1
GLAS NARODA*
list iskrreralrih JcUyccty AmerfkL
Mr b
tKe Umtod
75,000
TKLKFOI: OHilta 8—8878
HO. 180. — ŠTEV. 150.
Entered m
H, 1908» at Um Port Office at Haw York. H. Y„ under Act of
of March S, 1870
NEW YORK, TUESDAY, JULY 10, 1034. — TOREK, 10. JULIJA 1084
VOLUME XLO. — LETHTK ZLIL
NEMIRI V SAN FRANCISCO SO SE OBNOVILI
STAVKARJI SO ZVABILI ČLANE NARODNE GARDE V ZASEDO IN ODDALI NANJE VEČ STRELOV
Posredovalni odbor, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, Je pričel poslovati. — Green Je poslai Merriamu odločen protest, ker je naročil v San Francisco narodno gardo. — 2e United States Skipping Board je začel pristaniškim delavcem krčiti plače.
SAN FRANCISCO, Cal., 9. julija. — Nedaleč od pristanišča, kjer so malo prej žvižgale krogle, je začel poslovati razsodiščni odbor, ki ga je imenoval Roosevelt in čigar naloga je, uravnati spor med delodajalci in 27,000 stavkujočimi pristaniškimi delavci ob zapadni obali.
Tudi danes so se vdrževale govorice in pretnje, da se bo štrajk razvil v generalni štrajk, vsled česar se je odbor z vso vnemo lotil dela.
Paul Scharrenberg, zastopnik International Seamen's Union, je rekel, da so se parobrodne družbe samo zato pridružile NRA, ker so slutile v tem svoj lastni dobiček, dočim niso bili deležni delavci najmanjšega izboljšanja. 2e pod predsednikom Har-dingom je začel U. S. Shipping Board mornarjem in pristaniškim delavcem krčiti plače, istočasno je pa tudi daljšal delovni čas.
Stavkarji zahtevajo popolno kontrolo nad sezna-nom delavcev, ki so zaposleni v pristanišču.
Izza zadnjega četrtka, ko je bila pozvana milica, se je včeraj vprvič obnovilo streljanje.
Stavkarji so se zbrali v neki zasedi, in ko so jih miličarji pozvali, naj se razdejo, se niso hoteli pokoriti povelju. Nato so oddali miličarji par strelov, ki pa niso zadeli.
V naslednjem trenutku je pridivjal mimo avtomobil, v katerem se je nahajalo pet stavkarjev. — Padlo je več strelov, toda izmed miličarjev ni bii nihče ranjen. Avtomobila niso mogli dohiteti.
Zelo značilno izjavo je podal pred razsodiščnim odborom Harry Jackson, predsednik Marine Workers Industrial Union.
Dejal je, do so nekateri pristaniški delavci zaslužili na mesec le po petindvajset dolarjev, pa Še od te pičle vsote so moral dajati preddelavcu po pet dolarjev, da jih ni zapodil od dela. Nekateri so morali kupovati preddelavcem pijačo in jim čistiti sta novanja.
Nemški minister svari Francijo
SN0WDEN JE NAPOVEDAL REVOLUCIJO
Viscount Snowden prerokuje velik preobrat. — Vzrok je parlamentarna vlada in boj med političnimi strankami.
DILUNGERJEVA TOVARIŠA
V PARIZU SE NISO VRŠILE
ČAKATA KAZNI DEMONSTRACIJE
NEMČIJA SE BO BRANILA
KOT SE JE BRANILA FRANCIJA
Midhurst, Anglija, 9. julija. — Viscount Snowden je v nedeljo prerokoval. <la bo Anglija »v bližnji bodočnosti doživela revoluciji).
Pierpont in Makley, ki Javnost j e pričakovala
bosta morala umreti na [ električnem stolu, pra- | vita, da sta politični žrtvi.
Columbus, Ohio, 9. julija. — V .smrtni celi ni tukaj&nje katznklnice čakata Dillingerjeva tovariša. Harry Pierpont in (Huan-les Mak-jley, tzvreenja smrtne kazni, ker — liojim se, — je rekel Snow- sta. usmrtila šerifa «v metftu Liana, den. — da obeitoji v Angliji ne na- J Prvič iaza časa, ko je bila nad nto možnost. temveč precejšnja , njima izrečena obsodba, »ta poda-gotovost pivobratfai revolucijona-r- 1 izjaivo za javnost.
spopad med veterani in komunisti. — "Skupna fronta9' komunistov zelo močna.
KOENIGSBERG, Nemčija, 9. julija. — Rudolf Hess, minister na razpoloženju v Hitlerjevem kabinetu, je v svojem govoru po radio zahteval, da se vse države drže politike 4 4roke proč od Nemčije in da dovolijo Nemčiji, da reši sama svoj problem. — Rekel je, da so vsi, stari in mladi pripravljeni bra-t niti svojo domovino do zadnje kaplje krvi.
mirno
nega značaja. Kadar pa pride do J Pierpontove besede take izpremembe. ne bo imela ta- kre, dočim je Maklev kega značaja kot nemška* rovolu- J voriL
cija".	Vprašanje, če sta t>Ha> z Dillin-
Z a varoke. ki so ga do vedi i do gorjem v direktni zvezi, sta zani-tega sklepa, je Snmvdevi navedel (kala, m MalkJev je pripomni-!: — odpoved parlamentarne vlade, O Dilliugerju nisva ničesar sliša-vedno naraSčaJjoči boj med poli- la. odkar je bil odveden n- kaznil-tičnimi strankami in zahteva po nrce v Tuition. Ariz, v Indiauo. rajslasfitn-i velikih poe>estev.	j Oba/ ftta1 se smejala, ko so jima
Da se je lhojroče izogniti take- povedali, da je Dilliger oropal več
Pariz, Francija, 9. julija. — Pričakovana "krvava nedelja" je po ' zat*htgi pariške policije potekla mirno. K tem« pa je najbrže tudi mnogo pripomogla liuda vročina, kajti toplomer je kazal 91 stopinj vročine. Ta datn sta imeli svoje zborovanje dve sovražni M rank i, ("Croix de Feu" (ognjeni križ), or-
no bile pi- ganlzacija vojnih veteranov- in "Skupna fronta" socijalistov iu komunistov.
20.000 veteranov in 30,000 komunistov je priredilo parado na raizličnih krajih Pariiza. Ker se je bilo ibati. da bi prišlo do resn:h upopadon- med obema organizacijama. je mrinistniki svet odredil, da ko veterani imeli svoje zborovanje v za pa*l ne m delu Parizi,
mu preobratu. je Srmwden pripo- bank v namen«, da dobi potreben Etole. komunisti pa rrai nasprotni
ročal izvolitev resnično dem okra tičnega parlamenta! V ostalem pa po ti je jr o vem mwnju revolucijo-narnoi metode ne morejo prinesti iifrodne re«itve obstoječih razmer.
ZAPOR ZA DDIINGERJEVO PRIJATELJICO
M&diaoii, Wis., 9. julija. — Dillingerjeva prijatHjica Patricia Cherrinjrton, »t ara 30 let. je bilai oht*>je>na na dve Jet i ječe. ker je skrivala Johna Dillingerja.
Che.rrhitftonova je priznala, da je sprejela v svoje stanovanje Dil lingerja in my je stregla.
denar za njimo obrambo.
Makley je pripomnil: — Pravijo. da mi bo pocdal Dillinger petnajst tisoč dolarjev. Pra v eadevo-
strani v Rois de Vincenes, ki je šest milj oil Etole.
Policija je tzastražila parado veteranov. ki so korakali na grob
I jen bi bil, če bi mi poKlari par do- J nepoznanega ivojaka. kadeor tudi larjev. da bi si kupi.1 cigarete. |skupno fronto komunistov, ki so
— Vse oblaki v Indian i vedo — je nadaljevad Maklev — kdo ima na vesti ta tnnor. Naju so zato obdolžili. ker hočejo druge zaščititi. Midva sva žrtev politik«1. Dilling^-m želim wo srečo. Od njpga n° pričeflcujcm nobene* pomoči. Cemu tudi? Moja edina želja je. da bi ga nikdar ne dobili.
UTVINOV NI PREDLAGAL POGODBE
Moskva, Rusija, 9. julija. — So-. .	vjetske uradna časnikarska agen-
V zadnjem času se je pojavilo tudi med strokov-'tlIra Tass pravi, da poročila v ne-
nimi organizacijami ostro nasprotje.	|katerih ameriških listih, da je zu-
Vm jf r-x i	v i >i t .	. • i c_____• nan ji "komisar Maksim Litvinov
.M. Deal, načelnik International Seamen s ^ z 2AruiaAai <Jržavami
Union, zatrjuje, da ima Jacksonova organizacija le pleniti nenapadno pogodbo, niso
osemsto članov, ki so pa vsi komunisti.	i resnična .
m .	« * m	i -i	. ... | .	i O tem pravi agenturai: *Litvi- livian in da so izstrelili en.bolivij
20 izmed I 20 strokovnih organizaciji, ki so za- jnov ni nikdar nUl v Washingtonu gki aer(>pla;n.
stopa ne v delavskem svetu mesta San Francisco, je" niti v M o-k v i stavil nikake^a
' predloga Ka medsebojno ameri-' biko-sovjetsko nenapadalno pogodbo".
NOVA DELAV. OBLAST POSLUJE
Nova razsodisčna oblast bo nadzorovala volitve delavskih zastopnikov, i Odbor bo samostojno posloval.
Washington, D. C., f*. julija. — Danes je začela poslovati nova raovodisčna oblast, ki se imenuje National Labor Itedation Board ter bo morala rešiti na stotine sporov med delavei in deLadajalci.
Xaeelnje ji L»Ioj-d Garrison, mladi dekan juridične fakultete na imi vertoi AVi<fcoasiru
Nova obla-st je pwBeni samo-fitojnat. dasi bo sodelovala z dela"*-:kim deparfcmentom. jrlasno protestirali proti "faiistor- — National Labor Relations ski" vladi ministrskega predsedni- Boar(l — r("kla delavska tajnika Doumerg^ie.	ea Perkins. — je za moj urad
Komunisti so sieer mertali kame- veUke važnosti. XoW Labor Board nje na nek polic ijski voz m so z ie nekako najvišje sodišče za \^sa voza pouličdaie Sclremiee strjraii delavska \-prd6anja. Nastopati ea-zastah'e, t<nla do hujših izsrredov mor<? ^movoljno aH pa na zahte-ni prišlo	|vo delodajaJcev oziroma delav-
i Tudi .veterani, ko so na £ robu	Predvsem je pa njegova dolž-
nepoamanegra vojaka zopot prižf?a- nost nadzorovati voliitve delavskih li "večno luč", so nekatenhn *le- zastopnikov za koleklima poga-dalcem zbili k jrlave klobuke, ker JanJ»-niso kazali dovolj spoštovanja) nji-hovih pat riot ičniJi obrerlor.
Javnost qe posebno presenetilo veliko število komimustov. ki so korakali z rdečhni in črnimi izasla-vaTO i.
