaradi nepravilnega
odnosa do mladine in brezbrižnosti pu-
ščajo mladino cesti in slabim vplivom.
Nadalje so govorili o novem stano-
vanjskem zakonu, o volitvah stanovanj-
skih svetov in o stanovanjskih vpra-
šanjih na sploh.
Tov. Ravber je načel zelo aktualno
vprašanje naših šol. Obrazložil je, da
so porazne številke o učnih uspehih
imele svoj pozitivni vzrok. V nižjih gi-
mnazijah so otroci, ki so po svoji um-
ski zmogljivosti nedorasli za zahtevnej-
še snovi. Nižjo gimnazijo obiskujejo vsi,
neglede na njihovo sposobnost in voljo
do šolanja. Predlagal je, da bi tudi v
Celju in okolici ponovno uvedli osem-
razredne osnovne šole, gimnazije pa
bi na ta način sprejemale le tisto mla-
dino, ki ima za nadaljevanje šolanja
voljo in pogoje. Zborovalci so ia pred-
log pozdravili.
Občni zbor je iz razprave izvlekeî
naslednje sklepe: povečati je treba skrb
za boljšo vzgojo otrok v družinah. To
vprašanje je treba gledati kot prvo-
razredno in se tesno 'povezati z Dru-
štvom prijateljev mladine, signalizirati
društvu vse kričeče primere; pri vo-
litvah hišnih svetov mora Socialistična
zveza napeti vse svoje sile, da bodo
v svete prišli zares dobri, odgovornosti
zvesti državljani. Glede šolstva pa so sc
zedinili, da bi v prihodnosti to vpraša-
nje enkrat posebej obravnavali, ali pa
celo izvedli anketo ter na tak način
predložili merodajnim organom svofa
mnenja, da se sistem šolstva spre-
meni.
Čeravno je bil občni zbor ponekod
pomanjkljiv, se naposled vendar lahko
trdi, da je politično delo v tej četrii
nekam napredovalo in da je dosedanji
odbor imel precej uspehov. Novi od-
bor je pomlajen s svežimi ljudmi, ki
drugače niso preveč obloženi z delom
in funkcijami, zato lahko pričakujemo
v bodoče še več uspehov.
Riba smrdi pri glavi . . .
v prihiodnji številki bomo objSkvfU
odgovor Občinsikega ljudskega ođben
Škofja vas iia članek pod zgom^m na-
slovom. Enako bo objavljen odigovor
ML.O Celje-mesito, kd bo na podlagi ar-
gumentov še podrobneje pojasnil
ve v že objavljenem članku. Ureátíi-
štvu »Savlîîjskega vestnika« s» pred-
ložena primeri različnih pniitožb itn pro-
šenj, iz katerih se brez dvoma d» ugo-
toviti, da so navedbe v članku točne tn.
utemeljene. Zaradi pomanjkanja im>-
stoora v tej številki bomo objaA^ oba
doxKisa v celoti in s tem praväzto se-
znanili naše bralce o tem pršmeriu
Kakšno vino točijo gostilničarji v nekaterih
celjskih gostilnah?
Analize vzorcev vin, iki jih točijo pri-
vatni gostilničarji, so dokazale, da se
v privatnih gostilnah v večini primerov
toči vino, ki ni primemo za promet in
je pokvarjeno. S takim načinom poslo-
vanja se dejansko oškoduje potrošnika,
ki mora za vinsko kapljico »odrajtati«
kar lepe denarce. Centralni higiensiki
zavod (živilsko kemični laboratorij) v
Ljoibljani je ugotovil, da so v večini
preiskanih primerov točili vino, ki je
ciiknjeno ter ima pomešano tudi samo-
ixxinico (šmamico), ali je celo pomeša-
no z vodo, saj nima niti 8% alkohola.
Ker pa je tako vino ugotovljeno veči-
noma v privatnih gostilnah, je potreb-
no najostreje ukrepati, da hi onemo-
gočili tako razpečavanje alkoholnih pi-
jač.
Gostilna pri »Ribiču« je točila cik-
njeno vino, motnega izgleda, ki je do-
segalo komaj 8.4% allcohola. To vino
bo takoj denaturirano in se bo lahko
uix>rabilo le za predelavo v kis ali pa
žganje. Okrožni higiensiki zavod Celje
bo ta ukrep takoj izvršil. Gostilničarka
Naprudnik Pavla je točila neprimerno
vino, ix>mešano s samorodnico. Haložan
Avgust, gostilničar iz Celja, je točU. ki-
slo vino, pomešano s samorodnico. Be-
I«j Matevž, gostilničar iz Celja, je to-
čil vino, ix>mešano s samorodnico in
tudi z vodo, saj je vino vsebovalo le
7.4% alkohola. Enako so točili nepri-
merno vina še Krašovec, gostilničar iz
Zagrada in Ota Lovrenc, gostilničar iz
Zavodne. Иакет Marija iz Teharij je
točna vino, pomešano s samorodnico.
Gostilničar Inkret iz Stor je točil cik-
njeno vino. Gostilničar Koželj iz Stor
je točil motno vino, vodenega okusa,
slabih organoleptičnih lastnosti, ki se
mora taikoj denaturixati. Vsi ti gostil-
ničarji bodo predani sodniku za pre-
krške v kaznovanje. Trgovinsko gostin-
ska zbornica pa bo obravnavala in ka-
znovala vse te primere pred častnim
sodiščem, ki bo izreklo svojo sodbo za
to vrsto škodljivega poslovanja.
Nekaj iz življenja diagnostične postaie v Celju
Vsak ponedeljek sprejema celjska
diagnostična postaja nove paciente. V
času od 8. do 13. t. m. je bü zaseden
moški in ženski oddelek.
V ix>nedeljek smo se v ranih jutra-
njih urah pričeli zbirati v pisarni na-
vedene ustanove. Skupinsko smo pre-
jemali sveže pemlo, se okopali, nato pa
nas je sestra odvedla v bolniško sobo.
V čistih, belih posteljah smo navezovali
stike s sotovariši. Navadno se je po-
govor sukal o bolezni, o doživljajih in
podobno.
Pričeli so s pregledi. Največ preglavic
nam je povzročalo požiranje gumijaste
cevi za določanje želodčnega soka. Pri
golt an j u »hrenovk« ^ se mnogi dobro
izkazali, drugi pa so bili manj podjetni.
V postaji vlada vzoren red in snaga.
Zdravniki kakor tudi ostalo osebje de-
lovnega kolektiva opravlja svojo težko
nalogo prizadevno in požrtvovakio. Po-
hvalno deluje tudi kuhinja postaje.
Pacienti smo hüi enodušno presenečeni
nad vljudnostjo in pozornostjo, ki so
nam jo izkazovali.
Sedaj, ko zapuščamo prostore te usta-
nove, se članom kolektiva zahvaljujemo
ter jim želimo še mnogo uspehov.
Pacienti.
SteT. 11
»Savinjski vestnik«, cbie 19. хзоагса 1954
Stran 3
U. Tiemeyer,
Mladost pred sodiščem
(Ob premieri 10. III.)
Stara stvar je, da drama učinkuje le
tedaj, če ima res nekaj povedati in če
pove na čim bolj splošno razumljiv
način. Zato imajo drame, ki obtožujejo,
že od davnih časov, najmočnejši odrski
učinek, saj je snovi za to vedno do-
volj. Seve, umetniško najpopolnejše so
med njimi tiste, v katerih dramatik po-
kaže tipične ljudi in tipična dogajanja,
ici sama na sebi obtožujejo in obsojajo,
dramatik pa kakor da ne sedi na sod-
nem stolu. Z drugo besedo, umetnost
in prav posebej gledališka umetnost se
ne more osvoboditi odgovornosti pred
človeštvom, pred skupnostjo in je to-
liko močnejša, kolikor bolj z vso svojo
vsebinsko in oblikovno potenco nače-
nja in razrešuje socialna in etična vpra-
šanja v smislu humanističnih idealov.
Tako je bilo poslanstvo dramatika v
antiki in je oživelo v novi nacionalni
obliki v dobi humanizma in renesanse,
v naši dobi pa mora prav tako služiti
tistemu, kar je »no tapeti« vsega sveta.
S tem ni rečeno, da se mora drama vse-
binsko uniformirati. Saj je življenje
tako pisano, »vse nas privija in vsak
po svoje v njem se zvija«, so pa težave,
ki povezujejo človeške množice in vzbu-
jajo v njih ista občutja in čustva, iste
predsodke in razsodke. Ena takih dram,
ki bo povsod povedala svoje in vsako-
mur nekaj, je tudi pričujoča holandska
drama. Zato in zaradi tega, ker je tudi
r igralshem pogledu popolnoma uspela,
je ta drama v celjskem gledališču po-
vezala premiersko publiko v tako eno-
dnšno pritrjevanje in priznavanje,
kakršnega, bogme, v Celju še nis7no do-
živeli po osvoboditvi, vsaj ob domačem
odru ne. Duh dela je takorekoč postal
duh publike. Kako daleč se odmakne
ob takem doživetju Nietschejevo mne-
nje o Schillerju ali Stifterjevo stališče
do »tendenčne« umetnosti! Kar je v
človeku čistega in lepega, ni mogoče
uničiti in ostaja za zmerom jamstvo
Goethejevi umetniški oporoki: Denn
edlen Seelen vorzufühlen, ist wün-
schenswerterster Beruf.
Pravzaprav ne mislim pisati običajno
poročilo o novem dogodku v našem gle-
dališču, marveč le nekako dobro podprt
poziv in vabilo, da si ga celjsko in
okoliško občinstvo dobix> oglej.
Režiser Branko Gombač, čigar gle-
dališko, ne ravno z rožicami posuto pot
zasledujemo že sedem let, je s posta-
vitvijo tega dela doživel naravnost pro-
doren uspeh, h kateremu mu lahko če-
stitamo, čestitamo pa lahko tudi an-
samblu. Razprava pred sodiščem za
mladoletnike nam v jedrnati, zgoščeni
ebliki prikaže dramo mladine, ki je do-
raščala med vojno in je nad razvojem
po vojni razočarana. Vzroki? Holandski
dramatik jih išče v družbi, politiki, v
socialnih razmerah, v strahotah vojne
same in v ljudeh, značajih. Srečali sta
sc sociologija in psihologija v zelo bi-
strem, odločne7n in neustrašenem piscu,
njuno soočenje pa nam je pokazalo na
odru vsega pomilovanja vredne ljudi,
stare in mlade, pokaže pa tudi tiste, ki
jim je nalogq držati red in čuvati pra-
vico. Ali ni usoda mlade morilke Ane
Daalders, ki nam jo je na odru v dveh
urah preživela Mina Jerajeva, do dna
srca pretresljiva, poučna, taka, da nam
zaposli um in srce? Z Jerajevo smo do-
bili igralko, pred katero drži cesta k
velikim uspehom. In ta Piet, ki ga je
dal Janez Skof? Kako bedna mladost,
a vendar kakšen človek v njem! Vsa-
kemu dopoveduje o dobrem jedru v člo-
veku, vsakomur ukazuje, da je treba s
tem jedrom računati in ga spoštovati.
Skof je igral impulzivno, brez iskanja
za podrobnostmi in podal Pietov zna-
čaj, kakršen je. In Peerov Niekert? Ves
drug kakor Piet, iz mehkega testa, ves
umazan od vojne mladosti, a vend,ar
še popravljiv. Peer ga je intenzivno
doživljal in pokazal, kako je v letih,
odkar ga na našem odru nismo videli,
zorel. Strnadov oče je bil s svojo skopo,
vase zaprto igro posebnost zase, prav-
zaprav dragocenost. Manj doživeta, a
vendarle dobro postatüjena in igrana je
bila muti Marije Goršičeve. To je bila
petorica, ki je nosila težo predstave in
je v celoti zaigrala tako, da je drama
s svojim pomenom in namenom zrasle,
preko prostora in časa. Potegnila nas
je s seboj prav s tem, ker smo imeli
vtis, da igralci z razpravo žive, da so
šli iz sebe, kakor pravimo.
K temu so pripomogle tudi bolj
okvirne osebe. Najprej Marjanca Hor-
vat-Krošleva, ki je nastopala v osebi
Eve de Bruin, -nadzornice pri policiji.
ki utegne biti nekaka nosilka av>torje-
vih idej, a je niti ni treba presojati
tako, saj predstavlja s svojim materin-
skim odnosom do jetnice, s svojimi na-
zori o pravu in družbi tisti novi hu-
manizem, brez katerega naše življenje
ostaja v temi brezupnosti, okorelosti in
brezdušnega paragraf ar stva. Je kakor
mavrica, ki se boči nad črnim obneb-
jem tragedije, rastoča iz avtorjeve vere
v človeka. Horvatova je dala v svoj lik
nekaj tako toplih tonov, da ostanejo
nepozabni. Tudi Jeršinov sodnik je bil
impresiven igralski lik, dostojanstven,
zmeren, v svojem jedru človek, ne sa-
mo tipičen predstavnik zakonitosti. Pri-
meren ventil v napetem vzdu^u je
bila Hogendorstova, ki jo je izvrstno
podala Zora Cervinkova, pa tudi Tom-
šič je s kriminalnim uradnikom posta-
vil dobro, čeprav manj pomembno fi-
guro, isto velja za Mirnikovega slugo.
Nekatere je morda motil žargon, ki
ga mladoletniki govore. Res je surov in
po okusu, ki je nekaj časa vladal in
prevladal na odru, za oder pravzaprav
neprimeren. Toda z umetniškim jezi-
kom je tako: izraz mora hiti snovi pri-
meren, čez in čez. če bi ne bil, bi tudi
z njim ustvarjali čas, ki ga ni med
nami, kakor bi rekel Levstik. Seveda
mora iti vsak izraz na »zlato vago«, če
ima res veljavno čustveno vsebino in
povedno moč. Vprašanje odrskega je-
zika se zadnje čase pri nas sploh po-
gosto zastavlja ne samo ob dramah,
ampak še bolj oh filmu n. pr. ob »Ves-
ni«. Vprašanje se rešuje v javnem
tako, kakor smo pri nas navajeni po
najrazličnejših črkarskih in slovničar-
skih pravdah. Čuti pa se, da je povojni
čas prinesel nekaj novega in da bi tudi
mi rabili več izrazov za »jezik« (kakor
n. pr. imajo Italijani: lingua in lin-
guaggio), rabili pa bi tudi kakega je-
zikovnega filozofa.
T. O.
Prva Okrajna
mladinska konferenca
v Celju
(Nadaljevanje s 1. strani)
naj^i iudi brez mladinske organizacije.
PoiiMčno delo je torej glavna vsebina
deîa z mladino. Posebno vprašanje pa
je kmečka mladina. Preradi začenjamo
m končamo pri kmečki mladini z borbo
proti misticizmu. Ne samo to. Kmečko
mladino je treba tudi v gospodarskem
\ smislu izobraževati. Treba ji je nuditi
' pomoč z dobrimi nasveti, kajti prej ko
slej bo ta mladina prevzela kmečka
gospodarstva in nujno je, da bo do
takrat že izven konzervativnega nazad-
njastva, ki na podeželju še prevladuje.
Ne samo v industriji, tudi v občinskiti
odboriti in KZ je premalo mladih od-
bornikov. Posebno vprašanje je šolanje
delavske mladine. Statistika kaže, da
je delavska mladina najmanj zastopana
na univerzah in drugih srednjih ter vi-
sokih šolah.
Konferenca je obravnavala posebej
vprašanje vajeniške mladine. Govorili so
o nepravilnostih v Steklarni Rogaška
Slatina, kjer so mojstri nepravilno po-
stopali z vajenci, celoten kolektiv pa
je delal na tem, da se steklarska šola
le-tam razpusti, v čemer se vidi nekako
cehovstvo tamkajšnjih kvalificiranih de-
lavcev. Razveseljivo je bilo poročilo, ki
je pokazalo, da je na primer vaški aktiv
v Slivnici z okoliškimi aktivi vred zelo
dobro napredoval.
Nekoliko več o vprašanjih aktivov na
podeželju je iznesel sekretar doteda-
njega OK LMS tov. Gradišnik, ki se
je dotaknil mnogih konkretnih vprašanj,
med temi tudi nezaposlenosti mladine
in odnosa podietij do tega problema.
Podjetja so mnogokrat toga in biro-
kratska v svojem rentabilnostnem ra-
čunu, zlasti kadar bi bilo treba po-
iskati nova delovna mesta za žensko
mladino. V okraju in mestu je trenutno
nad 4(XX) nezaposlenih mladincev in
mladink.
Konferenca je izvolila nov skupni
okrajni komite. Sklepov komisija ni pri-
pravila kar isti dan, dobila pa je po-
oblastilo od navzočih, da iz zopiskov
take sklepe sestavi in jih dostavi vsem
aktivom.
S konference so poslali resolucijo re-
publiški ljudski skupščini, v kateri pri-
poročajo skupščini, naj uzakoni obve-
zno nadaljevalno šolanje kmečke mla-
dine. Sklenili so tudi, da bo posebna
delegacija odnesla na grob narodnega
heroja ¿orisa Kidriča venec ob ob-
letnici njegove smrti. Posebno resolu-
cijo in pozdrave maršalu Titu pa bo
odnesla osebno delegacija, ki bo v
kratkem obiskala predsednika republike.
REDEK JUBILEJ
Te dni je obha-
jal redek jubilej
eden naj marljive j-
ših kulturnopro-
svetnih' delavcev v
Celju. Polnih 30 let
je poteklo od te-
daj, ko je Jaako
Hočevar, šef ra-
čunovxDdstva želez-
niške sekcije v Ce-
lju, zbral in vodil
svoj prvi tambura-
.slci zbor v Zagorju.
V3	Го je bUo L 1924.
Od tam ga je vodila službena pot v
Celje, Šoštanj in Novo mesto. Povsod
je znal najti mlade ljudi, ki so imeli
veselje do glasbe in prosvetnega udej-
stvovanja. Tako je učil in vzgajal, kjer
koli je sl;ižboval do pričetka zadnje
vojne. Po osvoboditvi je zbral Janko
Hočevar prvo skupino tamburašev v
sindilcatu živUcev, Ta tamburaški zbor
se je Vključil leta 1947 v SKUD »France
Prešeren«. Od tedaj dalje pa je tambu-
raški zbor številčno in kvalitetno rasel,
talco da je pod vodstvom svojega ne-
uimomega dirigenta postal najboljši
tamburaški orkester v Sloveniji .V letih
1949 do 1952 je Janko Hočevar službo-
val na želraiiški direkciji v Ljubljani.
V tem času je organiziral in izvežbal
pri železniški direkciji svoj tamburaški
zbor, ki je nastopil nekajkrat tudi v
Celju. Jubilant Janko pa je pred dobrim
letom pričel vaditi že tamburažki zbor
pri poštnem kolektivu v Celju. Po ko-
maj dobi-em letu je ta zbor že nekaj-
krat javno nastopü. Vse to je bilo Janku
še vedno premalo. Da bodo nekoč pri-
jetni zvoki tamiburic doneli tudi v naših
vaseh, vadi tamburanje tudi na učite-
ljišču, kjer bo v prav kratkem času
nastai nov tretji tamburaški zbor v
Celju. Ta nov tambui'aáki zbor je še
posebno pomemben, saj bodo mladi
učitelji in učiteljice nekoč novi vzgoji-
telji in organizatorji tamburaških zbo-
rov in oiicestrov. Vse to je povedano
v nekaj kratkih stavkih, jubilant Janko
pa žrtvuje za to delo mesečno po 100
ur vaj. Janko Hočevar je od ustano-
vitve dalje predsednik SKUD »France
Prešeren«, aktivni član »Prešernove
godbe, član izvršnega odbora Ljudske
pix>svete v Celju itd. K temu delovne-
mu jiibUejvi jubilantu iskreno čestitamo.
Pred kratìiiim smo poročaU o delu in us^:>ehiih društva »Svo'boda« iz PtOg. Slatine.
Na sliM viduño novo ustanovljeni žens'd pevski zbor, ki je že asptóno gostoval
s saimostojnim koncertom na Bledu.
„ ... da ne bomo pozabili na
dragocenost osvoboditve"
Kot 13.?. z\'ezek слдзје knjižnice je
Mohorjeva družba pred kratkim posla-
la med svoje številne čitatelje Lojzeta
Avsenaka spc>min.ske črtice »Tz Starega
pisikra«. S tem toplo in občuteno na-
pisanim frtivom (vel. B6, str. 110), je
založba znova povečala že lepo zbirko
svojih posebniih izdaj z narodncosx'-obo-
dilno tematiko, da a-oomnim le na ne-
katere: Vilfan-Kroflič: Skozi trpljenje
v lepše življenje (Î947); Cvetko-Kroflič-
Tomažič: Težki časi (1947); Ivan Kocmur:
Primorski borci za svobodo (1948); Izbor
črtic Iz bojev za svobodo (1949); Gmaj-
nar: Crtice iz fašdsitJčnih ječ (1949); Mimi
Konič-Malenšek: V življenje (1949); in
dalje: Roševe pesmi iz ječe in pre-
gnanstva, nekaj dramske literature
(Cajnkar, Hudales, Drev) Itd.
Lojze Avsenak, ki gia je bilo že sre-
čati med našimi pripovedaiild (na pri-
mer Nova obzorja 1950), nam v pet-
najstih črticah pričujoče zbirke v pre-
prostem. a tu in tam tudi malo skon-
struiranem jeziku, ki ne odgovarja
neposrednemu doživetju in občutju, ki
veje iz njih, živo obuja sipomin na gro-
zote Starega páskra 1941—1945. Vsa
zbirka je ena sama pretresljiva zgodba
o na smrt obsojeni dobroti; o »satan-
skem izboru« za smrt pred zidom; o
»divjanju nečloveške surovosti, ki je še
ibolj razplamenela odipor na življenje in
smrt«; o »veri v pravičnost«; o ljudeh,
ki jim tudi na poti na morišče ni bila
prizanešana »kupa gorja«; o hrepenenju
po zunanjem svetu, ki je bil jetniku
omejen le na pogled na »nekaj streh
mestnih liiš, cerkveno streho z zvoni-
kom. in koe neba z jato svo'bodnih go-
lobo'V«; o bolečini, obupu in blazni
•grozi, ki so sipremljaJi trpjnsporte v
smrt; o »potept3(ni in uničeni duši«, ki
so ji »prekleti storili več, mnogo več,
kakor bi jim bile mogle storiti svin-.
četnke«; o človelcu. ki je prebolel tifus
le zato, da bo »ljubil rodno grado do
zadnjega dilia«; o prvih zarjah svobode
in o prvih korakih v novo življenje in
v resnično svobodo.
Ovitek tega najnovejšega prispevka
k spominski literaturi o trpljenju na-
šega ljudstva je zasnoval inž. arh. Slavko
Pe-ngov — vsebini odgovarjajoče: jet-
ndžko dvorišče z osušenim drevesom
brez življenja in poplavljeno s človeško
krvjo.
Zbirka je tedaj ponovno domoljubno
potrdilo izpovedi založnice, ki jo bere-
mo v uvodu ene njenih prvih tovrstnih
izdaj: »Ne bdlo bi prav, ako bi v delu
in skrbeh Zia novo življenje utonila naša
živa misel na minulo trpljenje in na
izreden pomen preteklih dogodkov. Kar
je popisano v tej knjigi, je samo drobec
vsega tis-tega, kar smo morali vzeti nase.
Ni umetnika, ki bi mogel upodobiti bo-
lečino vseh naših ljudi, ki so ostali
zvesti sebi in svoji domovini. Preveč je
bilo strahot in preveč lju-di, ki so jih
doživljali. Zato pa bo lahko marsikdo
ob bi-anju teh zgodb v mislih obnavljal
svoje, samo njemu do konca znane.
Tako nsm bodo ostali tisti dnevi za vse
čase jasni in svetli. V neprenehnem
spominu nanje ne bomo nikoli več po-
zabili na dragc-cenost osvoboditve.«
G. G.
Lutkovno gledališče iz Ljubljane
je gostovalo v Braslovčah
s kakim zanimanjem spremlja naša
mladina vsako kulturno dejavnost, priča
nabito polna dvorana o priliki gosto-
\гаагја Lutkovnega gledališča iz Ljub-
ljane dne 9. marca 1.1. na- braslovškem
odru. Posrečeno izbrana lutlcovna igra
»Skrbi Petržiljčkove mame« mladine ni
samo gsnila, marveč jo je spravila kar
iz sebe. ko je lahko pri igri tudi so-
delovala. Neprisiljeno, odkritosrčno in
z globokim čustvovanjem je odgovarjala
na vprašanja lutke-zagovomika starej-
ših ljudi Pavlihe in enodušno obsodila
kruto ravnanje brezsrčnega Načeta, —
Take igre so velikega vzgojnega pome-
na in zelo podpirajo prizadevanje vzgo-
jiteljev pi-i pouku moralne in družbene
vzgoje naše mladine. Starši in mladina
so büi za uprizoritev te igre zelo hva-
ležni. Vsa dvorana je spontano zaželela:
Pridite še!
ZA ZDRAVJE NAŠIH OTROK
Mestni odbor RK je tudi to leto že
pričel zbirati prijave otrok z nujnimi
zdravstvenimi indikacijami, ki so po-
trebni zdravljenja na morju.
V preteklem letu je Mestni odbor RK
poslal na zdravljenje v okrevaHšče
Glavnega odbora RK v Savudrijo 45
otrok iz Celja. Večina otrok je bila iz
delavskih in socialno šibkih družin, saj
je organizacija RK 11 otrokom krila
celotne stroške zdravljenja, 22 pa s pri-
spevki staršev (višek nad otroškimi do-
kladami).
Med otroki je bilo več težkih prime-
rov rahitisa, asifcme, slabokrvnosti in
raznih obolenj, vsi pa so bUl nujno
potrebni zdravljenja in okrevanja na
morju.
Pravilna in skrbna nega ix>d zdrav-
niško kontrolo ter izdatna in zdrava
hrana sta v enomesečnem bivanju na
morju vsem otrokom izboljšala njihovo
zdravstveno stanje, kar je ix)trdil tudi
zdravniški pregled in izjave staršev po
vrnitvi otrok domov.
Da nam je usipelo toliko otrok poslati
na zdravljenje, je bila zasluga Sveta
za prosveto pri Mestnem ljudskem od-
boru. Le z izdatno finančno podporo te
ustanove, je organizacija RK lahko nu-
dila tolikim revnim otrokom zdravlje-
nje.
Tudi v tem letu se prijavljajo otroci
z raznimi težkimi obolenji. Kolikim bo-
mo lahko nudili zdravljenje, je odvisno
od razumevanja in finančne podpore
raznih ustanov in članov RK.
V začetku leta 1953 je Mestni odbor
RK zaprosil vsa večja podjetja v Ce-
lju za podporo, ki mu je potrebna za
organizii-anje zdravstvenih akcij. Niti
eno podjetje ni prošnje ugodno rešilo,
čeprav so bili na zdravljenju večino-
ma otroci iz delavskih družin.
*
Da organizacija Rdečega križa lahko
izvršuje naloge zdravstveno socialnega
značaja, ki so vsak dan večje, je zvi-
šala članarino od 24 letno na 60 din.
Vsd socialno čuteči Celjani, ki se zani-
majo za delo te organizacije, bodo še
nadalje. Icljub povišani članarini, ostali
zvesti člani najbolj socialne in človeko-
ljubne organizacije na svetu.	S. I.
F. Svetina:
Problemi gimnazijskega šolanja,
strokovna vzgoja in učni načrt
(Dalje)
Smo času, ki nujno terja reforr,xa-
cijo splošnega pouka na naših gimna-
zijah. Živahna razprava v dnevnem ča-
sopisju nam kaže, da je zanimanje za
problem srednjega šolstva precejšnje.
Ne bom ponavljal vseh ugotovitev, ki
so jih podali člankarji, ampak bi se
ustavil samo pri dveh stvareh: pri
učnem načrtu in slabem uspehu, ki ga
beležijo statistike skoraj vseh gimnazij
v naši državi.
Po mojem mnenju je največja napa-
ka sedanjega študijskega režima nasled-
nja: Gimnazfija zahteva silno mnogo
truda, vztrajnosti in zdrave ambiciozno-
sti. Toda efekt je manj kot polovičen.
Razmerje med vloženim trudom in dob-
ljenim znanjem je negativno. Nekateri
valijo krivdo na mladino, drugi zopet
na profesorski zbor. Mladini očitajo ne-
resnost, lenobo in popolno ravnodušnost.
Absurd! Če to drži, potem mora držati
tudi tc, da je skoraj polovica mladine
ničvredna. Statistike namreč kažejo, da
se odstotek pozitivnih giblje od 40 do
70%. Iz tega nam mora biti jasno, da
je takšno mnenje zgrešeno. Nihče si
ne more dovoliti zagovarjati mnenje,
da je polornca današnje mladine lena
ali umsko nedorasla. Nekaj že, toda ne
polovica! Kje so torej vzroki? Profe-
sorji? Ne, tudi oni niso krivi, oni pre-
davajo po učnem načrtu in zahtevajo
po učnem načrtu. Torej učni načrt! Učni
načrt je preobsežen in kakor bom sku-
šal dokazati, tudi nepopoln. Na primer:
Matematika se podučuje osem let; dva
meseca po maturi se velika večina
abiturientov muči z logaritmiranjem
troštevilčnega števila. Kljub obsežnosti
učne snovi pri kemiji in fiziki dva me-
seca po maturi mnogi ne vedo več kaj
80 to stihiometrični zakoni in osnovni
zakoni mehanike. Z zgodovino, zemlje-
pisom in biologijo ni dosti bolje, de ne
govorim o jezikih, ki jemljejo največ
časa in so zato najbolj osovraženi. Ne
samo jeziki, profesorji sami postanejo
kmalu osebni sovražniki prizadetih ne-
srečnikov.
Nekdo od profesorjev je dejal: — Ob
takem stanju je tudi matura izguba
časa! — Točno! Matura zahteva obilo
dela v poslednjih mesecih pred kon-
cem in ima samo en efekt — maturi-
tetno spričevalo. Dejanskega, strokov-
no vzgojnega efekta nima. Zato je tre-
ba misliti tudi na to, da bo matura res
izraz znanja, trdnega znanja pridoblje-
nega v osmih letih, ne pa samo Speku-
lativni manever za maturitetno spri-
čevalo. To se da doseči samo s tem, da
se skrči učna snov. Predmetov samih
ni preveč in so usi nujno potrebni, le
snov mora dajati splošno znanje o pred-
metu, o katerem govori. Trditev, da
ahiturienti zapuščajo gimnazijo brez
osnovnega znanja, je netočna. Splošne
stvari so osvojili, a z mnogo večjim tru-
dom, kot bi lahko sicer.
Drug problem, ki je vreden omembe,
je glasbena vzgoja. Ahiturienti zapu-
ščajo ífi'ninazijo brez osnovnih pogle-
dov v zgodovino glasbe. Ne trdim, da
je treba bolj poudarjati teorijo, zato
skrbe glasbene šole; potrebno je mla-
dini pokazati pomen glasbe kot umet-
nosti in jo seznaniti z velikimi mojstri
te umetnosti. Žalostno je, da večina
ničesar ne ve o Chopinu, Bethovenu
in drugih velikih skladateljih, da o na-
ših domačih ne govorim. Dokler mla-
dina ne bo imela prilike, da se bolj
spozna z glasbenimi geniji in njihovim
življenjem in deli, tako dolgo bodo
koncertne dvorane brez mladine, tako
dolgo ne more nihče trditi in očitati,
da je današnja mladina glasbeno po-
kvarjena in se zanima samo za afri-
kanski jazz.