Pri detnonstra-eijah so bili udeleženi tudi "rdeči sokoli", kr nosijo kot fraiK'0*»ki fašisti modre srntjee. toda se razlikujejo od njih
PARAGVAJC1 ZMAGUJEJO
Asuncion, Paragvaj, 9. julija. Uradno poročilo pravi, da so paragvajske čete v veliki ofenzivi prebile boLivij^ko črto .pred trdnjavo BaMivian. Pri tem je največ trpela bolivi^ka divizija. V bojih je padlo 200 Bolivijeev.
Paragvajci ko vjeli mnogo častnikov in zaplenili ve>liiko množino __________________
munivije. Paraigvajei prodirajo's tem. da nosijo rdeče kravate. V dalje. Obrambno- ministrstvo na- paradi so nosili .zastave z napisi znanja. da» so Paragvajoi z aero- "Obesite it i vol let a!". -Rivotlet je plani bombaTdirali trdnjavo Bal- minister za pokojnine in> obenem
danes glasovalo za generalni štrajk.
COLUMBUS, Ohio, 9. julija. — William Green, predsednik American Federation of Labor, je danes poslal californijskemu governerju W. Merriamu brzojavko, v kateri pravi med drugim:
— Industrijalnega spora ni mogoče pravično u-ravnati z mobilizacijo državne milice. Bajoneti, vojaki in strojne puške niso primerno orodje za uravnavo sporov med delavci in delodajalci. Delavci in njihovi prijatelji obžalujejo, ker ste pozvali državno milico v San Francisco. Krivični delodajalci bodo izrabili navzočnost vojakov in izsilili sprejem svojih pogojev.
To se pravi, da se je državna oblast postavila na stran delodajalcev, vsled česar delavci ne bodo mogli zmagati v boju za boljše delavske pogoje. Proti tej vaši odredbi odločno protestiram.
BIRMINGHAM, Ala., 9. julija.—Stavka rudarjev, ki 9% je začela dne 4. maja, je končana. Koirrpa-uni jo in delavcem zvišala plače.
JAPONSKA ZA m
Tokio, Japonska, 9. julija. — Ob nastopu nove japonske »vlade pod ministrskim predsednikom Keirarke Okada je zunanji minister Koki Hirota rekel, daibo skušal d-osečr med Japonsko m Z dr. državami boljše prijateljske odno-Saje. Htrata je rekel, da je potrebno. da se vse države zavedajo svoje odgovornosti za vzdržavanje wetovnega miru.
PREGANJANJE ZIDOV V TRACUI
voditelj vojnih »veteranov.
Veterani so t>a ja^ob nepoznanega vojaka položili venec as napi-eom "Nisi padel, da bi faSJzmu pripomogel do zmage".
NEMIRI V AMSTERDAMU
NaroČit« m na OLA8 KJJtODA, najveiji slovanski dnevnik v UnMi državah.
Istanbul, Turčija, 9. julija. —
Židje v velikem Številu beže iz|	-
vzhodne Traeije «v Istanbul. Tut- Amsterdam, Holandaka, 9. juli-aki notranji minister je odpotoval - ja. — Zopet so padaJe krogle po
v Tracijo, da dožene, kdo je kriv tega preganjanja. Vlada je pdzvar-la Žide, da ae vrnejo na svoje domove in jim je oihljiibila zaščito.
Več tisoč jih, je pribeea'lo iz Dardanel, iz Adrianopolisa »ta d»va vlaka pripelj»la židvake družine.	1 •
Atene, CkSca, 9. julija. — Poročila iz Sotktna iMtemanjrajo. da Turki v vzhodni Tratsiji oirirajo Turke, da hi kupovali v židovskih trgovinah.
PITTSBURGH, Pa.f 9. julija. — Danes je za-stavkalo nad tisoč delavcev Philadelphia 6c Reading Coal & Iron Company* ker je družba odpustila iz službe dva njihpva jnstopnika
'irlieah Ajmsterdaima. ko so vojaki skupno s policijo hoteli zadušiti upor komunistov in brezposelnih. Mnogo upornikov je ibflo ranjenih, ko so vojaki nanralHi na- barikade v Wittenboirg okraju, 'ki je najrevnejši del gneefca.
S streh so uporniki metali kamenje na policiste in i vojake, ki so odali več strelov. V Jordaam o-kra ju, kjer so brezposelni požgali dva mostova, so vojaSki iažinirji razgneH 200 ljudi, ki so hoteli- po-žgati cerkev.
V severnih holandskih mestih je primeroma mirno. Ker je bil vstavljen komunistični list 'Tribune", oznanjo novice neka radio postaja katere policija do sedaj ni tnogi* nmjti,
JAPONSKI VOHUN JE BIL
V svojem govoru na kongresu vzliodno-prufcikih nazijev je pozival veterane drugih, narodo-v, da v svojih deželah delujejo za mir in je posvaril Francijo in ves svet. da se ]ua<j nikdo ne drzne napasti Nemčije.
"Francoski vojaki s fronte", je (rekel Ifiess. "nas razimi-ejo, ako rečemo "samo drznite se nas napasti — samo poskusite korakati v novo Nemčijo" in bodo »poznali dull nove Nemčije.
"Francozi ivedo. kako so branili vjiaiko ped svoje aetnlje z zadnjo kapljo svoje krvi, stari in mladi, in ravno tako bo danes Nemčija. In ako bi se kak vpad posrečil, hi bila to Kamo žalost za zmagovalce, kajti Neničijai bi se hranila z vsem fanatizmom.
"Toda ne mislimo, da hoče kdo nadlegovati Nemčijo; posebno ne Francija, kajti vedo, da je zadnja vojna prinesla nesrečo celemu svetu in zato želijo sedaj Francozi mir.
"Ako pooblaščeni zastopniki Francije ne poznajo francoskega naroda in francoskih veteranov, tedaj njihovih govorov ni mogoče smatrati ea izratz mišljenja fran-jcotokt* vlade. Prepričan sem, da želi tudi gospod Barthou mir.
"Ob dvajseti obletnici, ko je zagorel cel svet vsled neznatnega dogodka, ko je revolver v roki bla<zneža zadostoval, da so milijonske armade pričele korakati proti | volji naroda, poživljam veterane onkraj meje: bodite odkritosrčni, mi, ki smo irideli črno smrt bolj 'strašno kot kdo pred nami, vpra-
f
samo: ali moral to še e rek rat priti — ali človeštvu tega ne moremo
ARETIRANniti?
Hotel je ukrasti važne listine v ruskem ' latu.—Dogodek na banketu v ruskem konzulatu.
Moskva, Rusija, 9. jiAija. — Kot naznanja sovjetska brzojavna agentura, je bil 3. julija prijet nek japonski častnik, ki je hotel ukrasti važne listine v sovjetskem konzulatu K- in est u Sahalinu v Mand-uriji na levi strani reke Amur.
To se je zgodflo na banketu, katerega je priredil sovjetski kon-sjud na čast delegatom sovjetske in mandžurske a murske parobrodne. družbe, ki je skušala najti sredstvo, s katerim bi brlo mogoče preprečiti prepir med Rusijo in Japonci na reki Amur, ki tvori mejo med Sibirijo in Mandžurijo.
Ta japonski častnik je oberst Mijadzaki, načelnik japonske vojaške misije <v Mandžuriji.
Sovjetsko poročilo p*avi o tem: "Predno je bil hainket končan, je oberst Mijadbaiki zapustil dvorano, kjer s* lwli zbrani delegati, in je Sel v prvo nadstropje. Tam je, !ko je mislil, dei <ga) nikdo ne vidi, stopal v urad koneuiarnega tajnika .ter je Is vumeg* predat*
"Srečni >ano. da v ntnogih deželah vladajo vojni veterani, kajti znajo mnogo bolj najti pot do na-konzu- ir°da kot politiki. Miro\me pogodbe so bol.iša varnost za i\-sak narod. kot pa «\"He zaloge vojnega materijala. In to je naše upanje".
FRANCOSKI IZDAJALEC PRIJET
Lile, Francija, 9. julija. — Maurice Milice je foil aretiran, ker je prodal ineki tuji državi obrambni načrt Francije. Pri njem je poili-cjia našla več listin, ki so zanj zelo obte žilne.
KONJSKI TATOVI
MORAJO UMRETI
Noekva, Rusija, 9. julija. — Sodišče v Moskvi je Dimitrija Vidine va in Gregoripe Sokolova obsodilo na janrt. ker sta kradla konje. Trinajf?t drug.il^ je 'bilo obsojenih ha zaporno kazen.
vzel več listin in pisem. Nate je hotel oditi fa konzulata, ne da tn ae od koga poslovil, in je nesel listine 6 seboj. Toda se mu ni posreči'o. Pridržala sta ga konzularni tajnik ki neka usiučbenka, nui od-ymM listne in sta mu dovolila oditi. . t__
-G C A 0 WIXODI"
"Glas Naroda"
i . —- -i
3
M0VBIIC PUBLISHING COUP ANT .. (▲ Corporation). ^
of	officer«:
New ¥«fc atj. N. Y.

1VEW YORK, TUESDAY,

JULY
=T-===
10, 1934
THE LABOE8T 8LOV&HZ DAILY tn U.
■ -—m ■ j- m— ., . _ ...........1 ' -
8. ML
^OPLPH PRISEL^NCA
T~
" OLA S NABOD A" «
<Velce mt the feegfe)
Day Except Monday aod Holidays
m <w4o leto vetje m Ameriko te
fle pol M« ..
le <H*rt kfn
I Za New York se celo leto
96.00 Ze pot lete .............
$3.00 Ze inosemetro me celo leto |U0 Ze pol lete..............

$3.50
......#7.00
>...•• $3.00
Subscription Yeerly $6.00
Advertisement od Ami i <' ex ut
p. »Ulj« H
Nero4e" tetieje reekl dan liriemit nedelj ln premiki . br.-» p< ni idee In oeebuoetl ae ne priobčqjejo. Denar naj blagovoli
1»» Mmiic) Order. Pri «|>remembl kraja naročnikov, prosimo, da ee tu«ll in»j&nje ItlvalUA* naananl. da hitreje najdemo naalovnlka.
MOL4S NAR4MM**. •!« W 18th Street. New Yerk. N. Y. Telephone: CHetsc* 8—3878
# i
/r VLADA OD ZGORAJ
Henry P. Fletcher, predsednik republikanskega narodnega odbora, očita večini v ameriškem kongresu, da je .ustvarila "vlado od zgoraj Administracija se je pridružila večini v kongresu ter predstavlja -te vrste vlado.
Ali je na svetu sploh kakšna vlada, ki nima nad via-danim oblasti, ki ne izvaja svoje oblasti "od zgoraj dol"? Ali ni to potrebno celo pri tisti vladi, katero je vladani V am postavil ter še ji je prostovoljno podvrgel l
Po mnenju Fletcherja afoji taka vlada na stališču, da narod ne more in ne zna saim urediti svojih zadev iu da torej potrebuje nekakšnega jeroba.
Fletcher smatra to za omejevanje ustavnih svoboščin posameznika. Po njegovi sodbi se to proti vi demokratski uržavni ideji iu ni s soglasju s proglašcnjem neodvisnosti.
Njegovi očitki niso nič novega. Pojavljajo se izza ča-ea, ko se je začelo boljšati ameriško gosjw>darstvo, širijo jih pa načelni nasprotniki stranke, katera je na krmilu. Očitki pa ne najdejo pri narodu zaželjenega odmeva.
Narod ve, da sta se kongres in administracija lotila težavnega dela in da ne smeta posvečati prevelike pažnje
bruarja 1906. Od tedaj sem vedno delal na aiiteri&kili ribarrJkih ladjah. A!i imani k-aike posebne pra-viee glede naturalizacije*
Odgovor: Tnozemtfki mornar, ki je bil pripuščen v 'Združene države za stalno bivanje in ki je delal Vsaj tri lota na« ameriških ladjaih. (jme zaprositi za• drugi' papir po triletnem: bivanju, ako ima prvi papir in« ako je »eizaposlen v ame-risk i ladji (■oziroma tekom eestili mesecev po od»pxustu). To je edina predpravica mwn«Tja. Kakor ra.7.
Ako bi imeli industrijalci več zmisla za splosnost, bi vidite. t» predpravica niana zmisla
jraznih "principom".
Celo oni, ki omalovažujejo dosežene uspehe, prihajajo do zaključka, da bi se razmere toliko ne predrugačile, ako bi ne bila vlania z močno roko posegki vmes.
Amerika je bila seveda že od nekdaj dežela samo p.o-jnoei, in sleherni je smel ravnati tako kot se mu je zdelo najbolje. Toda z ozirom na splosnost ima tudi svoboda posameznika iu posameznih skupin svoje meje. Da te meje niso prekoračene, skrbi kongres s svojimi odredbami.
Naturalizacija žene ameriškega i državljana.
Vprašanje: Sem natural izir&Ji ameriški držajtfjain. Poročil bsoh se z žensko, ki j<?t (prišla v Ameriko .pred par leti. iKako maj postane ona državljakvka?
Odgovor: Do 24. maja tega leta bi biLa mogla zaprositi zat ameriško državljanstvo po enoletnem bivanju rv Ameriki. {Sprejeli so pa put'kon, ki -določa iste predprta vice za moža anneriiike državljanke, kakor za ženo ameriškega državljana. Za oba se sedaj zahteva" vsaj triletno bivanje v Ameriki. Prvega papirja ni treba hiti >v enem niti v Vlrugem slttPajif.
Zgnba državljanstva in njen vpliv na ostalo dražim,.
Vprašanje: Postal senn ameriški državljan vsled naturalizacije mojega- očeta. On je odšel iz> Zdr. držav, in kakor pravijo je izgubil Mvoje ameriško državljanstvo. Ali ima to kak vpliv m moje državljanstvo?
Odgovor: To vprašanje ni bilo defintivno rešeno. V nekem shiča-ju je vilye federalno sodišče razsodilo. da razveljavljene d rža v-Ijarwtva vpliva ravno tako tudi na one. ki «> postaji držaivljani vsled naturalizacije- dotičnika. Fe-d-eraJ-m gneratni pravdnlk zavzema isto stališče. Druga središča pa so razsodila n- nasprotnem zmlslu. češ da izigiiba državljanstva se ne tiče derivat i vnega' drža vi jamstva ostalih članm- družine. To vipraša-nje je eno izmed trt si h problemov o držat\4j«n«tvu. ki jih <pretnrsuje posebni odbor, imenovan' wl predsednika.
Državljanstvo adoptiranih sinov.
Vpralš^nje: Ako ameriški državljan adoptira otrtdta. rojenega v inoomtvt'vu, ali jMWtaine ta državljan ?
Odgovor: Xe. Tak crfrok more postati ameriški državljani le vsled svoje lastw naturalizacije.
Naturalizacija inowtmalrih mornarjev.
Yipraša<nje: Prijel sem v Združene države kot mornar 2. fe-
žele tekom zadnjih 50 let. Tudi Mehika je dejanfciki zaprla« vrata imtgraciji. Prepoveduje vstop rno-zemcev, razun ako imajo 20,000 pesov (obkoli $5000). Povrh tega se zahtevam bond od »prišeljeineat m se ta iprrpu&a le m 5-letno poskuš-njo. Izjema pa se naravlja za pro-fesijonalee — profesorje, umetnike, itd., ali tudi ti se pripuščajo le (začasno pod bo udom.
Securities Act.
Vprašanje: Kaj je glavna svrha novega zakona o »vredmoNtnih papirjih (Securities Act J ?
Odgovor: Ta »zcikon zahteva popolno razodevanje glede značaja vmlnostnih papirjev, ki se pro-
MUSUMAHKI SVET SE CIBLJE
Zmaga, tki si jo je Ibn Saud pridobi nad Imam oni iz Jemena, po svojili učinkih ne bo ostala omejena samo ma arabnki polotok. Tu-j
če ne rvpoštevamo evropskih sil. ki sitoje v ozadju, zlasti Anglija j iu Italija, je izonaga Ibn Sada ]>o-sebno živahno odjeknila) v molra-medanskem svetu. Mnoga vprai^a-?ija, o karterih je javnost mislila, dia so že zastala, so se naeaikrat zopet pojavila na1 površju.
'Xajvaimejise «v*prašanj»e» je, kakšen odnos ima vera do vprašanja narodnosti. Ibn Sami je vzbudil starai čmstva, ki tio že dolgai leta navkloz v>»aj bilat |K>kopana. Mohamedova 'vera ni takšna, da bi
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino . Kdor g« hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori« Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo.
dajejo <v .meddržavnem in medna-.|KtopeSl?TOkl. narodnost. Je pred-rodnem trgovanju. iDekniee m «b-[VMWl b()j ^	pa	a!i.
veznice raznih "korfK>racij morajo biti registrirane pri Federal Trade ConmriN+ion ,i»n »treba i«>datr resnična poročila o finančnem položaju <omiKije. njem i k vrh i in tlrn-gih oikokiosti. ki naj •pomiiaigago kup*nf. da zna>. da-li kupuje nekaj vrednega ali ne.
Poročila EUis Islandovega odbora na razpolago.
Vprašanje: Moj-a organizacija hi rada rmela popoljio .j>oročilo tako-»\-aniega Kil is J^lamd Committee. Kje moremo dobiti prepis.'
Odgovor: Foreign Language Information Sexviw, 232 Fourth Avenue X«r York City. Vajn pošlje -velezanimiv ipropls .t'*«':« noro-čila. Statne 75 centov.
. PLIS.
nib .petrolejtskrh vrelcev v Perziji. Toda Perzija -se |xnsesti teh otokov ni nikdar odpovedala* in se je že ponovno pritožila pri Ligi narodov radi svoječa.sne zasedbe od strani'! Anglije. Liga narodov j>a seveda "i nič ukrenila. Toda Per-i-	,zija ne misli wlnehati in upa na
*rre pri tem za izaonanje «lf notra- J , ,	. , , , .
... Af ! t i ?znraigo, kakor je preteklo leto tu-nje na-J])n>tni-kf. .M<yhii.7iie<laiLska >	,
. .	,	.. do uspela v >>s»oru z Anglo-Person
vera. je nasprotnica \-satke nacijo-,^., *	.
.	,	. , . Oil Company. Saveda pa ti spon
nalmistt, ker stoji nad vsemi kot;. ... , ,	, -
družeča s^la.
'jemljejo aigled (ivrrtp. državam
Neki učenjak je z znanstvenimi instrumenti dognal in <lokazal. d=i blondinke strastnejc Ijitbijo kot po temnolaske.
Ej. profeM>rji so profesorji i Kdi-nole profesorju more pa»>ti v g'a-vo, <ia preiskuje in doganja ljubezen z inštrumenti.
En .sam poljub nudi v takem slučaju dosti <boljse dokaze kot p<f
najboljša profesorska maHua. *
Ženska je ženska in ostane ženska >x vsemi svojimi vrlinami in napakami do groba in do smrti.
'Ne rečeni, da je vsem z rožicami postlano. Velike tfkrbi imajo in nadloge.
Pogla<vitna teli njihovih skrbi je pa starost.
V nekem franco«akem ko«palisčil je živela stara belofosa grofica, ki je bila baje v svoji mladasti uzor
Mohamed a nst v« > je ^^^ vlailall pa ra!lT>te. toda leta .so ji izbrisala zad-
»»vOjhn «toletni.m gnmwxst vont J	... . .
zbrisalo razliko mod narodi, kate- [*** P^Pncanje (h, so e orodje v
. IT	, ,	roka'lu evT(»pskin velesil,
n so pra NprejeH. V vseh moliame-;	. * ... , _
i »i •	, .	. , j Nrtmir se polaga tudi trainvo-
damerh je znalo utrditi eno misel.1	1
namreč, brezpogojne prednosti re-
ligije pred drugimi življenjskimi
vprašanji.
Nasi v Ameriki
ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Jjouis Palčič, tajnik <Lruštva "Orel". J. S. K. J., je th/bil i? do-m o vine žalostno vest, da antu je umrl ua V rim tki pri Stareim trgu oče Martin Palčič, star sedem in-
rtke nrandatarne državo Sirije. Si-rija je »z\*eana država. In kaj drugega tudi ne more biti. kajti »v jnjej so naseljeni Turki. Arabci.
S konvenn svetovne vojne pa jejj\urdi. Armenci in libijski krist-moč mohamedanstva1 v trni oairu .jani "an \-saka teh narodno-iti ima skoraj docela propadla. Verska .svojo naaijona.!ni I'—dorativno dr-združha mObanned^nstivTi se je kot |žavo v okviru Sirijo. Zadnjo taksna ra»^lai «> nastale so države, j pa jo v okolici fJezia hotela franki so večkrat p<k! zunanjim vpli- eoska vlafda derbiti prodor za in»-
vorn zii(h>bile izrazit značaj naci-jonalnih drž»v. Nastale so nove de-žele in države, ki Nicer niso majhne po svojem obsegu, ki pa vendar me igra jo posebne pomembne politične vloge. Vse te države so namreč nastale po volji evropskih velesil, katerih vsaka si je hotel« obdržati nvoje gospodujoče stališče. Irak je močna opora Anglije na njenem potu v Indijo.. Transjordanija in Palestina naj čuvata ogromne napeljave olja do morskih pristanišč. Sirija m Libanon varujeta frameo^ko interese v vzliodnem Sredozemskem morju. Turčija je bila (zamišljena
nji car.
Vsako opohhve jo prišla ob palici v ohednico ter še A"wlno sku-fcda vzbujati pozornost. Stara je bila šftiriindevetde.set let.
'Nekega dne je rekla svojemu mlademu sosedu :
— -Ia. saj pravim, lela teko. lota teko. Starati t^no se začeli, starati. .lutri bom stara1 žo ^Kainse-denide.set let.
osenwlesset let. Pokojnik je bd	,	.. , v »	.