Slično je vprašanje študija likovnih
umetnosti. Nesmiselno se mi zdi šest
let poučevati risanje. 500 ur ne more
biti potrebnih, da se mladina nauči ri-
sati. Risanje je kakor glasba in umet-
niška beseda stvar talenta. Povprečni
dijak se mora v dveh letih naučiti to-
liko sukati čopič, kolikor je to potrebno
za nerisarja. Težišče mora biti na sami
razlagi likovnih umetnosti. Ta razlaga
m sme igrati tolikšne nepomembne
vloge kot doslej. Dijaki, bodoči nosilci
kulture, morajo poznati umetnine ve-
likih mojstrov, če tudi samo po foto-
grafijah. Če kdo danes ne ve za Can-
karja, gorje! Če kdo ne ve, kdo so bili
Grohar Jama in Jakopič, se mu oprosti
brez debate. Čas bi bil, da postane
tudi likovna umetnost last ljudstva, da
vsaj naraščaj spozna velikane, ki so s
čopičem ustvarili občudovane umetni-
ne.
Toliko sem hotel povedati o proble-
mih strokovnega pouka. Opozoril sem
samo na najbolj pereče probleme. Ni-
kakor nisem hotel drugih, ki jih nisem
omenil, podcenjevati. Problemov je
mnogo in jih bo nujno treba rešiti.
(Konec prihodnjič)
strac 4
»Sartojsld veetnik«, dne 19. marca 1954
âtev. 11
Iz Celja...
„Mladost pred sodiičem" je žela doslej
najvišji obisk v gledališču ...
Vse gledališke pa-edstave »Mladosti
pred sodiščem« so büe doslej razpro-
dane. Poleg moralnega uspeha, ko to
delo daje gledališkemu občinstvu zelo
koristno snov, je tudi za gledališče ñ-
nančni uspeh zelo dober. Zadnji dve
premieri: Ljubezen štirih polkovnikov
in Mladost pred sodiščem sta privabili
mnogo novih gledaliških obiskovalcev
in brez dvoma bo večina le-teh ostala
gledališču zvesta.
so pa tudi bele vrane med
celjani
O tem sem se prepričal, ko sem pred
slaščičarno »Zvezda« slišal tale pogo-
vor dveh Celjank. Prva ima konku-
renčne razloge za svoje izjave, druga
pa predstave v Mestnem gledališču niti
videla ni, pa tega ni hotela ¡priznati,
sobesednici pa tudi ne ugovarjati, da
bi ne bilo zamere.
Prva: — Gospa, ste videli »Mladost
pred sodiščem«? Kaj ne? Popolnoma
zanič? Brez vsake vsebine?
Drг^ga: — No, čisto brez vrednosti
gotovo ne bo. Ce drugega ne, vsaj dve
uri zabave nudi. To je tudi nekaj...
Ce je torej kaj zabavnega okoli »Mla-
dosti pred sodiščem«, potem je zabaven
kvečjemu navedeni dialog med Celjan-
kama.
trgovina s tekstilnim blagom
bo renovirana
Pred dnevi so začeli odstranjevati
stara izložbena okna v trgovini s tek-
stilnim blagom »Volna«. Namesto teh
bedo uredili modeme izložbe. Izložbe
bodo urejene približno tako in z istim
materialmn kot ravnokar preurejena
trgovina »Solčava«. Fasada bo preoble-
čena z marmorjem, pa tudi vhod bo
predrugačen. Tam, kjer je sedaj trgo-
vina »Jugoreiklam« bo v bodoče urejen
otroški oddelek. Tudi v notranjosti bo
trgovina preurejena in modernizirana,
čeravno bo prodaja kljub temu nemo-
teno tekla naprej. Mesto bo sicer nekaj
časa v tem kotu zaraidi gradbene dejav-
nosti malo manj mikavno, pa tudi na-
kuipovalcev dobro založene izložbe ne
bodo tako privabljale. Podjetje v svo-
jem poslovanju zaradi tega ne bo utr-
pelo prevelike škode, saj mu stranke
zaradi kratkotrajne zunanje spremembe
ne bodo ipostale nezveste. Si bodo pač
stranke morale v tem času ogledati bla-
go kar v trgovini. Prodajalke so baje
oborožene s povečano »dozo« vljudno-
sti in bodo blago stranki pokazale, če-
ravno ne bo popolnoma odločena za
nakup.
TKIäIESECNI gostinski teCaj —
po uspehu najboljši v
republiki
V	petek je bil v Celju zaključen tri-
mesečni gostinsiki tečaj, 'ki ga je orga-
nizirala mestna gostinska zbornica. Te-
čaj so obisikovali tisti člani gostinskih
ix>djetij, ki so že nad pet let v gostin-
ski stroki, niso pa imeM izpitov za kva-
lifikacijo. Gostinska zbornica vztraja
na tem, da v gostinski stroki ne bo ne-
kvalificiranih uslužbencev, kar bo iz-
boljšalo kakovost postrežbe v naših lo-
kalih. Tečaj je prvotno obiskovalo 24
tečajnikcv, pozneje pa jih je 6 odpadlo
zaradi nedovoljnega staža, dva pa za-
radi bolezni Tečaj je trajal 3 mesece.
Tečajniki so ga obisikovaH ob večernih
urah po svoji službi.
Tečajniki so izpite j^lagali pred re-
publiško komisijo. Izi>iti so trajali tri
dni. Usipeh je bil odličen. Izidelali so ga
vsi, samo dva imata popravni izpit iz
enega predmeta. Po dosedanjih podat-
kih je to najbolj uspel tečaj, kar jih je
letos bilo po Sloveniji. Najboljša te-
čajnika sta bila Pasarič MalÇi in Po-
ženel Dominik.
Tečajniki so po zaključenem tečaju
sami priredili v stekleni dvorani hotela
Evropa prijeten družabni večer, kamor
so povabili tudi .predstavnike oblasti in
množičnih organizacij,
zahvala mestnemu gledališču
Okrajni odbor sekcije žena pri SZDL
se iskreno zahvaljuje Mestnemu gleda-
lišču v Celju, ki je našim ženam pri-
redilo tako poučno in umetniško tako
odlično podano dramo »Mladost pred
sodiščem«. Zene so bile ginjene nad
vsebino igre in so s tem obiskom veliko
pridobile. Celotnemu ansamblu obenem
čestitajo sekcija žena in vse udeleženke
predstave k uspešni igri. Umetniškemu
svetu pa vse priznanje za uspešno se-
stavljen repertoar z željo, da bi tudi v
bodoče lahko naši delovnfi, ljudje gledali
tako odlična odrska dela.
Sekcija žena pri OO SZDL
UCiTEL}SKO ZBOROVANJE V CELJU
V	marcu se je sesialo celjsko uči-
leljsivo k svojemu delovnemu sesianku.
Osrednja točka dnevnega reda sta bili
predavanji tov. dr. Dougana »Perspekti-
va novega gospodarskega sistema« in
šol. inšp. tov. Strehovca »Problemi je-
zikovnega pouka«.
Razprava, ki je sledila, je pokazala,
da sta bili obe temi dobro izbrani in
aktualni. Z zanimanjem so navzoči sle-
dili poročilu o protyiemih, ki ijih je
obravnaval občni zbor Republiškega
učileljskega društva v Ljubljani.
Govorili so še o tekočih društveniti
zadevah. Uspetii skupnega dela niso
izostali. Ukinjen je bil člen 19, zaradi
česar so lahko mnogi učitelji in upo-
kojenci napredovali. Prevedba upoko-
jencev pa še vedno ni pravilno urejena,
ker so pred letom 1947 upokojeni uči-
telji ostali še vedno v nižjih pokojnin-
skih razredih. Tudi v Celju je več takih
primerov.
Dnevni tisk se vedno pogosteje bavi
s šolskimi problemi. Na dnevnem redu
je družbeno upravljanje šol. Klic po
višji izobrazbi učileljstva postaja vedno
močnejši.
Izvedli bomo ekskurzijo vsega učitelj-
siva v Kidričevo. Sprejetih je bilo več
koristnih predlogov. Sestanek je bil
skrbno pripravljen in je potekal v pri-
jetnem vzdušju. Takih sestankov je uči-
teljstvo vedno veselo.
svet državljanov za pomoc
odpuščenim iz kazenskih
zavodov
je foi-miran pri Tajništvu za notranje
zadeve Mestnega ljudskega odbora za
področje obeh okrajev. Ta institucija
je nova, zato je potrebno, da se širša
javnost z njo seznani. Namen in delo-
vanje tega organa je, da se vsestransko
zanima in skrbi za nadaljnjo usodo in
pravilno zaposlitev vseh p>olnoletnLh
oseb, ki so prestali kazen zapora.
Že pri prestajanju kazni so se v ka-
zenskih zavodih s temi ljudmi ukvarjali
odgovorni in za to odrejeni uslužbenci,
jih prevzgajali, da bi po izdržani kazni
postali polnopravni državljani.
Ce bi pa ostali samo na tem, bi pri-
šli le do polovice poti. Ravno družba —
skupnost jim mora tu pomagati. Po-
sebno važno je, da take osebe takoj po
prestani kazni dobijo primemo zaposli;-
tev in da pri prvih srečanjih ne nale-
tijo na prezir in ¡izogibanje, ampak na
dobei' sprejem in tovariško toplino. Vsi
ti ljudje ne smejo biti prepuščeni sa-
rai sebi družba jim naj da vso pomoč
in priliko, da postanejo polnovi-edni in
pozitivni državljani
To je glavna naloga Sveta državlja-
nov. V Svetu so zastopniki gospodar-
stva, posredovalnice za delo, Sveta za
zdravstvo in socialno politiko, Sveta za
prosveto in kulturo, množičnih organi-
zaciij ditd., tako da so zastopane vse veje
javnega, političnega, gospodarskega in
upravmega aparata. Takšen sestav jam-
či za pravilno in uspešno delo.
Prav tako pa je dolžnost zainteresi-
rancev samih, da po prestani kazni po-
stanejo enakopravni državljani, da se
vključijo v delo in v družbo in da na-
pravijo čvrsto prelomnico s pi-eteklo-
stio.
Kot vidimo ima Svet državljanov pri
notranjem odseku važno in odgovorno
nalogo in je dolžnost nas vseh, da so-
delujemo.
LJUDSKA UNrVERZ,\ V CELJU
v četrtek, dre 25. merca bo ob 19,70 uri
predaval v predavalnici nn včitelnšSa tov. prof.
Potar Jože o temi: »100 let üarwinizma ob dio-
lilmih«. Vljndno vabljeni!
PLANINSKO PREDAVANJE
V torek, dne 2?. 5. 19H ob l^O bo v kinn Union
predaval anj^leški planinec Tom Weier
O NEPALSKIH IN TIBETANSKIH GORAH
200 barvnih diapozitivov!
Vstopnina 20 din, dijaki 18 din.
ROČNA DELA, razstavljena v izložbi terenske
pisarne Jožefov hrib, so izdelki pionirskih krož-
kov, ki jih vodita tovarišici Skufceva in Cerni-
gojcva. Risarski izdelki pa so delo pionirjev
itrožka tovarišice Vere Pristovškove. S tem iz-
popolnjujemo zadnje naše poročilo o razstavi.
izdani odloki bi se morali
izvršiti
V jeseni 1953 je bol v našem listu ob-
javljen odlok MLO, da se bo izvršilo
cepljenje perutnine proti kugi, ki se še
vedno pojavlja Od takrat so pretekli
že 4 meseci, a kokoši še niso bile cep>-
Ijene. In tako je prišlo, da se je kuga
te dni pojavila v Cretu, kjer so mno-
gim vse kokoši ipoginile v nekaj dneh.
Nevarnost je, da se bo kuga razširHa.
Ce pomislimo, da vsaka kokoš pred-
stavlja vrednost 300 do 400 din in da
sedaj kokoši nosijo jajca, je škoda do-
volj občutna.
Podobna stvar je s sadnim drevjem,
ki ga ñafiada kajjar. Glede čiščenja ni
pripomb. Vprašanje pa je, kaiko drevje
š-kropiti, če nimaš pravočasno na raz-
ipodago škropilnice. Lani je KZ v Celju
s svojimi ekipami škropila sadno drevje.
Škropili so s kreozanom in izgleda, da
ni büo dovolj uspešno, ker kapar ni za-
trt. Bolj uspešno sredstvo bi bU. arbo-
rin, tega pa ni! Tudi ni dovolj enkratno
spomladansko škropljenje, treba je
škropiti večkrat v letu, to pa se ni iz-
vršilo. Kmetijska zadruga naj tudi letos
organizira šlax>pljenje; ekipe bi büe že
sedaj lahko na terenu, ker je za to že
skrajni čas.
Gibanje prebivalcev v Celju
v iasu od 8. do 1Ç. 5. 1954 je bilo rojenih 35
defkov in ?» deklic.
Poročili so se:
Ceden Edvard, šofer iz Celja, in Cvikl-Krvin-
šek Matilda, krojaška pomočnica iz Celje; Lozer
Franjo, delavec iz Sv. Križa, in Mak Štefanija,
delavka iz Celja; Pokelšek Martin, delavec iz
Leskovca, in Zalezina .\na, delavka iz Celja;
Hofbauer Anton-Franc, knjigovodja iz Legna,
in Schönwetter Ana-.\nita, nameičenka iz Slov.
Konjic.
Umrli so:
Mirč Rudolf, poljedelec ix Sela 9 (Laško),
.star 55 let; Žerjav Rndolf, delavec iz Smarjete,
star 3» let; Ravnjak Franc, posestnik iz Resni-
ka, star 5? let; Oberčkal Justina, otrok iz
Hrastnika; Zapan Marija, roj. Gaberšek, gospo-
dinja iz Zabukovce, stara 4i let; Zlavs Jožefa,
roj. OjsteriSek, vd, JoSt, gospodinja iz Celja,
stara И let; Lapomik Jožefa, otrok iz Povčena
(Laško), stara 4 dni; Godec Marijan, otrok iz
Skale (Slov. Konjice); Obrni Marija, poljedelka
iz Trnovega hriba, stara 53 let; Skalar Veroni-
ka, roj. Krempnš, gospodinja iz Celja, stara
W let; Roje Stanislav, upokojeni delavec iz
Celja, star 29 let; Jus Marija, roj. Tepeš, gospo-
dinja iz Strmca (Hum na Snili), stara 50 let;
Rupert Alojz, otrok iz Lokavca, star 2 leti;
Ramšak Marijan, otrok iz Slatine (.^mortilo v
Rožni dolini).
Iz sodne dvorane
okrožno sodisce
Lekšetu Vinku v okolici Tabora je
bilo Likradeno iz zaklenjene kleti
ogrodje štedilnika, vredno 8600 dinar-
jev. Lekše je takoj sumil, da je tatvino
izvršil Podbregar Ivan iz Črnega vrha
pri Taboru. Zlasti je bil sum podkrep-
ljen, ko je meseca avgusta lanii pogorel
Pod'bregarjev hlev in so na pogorišču
našli ožgano ogrodje štedilnika. Pod-
bregar je tajil, da bi on vzel štedilnik,
vse okoliščine pa so potrdile njegovo
krivdo. Obsojen je bil na 9 mesecev
strogega zapora.
okrajno sodišče
29-letni priučeni fotograf Traunčker
Viktor brez stalnega bivališča je bil
zaradi goljufije in tatvine že kaznovan.