. .	- ,!• ■ , ...	kot ozemlje bodoče evnvp^ke pe-
splosno znran po vsej okolica, kajti _____n^-.jt.. _ :_______ _ _ ,
bil je nad
pri podružn
starem kraju je zapustil ženo, si
n po vsej okolici, kajti i . ..	,	' '
. .. . . . .. netracije. Toda njena zniaga nad trideset let eerkovnrk . .	„ ... „ .
. .	„ ____ __ , > enizelosovo <»roijo ie rjvi opi en-
mei sv. rraiiciska. V . .	, ....	' ,
.. ,	. |Krat za vselej temeljito prečrtala
.bila NBA brez potrebe.
^ Ako bi denarni mogotci ne služili izključno svojim lastnim interesom, bi bila nepotrebna zakonodaja glede .vrednostnih papirjev. Če bi se srednji stan ne bal, da bo pri&el ob svoje domove in imetje, bi ne biio treba nobenih moratorijev.
Vse te odredbe so bile več ali manj namenjene "zapeki slabotne jsega".
' Taka zaščiffa pa lii nikdar v nasprotju s principi.
za mornarja, -ki je tukaj že več kot pet M. Pristojbine so iste kakor za vse druge, namreč: $2.50 za prvi (palpir, #5.00 za drugi papir iu $2.50 za s-pričevalo o prihodu. <-*'••• • - •
na in hčer ter šest vnukov, v Amerika pa tri sinove, v Clevelandn, G«hvan<Ii in v Rroiklvmi.
—	V Toledo. Ohio, je groeeris»t Mike GaSparič, je zvečer položil $127 v gotovini in ček za $78.68 v mlin za kavo predno je zaprl pro-dajaftno. Drivyi dan z^cKlaj 7. jut raj je njeigov »jKimOčnik prodal im> znilel funt. kave v mlinu — obenem je amlel dolarje in ček s kavo vred ...
—	V {Jaltup. X. Mex. se je Frank Dernovšek težko pobil v premogovniku. TVlrfWili so mu nogo ped kolenom.
POZDRAVI!
BENARVA NAKAZILA IZVB&U^ M0 T0ČM0 iN ZANESU1V0 PO ~ DNEVNEM KURZU
■n
t tM 3
• T
flL

M
Dk
5..........St 2
Din. INi
>.......
;/< * \t
VITALUO
Za $ 9.25------------------Ur
»' % 17.S)0__________________Lir
" $ '44.—___________Ur
" $ 8750____________Ur 1000
- $174.—______________... Ur 3000
iad
Z
MMB 89 CENE BED A J HITRO MENJAJO, BO NAVEQElfJt 'CENE PODVZŽkNtC ------------— ------
SPREMEMBI GOBI AU DOLI
Priseljevanje v drage dežele.
Vpra«aopje: Ali je «e »vobodna rmigracijar v Argentino, HraziHj«^, Hehiko in druge latinsko-ameri-Ake dežele?
Odjjmw: PogVarvifnc republike oehtralne in J<užne Amerike dain-danen otedkočajo im igrači jo. Argentina je nedavno prepovedala vstop vseh priseljencev ra-ziun o-,orh. iki »prihajajo pod koutraictom ,ua delo ali ki imajo tadce pokliee, ki jim «wsi£ru<raijo zaslužek. BracsH je uvedel .ki\-ote, 'ki omejujeja prise jenwe._pa_2_o^btotka ^"»eli prise-ljOT<M»r, lki sj> prišli iz dotjč^e de-

m. mmmk berila
.;t CJP ZN12ANA
Apgkšlf,e> iiwremtko
Berilo
Pred odhodom v Ntairo domovino, Varnior ne podam -s tn\-1 »jo hčerjo it» obtrtk. pozdravljaon svojo družino v •CleK^elamhi. s«»jo sva-kiujo Mar>' Haver, Mr. in Mrs. •Teranu ter vse prijatelje i>u znance uram Amerike.
V«otn. ki nameravapotovafti v domovino, toplo priporočam potniški oddelek "Glas Naroda". Ko-jaki, obrnite se tea zaupanjem itar to znano tn pošteno slovensko t vthI-ko. Prepričani sem. da bo vwalc tako točno <postrežen kot sem brl jaz.
' Frank Rayer. *
Pred odibiKloin *v domovaUo, se moram'najlpeee zahvaliti rojakom v 'Noranšdi, ki so me spremiti rta pootajo. (Ravno tako se zahvaljuje tudi moj sopotnik John Snoj.
Posebno prijaamost so nama iz-, 'kaoali Mrs. Hočevar ter Mr. in Mtk. Janko vič. _
Najlepša jim hvala!
Valentin Jagodic.
r ^ t
Knjige Vodnikove Dražbe
raenne.
Tako se * nove nioliame<le države nič rkaj dobro ne počutijo. 05»vedajo se, <la njihova eksistenca služi le interesom evropskih vp-lesil in da je ihilo prej mnogo lepše, ko se6e niso dale razdrobiti in razkrojiti po maeijou»lističnih načelih, katere je mohamertanskemu svetu i^-wpila rastoča evropska ci-vil izaicija. Razen tega- so ise v za<l-njili letih močno pomnožile diference do evropskih držav. Pn.seb-«no iraška vladat stoji na slabih no-Igali. ker je v sj>oru skoro 7. vsemi svojimi sosedi. S Perejo na pr. traja Mpor radi oaze Mendili. ki je po volji Allelic pripadla pod Ir;*k. čeprav prekrbljuje tudi pre-cejien del Perzije z vodo. Poleg tega je oaza tudi potna bog>aH1i petr«dej?s(kih vrelcev. I>ritgo \-pra-šaiije. ki vznemirja mohamedan-»ke države, je skupina BaJunrein-»kih otokov. Ta skupina leži v perzijskem mirnkenr zalivu. Torej jo okrog -in okrog obdana oil mr*ba'-medaiifskih orremelj. ki pa jo je leta 1867 Anglija iz vojaiških 0*»ii'0v po<lredila angleskenni guvernerju v Indiji. Otočje tvori važno po-anorsko .bazo. zlasti v slučaju voj-
vi> zvezno državo, ki naj bi jo zasedli 'Kurdi. Temu pa «e j«- upirala iraška in turška vla<l;r. kajti na tem ozemlju živi tudi precejšnja narodna manjšina Iračanov in Turkov. Turčija j«- pričela na meji zbirati čete. NasproKtvo je postalo še v»'čj»\ ker je tu<li Sirija pričela koncentrirati svoje čete na severni meji. Iračani ui*>o zadovoljni ker misli Sirija |M»d francoskim vodstvom seveda podaljšati s rje žel«»zni:ko omrežje do Modula ki velja 'tk\ .srce bližnjega Orij«»nta. S tem hi Mosul v .s;.kem oziru silno pridobil iu p« stavil kaj kmalu v senco Bagdad, ki je glavno mesto Iraka.
To so približno 1 velik a vprašanja, ki gibljejo trenutno nioham<*-dare^ki isvet. v krJikor stoji poti j vplivom evroi>skega gospostva.
K temu se pridružuje iz zadnjih dni še potovanje perzijskega šalia v Turčijo. Pripravlja st "velikansko presenečenje za ves svet: Kiiti in Suuniti hočejo okleniti mir! To je dejstvo, ki se je še nedavno zdelo nemogoča stvar. St olefin vražnika p;n je spravila skupaj ev-ropska osvrtjilna '{wvlitika.
i><lpor proti vsemu, kar j»i im»-yt'e<mkesra. je planes v Orijetifil močnejši kakor kdajkoli. Mnogi vodilni mahamedanski politiki iš-eepo baTie. na kateri bi se ves mo-hamedan^ki svet einova inojr;:-l združiti proti \tsiljivemu tujcu. Zato niti namatij ne smemo jkmI-eenjevati stremljenja Ihn »Sauda. ki je praktično in na politi.-nem polju sprožil to \Tprašai.ip. Molia-(nvdanst vo abira sverj«' sile k osvobodilnemu'boju, če ne več. k <*»vo-jevalni vojni. C^t mohanmtansjkc-g;r gibanja je zaenkrat naperjena prot i gw|>oda rekcfm u i 7. rabi ja n ju namvnili lw>«rastev njihovih ze-melj. t!oti»vo brwlo države, kakor so sedaj, ostale tudi v bodoče, toda že se kažejo obrisi skupnega odpora proti zamanjeinu sovražniku.
1'oNtarnemu. izkušenemu rojaku so jioveda'ti. da se bo njegov znati o«* oženil.
—	Me jakf> veseli, me jako ve-seli —je odvrnil.
Na i^vti proti f'nmn je pa ^.ačfl premišljevati in tehtati svoje bf*-kihIC :
—	Hog ve. čemu sem rekel, da me jrko veseli.' Sai mi moj iiia-nec ni šr nikdar ničesar hudega storil.
Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od' tato, j* potrebno, da se poučen v vseh stvareh. V ded nase dolgoletne ekninje Vam eamoremo dati najboljša pojasnilo m tudi vsa potrebno preskrbeti, da ja potovanje udobno ta hitro. Stoto m eoupno obrnite na nas ta vta pojasnu*.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, trišejo in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v. najhitrejšem času, in kar je olavno. ta najmanjšo
Nodršavljoni noj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodno ta dobi/is Waskinglona povratno dovoljenje, BE-EN-TRY PERMIT, irpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj wa breeplačna navodila in obotavljamo Fofi, da bosta poceni tn udobno poteteaL:
SLOVENIC PUBLISHING CO. 'TRAVEL BUREAU 2l6Wat 16th Street New Yoric, N. Y.
1
1'oleMia moda določa 7 \ m««ske špičaste čovlj" in dve rnči visoke pet e.
Za božjo voljo! Se v sedanji ko-modni obutvi v teh težkih časih
11 t K il mor naprej ne pridemo.
*
Za nore** smatramo vse tiste ljudi. ki nočejo z nami wed neumnosti uganjati.
*
KiioinLsto žensko moški le dvakrat resnično ljubi: prctlno ji da prvi poljub, iii potem, ko ji da zadnjega.
*
Sodnik j«» rekel »litožfiicil:
—	Ali vas ni sram. tla ste pretepli Mvojo ženo. s -katero ste komaj tri dni poročeni.' Obsojam vas na* dva meseca ječe.
Na poti v jevo je mrmral obtoženec :
—	I*resneti dedec, da me je moral obsrditi. Vse medene tedne mi je izpridil.
*
Med moškimi in ženskami .s«» velike razlike. Ena poglavitnih je pa
ta. ki jo bom t tikaj povedal
(V gre iiH^ki v trgovino. potr«»-ši magari dva tlolarja za« en dolar •iTedno stvar, ki jo potr**buje. Ženska pa potroši «lva dolarja /a en dolar vredno stvar, ki je ne potrebuje.	*
Ta je iz slovenskega Downtown a.
Rojak je rekel svojemu prijatelju: — Sedaj ti 1m> bom pa nekaj tako smernega povedal, da boš crknil od smeha.
Prijatelj je malo pomislil, nato imt je pa zaupno odgovoril: — Veš kaj. ja&5 bi rad še par let živel. Ampak, če si res moj prijatelj. pojdi in povej moji ženi.