V začetku meseca februarja letos je bil
gost Kokalja Viiktorja v Vojniku. Ko-
kaljevo gostoljubnost pa je zlorabil in
mu ulcradel žepno uro, zlato verižico,
zlat prstan, moški letni plašč m še več
drugih stvari, vse v neugotovljeni vred-
nosti. Obsojen je bil na 1 leto zapora.
Lamut Adolf je vozdl 4. oktobra lani
osebni avto v Šmartno v Rožni dolini,
kjer je büa gasilska veselica. Tam se
je upijanil in z avtomobilom ogrožal
javni promet. Zavoail je v slavolok in
ga podrl, na trgu pred cerkvijo je vozil
v krogu in se zaletel z zadnjim delom
avtomobila v cerkveni zvonik, zatem je
zavozil v jarek, tako da je na avtomo-
bilu nastala okvara, ocenjena na 20.000
dmarjev. Zaradi ogrožanja javnega pro-
meta je bil Lamut obsojen na 14 dni
zapora.
*
Počeku Martinu na Slednji Hudinji
so upniki zaradi neizpolnjenih obvezno-
sti zarubüi motorno kolo. Poček pa je,
ko hi morala biti dražba, kolo skril in
upniike oškodoval na glavnici 3136 din
in rubežnih stroškov 1040 din. Zaradi
kaznivega dejanja oškodovanja tujih
pravic je bü Poček obsojen na 20 dni
zapora.
*
Crešnovar Jemej iz okolice Vojnika
je lani septembra obvestil organe LM
Vojnik, da je iz njegovega zaWenjenega
stanovanja neznani storilec odn^el šest
rjuh in dve prevleka. Njegova žena
Crešnovar Marija je patroli LM iz Voj-
nika dala na zapisnik ovadibo. kar je
že prejšnjega dne izpovedal organom LM
Crešnovar Jemej. V resnici pa tatvina
ni bila izvršena. Zaradi kaznivega de-
janja krive ovadibe sta bila Crešnovar j a
obsojena vsak na 1500 dinarjev.
*
Stefančič Julijana je decembra 1963
naznanila LM v Ločah pri Poljčanah,
da je neznani storilec v njenem gozdu
posekal 5 smrek v vrednosti okrog 60
tisoč dinarjev, čeprav je vedela, da tako
dejanje ni bilo storjeno. Za krivo ovad-
bo je prejela 5000 dinarjev kazni.
♦
Navršnik Jemej je bil maloprodajalec
tobaka v trafiki Zreče. Od marca do
novembra 1953 si je postopoma pri-
svojil na škodo podjetja »Tobak« 32.845
dinarjev od prodanega tobaka in od
prodanih časopisov 19.073 din. Kazen
4 mesece zapora.
*
Tratnik Ferdinand je letos februarja
javü LM v Dobmi, da mu je neznana
oseba iz stanovanja na Dobrni odnesla
dve obleki, srajco, 2 para spodnjih hlač,
kravato in 600 dinarjev gotovine, vse
skupaj v vrednosti okrog 40.000 din,
čeprav je vedel, da mu ni bilo nič
ukradenega. Kazen 3 mesece zapora
pogojno.
NERESNIČEN IZGOVOR JE TUDI
GRDA LAŽ
V sobofo ¡e avtobus, ki pelje proli
večeru v Slore, izoslal, Nameslo njega
je peljal nek drugi z zamudo. Sprevod-
nik je opozarjal, da bo avtobus peljal
samo do Teharij in naj Štorjani ne
vstopajo, ker bo pripeljal naslednji
avtobus za Store že čez kratek čas.
Cim so bili vsi sedeži polni, je avtobus
odpeljal. Drugi so potem čakali, čakali,
a obljubljenega avtobusa ni bilo od ni-
koder. Tako so morali preostali potem
v temi hoditi domov, ker se je sprevod-
nik v izgçvor poslužil laži.	j. j.
ŠKROPILNI AVTOMOBIL
Vsako leto, ko mine zima, se vprašamo, kako
bo kaj v tem letu z novim škropilnim avtomo-
bilom. Stari veteran je sicer popravljen in ča-
ka sezone, vendar pa je že zelo star. Imamo
zelo malo upanja, da ga bodo občinski možje
letos kupili, pa vsaj Tribuna ga naj omeni in
ponovno ngotovi, da je potreben.
V Ceiju bomo menda še zelo dolgo čakali na
dve stvari: na kopalni bazen in na nov škro-
pilni avtomobil. Ce bi končali te vrstice s tisto
Zupančičevo: >pa čakali smo ga in čakali . . .c,
se menda ne bi zmotili.	R. P.
...in zaledja
Iz Laškega in okolice
Občni zbor TD »Partizan« Laško, ki
je bil pred dnevi, je bdi precej dobro
obiskan, na žalost pa so pogrešali pred-
stavnike množičnih organizacij.
Razprava je bila plodna in je dala
priznanje dosedanjemu delu in doseže-
nim uspehom.
Članstvo je sprejelo sklep, da se de-
javnost TD še razširi in dia bodo spre-
jeli v telovadne vrste vse tiste, ki še
do danes stojijo ob strani.
Z vsemi množičnimi organizacijami
bo TD v bodoče sodelovalo, predvsem
pa z delavsko prosvetnim društvom
»Svoboda«, katero je za vse večje na-
stoi>e vezano na dvorano TD »Parti-
zan«.
Na ki-ajii je bil izvoljen nov upravni
odbor. Za novega predsednika je bü iz-
voljen večletni fizkultumi delavec tov,
Rafolt Zmago.
«
V nedeljo, 14. marca 1954, je prijaz-
na vasica St. Jedert nad Laškim do-
živela prijetno presenečenje. Obiskala
jih je dramatska skupina iz Trafopo-
staje Laško.
¡Na splošno zadovoljstvo vseh pri-
sotnih so igrali veseloigro »Vdova Ro-
šlinka«. Na žalost, da je dvorana v St.
Jedertu premala, ker jih je moralo
okoli 40 oditi domov, ne da bi si bili
ogledali to igro.
'Na koncu je dramatsko skupino na-
govoril predstavnik osnovne orgariiza-
zacije Socialistične zveze del. ljudstva
v St Jederti tovariš Žagar Jože in jih
v imenu vseh gledalcev še povabil na
obisk.
«
Čiščenje sadnega drevja poteka v la-
ški okolici zadovoljivo, vendar se naj-
dejo tu in tam še ljudje, ki temu ne
posvečajo toliko pažnje kot bi sicer
morali. Delno je sadno drevje že ikh
škrcpljeno, vendar pa obstoja bojazen,
da zaradi razsežnega terena ne bo mo-
goče poškropiti vsega drevja. Tisti sad-
jarji, ki še do danes niso odstranili iz
sadonosnikov vseh starih sadnih dre-
ves, naj jih takoj odstranijo. K. T.
dobicek trgovskega plesa
v laškem — partizanskim
sirotam
Proteklo soboto je bil v Laškem zelo
dobro organiziran Trgovski ples, 'ki je
poleg Laščanov privabil tudi veliko šte-
vüo Celjanov. Ta zabavna prireditev je
büa zelo solidno pripravljena, pravza-
prav doslej najboljša, kar so jüi v La-
škem imeli. Čeprav še ni znano, kak
dobiček je prirediteljem ta ples prine-
sel, vendar računajo, da le-ta ne bo
ravno neznaten. Ves dobiček bodo tr-
govci dali za partizanske sirote. To je
menda tudi edina tovrstna prireditev
letos, kjer gre čisti dobiček v hiimani-
tame namene.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
V tovarni usnja »Konus« v Slov. Ko-
njicali bodo še ta mesec izvolili nove
skupinske zaupnike po vseli oddelkih.
Pri tem bodo pomagali tudi sindikalni
odborniki. Takoj po izvolitvi ,pa bodo
imeli skupni sestanek, na katerem se
bodo pogovorili o svojem bodočem de-
lu. Kot ena najvažnejših nalog stoji
pred njimi razprava o tarifnem pravil-
niku in načrtu letnih dopustov, katerega
bodo obravnavali po oddelkih, da bo
tako mogoče podati slehernemu delav-
cu svoje mnenje in predloge, kar bo
najboljše jamstvo, da bosta ti dve na-
logi dobro izvršeni.
Za praznik Dneva žena so v tovarni
usnja »Konus« obdarili preko 20 delavk
s knjižnimi darili na posebnem sestan-
ku, Podobne nagrade so prejele tudi
delavke, ki so zaposlene pri L!P Slo-
venske Konjice. Razen tega pa je bilo
30 ženam iz Konjic s pomočjo tovarne
usnja in občinskega odbora SZDL omo-
■gočeno, da so si lahko brezplačno
ogledale gledališko predstavo »Mla-
dost pred sodiščem« v celjskem gle-
dališču.
Občinski odbor ZB NOV v Slov. Ko-
njicah je začel s prvimi pripravami za
letošnjo proslavo občinskega dneva,
25. april. Ta dan je predvideno, da bodo
odkrili spominsko ploščo padlemu na-
rodnemu heroju Dušanu Jerebu, ki je
dalj časa živel v tem kraju pri svojih
starših. Ce upoštevamo, da so bile Ko-
njice pred drugo svetovno vojno eno
glavnih oporišč nemskutarstva na Šta-
jerskem, potem je za Konjičane to pač
velika čast, da imajo med svojimi rojaki
tudi narodnega heroja, ki se je takoj
prva leta vključil v NOB in dal tudi
svoje življenje za svobodo.
Krajevni odbor SZDL v Slov. Konji-
cah je v začetku tega meseca že pri-
čel z izdajo novih članskih izkaznic.
Na njegovem področju je preko 1000
članov, ki bodo še ta mesec lahko
zamenjali svoje dosedanje izkaznice OF.
Dclavci in uslužbenci podjetij pri KZ
2iče so ustanovili svojo lastno sindi-
kalno podružnico. Nekateri izmed njih
so bili člani podružnice trgovcev v Lo-
čah, kjer pa so se zaradi oddaljenosti
le težko udeleževali sestankov.
IZ DRAMELJ
Nedavno je bil zaključen tečaj RK.
Obiskovala so ga kmečka dekleta, vo-
dile pa so ga učiteljice. Obiskovale
so tudi hiše in gospodarska poslopja
in potem razpravljale kaj je bilo pone-
kod nehigiensko itd. Ob zaključku so
priredile tudi lepo kulturno prireditev.
Mladinska organizacija je nedelavna.
Ničesar ni slišati o mladinskili sestan-
kih niti o kakšnem drugem delu. Ve-
liko jc v tem kraju še mladincev, ki
izkaznice sploh nimajo.
Zadnjo nedeljo so uprizorili veselo-
igro v treh dejanjih »Davek na samce«
in enodejanko »Krčmar pri zvitem ro-
gu«. Obe igri sta nudili preprostemu
ljudstvu precej zabave.
Elekrifikacija se postopoma nadalju-
je. Daljnovod je že napeljan. Zdaj po-
stavljajo drogove za omrežje.
Zveza borcev zbira prispevke za
spomenik padlim borcem. Postavljen bo
tam, kjer so pokopani neznani borci.
Nekateri ne morejo razumeti, zakaj
v osnovni šoli ni telovadbe, medtem,
ko se po drugih šolah borijo za zviša-
nje telovadnih ur in uvajajo športne
dneve. Da bi po učnem načrtu telo-
vadbe ne bilo, to verjetno ne bo dr-
žalo?
iz Smartneca ob paki
občni zbor KUD
Prejšnji četi'tek je bü dobro obiskan
občni zbor tukajšnjega Kulturnoumet-
niškega društva »Jože Letonja-Kmet«.
Po poročilih se je razvüa živahna raz-
prava o dosedanjem delu in o delu v
bodoči sezoni. Ker so se na tem zboru
izravnala tudi malenkostna osebna tre-
nja, smo tixino prepričani, da bo imel
novi odbor v bodočem delu mnogo
uspehov, kar mu vsi iz srca želimo.
Pevski odsek KUD se bo v kratkem
predstavil z lepo spevoigro.
GOSTOVANJE
LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA
Pretekli teden je gostovalo v Šmart-
nem ob Pakt Mestno lutkovno gledali-
šče iz Ljubljane' s predstavo Karsch-
Pengov: Težave Peteršiljčkove mame.
2e nekaj dni prej so se otroci veselili
tega dogodka. In reči moramo, da ne
zastonj. Tako splošnega zadovoljstva
pri naši deci že dolgo nismo videli Igra
ima polno vzgojnih momentov, ki so
ugodno vplivali na našo deco.
OBCNI ZBOR ZB
Zadnjo nedeljo je bü občni zbor Zve-
ze borcev. Sklican je bü poprej že en-
krat, vendar se zaradi premajhnega
Stevüa navzočih članov rü mogel vršitL
Tudi tokrat udeležba rü büa zadovo-
ljiva. Vsega je prisostvovalo občnemu
zboru le 33 članov, kar je zelo malo,
če pomislimo, da je članstvo v tej or-
ganizaciji vendar poleg Rdečega križa
števüčno najmočnejše.
V preteklem letu delo organizacije
ni bàio preveč razgibano. Vendar pa so
kljub vsem težavam le dosegU nekaj
uspehov. Uredili so prostor pred spo-
menikom padlih, precej članov pa se je
udelezüo partizanskega praznika na
Okroglici in obletnice osvoboditve Zg.
Savinjske doline v Mozirju. Zal še do
danes ni povsem zbrano gradivo iz pre-
teMe dobe. Cas bi že bil, da se to
enkrat xiredi.
Gibanje prebivalcev v celjski okolici
v časa od 8. do 15. 3. 1954 je bilo rojen ib
7 derkoT in 3 deklice.
Poročili so se:
Firšt Josip, tesar iz Gornjega Jelšovca, Ib
Zobec Rozalija, kmečka hči s Sv. Eme (Pristava);
Gorinšek Avgnst, rudar iz Zabukovce, in Ladra
Elizabeta, gospodinjska pomočnica iz Zabukovce;
Krevzel Franc, rudar iz Malega vrha (Šmartno
ob Paki, in Uratnik Pavla, kmečka hči iz Do-
briča (Polzela); Cater Albert, strojni mehanik
iz Brega pri Polzeli, in Misjak Antonija, tovar-
niška delavka iz Polzele; Sredinšek Robert,
elektromonter iz Šempetra v Savinjski dolini^
in Driojak Ivanka, tovarniška delavka iz Orove
vasi (Polzela).
Umrli so;
Rizmal Anton, posestnik iz Malih Braslovč,
star 76 let; Skafer Franc, posestnik iz Gotovelj,
star 76 let; Zupane Marija, roj. Jeretin, oskrbo-
vanka iz Grmovja, stara 89 let; Guček Ivan,
otrok iz Planine pri Sevnici; Polak Marija, roj.
Videmšek, prevžitkarica iz Dobrne, stara 82 let;
Rošer Marija, roj. Feldin, prevžitkarica iz Klan
ca, stara 71 let; Kotnik Franc, upokojenec iz
Klanca (Dobrna), star 76 let; Srot Franc iz Mlač,
star 89 let; Garčer Frančiška, prevžitkarica iz
Zabukovce, stara 83 let; Janžek Janez iz Stroj-
nega sela, star 76 let; Bobner Franc, prevžitkar
iz Jazbine (Dremlje), star 83 let; Pukmeister
Martin iz Slatine (Šmartno v Rožni dolini), star
30 let; Jagodič Helena, roj. Palir, prevžitkarica
iz Voglajne, stara 89 let; Pušnik Uršula, pre-
vžitkarica iz Blatnega vrha, stara 83 let; Turn-
šek Stefam, posestnik iz Založ, star 81 let.
IZ ŠMARTNEGA OB DRETI
Popravek
V zadnji številki našega lista smo objavili
članek »Zakaj gradnja šole ne napreduje?« Pri
prearejevanju tega članka se nam je vrinilo
nekaj napak, ki menjajo smisel p^Ianega do-
pisa in mečejo napačno luč na občinski odbor
in kmetijsko zadrugo. Zato objavljamo naslednji
popravek:
Ze sam naslov »Zakaj gradnja šole ne na-
predujcfc ni primeren in bi bolj odgovarjal
vsebini članka tale naslov: »Okoriščanje pri
gradnji šole.« Članek nadalje navaja občinski
ljudski odbor in predsednika občinskega ljud-
skega odbora, moralo bi pa stati odbor za grad-
njo šole in predsednik odbora za gradnjo šole.
Dalje članek omenja, da je predsednik odbora
za gradnjo šole vnovčeval svoj les preko za-
druge, kar ni res, ker gn je dobavil direktno
rudnika Trbovlje v zameno za cement. V članku
je tudi omenjeno, da je predsednik odbora za
gradnjo šole dal za gradnjo 10.000 komadov
svoje zidne opeke slabe kakovosti, ki jo je hotel
odl^r prodati in kupiti boljšo. Glasiti bi se pa
moralo pravilno, da si je odbor hotel opeke
sposoditi pri kmetijski zadrugi, njegovo mn pa
vrniti, kar pa predsednik ni dovolil, verjetno
zato, da je vrinil svojo, za sebe si je pa na-
bavil prvovrstno.
5tev. u
»Savinjski vestiilkc, dne 19, marca 1954
Stran f
100=46000-plus-pod nosom se obriši...
Epidemija? Hipnoza? Kaj zlodja se
je zgodilo? Nekaj dni sem so Celjani
^motični, kot da bi preživeli bakteriolo-
¿.^i mračni napad... Za sto dinarjev
celih šestinštirideset jurjev ... Neizpod-
fjiino gotovo... Kup denarja ... Sto-
taki dežujejo ... Spalnica — obleke —
požrtije — poroka. Juhu! Trezni so
podvomili v svojo treznost, pametni v
\vojo normalnost. Ženske žrtvujejo
tržni denar, zapravljivci si sposojajo:
Saj bom vrnil — denarja bom imel kot
pečka — pijanci se odrekajo običajne-
mu poŽirku, poštna uradnica pri »vpla-
čilih« zavija oči in piše, piše, piše...
Sto din sem, sto din tja... Tisti pa, ki
je to pogrxintal se mcfistovsko kro-
jače ... Narod je zaplesal okoli novega
jculta ... Zlato tele, bogme, za teleta...
K-jko se je začelo?
V kakšnem baru je sedelo šest pri-
jateljev. Med temi jo je eden pogruntal.
'(Ker vÀti Hary niti Bregej ni avstrijsko,
Avstrijec gotovo ni bil). Mogoče je do-
bil pri lanski igri nekaj sto kart, pa je
prevrgel zadevo na denar. Recimo, da je
bil prvi Jože, drugi Jaka, tretji Luka,
četrti Miha, peti Anatolij in šesti, naj-
nametnejH Drejče Potegavšek. Napisali
so list, kakršnih je v Celju že gotovo
več kot je naklada našega časopisa. Po
vrstnem redu so se napisali na ta list,
Drejče pa je šest izvodov naslednji dan
razdelil med svoje prijatelje češ, nekje
da je dobil tak dopis. Prepričal je pri-
jatelje, da je nekdo potegnil že cele
kupe denarja. Plaz je potegnil... Pri-
jatelji so po svoji strani prepisali list
na šest izvodov, ga razdelili svojim pri-
jateljem. ... Tako je prvih šest prija-
teljev pridobilo nadaljnjih 36, teh .?6
zopet 216 prijateljev, ta kopica prijate-
ljev, ki se gotovo že niso več med se-
Ђој poznali, nadaljnjih 1296, le-teh 1296
zopet 7776. Zdaj vzemite svinčnik in
računajte... Jože je po treh dneh do-
ЂП 600 din, Jaka po petih dneh 3600
iiin, Luka je nekaj kasneje prejel že
21.600 din, Miha se je hahljal s 129.600
dinarji, peti Anatolij, je skoraj ponorel,
kajti nakapalo mu je 777.600 dinarjev.
Drejče pa, ta je vedel, da bo dobil
4,665.000. Prijatelji so se potem zbrali
in zložili ves ta denar skupaj. Bilo ga
je 5,598.600 din.
Kar sein zgoraj opisal, je idealna
oblika te igre. To je, če so vsi plače-
vali redno, dokler Drejče ni prišel na
prvo mesto. Zdaj pa pamet v roke. Če-
mu so »prireditelji« na dopis vstavili
tako majhno številko za prvega izmed
šestih? Zakaj samo 46 jurjev, če v res-
nici, računsko pride na štiri milijone?
Zato ker bi preveč padlo v oči. Nihče
ne bi verjel, da lahko pride na vrsto
in bi sploh ne igral. Gotovo je, da so
т',годг že v prvem navedenem primeru
izostali in da »čedna« družbica ni po-
brala kar pet milijonov. Okoristila se
je pa le gotovo. Kdo bo sedaj izgubil?
Zadnji, to je gotovo. Ce bi na primer
büo na vsaki listi namesto šest, osem
oseb, bi morali v Sloveniji igrati vsi, tu-
di dojenčki, da bi prvemu plačali, sicer
ne več 4 milijone, marveč 176 milijonov
961.000 din. Ce bi vsi Slovenci, od do-
jenčka do starca v domu onemoglih
plačali po 100 din, bi lahko v Sloveniji
po listi, ki je v obtoku, dobilo pred-
videne zneske komaj 216 ljudi, je pa
samo v Celju na tisoče ljudi, ki upajo,
da bodo prišli na prvo mesto.
Ta »idealna igra« nudi ogromno mož-
-nost skromnejše goljufije. Na primer.
Natipkdjte okoli dvajset pol, sebe vpi-
Ше na drugo mesto, na prvo svojega
Vrijatelja, na ostala pa neznana imena
in zadnjega uporabite za odpošiljalca.
Ce bo veliko »rib« prijelo, se bosta s
prijateljem nekaj časa sijajno zabavala.
Ce pa ste skromnejši, lahko kar sebe
tržete na prvo mesto in dvajset ljudi
vam bo poslalo po sto din, vi dva tiso-
čaka v žep ostali pa z rokami v lase.
ko mine mesec ali dva. Torej taka je
ta denarna hipnoza. Kdor je malo brih-
ten in to hoče, lahko ribari v kalnem.
Toda Celje je naravnost omotično.
Med službenim časom klepetajo ženske
o bogatiji. Pri blagajnah v trgovinah
nagovarjajo dekleta znance: Igrajte ...
sigurno... ne prekinjajte igre. Da, celo
funkcionarji, izobraženci, navseaadnje
računovodje so se dali preslepiti. Eden
drugemu ponujajo liste in obupani
ugotavljajo, da ne morejo več najti po
šest prijateljev, ki bi igro vlekli naprej,
denar so že razposlali. Toda nekateri
jih s silo še vedno poiščejo šest, toda
toliko večjo muko ima nadaljnjih šest,
ker že ima skoraj vsak v rokah liste
in ponuja. Dajte, ne prekinjajte igre ...
Na cesti se pogovarjajo ženske, češ da
spati ne morejo v nestrpnosti. Vsi ra-
čunajo v pravljico, da bo vsak za sto
din dobil težke tisočake. Od kod? Tega
nihče resno ne premisli.
In končno nekaj resnih besed. Prvič
je treba razumeti, da je taka igra na
lahkomiselnost prepovedana. Drugič je
škodljivo na tak način zavajati k misli
za lahkim zaslužkom in ljudi odvajati
od resnega koristnega dela. Tretjič se s
to igro okorišča peščica sleparjev. Četr-
tič ljudje zapravljajo službeni čas za to-
vrstne razprave in zametujejo zasluženi
denar. Ljudem je treba odpreti oči in
jim dopovedati o norosti, ki jo počenja-
jo. Morali bi izslediti začetnike. Ne
Drejča, Jako, Miho itd., nego prava
imena. To je navsezadnje lahko ugoto-
viti. Tisti, ki je sedaj na prvem mestu
in sprejema denar, mora povedati kdo
je bil na prvem, ko je bil on zadnji.
Veriga se na ta način da lahko raz-
vozljati in prišli bomo do kraja. Go-
tovo se bodo v večjih zaporednih kolih
pojavili eni in isti ljudje, ki se vme-
šajo v igro povsod, kjer je še svež te-
ren. Pred to epidemijo je treba obvaro-
vati nadaljnje žrtve, tiste pa, ki so že
nasedli in se obrisali po nosom, bo
itak samo izučilo. Denar pa, če se kje
res kopiči, naj bi dobila kakšna socialna
ustanova kot »dotacijo iz proračuna
ljudske lahkovernosti.«
koliko zemlje potrebuje
Človek?
Lev N. TV>lstoj je v kratki povestici to
prav nazorno popisal:
Kmet, ki je. obseden od pohlepa po
zemlji, ves dan tekal okoli obljubljene
zemlje, se je zvečer zgrudil na izho-
diščni točki — in zadostovalo mu je
dva sežnja zemlje.
Jaz nimam več zemlje, kakor je je
potreba za dva groba in še ta je najeta,
eden je zaseden, drugi za zdaj še čaka^
Toda imam »vrt«, tak, kakor ga ima
večina nas. ki smo brez zemlje — tri
okenske police. Da bi ne stale prazne
in ker ljubim cvetje, jih napolnim vsako
leto z lončnicami, ki pa morajo biti
seveda večkrat presajene. Da bi to iz-
vršil, sem stopil k vrtnarju v pred-
mestju, da bi kui^ nekaj zemlje; kov-
ček, v katerem sem jo nameraval nesti,
meil približno 16 kubičnih decimetrov.
Na mojo ponudbo, da bi kupil toliko
zemlje za lončnice, sem dobil odgovor,
da »zemlje ne prodajamo«. Ker slabo
slišim, sem še enkrat vprašal in dobil
isti odgovor. Kaj naj rečem na tako
določen odgovor? Spomnil sem se Tol-
stojeve povestice in rekel: »Potem pa
tudi dobro, človeku je treba samo dva
sežnja zernlje!« in odšel.
Prav odkrito želim, da bi ta uslužni
vrtnar še'dolgo dolgo premetaval zem-
ljo, ker mi ni nič bolj tujega kakor
škodoželjnost, upam pa tudi, da takrat,
ko bo zemlje potreboval dva sežnja,
ne ibo manjkalo 16 kubičnih decimetrov.
Olepševalno društvo bo pa morebiti iz
tega primera videlo, zakaj mnoga okna
zijajo prazna. —V Medlogu sem zemljo
dobil zastonj. Hvala!	Fr. B.
Celjski obrazi
CELJSKI OBRAZI
70
Piskrčke tja v Orient prodaja.
Nemški tkalec mu je prednik bil.
Se v Celju malokje v luč podaja,
direktor je — pa se ni nič zredil.
71
Je Metki zvest in balo ji prodaja,
odkar »priženil« se je k njej pred leti.
Furlansko kri priimek mu izdaja ...
je redek mož med stotimi dekleti.
72
V	društvu lepotičarjev sedi na tronu.
V	gospodarstvu stopa krepko za oračo.
Morilcem rib bo sodil po zakonu —
v kuhinji barv pa vleče s prvim plačo.
Z A N I M I V 0 S T I
ceste
s centralnim ogrevanjem
Tudi ceste se bodo vedno bolj izpo-
polnjevale. Danes imamo mogočne
cestne gradnje po vsem svetu in tudi
pri nas, na primer avtocesta Beograd—
Zagreb. V velikih mestih, kjer mora
promet teči neovirano, je posebno te_
ža\T-io s cestami tam, kjer na križiščih
mestnih cestnih žil spajajo promet s
tranzitnimi cestami precej močne vzpe-
tine. Talci klanci so zlasti pozimi zelo
nevarni, ker se na njih naredi led. Po-
dobne rampe bodo v bodoče greli. V
železobetonski tlak bodo vgradili ogre-
valno omrežje. Po železnih ceveh bodo
s pomočjo črpalk pretakali vročo vodo,
pomešano s tekočino, ki onemogoča
zmrznjenje vode. Tako bodo ob naj-
hujšem mrazu ti strmi cestni odseki
brez snega in ledu. Promet bo tekel
neovirano in brez nevarnosti.
klima v bodočnosti?
Učenjaki, ki se bavijo s proučeva-
njem vremena, raziskujejo čuden pojav.
Vsi svetovni ledeniki se zmanjšujejo,
le eden edini neprestano narašča. Celo
nekateri ledeniki v bližini tega »čudaka«
znatno padajo, več ali manj pa vsi.
Obnašanje večine ledenikov kaže, da
bo pri nas vedno toplejše vreme. Ce bo
to držalo, potem bodo nekateri kraji,
kjer že danes ni mogoče razviti polnega
življenja, popolnoma zamrli, ker bo tam
vročina prehuda. Ce pa je rast ledenika,
ki narašča, predznak nove postopne le-
dene dobe, lahko pričakujejo naši dalj-
ni potomci novo ledeno dobo. Na vsak
način gre narava svojo pot, ne meneč
se za tolikšne izume.
za britje in striženje porabi-
mo vec kot leto dni v življenju
Clan akademije znanosti v Chicagu je
poročal, da današnji civilizirani človek
porabi v življenju približno nad 400 dni
za britje in striženje las. Ko so ga
vprašali, če lahko ix)ve, koliko časa
porabijo za svojo higieno in olepšava-
nje ženske, je znanstvenik odvrnU, da
ve, noče pa o tem ničesar izjaviti. —
(Morda se ni hotel zameriti nežnemu
spolu.)
Poročilo je bilo i>odano v zvezi z raz-
pravo, če današnja higienska sredstva
(müo, kreme, pudri, mazila itd.) ško-
dujejo človeški koži.
umetna prehrana za drevje
Nekaterim ljudem, ki se jim izsuši
grlo aU pa imajo pc^obno bolezen, da-
jemo hrano s pomočjo cevčice. Drevje
srka hrano iz zemlje s pomočjo kore-
ninic. Toda poizkusi so dognali, da je
mogoče prehraniti drevo tudi drugače.
V	tekočine, ki so vsebovale posebne
snovi, koristne za drevje, so namočUi
vato in jo navezali na drevesno steblo
in veje. Nekaj ur za tem so se že iz-
kazali znaki, da je drevo sprejelo tudi
na tak način iix>manjkljive hranilne
snovi. V bodoče bodo lahko na ta način
pomagaH izčrpanemu drevju, ki čez
zimo zaradi mraza ni dobilo vseh po-
trebnih hranilnih snovi. In kjer je ta
pomoč nujna, bo bolje hraniti drevo
skozi skorjo, ker bi proces od korenin
predolgo trajal.
tovariš in tovarisica,
рошт1та!
»Da, da tovariš kar poglej na uro!
Pet minui in še nekaj čez sedem je, ko
bi že moral zdavnaj biti pri delu; tudi
ti tovarišica, ki sicer hitiš od doma, ali
vidiš, da boš zamudila polnih 15 minui?
In seveda tudi ii in li ... z 10, 20, 30
in celo več minutno zamudo ali res ne
veš, da se delovni čas v pisarni začne
ob 7. uri, da le morda čakajo stranke,
ki so morale vslali zelo zgodaj, da se-
daj čakajo na tebe. Ali se res né bi
mogel odvadili nelepe navade in delali
pravilno ali pa vsaj tako kot je Ivoja
dolžnost?«
Nič posebna redkost niso nekateri
uslužbenci in uslužbenke raznih zavo-
dov in uradov, ki redno zamujajo v
službo, ki smatrajo, da imajo neko pred-
pravico pred listimi, ki morajo bili pri
slroju ločno ob določeni uri in začeti
z delom. Morda nekdo od teh zamud-
nikov misli, da ga nihče ne vidi pri
lej njegovi malomarnosii. Morda celo
nekdo smatra, da je lo njegova po-
sebna laslnosl, če lagodno poleži malo
dalj časa in potem po ovinkih ali za-
radi »izrednih opravkov« pride res kol
»gospod« na svoje službeno mesto.