*
Nekateri časniški poročevalci So tako natančni v svojem poslu, da čitatelju vse natančno povedo in mu ne dajo niti najmanjše prilike nun ugibanje ali razmislek.
Pred kratkim sem črtal v listu naslednje:
—	Ranjeni ^rnith je izpovedal na polieiji. da je po poroki odšel s svojo ženo k njenim stairišem. Kakorhitro je stopil v hišo. ga je tašča udarila s polenom po glavi, tast je pa snel s stene purko in jo nameril nanj. Policija ^edtega* domneva, da oče in mati nista zadovoljna. ker se je Smith poročil z njiwvo hčerjo.
*
Med pijaeo m idejo je nekakšna 'sliemM. Pijača m ideja* utegneta imeti usodepohie posledice.
Naprrmer. če pride močna pijača v prazen •želodec. Ali pa Se prHe velika IM* T pnmo
HEW YORK, TUESDAY, JULY 10,1834
THE LABGE8T
T. AO.:
S (tovarišem še k srednješolskih klopi sva m* v tistih časih vatla vkup in si 11. »la sobico. Majhna in zatohla j»* Hita, toda poceni. Opravo .sva si zuesla vkup sama in si kljub (skromnosti uredila prav prijeten d<*uek. Bil« sva oba najxrf tioeiiia in obtkžcvatelja umetnosti in le po pičli polovici juri*ta. Tako «o bili najini nazori zelo sorodui in K\a prav dobro vozila v »kupnem življenju. Xabavria sva si tudi kuhalnik in si zajtrke in večerje kuhala sama. S tem *va m* precej laže prerivala čez denarne zapreke. Seveda pa je bHa raviui s tem zopet združena d runa neprijetnost. S«4ia ui upadala k nobenemu stanovanju. zato nama je tudi iiihiV ni |KK4pravljal. Ker za najemnino |Mttrnaiff ni bilo sreibitev. sva bita priailjena |M*npravljati si sama. K temu |»a se je pridružilo z najino lastno kufho šf pomivanje |H»«nde. IV.menHa »sva >e za tedensko rmienja vanje hišnih del. Kden je pometal, postiljal in pospravljal, drugi pa kuhal in ftotnival p«evodo. nii, kolikšna je -bila |»o daljnem r-»*n kij lib temu ifa mln<«t iu u-«Jobn<jB-4. ne boni pripovedoval. in da so >|»ola;ro!iia prav tako tla kot kuliinj*ifca posoda sumljivo *pre-ininjala barvo, tudi ne. Dejstvo p;i je. da sva se pri vseh nevšečnostih tisti dve teti »kupnega živjenja počutila 'prav dobro in v prizanašali ju drug drugeuni k*|Mi razumela.
Knkrat |m naju je vendarle k> nekaj dni razprla jeziea. ki se na ina je prilepila na srce rudi neke medsebojne nmtrpnosti. Moj to\*a-riii je bil malee sotidnejši od mene. Kes sva v#risih, ko nama je zažven-k»italo malo itKrninra v a^iili, ^kupno kj«- |HiI<tmpa4a in se navduševala za skupne umetncfctne ideale. Vw-krat pa * je pripetilo, da seni zve-čer izostal sam in ipriropotal v so-Iki šele j »o polnoči, ko je moj tovariš sii i val najbolj blažene *anje. Kot mtvdno. se je t ml i mene v takih prilikah držala smola in tem redno prekucni! stol »H se spotaknil ob mrzuo nogo, preden sein prišel do Iiiei, da »tnii jo prižgal. Že r<>|wrt Mola. m- vse l>olj pa o-4er žarek svetilke, ki »e je tovarišu zarezal v ori in ga zbudil iz najslajših eauj, je v njem zbudil odpor proti
LONEC
moji brezobzirnost i in soba se je napolnila z zamolklim rencanjem, ki je kot medvedje bropenje prihajalo z njegove jarstelje. A tifdi te--nrn sem ne sčasoma privadil. Vedel sem. da je veduo "kinahi utihnil, se obrnil v zid. potegnil odejo čez glavo in zopet zaspal. In naslednji dan ni liilo žal besede iz njegovih blagih ust.
! Xekoe se je zgo«liio prav .tako. vse po opisanem redu. Ko pa seni bil že v |M>stelji in je že vladala tema in mir. sem se domislil, da moram zgodaj vstati, ker me je vezala nujna in neizogibna prisotnost pri predavanju in to radi |>od-pi*a profesorjevega. Radi -pičlo odmerjenih ur *|tanja .sem m1 bal. da m* ne 1h>iii pravoeasno obudil. Vstajati in pripravljati staro budilko, ki je tudi izpolnjevala razkošnotst najine sol>e. pa m* mi ni ljubilo. Zato sem >i izbral udobnejšo pet. V temi »sem »»e obrnil do tovariša. 1 'Manez! še spiš.'" 1 Nič odgovora.
"Janez, čuj no, nekaj važnega!" ' Še vedno vse tiho. ! "Ampak to moraš vedeti še .sedaj. zjutraj prepozno!*1
T<slaj se je v nasprotnem kotu. kjer je stala njegova postelja, pri-eelo nekaj premika«i. 'kmalu za tem pa je prav od tam z.4irew"al neprijazen. }KW-a^en gla^: • "Za vraga, -i siten! Še »pati ne daš poštenemu človeku! — Tak, kaj ■ pa imaš HjH-t
j *'A — še ne spiš' Veš, jutri ob osmih imam pretlavaiije. zadnja lira v tem -semestru, pa še nimam podpisa. Bojim se. da ibom zaspal, -s- Me boš zbudil.'" i "Tako to je tako važno, d- mi »|»ati ne daš." je zopet počasi za-momljalo iz onega kota. "spi, pa mir mi daj." In še čez čas; "Bom že."
i Kmalu w je u|K>kojila soba v u-niirjenem sopenju dveh pokojno K|»ečili ljudi.
Kraval in rojiot. kc«l bi se sv»t fMHliral. Planil vin pokoncii. ves zmeden in prestrašen. Iz najslajšega sna me je vrglo l»obnenje. kot bi -zemlja zadela ob planet in bi nastopil dan v vsej svoji grozoti. — Oz nekaj trenutkov sem se šele 'zavedel in se razgled al krog seJie. Tik
obleko iz domačega platna, ki jo je za najbolj vroče dni imel pripravljeno tovariš. A v tem deževnem in hladnem dnevu je ni mogel obleči, ker bi učinkovala pre-kričeče — in še zlasti pred dekletom bi se v njej povsem onemogočit. Vedel sem ,da mu ne kaže drugega, kot pustiti sestanek, ostati doma in sušiti Obleko. Kaj. če bi mu pomagal jaz in mu posodit svojo T Malo tesna bi mu bila in kratka, a vendar še boljša kot Ma. Odločil
ob mojem vzglavju je stal stol. na sem in *** 'hotel stopiti v »Obo, njem je bila poveznjena umivalna ko *** Opiranje vrat. Po-posoda. na njej pa je tsala t)«dilkaittthnil sem * zo»>et-	F ven"
ter navita do konca drdrala in zvo- darIe ^»J*1- ^k^ml je sobo — nila tako brezmejno, da je kar od-,euI *em n**°ve	obo-
r% STAVISKI VSEPOVSOD
V Budimpešti je v teku senza- ko povedati. za kaj je l>il porab-

cionalen proees proti bivšemu dr-
Ijen ta denar. Gotovo je le, da ni
eavnemu tajniku* Drehru radi dol- Drehr porabil tega zneska zase. Ta ge vrste poneverb v socialnem mi- denar je šel v državne namene, o nistrstvu.	i katerih pa po Bethlenovem mne-
Treba je takoj ugotoviti, da je! ju ni mogoče govoriti, ker bi sieer razprava |>okazala. da je g. Drehr : madjarska revrzionlstična gonja nedolžen; pač pa je vrgla senco na - silno trpela. Trjiela bi tudi inad-dolsro vrsto visokih madjarskih o- jartfka zunanja politika. O tem je sebnosti in na poslovanje madjar- Bet-hlen govoril kakih deset 11111111». skrh oblaste v sploll. Drehr je pos-tal Vse navzoče je tako ganil, da je žrtev grde gonje, ki so jo uprrzo- državni tajnik Drhr pričel jokati riti proti njemu njegovi lastni to- in da so se tudi predsednik senata variši iz sovraštva in koriistolov- Toeroeku vlile solze.
'skakovala po posodi. Plan H sem po tavljajoče se korake jh> hodniku, jstva. Med razpravo so se pokazali I Madjarska, ki kaj rada rovari 'njej in jo porinil ipod odejo Sled- nato l>a vse utihnilo. Skočil sem Iv žarki luči kupi blata, ki ga je bilo" p rot i svojim so-edom in kaži' na jnjie sem našel gumb in pritisnil v M>bo in	skozi okno, da'""1	—— -
!na 11 j. da je utihnila. Oddalmil sem bi	kako ^ reSn »,ereile vlira"
se. Pok<»j je zavladal krog mene.	mokre "»»leke. Zunaj je mo*--
srce pa mi je še vedno nemirno
no deževalo. Debele kaplje ko na
butalo v prsih kot ujetemu vrabeu.'t,akovani c*(,sti VLSoko odakakovale. ki ga dnžiš v <pesti. Ozrl sem se po	& b,Ia sk(>ro l^azna. Tedaj
tovarišu. Ni ga bilo nikjer. Po- l,a 861,1 v,ciel 1»° lti '"'»veka z gledal sem na uro — *m»I osmih. ff!obok" l»oveznjenim dežnikom, T«laj se mi je razjasnilo. Takole tesno	v ,rfa5Č. lapod pla-
st- je znesel nad menoj ta preveja-	l>a w > blestelo dvoje belih,
nee! Tako hudob no je ustregel moji v	'2menjajoeih se pramenov
prošnji! Prav!	hlač. ki so jMi kar vidno tmn
Inile umazane, od take odskakajoče Vstal s<»m in »kK«"! k predava- kaplje dežja — Janez je bil v 11 j 11. Kljub temu. da sem vše ure- zvestobi neomajen, v beli obleki je dU s |Mtdpisoiu. tovarišu vendar iri- odhajal v gostem nalivu, da zado->em mogel od>piiHtiti njegove hudo- sti besedi, ki jo je dal dekletc. mtišnnsti. V snu sem nosil kal 111a-
]K)lno socialno ministrstvo. To mi- korupcijo drugod, mora zdaj sama nistrstvo so nedavno likvidirali. ■ oči^iti domače blato.
CLEDAIJŠKA SRAKA
-..	.-v	i
■ " —" * r	•
ti
,sevanja, ki se je razrasla in pognala plod še Lsti dan. Danes vem. jda j<» bilo v tistem dejanju precej Kolea iu da nikakor ni bilo tako dobrotno hudomušno, kot njegovo, kar kaže. da sem bil vse bolj brezobziren in sauMiljuheu od njega. A zgodilo >e je. čeprav na to ne 1110-rem hiti l<<is poiidM-n.