Nihče ne Irdi, da se ne morejo do-
goditi opravičljivi primeri, ko se mora
nekdo zadržati doma ali pri drugih
opravkih, vendar se lahko to zgodi en-
krat, dvakrat v letu ne pa vsak dan,
redno po navadi.
Pohitite torej, odpravite to grdo na-
vado!
ČAS BI ŽE BIL...
Verjelno bi si marsikdo težko zami-
slil, kaj naj predstavlja slara baraka,
nekdanji tovorni va<3on, če ne bi imel
na sliki viden ludi železniški tir. Tu,
ob tem spomeniku zapuščenosti, se
dnevno ustavljajo vlaki, ki vozijo na
progi Celje—Grobelo—Zabok. Domači-
ni in dobri poznavalci te prometne poti
sicer vedo, da je lu postajališče Št. Vid
pri Grobelnem, da lu vstopa in izstopa
precejšnje število potnikov, iujec pa
prav gotovo ne bo mogel ugotoviti, kaj
naj predstavlja la lesenjača, saj celo
nima nili skromnega napisa, kot je to
navada in menda ludi predpisano.
Pred kratkim je v tem kraju zasve-
tila električna žarnica, kar nedvomno
predstavlja lep napredek v tem delu
občine. Celo ob postajališču je urejena
električna razsvetljava, vendar pa je te
novost v očitnem nasprotju s tem, kar
naj bi imenovali poslajališče.
Danes pa res nismo več v takih te-
žavah, da ne bi mogli z javnih mesi
odpravili takih žalostnih spominov. Mo-
goče se bo pa le še našel kje kak
dinarček, da bomo lahko to ropolijo
zamenjali in jo spravili v peč ali pa
v muzej.
Pavla Rovanova:
Sin sledi očetu...
(Dalje.)
Iz novele »Knapi smo, knapi!«
Tudi danes je bilo tako.
Veselo je potrepljal Vladka po rami
in hudomušno pripomnil: »Bo li steza
dovolj široka za tri?«
»Dovolj, Joža, še preveč! Samo kak
mesec še in hodila bosta po njej spet
le dva,« je pribil oče Jernej.
Vladko je bil prijatelja zelo vesel.
Čutil je, da je njegova samozavest tra-
jala le do razpotja. Cim gostejša je po-
stajala vrsta rudarjev, ki jih je dohi-
tevala, tem bolj je splahnela v njem
važnost njega samega. Pozdravi prehi-
tevajočih rudarjev z duhovitimi, sem
in tja celo pikrimi šalami, ki so vedno
izzvenele v vesel smeh, so Vladka malce
zbegali. Zato je bil toliko bolj vesel,
da je imel poleg očeta ob sebi še pri-
jatelja.
Ob železniškem križišču se stekajo
iz treh smeri poljske stezice. Po njih
z raznih strani prihajajo rudarji vseh
starosti. Tamkaj prekoračijo tir rud-
niške proge. Ne ¿ato, da bi morda za-
kasnili. Rudarjem se po poti na šiht in
iz šihta vedno mudi. To jim je že kar v
krvi. Ne mara bi ne strpeli počasne
hoje. Mladi prehitevajo na poti sta-
rejše, krepki šibkejše. Se tistim, ki jim
je dolgoletno delo pod zemljo izčrpalo
njihove moči, katere je jama vsrkala
v svoje nedrije, tudi njim korak ne
zaostaja mnogo. Tako lepo je še po-
kramljati v zbirališču, izmena bo po-
vedala gotovo kaj novega in pod zem-
ljo je na vsakem delovišču vedno kaj
novega! Da, prav zato hite rudarji in
nobeden noče biti zadnji. Podzemlje
jih privlačuje, podzemlje privablja!
Nejevoljni so, kadar rudniški vlak
ravno takrat sopiha proti klancu in
bodo morali na prehodu čakati. Stari
Marinč, ki ponoči in podnevi prežve-
kuje tobak trdi, da ima vlak naduho.
Strojevodja Vencelj jih pozdravlja in
hitro zrahlja zavore. Ce bi vozil bolj
počasi, bi lahko čul pikre opazke. V
rudniški kantini je moral na ta račun
plačati že prenekateri liter žlahtne čr-
nine.
Ob potoku se vije cesta dalje do
šahta. Lične hišice se vrstijo ob njej
in iz vsake dobiva podzevMje svoje go-
spodarje. Cim bolj se pot približuje
zbirališču, tem gostejša je vrsta rudar-
jev, tem živahnejši je njen utrip.
Začela se je razdelitev po deloviščih
in nastal je premolk. Oče Hrastnik je
stal s sinom v gruči, ki je malo prej
živahno razpravljala o novem načinu
odkopa. Ko je nad.zornik poklical nje-
govo ime in takoj nato še sinovo, so
pravzaprav brez vzroka vsi pogledali
v tisto smer. Vlado se je krepko od-
zval: »Tukaj!« Smehljal se je s tistim
zadržanim, očarljivim smehljajem, ki
se je tako prilegal njegovemu obrazu.
Dobil je številko, ki se pri okencu za-
menja za svetilko. Ko mu jo je hotel
svetilničar izročiti, je vzdignil Vlado
svetilko brata Rudija, ki je postal žr-
tev metana. Svetilničar se je zresnil,
jo pogledal in vrnil z besedami:
»Srečno naj sveti!« Vsi, ki so stali
v njegovi bližini so utihnili. Nji-
hove misli pa so bile enotne. S srcem,
polnim najlepših želj so mu želeli:
»Srečno!«
Pri vhodu ga je vedno veseli Marinč,
duhovit šaljivec potrepljal po rami,
brez potrebe zakašljal: khm, khm in
dejal:
»Fant, zapomni si, kaj ti povem.
Knapov'šna je bliz" hudiča, tud' brez
ognja se tam dol' švica!«
Brata Nac in Jože sta se zasmejala.
Marinču ni nikoli zmanjkalo veselih
in pikrih.
»Pri nas v jami ,švicamo' le nekateri,
v Svici pa prav vsi,« je pomižikajoč na-
daljeval. Vsi so se zakrohotali.
»Vidiš, fant, še marsikaj se boš lahko
naučil, če nimaš preveč očetove resne
nature. No, pa bodi previden in seveda
tudi priden. Ko boš potegnil prvo pla-
čo, saj veš, kako se je izkazal zadnjič
frfljasti Tonč. Ti, ki si z obeh strani
prave knapovske krvi, se ne boš tako
poceni izmazal. Vidiš hudiča, me že
čakajo pred jaškom!« in odhitel je za
drugimi.
Vlado pa je bil očetove nature. Za-
smejal se je, ker so se vsi smejali.
On pa je komaj čakal, da pride pred
uvozni šaht. Tam prenehajo vedno tudi
Marinčeve šale. (Dalje prihodnjič.)
POZOR!
Odprta je na novo preurejena
trgovina z manufakturnim
blagom (pasaža v Prešernovi
ulici)
NOVOST!
Л' doslej najmoderneje urejeni trgovini dobite vse vrste svile,
volnenega blaga, ženskega svilenega in perlón perila, nogavice,
puloverje v vseh modnih barvah, prav tako volnene odeje itd.
Obiščite novo trgovino in se prepričajte o vsevrstnosti,
kvaliteti in solidnih cenah ter kulturni postrežbi.
vprazniCniopremi vasvabi.da
jo obiščete in prepričana je.
da ostanete njen stalni gost
OTVORITEV OBNOVLJENE
BIVŠE „TOČILNICE" V
PREŠERNOVI ULICI BO V
fteUk 26. (нша о&^.шл
stran 6
>Savinjfiki vestnüs«, dne 19. marca 1954
Stev. iT
Telesna vzgoja in šport
Vtisi s Planice
Ob 29. letnici velike plaiiiške skakalnice tudi
jaz nisem zdržal doma. Ce som pred 20 leti
kot mlad gimnazijec imel toliko pogniaa, du
sem se prvič v svojem življeujn podal v odda-
ljeni gorenjski kotiček na otvoritev prve ve-
like Bloudkove skakalnice, kjer se nisem mo-
gel načudili mojstrskim skokom in fantastič-
nim daljavam svetovnih mojstrov bratov
Ruudov, zakaj bi ne šel tudi letos, pa čeprav
barometer ni kazal nič kaj razveseljivo napo-
ved. Dobro opremljen z oblačili tudi za slabo
vreme, sem se le podal na pot, kjer sem vse
do Planice ndobno dremal skoraj v pralnem
knpeju posebnega vlaka. Redki smo bili pot-
niki iz Celja na letošnji slavnostni planiški
prireditvi . . . Cast Celjonov so letos rešili le
okoličani, ki so v velikem številu pohiteli na to
i-dinstveno skakalno prireditev. Od Ljubljane
dalje nas je že spremljal dež, ki je kljubovalno
potrkaval na stekla in ki nas je spremljal ves
dan vse do povratka v Celje.
Preko 15.000 gledalcev se nas je zlilo v mo-
fočnem amfiteatru pod vznožjem velike ska-
alnice. Ceste v Planici so bile kljub sijajni
organizaciji prometnih miličnikov prenatrpane
X vozili vse tja do italijanske meje. Vlak za
vlttkom je prihajal v Planico in tudi železniški
tiri so bili izkoriščeni do zadnjega kotička. \'sc
je hitelo kljub kosmatemu dežju pod Ponce na
(jrizorišče skakalnih tekem. Ali bodo skakali?
Saj so Ponce vendarle zavite v meglo! Pa še
dež, slaba vidljivost, razmehčan in moker
sneg . . . Vse to nam je rojilo po glavi! In ven-
dar se je vodstvo tekmovanja odločilo za smu-
čarske .polete. Fanfare so oznanile začetek
tekmovanja, alpski vozači pa so se spustili po
slfakalnici z zastavami sodelujočih držav. Val
navdušenja tisočev gledalcev je preplaval sicer
mirno pokrajino. Po kratkem presledku se je
že odtrgal 159 m višje nad nami slavni Norve-
žan Slattvik v globokem čepenjn po zaletišču,
odlično se je odgnal na mostu in v sijajnem
predklonn plaval umirjeno po zraku ter je
sigurno pristal pri 102 metrih. Za njim se je
spustil naš junak Rudi Finžgar. Njegov let ni
bil tako lep kot njegovega predhodnika, ne-
sigurno je pristal na Í02 metrih in rahlo po-
dršal. Tako so se vrstili drug za drugim tek-
movalci 8 držav v prvi poskusni seriji skokov
s polovičnega zaleta. Norvežan Alfredsen s
startno številko 19 je v tej seriji v izrednem
predklonu in s sigurnim doskokom dosegel naj-
daljši skok 114,5 m. Vsi smo bili prepričani,
ko smo ga pozdravljali, da bo sigurni zmago-
valec letošnjih poletov.
Drugo serijo skokov so izvajali s tri četrtin-
skim zaletom. Dež je kar naprej nalahko na-
letaval. Kljub temu, da je ta serija skokov
iiiîa namenjena v konknrenci za ocenjevanje,
je vendarle tretjina sknkačev dosegla skoke
S m п^ n j ej____
POMEMBNA ZMAGA CELJSKIH SMUČARJEV
Celjski smučarji so v nedeljo na Golteh (kot
v Planici naši skakači!) slavili 20-letnico tra-
dicionalnih medmestnih srečanj z Zagrebčani.
Letošnje jubilejno srečanje je bilo še v toliko
pomembnejše, ker so se na startu prav v kon-
kurenci pojavili smučarji, ki so pred 20 leti
prvič zastopali barve obeh mest — Celja in
Zagreba. Tako sta letos nastopili kar dve gar-
nituri tekmovalcev — stari in mladi! Л'гете
tudi tej prireditvi kljub lepemu jubileju ni
bilo naklonjeno. Na standartni progi po smu-
čiščih Medved jak a je bila tako gosta megla,
da so tekmovalci naravnost iskali vratca pred
seboj ... Za boljšo vidljivost pa je poskrbel
še dež! Pod takšnimi okoliščinami so bila se-
veda ua samem tekmovanju precejšnja presene-
čenja. Specialist v veleslalomu Nunčič je imel
vse do cilja najboljši čas, pa je prav zadnja
vrata pred ciljem zgrešil in s tem izgubil prvo
mesto! Uršič Doniinko se je tu in tam poslu-
ževal »plužne tehnike«, da je lahko krmaril
skozi vsa vratca ... Od starejše celjske garde
so nastopili Zadravec, Meštrov, Gradišnik Du-
šan in Tkalčič, od katerih so prvi trije zasedli
v tej konkurenci prva tri mesta in obenem
zaradi številnih diskvalifikacij mlajših tekmo-
valcev še prispevali pomembni zmagi mestne
reprezentance Celja nad Zagrebom. Kar za mi-
nuto naskoka so celjski smučarji bili boljši od
Zagrebčanov. Najboljši posamezniki: Modrič (Z)
- 1:01,4, 2. Cetina Peter (C) - 1:02,4, 5. Vaj-
ner (Z) — 1:04,8, 4. Hrastnik (C) — 1:08,5;
5. Brnčič (Z) — 1:09,1, 6. Uršič (C) — 1:09,8,
?. Videčnik (C) — 1:09,0 itd. Zmagovalec Zadra-
vec je v konkurenci starejših dosegel čas
1:15,9 pred Meštrom Mirkom 1:18,4 in Gradišnik
Dušanom z 1:23,5. Tako so celjski smučarji ob
zaključku letošnje smuške sezone pobrali še
dve pomembni zmagi.	J. K.
Nogomet:_______
IZ VARAŽDINA BREZ TOČK . . .
SLOBODA (V) : KLADIVAR - 5:2 (2:0)
Kladivar ni imel sreče z razveljavljenjem
prve tekme z varaždinsko Slobodo, ki jo je v
jeseni izgubil z 2:3. Ponovna tekma, ki je bila
preteklo nedeljo v Varaždinu, Kladivarju ni
prinesla zaželenega uspeha. Obe točki sta bili
izgubljeni, poleg tega pa še pokvarjen količ-
nik v golih . . .
Vse do 43 min. prvega polčasa je Kladivar
igral zelo uspešno. Zoga ni našla poti v mrežo,
ker je bil napad premalo odločen. Po usodni
uapaki branilca Podobnika, ki je žogo poslal v
Kladivarjev gol, je Sloboda prišla v vodstvo po
zaslugi Celjanov! In komaj je žoga prišla na
sredino igrišča, so domačini trenutno tremo
igralcev Kladivarja sijajno izkoristili. Nenaden
prodor in že je žoga drugič obtičala v mreži
Celjanov. Odpor Kladivarja je bil zlomljen,
pa čeprav so se v drugem polčasu še tako pri-
zadevali posamezniki, da dosežejo izenačenje.
Napadu ni nič uspevalo, obramba pa je imela
polne roke dela. Šele po vodstvu 4:0 je po lepi
kombinaciji Marinčku končno le uspelo do-
seči vsaj častni gol. Domačini so takoj za tem
še enkrat potresli mrežo, tik pred zaključkom
pa je Dobrajc iz 11 metrovke postavil končni
rezultat. Varaždinci so triumfirali v zmagoslav-
ju in »podarili« v znak prijateljstva Kladivarju
tisto malo nesrečno žogo, zaradi katere je bila
prva tekma razveljavljena ... Ce jo je Kladi-
var prinesel v Celje — pa ne vem! Sicer pa —
brez zbadljivk! Ob tem porazu bi še enkrat
ponovil tehne besede trenerja Kladivarja tov.
Medveda: »Tekme se ne dobijo 24 ur pred
igranjem, niti nekaj tednov pred tekmovanjem.
Za uspehe na nogometnem igrišču so potrebne
(kakor v drugih športih!) daljše priprave!« Te-
ga bi se naj zavedali vsi tisti igralci, ki so
preko zime počivali. . .
MLADINA-KLADIVAR : RUDAR (T) -4:3 (2:2)
Na Glazi¿i je mladinsko moštvo Kladivarja
dbseglo pomembno zmago nad mladimi nogo-
metaši iz Trbovelj. Slabo sojenje je precej mo-
tilo potek igre, ki je bila sicer izredno ži-
vahna. Z dobro igro je presenetil zlasti mladi
Koren iz Šempetra, ki je prvič oblekel Kladi-
varjev dres.
KLADIVAR B : KOVINAR (Štore) - 3:3 (2:0)
Druga garnitura celjskega Kladivarja je v
nedeljo gostovala v Štorah, kjer je po sijajni
igri v prvem polčasu povsem razoračala v dru-
gem delu igre. Najboljši v vrstah Kladivarja
je bil Mahkovec. najuspešnejši pa Mauer, ki je
dosegel dva efektna gola.
DRAVA : CLLJE — 3:2 (0:1)
Nogometaši Celja so gostovali v Ptuju, kjer
so odigrali svojo letošnjo prvo prijateljsko tek-
mo. Po vodstvu v prvem polčasu so morali v
nadaljevanju igre kloniti kondicijsko bolje pri-
pravljenemu nasprotniku.	J. K.
v nedeljo, dne 21. marca bo na Glaziji dvojni
nogometni spored!
JEDINSTVO (Čakovec) : KLADIVAR (liga)
Pri nedeljskem neuspehu enajstorice Kladi-
varja v \araždiRU sa se pokazale v moštvu
nekatere slabosti, ki so bile odločilne za to
nad iOO m znamko. Pogumno so se odganjali z
mosta in plavali v globino. ISordijci so pri tem
še enkrat dokazali, da so neprekosljivi mojstri
slog«. Finec Laaksonen, 21-letni fant iz Laktija,
je v tej seriji v edinstvenem slogu sigurno
pristal na 109,5 m! Nestrpno smo pričakovali še
Norvežana Alfredsena. Njegov let po zraku je
bil edinstven, dolgo je umirjeno plaval in do-
skočil prav globoko v zadnjem delu doskoči-
šča. Rekord — 119 m! Vendar ni vzdržal, rahlo
je podrsal in se vsedel na smuči. Zmaga je
bila izgubljena ... Po nesrečnem padcu Nemca
Baierja smo še iežko gledali nadaljnje polete.
Vendar je zadnji skakalec Finec Silvennoinen v
krasnem skoku s 105 m zaključil uspešno le-
tošnje smuške polete. Ljudje so kljnb odpovedi
zadnje serije skokov prav zadovoljni zapuščali
prizorišče velikih borb 41 najboljših in najpo-
gumuejših evropskih skakačev, v kateri so tudi
naši skakači Rogelj, Finžgar iu Zidar posegli
kar uspešno.
Finci so zopet dokazali, da se bo primat v
smučarskih skokih kmalu preselil iz Norveške
v njihovo deželo. Zmaga Laaksonena pred Nor-
vežanom ATfredsenom in še osvojitev 3. iu 4.
mesta na letošnjih poletih v Planici vsekakor
zgovorno potrjujejo novo skakalno velesilo,
mlado Finsko, ki se kaže na obzorju.
Prijetno kramljanje in komentiranje o letoš-
njih planiških junakih je močno skrajšalo 5-
urno vožnjo iz Planice v Celje. Kljub dežev-
nemu vremenu sem v krogu veselih Ijndi skle-
nil, da se bora še vračal v Plonico, vendar na
smučarske polete vedno še z zvestim spremlje-
valcem za slabo vreme — z dežnikom! J. K.
srečanje. Da se za nadaljnja srečanja v hrvaško-
slovenski ligi še enkrat preizkusi moštvo in da
se vigra, je nedeljsko srečanje kot nalašč. —
Gostje iz Čakovca so solidno moštvo, o čemer
pričajo njihovi zadnji uspehi s Slobodo 2:2 in
s Tekstilcem iz Varaždina 2 : 1. Pričakujemo
torej eno lepih in zanimivih srečanj.
Da se pripravi in stalno vežba tudi ostale
člane liginega moštva, ki trenutno še ne igrajo
v liginem moštvu, bo vodstvo Kladivarja skle-
palo tudi močnejša srečanja za to mlado moštvo.
V nedeljo takoj po tekmi Jedinstvo : Kladivar
(liga) bo zanimivo srečanje mladega moštva s
SLOVENSKIM LIGAŠEM RUDARJEM IZ VE-
LENJA. Tudi to srečanje obeta lep in zanimiv
nogomet. Pridite!
Cenjene gledalce obveščamo, da je vodstvo
Kladivarja sporazumno s Putnikom iz Celja za
najvažnejše srečanje tekmovanja v hrvaško-slo-
venski ligi LJUBLJANA : KLADIVAR, ki bo
4. aprila v Ljubljani, organiziralo poseben vlak.
Prijave in informacije dobite pri potovalnem
uradu »Putnik« v Celju.
RUDAR Velenje : LJUBLJANA komb. 1:2 (1:1)
v nedeljo 14. marca je bila v Velenju prija-
teljska nogometna tekma med domačim Ru-
darjem in kombinirano enajstorico Ljubljane.
Zmagala je Ljubljana z 2:1 (1:1).
Namizni tenis:
LJUBLJANA : MARIBOR : JESENICE i CELJE
v soboto, 20. in v nedeljo, 21. marca bo v
Celju prvi medokrajni namiznoteniški četvero-
boj, in sicer moških in ženskih sindikalnih re-
prezentanc Ljubljane, Maribora, Jesenic in Ce-
lja. Cetveroboj bo glede na udeležbo naših
najboljših igralcev te panoge visoko kvalitetna
prireditev. Cetveroboj bo v mali dvorani Do-
ma OF (vhod nasproti kolodvora), in sicer v
soboto z začetkom ob 18. uri ter v nedeljo od
8. ure dalje.
»PARTIZAN« v ŠKOFJI V.\SI IMA MOČNO
ZALEDJE - MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
V nedeljo, dne 14. t. m. je bil letni občni
zbor društva za telesno vzgojo »Partizan« Škof-
ja vas. Pred dobrim letom dni je bilo to dru-
štvo ustanovljeno. Začeli so z dobro voljo in
vztrajnostjo, drugega pa niso imeli, kakor je
v svojem poročilu navedel predsednik. V tako
kratkem času pa so dosegli zavidanja vredne
uspehe. V Zadružnem domu so si uredili lepo
telovadnico, nabavili najpotrebnejše telovadno
orodje in začeli z redno vadbo. Društvo ima
danes nad 60 telovadečih, vse oddelke od pio-
nirskih do članskih, njihove vrste pa se vsak
dan bolj množijo. Njihova največja propagan-
da je bila letošnja uspela telovadna akademija,
s katero so prikazali, kako se v vrstah »Par-
tizana« vzgaja naša mladina. Marsikdo se je
takrat začudeno spraševal, kdaj so mogli ti
fantje in dekleta pridobiti toliko znanja in
spretnosti pri težkih vajah na orodju.
Da se množične organizacije zanimajo za delo
v »Partizanu« je bilo videti tudi na nedelj-
skem občnem zboru v Škofji vasi. Zastopniki
so živo posegali v diskusijo, nakazovali napa-
ke in pomagali pri reševanju problemov. Zve-
za borcev je obljubila, da bo v »pravljične ko-
tičke« pionirkam in pionirjem »Partizana« po-
šiljala svoje borce in borke, ki bodo najmlaj-
šim pripovedovali o borbah naših partizanov,
poživljali spomine na našo revolucijo in jih
učili tudi lepega vedenja na ulici, doma in v
šoli ter občevanja s starejšimi. Množične orga-
nizacije bodo društvu tudi v bodoče nudile vso
pomoč, saj so prepričani, da je »Partizan«
prvi poklican vzgajati mladi rod v Škofji vasi,
posebno še, ko tam ni mladinske organizacije.
Društvo se bori s finančnimi težavami, ven-
dar so vsi člani »Partizana«, ki vlagajo mno-
go truda in svoj prosti čas vzgoji mladine, pre-
pričani, da bodo oblastni forumi te njihove
težnje v polni meri razumeli in jim gmotno
pomagali. Telesna vzgoja nikakor ne more biti
skrb posameznikov, ampak celotne družbe. Prav
na tem mestu pa ni odreči priznanja delovne-
mu kolektivu Tovarne volnenih odej in Kme-
tijski zadrugi v Škofji vasi, ki mlademu dru-
štvu mnogo pomagata.
Prepričani smo, da bo novoizvoljeni odbor,
kateremu bo tudi v tem letu predsedoval tov.
Novak Tine, znal po dosedanjih izkušnjah vo-
diti društvo k še večjemu napredku. Mi vsi
jim želimo mnogo uspehov.	-uč.
ŠAH
Simultanke Vasje Pirca
Državni prvak šahovski velemojster A'asja
Pire bo v dneh od 28. marca do 5. aprila izvedel
turnejo simultank v celjskem okrožju. Okrožni
šahovski odbor Celje je pokrenil vse potrebno,
da bodo simultanke dobro organizirane. Prva
simultanka bo 28. marca v Trbovljah, naslednja
v Celju 29. marca, dne 50. marca bo v Žalcu ali
v Novem Celju, 31. marca v Mozirju, 1. aprila v
Celju. 5. ai)rila v Rogaški Slatini, 4. aprila v
Šempetru ob Savinji in 5. aprila v Trbovljah.
Turnir za prvenstvo okrožja
V soboto, dne 20. t. m. bo prifetek turnirja za
prvenstvo celjskega okrožja. Sodelovalo bo 10
igralcev, od teh dva I. kategornika, trije II. ka-
tegorniki in pet lil. kategornikov. Iz Celja bodo
sodelovali Andrija Mišura, član Cinkarne, Zvon-
ko Drakslcr, Karel Janežič, Srečko Kitak in Ka-
zimir Modic. vsi člani Celjskega šahovskega
kluba, Rudi Kitak in Djurkovič iz Rogaške Sla-
tine, Anton Rozman iz Žalca ter Stanko Skok
in Rudi Florjane iz Šempetra ob Savinji. Turnir
bo v Šahovskem domu vsak dan od 15. do 19. ure.
ŠAHOVSKI TURNIR NA UČITELJIŠČU
y okviru športnega dne so igrali na državnem
učiteljišču v Celju šahovski turnir 4 letniki
med seboj. Zmagovalec letnik III. s točkami
14 in pol, sledijo: letnik IV. z 10 in pol. letnik
I. 9, letnik II. O točk.
Še nekaj drobnih
iz celjske okolice ...
zaključek gostinskega
teCaja v Smartnem ob paki
Tečaj, katerega je organiziral odbor
okrajne gostinske zbornice s sedežem v
Smartnem ob Paki za strokovni dvig
svojega člansta^a-kadra, se je pričel
1. oktobra 1953 in končal 11. marca 1954.
Tečaj je v začetiku obiskovalo 52 go-
stincev iz vsega okraja. Med tečajem
je odpadlo 8 tečajnikov. Predavanja so
bila vsak četrtek dopoldne in popoldne,
tako da so bili obiskovalci v resnÄci
ves dan zaposleni Sam potek tečaja je
bil kar zadovoljiv, posebno, če pomisli-
mo, da je znašal povprečni obisk 85%.
Na tečaju so poučevali slovenski je-
zik, nemški jezik, računstvo, hranoslov-
je, ekonomiko FLRJ, turistično zemlje-
piiisje, higieno, pvoslovno tehniko, ku-
hanje in serviranje. Razume se, da so
obdelali zadnja dva predmeta tudi
praktično v tukajšnjem gostinskem pod-
jetju.
Pohvaliti pa moramo tudi vnemo pre-
davateljev, ki so imelL s pr'ipravami
mnogo dela in truda. Vsi so storili svo-
jo dolžnost.
K izpitu je pripuščenih 35 tečajnikov,
in sicer za kvalificirane 19, za polkva-
lificirane pa 16. Ker devet tečajnikov
še nima pogojev za izpit, se jim bodo
izdala potrdila o obisku tečaja. Izpiti
bodo 25. in 26. marca.
iz reCice pri laškem
žene so nas presenetile
Pred nekaj dnevi je bil sklican se-
stanek zadružnic. Kakih 40 žen je ркз-
slušalo govor tovarišice Anice Pimat,
ki je govorila o nalogah žen zadružnic.
Ob tej priliici so žene sklenile med
drugim tudi, da bodo pi^slavile praznik
žena 8. marec. In so ga. Pa še kako!
Ob 18. uri se je v sindikalnem domu
zbralo 100 do 120 žen in deklet. Kmečke
žene so prišle celo tam izpod Mrzlice
in bližine Šmohorja. Prisrčno so se po-
zdravljale ob svidenju.
Kulturni sipored je bil sicer skromen,
je pa büo razpoloženje kar dobro.
Kratkemu govoru so sledile deklama-
cije, odlomek iz Sneguljčice. mladinci
so pa zapeli nekaj lepih pesmic. Za-
stopnik zadruge je pozdravil žene z lepo
pesmico, šolska upraviteljica tov. Štefka
Štor pa se je zahvalila vsem za pri-
spevke.
Po kulturnem sporedu so žene še za-
pele in zara j ale. Imele so tudi svojega
harmonikaša, kmečko dekle, ki je prav
dobro zaigrala. Tako so bile naše žene
popolnoma samostojne.
Možakarji smo se plaho približevali,
saj mnogo nas ni bilo. Pa so nas kar
lepo sprejele in zamislili smo se nad
uspehom te prireditve.
Recimo, da bi imeli svoj praznik mi
možje. Ali bi spravili skupaj takole na
ponedeljek 120 mož? Kar priznajmo, da
ne. Kaj misli tovariš, ki je na občnem
zboru KZ rekel: »2ena spada le za šte-
dilnik!« Ali takšen samostojni nastop
žena ne pove, da so žene mnogokrat
bolj agilne in delavne kot marsikateri
možakar!	L. L.
iz planine pri sevnici
Pred dnevi je bila na Planini prva
povojna razstava ženstoh ročnih del.
Pod strokovnim vodstvom tov. Štefke
Rabselj se je šivalnega tečaja udele-
ževalo 19 mladink, ki so ob zaključku
razstavile preko 150 izdelkov v okusno
urejeni učilnici- Razstavo si je ogledalo
blizu 300 prebivalcev, 'kar za tukajšnje
razmere dovolj zgovorno priča o veli-
kem zianimanju za take izobraževalne
tečaje. Istočasno so zaključili tudi go-
spo din js-ki tečaj, ki se ga je v zimskih
mesecih udeleževalo 5 tečajnic. Čeprav
za honorarje predavateljicam niso po-
skrbeli za potrebna finančna sredstva,
so le-te nesebično ix>sredovale svoje
Icuharsko znanje. Tudi krajevni zdrav-
nik dr. Samo Pečar je s svojimi preda-
vanji o higieni usipešno podprl učni
namen tečaja.
In že se prijavljajo nove tečajnice.