Dan je bil kljub 'bližajočemu se poletju hladen in deževen. Ko sem s«- j«) kosilu vrnil domov, sem našel sobo odprto. Vrarta. ki so se odpirala na zmitraj. so bila le ozko priprta. Pogleda! sem v sobo, a tovariša ni bil-o v njej. Takoj mi je bilo jasno, da se je odaljil le za kra-tek ča>-. kajti sicer bi ne pustil odprtih vrnt. Že v naslednjem hipu pa mi je padla v glavo škodoželjna misel. Skočil sem po aluminjast lonec, ki nama je služil za kuho — držal je dva litra — iu ga ua|>o1nil z vodo. Nato pa sem ga 'z zunanje strani prav previdno položil ua vrhnji rob priprtih vrat. kjer je stal 11a gnjen iu oprt ua gornji ]»odboj. Stekel sem {m> lunlniku in se skrii za vogid. od ko<Ier sem napeto pričakoval tovariševega prihoda iu z njim ujno zvezane katastrofe. Nisem oprezoval dolgo, ko sem z druge strani hodnika začul njegovo tipično hojo. ki jo je ob dobri vo-Jlji k;sj rad ritmično spremljat po zgledu vojaškega tambura s tle-skanjem obeh dlani ob bedro. Nastopil je napet trenotek, ki mi j? kar srce stisnfl. — -S3og ve. če bo opazil.' Če ne. mora stvar po|K»i-
Vprav strašne obtožbe so se dvi-gnHe na račun Drehrovega tovariša državnega tajnika Ilanka. Ta je bil glavna priča proti Drehru; on je sam sestavil olbtožbo proti 11 je-' mu. Medtem ga je zadela smrt. š<*|
preden je prišlo do obravnave. Tu-1 |»mj nt.kaj Ilieswi j,, hHa okr;I. di proti njemu so uvedli discipli-	aunajska igraka Lola llueb-
narno preiskavo. Se ko je bil živ. Ilerjcva v gardenibi /abaviu-ga lo-so prišle na dau grde ,»oneverbe, k;.,a ..Moll|m Rouge". Izginila ji ki jih je izvršH. adi tega je bil od- poiaTna lisica, ki jo je dala pušf-eii.
Pri tej obravnavi je nastopilo
mnogo višjih ministrskih uradni- —------ .......... 1- - .--.....
kov. ki so odkrili te čudne reči. V Huebiierj.-va v neko gleilališko ka ministrstvu siHualne politike s < >.o_ . varno.
Poziv!
Isdajanje lista je ▼ mz{
1 velikimi atroikL Mne
go jib je, ki so radi «la-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili^ da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je
mogoče, poravnajo na-
ročnino točne.
Uprava 4'O. H.
»f
shrambo.
Kmalu po .tatvini pa je
rila. kajti i/ka/alo se je, da je nje-
gova vre<ln«M malenkostna.
Tati«-o so pridržali v zaiporu.
ViSnmijo. da »t* je udejstvovola v
ighs|ališki-tn svetu ne iz vneme do
... i plesa, marveč samo zato. da je prišla1' ... . .	. , J
izvrwvala svojo tatinsko tr-
po- I
-
1 I'll!
Nekaj dni sva molčala in kiriia-la jezo. Kmalu pa si» je ta kuha iz- ' narejevali listine kar na debelo, premen i la. Ko sem se nekoč o mra- j Poneverili so na stotine prrznanic ku vrnil v sobo. ns* je sprejel Sče- za izplačane vsote, ki v resnici niso 12"Moulina Kougea" Mag<ta Flie-1
iirt.
nje je ugotovila. <la sedi v ka za mizo biidiinpeštanska plesalk«
UBOJ ZARADI ČREŠENJ
getajoč vonj. Janez je stafl ob ku-jl^b* nikdar izplaeane in ki so se halniku in mesto svoje jeze je cvr! ;glasile ua imena	ki sploh ne
dva velika zrezka. Topla sva s«« u- žive. (Slavni kolovodja je bil dr-jela z očmi. Stopil sem k njemu hi'zavni tajnik 11 ari ko. T^i je vsako
derjeva — z njeno polarno lisi« Ilut'brnerjeva je šla <|>o stražnika in ga prosila, naj odvede plesalk • na (»olicijski komisarijat. Tam
Bratislavi ji- hotel ."»Dietni kmet I dee natrgal i nekoliko češenj z drevesa iieki*ga svojega soseda I'r* tem ga ji- zasačil 70 letni Vi licenc Stugl. ki je poklieal dM
smeh nil. Nato pa je stopil k oma- nradnrh postopkih, ki se sploh ni- ''"^»i'li1. ^l« plesalka na vest i m|;n|a eloveki 11a pom«H'. V-i trij^ ri. jo ott|»rl 111 potegnil iz nje — izvršili. Nato je prerlhržil zapi- ** drmre tatvine. Neki igralki j<- s.i >«* vrgli na I'dea in -o tako dol-
po njem. «h-kl«-r
mu brez besed ponudil roko. Janez ' nedeljo poklical k sebi strojepisko * »zk;iz.ilo, da je Fliederjeva re> )mi jo je krepko stisnil in se na- in ji narekoval zapisnike o rečeh in	Nadaljnja preiskava je š »
zelenk<i vina. Ob zrezkih in vinu srbske uradnikom v ministrstvu. Iz se nama raztajali duši in slednje Strahu za svojo službo so ti mirno
prijateljstvo je bilo prejšnjega.
trdnejše s J
UNIFORME IZ SVILE
Mussolini, ki ni samo miuMrski predsednHv. ampak tudi vojni minister laške vlade, je odločil, da morajo nositi italijanski eastniki \-m-Ii vrst orožja in pomorski oficirji poloti uniforme iz svile.
Ta dekret je jM«sIiilica ugotovitve. da se zalog** italijanskih v,i-larn silno kupičijo. Blago ne jrre zaradi gospodarske krize nikamor v inozemstvo, nekoliko tudi zate-g<Klelj. ker je začela delati Japonska italijanskemu trgu veliko konkurenco.
v Jugoslavijo:
ILE DE FRANCE, 28. julija v Havre Karta do Ljubljane $117.64; ffa tja in nazaj $206.50
AQUITANIA v Cherbourg, 14. juliji Karta do Ljubljane $119.24; za t^a in nazaj $206.50
HAMBURG v Cherbourg, 19. > EUROPA v Cherbourg, %2. avgusta Karta do Ljubljane $122.54; za tja in nazaj $211.50
1'osebno priporočamo izlet s pomikom AQUITANIA, dne 14. JULIJA, katerega bo vodil naŠTojak Mr. EKEROVlC, k", je uradnik pri Cunard Line, in pa icslet s parnikom EUROPA, 12. AVGUSTA, katerega vodi iskušeni uradnik Mr. GOYDICH od North German Lloyd. — Oba itnata dovolj skušenj, ker #ta vodila že mnogo izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak zadovoljen, ki ae teh izletov udeleži.
Obiskovalci Sukolskega Zleta v Jugoslaviji, ki imajo ameriški potni list, 1**1 o plačali samo 30 centov sa Tlnm fo dobijo 73 odstotkov znižano ceno po jugoslo-vamtklh Selexnleab.
Kdftr £eli imftti prijetno družbo, naj se nam takoj priklati in ie jt gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj ■ preskrbeli m* potrebne' 1 but i ne za potovanje in sploh vse, da bo vaaMo zadovoljen. Dolgoletne rimSoje in priporočila onih, ki ao sepo^laae*»&Baiegarp09redovaiQa, so najboljše jamstvo vsakem n. PriglasUs Miakoj ta povodca na:
M&VEJtiC PUBLISHING ^d^PANV
BUREAU) , ;
ir«w York. H. Y.
aaiaraiareiaii^^
I>a bi odvrnil preteči propad i-taiijanske svilarnke imlnertrije, se je Mussirlini od loč M za ta ukrep, ('lani italijanske vojske si hod > je | noin ;i UHfieti. lures — ni opazi'!! letos poleti morali nabaviti nove Ves v najboljši volji je prihrzel do »bleke, in aieer na — lastne stro-vrat iu jih hitro odrinil, da bi sto-pil v sobi. In tedaj se je zgodilo! Ix»nec. poln \t»de, ga je dosegel tako |»reračunjeno, da je obstal kot za<hvt ml Mtrele. Od glave, od rok, ki j Hi je v presenečenju razprostrl, in od obleke mu je v curkih odtekala voda — bil je kot samomorilni kandidat, ki pa ae v mrzli ko- «_„, .
ves obupan obstoji, ("ez nekaj tre- I ( notkov šele se je znašel in tedaj
sem začul zo|>et ono tipično renča-1 •drMB* *	—
i nje in zamolklo rdbantanjc, ki ga . je reduo rodila njegova velika ne-
IGRE
dlj« ▼ petih dejan Jib. Trdo ve-UDO ....................1.7t
.75 JI
75
Ja. 6. dej. -------
3. dej. M
,.	»	- .... . Marts, 8emenj v Rictunoodu. 4.
jevolja. Cez cas je \ise utihnilo.	delanja	_
S,al sen, tiho v ovojem *nv.U-.S^STL'SSLST^r" scu; (prvi smeh ob tako posrečenem far, Jfladlnska Igra s petjem t dbgoku mi je posel in pričel me je 9. dejsojlb napolnjevati kes. Najraje bi bil	Dn,ln* ▼ ^ dejanjih
stopil k tovarišu in ga prosil opro-1	i^SfUT^T
menja, kajti .predstavljal sem si z» kri* In itifciii. ifroksl t 5.
njegovo neprijetnost. A vedel sem, | dajanjih ' " "' ______
da tisti hip tako dejanje ne bi bi?o LMikl mšmrs ugodno, kier ,bi me on v svoji raz-	Pt ^ MIh. 4. dejaajs
draženosti ne le ne potdai&l, tem-	sllpl*^"
več utegnil Se kako drugače znesti žfeiifca UoMdb lč«r:........
svojo jezo nad menoj. Ostal* sem s. snopič. Mila
zato na svojem mestu in čakal, ka; J Neto. Bs^js____
pride. V tem sem se domifiil še dru- •»pit VmUHi«, 8n ge neprijetnosti, ki mu jo je na-: pravila moja srboritoet. Pred ne-i
podpisovali ponarejene listine. Posebno mnogo prevar so izvršili v gospodarstvu z iiivalklskiin fondom. V resnici so izplačali samo »najlino vsoto. Tem vsotam so zneje dodali eno ali več ničel, da se je znesek jiovečal.
Vlada je postavila Haiiku |m»-hebnega detektiva, ki ga je nadziral. in ta je zalotil Ilauka tudi. ko je n» uradnih listinah ponaredil j IKMlpis ministra Vassa. Ilanko je pozneje po<lkui>oval razne priče, j da bi pričale njemu v korist. Po-1 nudil jim je ogromno vsoto.
Vsa madjarska javnost se upravičeno zgraža nad razmerami, k: j so bile v socialnem ministrstvu .ee j let. Javnost se čudi. kako je mogla ' madjarska vlada dopustiti, da -e, orjranrzira proti Drehru tako «?r<la jronja in da je bilo treba čakati tri leta, preden je prišel Drehr pred redno sodišče. Nastal je pdvsenn nov poluža j še posebno radi tega, ker je preiskava pokazala, da ni bil grof lieftfileii organizator te go-1 nje, kakor su prvotno domnevali pač radi tega, ker je bil Betblen o- 1 sebiio sprt z Drehrom. Nasprotno. bi\^ši ministrski predsednik lieth-len se je za Drehra zavzel, ("'udne reči so prišle ua dan med obravna-) vo. Tako je minister V^as preje-. mal velike denarne podpore od židovskega bankirja Simona Krausa; ta denar je uporabljal v politične namene.^ v prvi \Tsti za vol i v no borbo. Že izpoved Štefana Befrhe-na pomeni senzacijo prve .vrste. Batih len je bil zaslišan pri zaprtih vratih. On naj bi bil pojasnil, kani so izginile nekatere vsote, katerih ena je znašala 75,000 pengov. — Drehr je bil obtožen, da je ta denar vtaknil v svoj žep. Beth len se je odločno zavzel za Drehra in izjavil, da ne more v interesu mad-jarskega naroda in države natan-
REKO&DNO ŠTEVILO POTNIKOV.
izmaknila hrilantno brošo. svoji ir«.- »n bili i>«» njem. d«-kl»-r ui obležal. sjHwlinji. pri kateri je .stanovalfi. ("'ez tri dni je umrl od dobljenih pa prstan S slednjim se je prevn- ran iu notranjih poskiulb.
Sv.
Marljs
kaj urami mi je v zaupnem pogo- j 15. voru omenil, da se je seznanil z dekletom in se z njo zmenit za s?- J "^"HUJ,1,^ sta nek. In ta sestanek se je imeli
vršiti bas ta dan in to nekako ob __ m w a mi a
t«ti uri. Toda kako naj odide « K i J I G A R H A
variš nanj v tej premočeni obleki?
Včasih sva imela oba le dve obleki:	AC V ADAH A1
eno ziaMko in eno letno. Zimske	nilAVilil
sva o velikonočnih počitnicah pustila doma na ddkH. Ranmiiljsl aem, kaj naj storim, da bi mu po- i
99
216 W. lath Street
V soboto je odpfrul iz Xmv Yor-ka parnik Italian Line« "Conre d i Savora", ki j« imel v svojih štirih radredrh 2005 potnikov.
'Par-nik iste »proge "Hex" je imel pred dvema: tednoma 194/2 potnikov. največ (kaj* jih je imel kak pamik v zadnjih -dveh letili.
Sploh so ptfrniki "Rex"? "Satur-niaM, 'Itoma" iu "Oomte di 8a->v<oBar" zelo prHjirbJjeni in se« jih ideftniki najraje poslužujejo.
GremeraHni manager Italian Line, AroWfo Palapoa, je izjavil', da niti v letife največje prosperitete niso izletniki v tako velikem številu VArankovaK ®vno»po kakor letos.
Ker je ecus dolarju padla, 'no v Italiji znižane een« »v hotelih in
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim« bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je prt rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnfiev,
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM	'
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
GA DOJ3E ZA —
"GLAS NARODA
75



^--

1
DA*
nsw york, tuesday, july 10,1034
LABoasT norm daily t> v. a. x.
UKOV
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'"priredil: L H
Juta «t kne Vilmo k sebi.	' -
—	6>edag pa bura molili, Vrhna, za ljubo mamico, da jo .varuje dobri Bog. — ji pra«vi tiho.
Vilma jo takoj uboga in lepo »klene roke.
—	Ljubi Bog more vne. — ponavlja zvesto besede« svoje matere.
In te besede -padejo na J litino skrbno srce kot tolažba. * -
Sleparsko trgovanje s kokainom, nezavestnega m z groznimi rana-
Pred malim kazenskim senatom ^ VBem teW °daxmii ^ se je 23. junija vršila zanimiva
Medtem pa sedi dr. Gregor v avtomoMu I*aii nasproti ter gleda iv njen bledi. mirni obraz. Nato i*K jo prime za roko.
—	Ko. mala zamorka. sedaj pa ne .smeš imeti nrkakega strahu in moras biti lepo mes^a. XK" ni (hudega. kiar te čaka. Vse bo šlo gVatdko. Po operaciji bo« nekaj časa morala ležati rn to ti bo pomi-rHo živce. Ko prideš e*pomiladi zopet iz sattatorija, te borno pos'ali na deželo v kako gorsko pokrajino. In ko -poleti pride t vej mož. boš cope t popolnoma zdrava m hp bosta zopet veselila življenja.
Lena g« resno pogleda s svojimi lepimi očmi.
—	Tdda, dragi jrospod doktor; zaradi operacije me ne skrbi toliko. Samo žalostna sem .ker nalagam Juti toliko skrbi. Saj ima za sebe že d<JvoLj nadlog.
—	Zaradi tupar >i ne delaj {šivih las. Juto ne potare tako kmalu kaka stvwr.
—	Vem. da je močna m nikdar ne obu(>a. Toda pomislite. saj ni mogoče, da bi mogTa vse napraviti in preskrbeti, kar potrebujemo. Četud i nam je po tvojem prijaanein posredovanju v sanatoriju treba pli*'ati nule potem, ko -pride moj mož. mora tudi brez tega do tedaj «e mnogo biti. Ako me pa hočete spomladi -ve celo ptwrlati na deželo — oh, na to niti ne smemo misliti.
Dr. Gregor se pogladi po bradi.
—	Hm! Grdo je. da nisem bogat. Tukaj i*edf» moji štirje otroci, ra-ztretfeni po ljubi dimiovini « •svojimi možmi. zonami rn otroci. Kar ostane nama z n*no. na to že imlno čalkajo. Se <ve*i potrebujejo najine pomoči.
—	Toda gc»pod doktor, to dobro vemo. In nam ste storili že toliko dobnrtga. da ne vam nikdar ne moremo dovolj zahvaliti.
—	Seveda. «e -zahval je v-ti se mi moraš! Pusti to. ker mi draži živee. Želim, da bi rama moge* 4e vedno več pomagati. Lep zdravnik, kdor kakemu bolniku nekaj predpiiV. eesar ne more omagati. Torti na deželo nun-aš na t^aik način. Dunaj ni «za tebe. Potem pa bo že kako. V svojem prostem ča»-ii b<nn o tem nekoliko razjnišljeva'1.
Lena trdo stisne doktorjevo roko. In roko v roki. kot oče :n hči, ne peljeta dalje.
Stari ^dnaiviiik že t^koj prične rawniwljdvati. kako bi mogel! vil policiji. Ka.ie so "kokainisti** obema sestrama ;*«nagati. Fu te<laj se spomni Loure Honekove. one Joprfliarili vxeč Ljubljančanov za tete Laiuv. ki je pop'*č»la Fredove dolgove, ko jo je sam pnsil v. P™ v čedne vsote, imenu obeh sester.
Smeh se mu prikaiže okoli it-toN-. ko pomL-jl-i na Lauro Ilone-koro. Pmnal jo je že iz njene mladosti, ko je se bila jrospiea Seid. -low. Ko je njegov prijatelj Falkner sinil) i I svojo poznejšo ženo. je bil dr. Gregor £ njim pogosto v gostili nr hiši njenih Marišev. Tn tam je afxKnal TiMkro SeidHovo. Njemu se. ni zdela niti posebno Ie«pa. niti raz mu na. niti prikupljav*. V njegovih ooeh ie bila nekaj prav navadnega.
In tedaj mu je jn^no pokarala, da ji ni vmv. Toda ne glede na to. da mu tedaj Laura ni ugaja1«, že tedaj, je izgubil svoje .srce pri svoji poznejši soprogi. Ko je prišel tako daleč, da si je mogel ustanoviti družino, se je awrar.il z Marijo. V-ikaj dni natetn je Lairra sprejela «mibrtev tovarnarja Meierja. le malo iosobraženega moža. D-> tedaj ni liAHTH o Meierju h < *t el a nirnur sil-iša/ti. nato pa se y** 2 njim zaročila.
Kmalu po poroki se je s svojim niož<*m preselila! v neko majhne •mesto, kjer so bile Meier je ve tovarne. Sem ni tam je kaj slišal o njej. Izdeki njenega moža so bi4i nc><g]o prodani. Tn ipo nekaj letih jo je pust H kot zelo bogato vdovo. Kmalu nato pa se je poroči H s Honekom. čegar -vrtepasestvo se je nahajalo blizu mesta, kjer je »ivela. ^d tedaj <pa se je njen značaj vkino izpremenH. Xjeno srce je postalo trdo, lil<adno. Vse to je brio mogoče posneti iz njetnega ob-inja.
razprava proti na izpeče v a Ic e m ponarejenega kokaina. Glavni obtoženec, trg>ov. potoik Rudolf Tor-kar je podal senzacijonalna odkrita. V afero, pri kateri je bil neki Ljubljančan oškodovan za 23.000 Drn, je ^ilo jxdeg Torkarja zan!»-tenih še 7 oseb. Kazprava je bila takrat preložena. Xadaljna preiskava je krenila' v povsem drugo smer. OcJ 23. maja .naprej do zadnjih dni je bilo v Ljubljani in tudi na deželi aretiranih še 14 oseb. ki so zapletene v raizpečavanje čudovitega mamila : raznim kokaini-stom in drugim so prodajale v o-riginalnilt zavojih mamesto kokaina sodo bikarbono in moko. v katero je bilo tu in tam r«*s pomešano |>o par izrnc pravega kokaina. Originalne a&vvnje z etiketami kakor tifdi \-sebino sta fabricira-la neki bivši ljubijauski drogeri.>T in neki bi\"ši farmacevt, ki j-* bi te dni aretiran na Bledu.
Velika družba razpečevaleev kokaina je tako sedaj pod ključem. Zanimivo je. ila je član te družbe trgovski p4>tnik iz ljirbljanske o-Irolice, zvali<il n«*k«-^ra Ljublja-nča-na v Zagreb jw>d pretvezo, da mu tam priskrbi pri tvrdki "Kodak" pristen kokain. Lahkoverni Ljubljančan m nje res nasedel in mu dal na roke 16.(KK) Din. Pretkani potmrk je š-1 k neki tvrdki. toda •\*rnH se je z izgovorom, da giwpo-da -*.<efa ni doma in da bo kupčija popodne sklenjena. Odšla sta v boljše restavracijo. Po kosilu pa je trgovski potnik izginil in Ljubljančan si je lahko sam oyleda1 ■ Zagreb. P<»nneje je zad- vo prija-
Žrtev divjega lovca.
Z bliskovito naglico se j»' 27. junija dopoldne Tržiču razširila vest, da so v zgodnjih jut ranih urah našli 37-l«4nega lovskega č'i-vaja Janeza ^legliča. ki j«* bil v službi pri veleindustrijcu t!assn«'r-ju. napol v vodi potoka I/omščice
domov, kejr ipa je podlegel ranam. ne da bi *»e prej še kaj zavedel.