Vse kaže, da je vendar enkrat led na
Planini prebit.., 2elja po izobraževa-
nju prihaja od ljudi samih. Izkušnje pa
so pokazale, da bo treba v bodoče take
tečaje organizirati v okviru kmetijsko
g03;podarske šole. là bo v jeseni pričela
z delom. Občinski ljudski odbor bo mo-
ral že sedaj misliti na potrebna pro-
računska sredstva za vzdrževanje taike
šole. Novo ustanovljeno, občinski Svet
za prosveto in kulturo bo imel torej
dovolj dela pri reševanju Ijudskopro-
svetne dejavnosti na Planini. D.
gasilci ïz pesja pri velenju
so zborovali
Preteklo nedeljo so imeli svoj letni
občni zbor gasilci iz Pes ja pri Velenju,
Iz poroči je bilo razvidno, da ima dru-
štvo vrednostnega materiala za en in
pol milijona dinarjev, kar je bilo na-
brano s prostovoljnim delom in raznimi
prireditvami. Razpravljali so tudi o
gradnji gasilskega doma, ki bo stal 5
do 6 milijonov dinarjev. V zvezi z grad-
njo so težkoče v finančnem vprašanju,
toda ga&üci iz Pesja upajo, da bodo
bližnja gasilska društva in množične
organizacije izpolnili dano obljubo in
se udeležili prostovoljnega dela ter tako
pripomogli, da bo letos dom vsaj pod
streho.
V novi odbor so bili izvoljeni veči-
noma dosedanji člani odbora. F. L.
Vprašajte rajši sebe, čemu ste tu!
Takole ob dveh popoldne na dan
19. marca je bila pred 10 leti nad Pü-
š tanj em zračna bitka med amerišikim
štirimotomikom in nemškima lovcema.
Bil je lep, sončen dan. Zadet od lov-
skega letala se je Amerikanec vnel.
Veliki goreči deli so se še nekaj tre-
nutkov vrteli po zraku, nato pa padali
v i^azne smeri, da je ljudem zadrževalo
dih. Napeti so büi pogledi na pa-dalce,
ki so se spuščali na tla in ki jih je büo
prav dobro razločiti. Ta spopad je bü
velik dogodek za naš kraj. Kakor je
znano, je letalca, ki se je zatekel zdrav
v hišo Sturbe j a v Gložah, ustrelü tam
vojni zločinec Darovič. Drugemu pa-
dalcu, obdanem^u od domačinov, so nu-
dili okrepčilo Stegenškovi v Dobležičah
kljub prepovedi. Dva letalca sta za-
bredla menda v saner proti Podsredi,
enega je zaneslo v Log, od koder je
težko ranjen z muko piišel do nekda-
njega Jazbečevega mlina v Lesičnem.
Tu so ga že čakali nemški orožniki s
pilštanjskim županom. Nemški župan s^
ni mogel brzdati, da ne bi nahruìiì
ranjenca z vprašanjem, kaj neki išče tu.^
Amerikanec se je hitro znašel in ш-ц
brž odgovorü v dobri nemščini, da naj
župan rajši sebe vpraša, čemu je tu.
V bitki je bil zbit tudi nemški lovec,
čigar pilot se je reéü s padalom. Deli
velikega ameriškega letala so se ob
padcu skoraj ipovsod zarüi v zemljo.
Pri Topolovem na primer so našli v
motorniku dva zoglenela letalca.
Vštevši žrtev vojnega zločinca so na
Pilštanju pokopali sedem letalcev. Na
njihovem grobu si stalno našel sveže
šopke rož, ki so jih tja skrivaj nosüe
naše žene in dekleta, da bi izpričale
svoj gnev do okupatorja in neutešeno
hrepenenje po svobodi.
Po naši zmagi so büi zemeljski ostan^
ki Amerikancev prenešeni v skupna
grobnico v Beograd.
OBJAVE IN OGLASI
ROK ZA PRIJAVE 2RTEV VIVO-EKSPERIMEN-
TOV v KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
NEMŠKIH NACISTOV JE PODALJŠAN
DO 27. 111. 1954
Vse osebe, ki so na posledicah vivo-eksperi-
mentov v nemških koncentracijskih taboriščih
dobile trajne poškodbe, bodo na pobudo OUN
dobile odškodnino, ki jo bo izplačala nemška
vlada, v poštev pridejo le tiste osebe, na ka-
terih so se vršili vivo-eksperimenti v tako ime-
novane »znanstvene namene« in so zaradi tega
dobile trajne poškodbe.
Vse omenjene žrtve vivo-eksperimentov, ki
stanujejo na področju MLO Celje, pozivamo, da
se do 27. III. 1954 prijavijo na Tajništvu Sveta
za ljudsko zdravstvo in socialno politiko MLO
Celje, Gregorčičeva ulica 5, pritličje, soba št. 84
med uradnimi urami, kjer bodo dobile vsa po-
trebna navodila. Ob priliki prijave morajo pred-
ložiti osebne podatke, navesti, v katerem tabo-
rišču so bile in kakšni poizkusi so bili izvedeni
na njih in kakšne posledice trajnega značaja so
dobile na podlagi poizkusov.
Mestni ljudski odbor Celje
Tajništvo Sveta za ljudsko
zdravstvo in soc. politiko
MESTNI LJUDSKI ODBOR
RAZGLAS
V	čas« od 29. marca do i. aprila 1954 se bo vr-
šilo ва vojne modsekn Celje 1 (mesto) pri refe-
rentu za vojaške zadeve Mestnega Ijndskega od-
bora (soba štev. 29) vpisovanje v vojno evi-
denco vseh mladincev (moških) rojenih v letu
1936, stannjočih na področjm tukajšnjega Mest-
nega ljudskega odbora.
Vpisovanje se bo vršilo od 8. do 12. иге v
zgoraj navedenem čas«, in to po naslednje»
abecednem redu:
29.	marca 1974 črka a, b íh c
39.	marca 1954 ,, č, d in e
51.	marca 1954 „ f, g, h in i
1.	aprila	1954 „ j in k
2.	aprila	1954 „ 1, ш, н in •
5. aprila	1954 „ p, r in s
5.	aprila 1954 ,, H, t IR u
6.	aprila 1954 „ v, 2 ia ž.
Vsi mladinci, rojeni v leta 193é, so se dolimi
prijaviti v svrho vojne evidence pri referent*
za vojaške zadeve. У kolikor se bo naknadno
ugotovilo, da se posamezniki ne bodo odzvali,
bodo isti kaznovani po čl. 47 točke c Pravil-
nika za izvajanje zakona v vojaški obveznosti
državljanov Federativne ljudske republike Ju-
goslavije z denarno kaznijo 209* din.
Sart fašizma — svoboda naroda!
Predsednik:
Jermam Riko, 1. r.
OBVESTILO
Obveščamo vse prebivalce mesta Celja, da
bomo podaljševali veljavnost osebnih izkaznic
od 22. 5. 1954 dalje na prijavnem uradu v Celja,
Gregorčičeva nliea 5-1, soba štev. 62.
Vrstni red je po naslednjih začetnih abecednih
črkah priimkov:
A in B — 22., 23., 24. marca
C in C — 25., 26. marca
D in E — 2?., 29. marca
E in G — 50., 51. marca in 1. aprila
11 in 1 — 2. aprila
J	— 3. aprila
K — 5., 6., 7., 8.. aprila
L	— 9. aprila
M in N — 10., 12. aprila
O in P — 13., 14., 15., 16. april*
R — i:., 19. aprila
S in Š — 20., 21., 22. aprila
T in U — 23., 24. aprila
V	in Z — 26., 27. aprila
2 — 28. aprila
Za vse tiste, ki v navedenem času iz res
opravičljivega razloga izkaznic ne bodo mogli
podaljšati, bo podaljševanje 29. in 30. aprila.
Veljavnost osebne izkaznice bo podaljšana
vsem tistim prebivalcem mesta Celja, ki imajo
tu svoje stalno prebivališče. Začasnim prebival-
cem bo osebna izkaznica podaljšana le, če se
v času, ko jim je rok za podaljšanje že iztekel,
zadržujejo na teritoriju MLO Celje.
Vsem, ki jim je veljavnost osebnih izkaznic
že potekla, imajo možnost za podaljšanje le do
1. maja 1954. Po tem roku se bodo smatrale
osebne izkaznice za neveljavne.
Osebno izkaznico predloži lastnik VSELEJ
OSEBNO.
Ob predložitvi osebne izkaznice za podaljšanje
mora stranka javiti vse bistvene spremembe, ki
še niso uradno vpisane ali potrjene v osebni
izkaznici. Med bistvene spremembe je šteti le
spremembo osebnega imena, spremembo v na-
slovu in spremembo v posebnih znamenjih (na
primer izguba roke, noge in podobno).
Vrstnega reda se je točno držati.
Uradne ure za podaljšanje osebnih izkaznic
so od 8. do 13. in od 15. do 18. ure.
V	času podaljševanja veljavnosti osebnih iz-
kaznic, novih osebnih izkaznic — razen v nujnih
primerih — ne bomo izdajali.
Iz pisarne
Tajništva za notranje zadeve
Celje-mesto
RAZGLAS
Po odredbi Komande Vojne Oblasti se mo-
rujo pregledati vsi kopitarji (konji, osli, mule
iu mezge) zaradi smrkavosti.
Pregled bo od 29. marca do 1. aprila t. 1.
nn dvorišču Ekonomije Lava, in sicer:
29.	III. ob 8. uri maleinizacija kopitarjev po
pozivnicah za območje MLO Celje.
30.	111. ob 8. uri pregled rezultata maleiniza-
cije kopitarjev iz tega področja.
31.	III. ob 8. uri maleinizacija kopitarjev.
1. IV. ob 8. uri pregled rezultata maleiniza-
cije.
Pozivamo lastnike, da privedejo vse svoje ko-
pitarje v določenem času in na določeno mesto.
Maleinizacija se bo izvršila na stroške MLO.
Kdor ne bo prignal Svojih kopitarjev na pre-
gled, bo kaznovan z denarno kaznijo do 3000
dinarjev in se bo maleinizacija izvršila na-
knadno nu njegove stroške.
ZAPORA CESTE
Teharska cesta v Celju je na sektorju od
Klavnice do Pišeka v Cretu zaradi nadaljevanja
gradbenih del na tej cesti ZA VES PKO.MET
ZAPRTA. Zapora velja od 15. III. 1954 do pre-
klica. V času zapore je uporabljati obvozno
cesto Celje—Mariborska cesta—Bežigrad—Teharje
in obratno.
REŠEVANJE PRITOŽB V STANOVANJSKIH
ZADEVAH
Vse pritožbe v stanovanjskih zadevah, ki s»
jih stranke naslovile na Komisijo za stanovanja
ske zadeve pri MLO Celje, bo reševal Svel
stanovanjskih skupnosti, čim bo izvoljen.
Obveščamo vse stranke, da se v stanov ajskili
zadevah ne obračajo več na Mestni ljudski cd-
bor Celje. V nujnih zadevah se naj obrnejo nn
Stanovanjski urad ali pa na Upravo nepremičnin,
ki opravlja začasno funkcijo Uprave stanovanj-
ske sknpnosti. Stanovanjski urad in Uprava
nepremičnin imata svoje poslovne prostore n«
Trgu V. kongresa.
Iz Tajništva MLO Celje.
RAZGLAS
Zaščitno cepljenje svinj proti rdečici se ba
začelo aprila meseca t. I.
Interesenti naj se javijo na Oddelku za go-
y)odarstvo in komunalne zadeve, oziroma v
Klavnici Celje.
Zabranjeno je vršenje kastracij svinj pred
cepljenjem.
OBVESTILO SVOBODE LAŠKO
Izvedba operete »Hmeljska princesa« v soboto„
dne 13. 3. 1954 ob 20. uri zvečer v Ljudskem
gledališču v Celju, je morala nujno odpasti za-
radi nepredvidenega in neizogibnega zadržka
glavnega igralca.
Obiskovalce In imetnike vstopnic prosimo, da
nam to neprijetnost oprostijo. Opereta pa bo v
Celju izvajana, o čemer vas bomo pravočasno
obvestili. Vstopnice pridržite.
»Svoboda« Laško
ČEBELARSKO DRUŠTVO V CELJU
vabi ua letni občni zbor, ki bo 28. marca Í954
ob pol 8. uri v vrtni dvorani hotela >Evrc>pac
v Celju.
Dnevni red bo običajen iu v smislu fl. 12
potrjenih pravil.
TD PARTIZAN CELJE-MESTO
prosi osebo, ki je iz veže »Železodvora«, Can-
karjeva ul. 1, odnesla utež za dviganje (okros
35 kg), da jo vrne na isto mesto. Utež je dru-
štvena last, zato prilastitev ni poštena.
MOZIRJE. Prosim dotičnoga, ki si je v nedeljo,
dne 14. t. m. pomotoma ali namenoma prisvojil
v gostilni v Mozirju nahrbtnik s smučarskimi
potrebščinami, last smučarja iz Celja, da pa
odda pri Ljudski milici v Mozirju ali pa sporoči
svoj naslov Planinskemu društvu Celje. Ker se
mi je za storilcem posrečilo dobiti sled, mu
dajem teden dni časa, da uredi zadevo.
PSI ČUVAJI, šarplaiiinski ovčarji, mladi, na-
prodaj v Kmetijski šoli Šentjur pri Celju.
KOŠNJO TRAVE
na pokopališčih Cesta na Dobravo, no Golovcu
in v Cretu oddamo v zakup za leto 1954. late-
resenti nnj se zglasijo do 1. aprila t. 1. v Upravi
Pogrebnega zavoda v Celju.
SLANICA
AULA
je odobrena od C. H. Z.
Dobite jo pri »KOZMETIKI« Celje, oddelek »Aulac
ZA IZLET V TRST sprejema prijave do vključno
25. III. 1934 poslovalnica >Putnikac, Celje.
PRODAM dve stavbni parceli po 11 arov ^
Debru pri Laškem (ob cesti). Naslov v upravi:
lista.
PRODAM sobno pečarsko peč in klarinet. —
E. B. Grobler, Petrovče.
UGODNO PRODAM kompletno spalnico, mehek
les. Cena 50.000 din. Naslov v upravi lista.
PRODAM hišo s kovačnico ob .(glavni cesti. —
Naslov v upravi lista.
PRODAM posestvo v bližini Celja, 164 arov •
sadovnjakom, enostanovanjsko hišo in hle\om-
Naslov v upravi lista.
PRODAM dvovprežni voz v dobrem stanju ii'-
vprego. Naslov v upravi lista.
PRODAM hrastove stebre, primerne za brajcii"
ali plot. Naslov v upravi lista.
PRODAM stavbno parcelo, sončna lega (Cest»
na Krad. Naslov v upravi lista.
NAPRODAJ cementne vrtne ploščice za ©gra-
ditev gred. Naslov v upravi lista,

ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
LINE MEŠIČEK, roj. Hladin
se prisrčno zahvaljujemo sosedom, podjetju
Mesnine, sindikatu Klavnice, podjetju Savinj»-
Les, kakor tudi drugim za poklonjene vence,
tovarišu Grmu za ganljivi govor in vsem, k'
ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož in sorodstvo.

NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽB.^
Dne 21. 3. 1934: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje-
Ljubljanska cesta 36.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja op
sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutra-j-
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
•Nedelja, 21. marca 1954 ob 15,30 — Peter Ustiaov-
LJUBEZEN ŠTIRIH POLKOVNIKOV - Izve»
Petek, 26. marca 1954 ob 19,30 — Hans Tiemeyef"
MLADOST PRED SODIŠČEM - GostovenJ«^
v Žalcu
_
KINO UNION, CELJE
Od 23. do 26. 3. 1934: »ZIG PRETEKLOSTI
ameriški film
Od 27. do 31. 3. 1934: »MACLOVlAc — mebií'''
film
KINO DOM, CELJE
Od 18. do 24. 3. 1934: »BOBNI IN TROBENTE-
ameriški barvni film
Od 23, do 29. 3, 1954: iSLED V LUKIc — arai'
riški film