Na prvi pogled je biio jasno, da je Meglič postal žrtev .'ločina. Obvestili »o tukajšnjo orožniško postajo, ki je pod spremnim v »d-stv«mi komandirja Franca Vidiča izsledila zločinca <v osebi Valentina Meglica, ki je dejanje takoj priznal. Izpovedal je na»lednj_* podrobnosti: -Janez Meglic se p rot: večeru vračal iz Tržiča, kjer je bi' po opravkih domov v Mom. Me ! potjo se je ustavil v Krvino»vi go-stilni na Sl.apu. Malo preti 23. uro pa je od^el dalje. V gostilni se mu je pridružil Valentin Megiič: znan divji lovec ki je Janeza silno sovražil, ker ga je večkrat zalotil pri divjem lovu. Zato je tudi iskal priliko, da bi se mu maščeval. Iz gostilne sta *4ku»paj odšla in med potjo sta se nekaj časa prepirala. Nato sta se spet racsgovar-jala o vsakdanjih rečeh.
Nenadno pa je Valentin pri tako zvanem Spanovem mlinu zabodel Janeza z žepnini nožem v levi bok *|>od srce. T.#ovski čuvaj je omahnil na tla. hotel se je sicer spet dvigniti, toda Valentin je začel z nožem udrihati po njem in mu >£adal 23 ran. med njimi več smrtnih. Žrtev je nato znova o-mabnila in a skladovnico desk. kjer je obležala. Valentin Meglič je odšel, a se je kmalu povrnil .s smrekovim kolom in travel udrihati po žrtvi. Ko je videl, da se ž rt m- več ne cane, je zagnal kol iti mož vstran tej- znova odšel proti 1 o ms k i šoli. Naenkrat pa se je sp«*t premislil, stopil nazaj in zavlekel irnriraj<H"«»«ra Janeza« v ]>otok. kjer so ga davi našli. Nato je odšel domov.
Nočni pohodi vlomilske tolpe na Kotranjskem:
Z Rakeka pišejo:
Vesti o večjih t a t« vi n a ti in vlomih z Notranjske so kaj redke v dnevnem tisku. Kriminalna statistika tudi ne navaja zadnja Vta. da bi bili izvršeni po teli krajih
V JUGOSLAVIJO
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU US WB8T lSUt 8TKEKT NEW IOSK, IL f.
ntns nam za cm voznih listov, wlm-
SBRVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJB
MA HITREM EKSPRESNSM eARNIKU
PARIS
21. JULIJA 11. Avgusta — 30. Avgusta
ILE DE FRANCE
28. Julija — 18. Avgusta
CHAMPLA1N
14. Jul'ja (opolnoči) — 4. Avg.
NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila In potna listo vpra-tojt« nafto ooofr*aft£o(»o apowto
Slovenic Publishing Co.
TRAVEL BUREAU
216 West 18th St.. New York City. N. Y.
FRENCH LINE
večji in številnejši vlomi. < Okrajna sodišča v Logatcu, Cerknici in I^ožu naivajajo -za zadnja leta prav malenkostno število kriminaJnih posebno tatinskih dee. Oil lani pa so se -začeli, nepričakovano naglo ponavljati razni vlomi, posebno na Menešiji. ipo Blokah in okoli lio-ro»vniee. Vlomi so se jmnavljali v prvi vrst>i po samot nejšili na^»ljih. ki so daleč od orožnikih j«»taj.
Ljudje so »vse vlome pripisova-® li tihotapcem, ki nosijo razno blago čez mejo na Kras. Izvršeni so bili vlomi, ko so tatovi po trgovinah pobrali samo blago, dobro za tihotapske posel, tako sladkor, kavo. cigare, čaj in cikorijo. dočtin so pustili mast in drugo blago -po-{Mlinoma nedotaknjeno. Kava in sladkor sta na Krasni v Italiji izredno zaželjena kajti prideta cenejša kot pa j »o tamkaj:njili trgovinah.
Po samotnih vaseh .so ljudje lani dostikrat opaz<»\-aIi tri sumljive tipe, ki so podnevi oprezovali. ponoči pa se spravili na svoj vlo- ,uiU'L l^wMMwfc« polk-ija je na milski posel. Včasih si.se tudi ne- n<>,ra»>k«' oružniake jx^taje po-koliko potuJinili in nia.skiraI i. da >,ala	vseli malopridne-
jih nI nikdo spomal. Naposled se'^" Tako se ^ cerkniški m orožje varnostnim oblastem posrečilo |n,kwin ^ fotografijah, ki so jih priti na sled nevarni tro,zresni ^,kazah 'J1^'-'"- P^rčilo dogna-deteljici. ki se je ve,Mno«na skri-!tl	vlome in tatvine, pri ka-
vala ,k> gozdovih, premn-uj^- po.^1*^ blh »Meseni vsi trije, ogljarskih in lovskih kolibah. j W<vj. vlom s., lani 2t>. nomn-
! bra i7»\-rsili nw samotnem Kožlje-
Ljubljanski policiji, kakor jejku pri Begunjah. Bila je takrat bilo že poroča no. je po neprevid-} izredno viharna noč. Trajali so
hudi nalivi z grmenjem. Pri l*r-basovih so že vsi legli k počitku. To viharno noč seo vlomilci izrabili. tla so se nemoteno splačali v 1'rbasovo trgovino in gostilno.
II. Julija: Ueulsvhland v Hamburg
13.	Julija:
Olympic v Cherbourg
14.	;ulija:
Aqultanlo v Cherbourg Vulcanta v Trat •5. julija:
Cliampialn v Havre ■ 7. julija:
Bremen v Bremen •a Julije:
Manhattan T Havre Hamburg t Hamburg
20.	Julija: Ktalenriam t Boulogne
21.	Julija:
Paris v Havre
Leviathan v Cherbourg
Rex v Genoa 24. Julija:
Rurnpa t Bremen ». Julija:
Few York v Hamburg
P. Julija:
Majestic v Cherbourg a. julija: o* r|* Fran«*« w Havre
ODPLUTJE PARNIKOV ZA MESEC AVGUST 1934
I.	avgusta:
Albert Bullin v Hamlmrx Berengaria V ClierlMiurg Washington v Havre 4. avgusta:
Conte dl Savoia v G«-nua Champlain v Havre Bremen v Bremen a avgusta:
Ai|Uitania v Cherbourg L>«-uttcrhland v Hamburg 10. avgusta:
Olympic v Cherlxjurit
II.	avgusta:
Saturuia v Trst leviathan v Havre Pari« v Il.ivre Buropa v Bremen
14.	avgusta: Statendam v Boulogne
15.	avgusta: Manhattan v Havre Hamburv v Hamburg
16.	avgutta:
Majestic- v Ch€-rb*>urg 18. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre B<-rengaria v Cherbourg 20. avgusta:
New York v Hamburg
24.	avgusta: Roma v Genoa
25.	avgusta: I^ifayette v Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
29.	avgusta: Olympic v Cherbourg Albert Ratlin v Hamburg Washington v Havre
30.	avgusta:
Pari« v Ha.v~re
31.	avgusta:
Ruropa v Brr-m'n Leviathan v Havre
no skrila ter ju orožniki še vedno zashylujejo. Haje sta pobegnila v neznane kraje.
Vsi trije so pravi poklicni ivlo-
nosti padel v klešče z.rel ptiček Ijojze Zalar. ix»tepuh. doma iz Topola« pri Hegirnjah. Njegova tovariša in koimjvmjona Jože in Anton Zakrajšek pa sta prav«H*as-
Doktor «e je inoral vedno nekoliko smejati. Brc »pomembne, prav narvadno izgleda joč^, Ijauire Seidefloive, ki je »zelo rada imela ne-navadne stvari, ki sploh niwo bile eanjo, si pri svoj-i najboljši volji ■m mogH predstavljati kot odlično damo v»s*>ke <lružbe. In v pozrioj-iih letih ni ptista'l^ q>ran- niv boj j .jvriAaipljiva.
AjIoo Juti in I^etii nikakor ne bo mogoče pomagati na drug ntt-Čm, tetlaij ne bo »e en krat obrnil na guripo Latsro e -prožnjo. četudi v Kvojetn imsiiiii no Jirh> izja\"ila. da jo naj sorodniki >pu«te v miru.
»
Nj«n»u sploili ni odgovorila, niti na pitmuo. v katerem jo je ]*ro-sll za podporo Predu, niti na njegovo zadnje pismo, v katerem jo je prosil, da poravna Pnedove dolgoe. Toda storila: je le. za kar jo je proftul. In taiko je	»e enkrat prositi za «e»*tre, ako je btlo
potrebno.
V tem seznamu : :
Poučnih Knjig
boste našli knjigo, ki bo
Avtomobil «e vstiarvi pred predmcMt ju sredi velikega vrta.
sanatorijem, Uri je sta4 v zapadnem
Dr. Gregor se dbudi iz svojrh misli. Skoč« ie a*vtomobila in tudi Lem poenatga.
Lena gleda <z boječimi očmi in bledim obrazom iveliikto tpo«l<Vp-je. V pritličju opazi v oknih nekaj lieprozomilh ahp. To je gotovo operacijska «oba — tam boš ležaila nekaj dni — mogoče »e jutri — pod zdravnikovim možem.
Talko st pravi in «e strese ter se nehote tesneje oprime zdrav-nHrove rok«.
—	No, ne, Ijena! Bsti se ti pra*r nič ni treba! V tej hiši boš BQiprt dobila mx>je Aln»vje. Samo pomMi. da boš čez ni&aj tednov ravno akuoi ta vna.ta sta zopet adnarva v življenje.
Lena prikima in se namneje.
—	J« že vse mmik), gospod doktor. To je bit samo trenutek bojMon. 8edsj mam zopet pogiun.
Doktor ji stisne roko.
—	Lena. dr. Sternberg«-ju sem o te*>i in Juti povedal mnogo ksdoo ste fine dame. In aedag me nikar ne osramoti! Razu-
Im
m »pro ivrst«, sktei lotos st« ravnokar trstopite.
Angleško slovensko berilo..........$2.—
Amerika in Amerikanci (Trunk)----5.—
Angel j ska služba ali nauk kako se naj
streže k sv. maši...............10
Boj nalezljivim boleznim .............75
Cerkniško jezero................... 1.20
Domači zdravnik po Knajpu:
vezano____$1.50 broširano 1.25
Domači vrt........................ 1.20
Govedoreja........................ 1.50
Hitri računar ......................75
Gospodinjstvo ..................... 1.20
Jugoslavija (Melik) 1. zvezek......1.50
2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80
Kletarstvo (Skalicky) .............2.—
Kratka srbska gramatika............ .30
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov
in Srbov.........................30
Kako se postane državljan Z. D. in najnovejši naseljeniaki zakoni v angi jeziku .35
Knjiga o dostojnem vedenju........ .50
Kubična Bačunica...................75
Liberalizem ........... ........... M
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75
Mladeničem, 1. zvezek ............. .50
2. zvezek ............ .50
(Oba skupaj $amo 90 centov)
Mlekarstvo ...................... i.—
Nemško - angleški tolmač............1.40
Nasveti za hišo in dom...............1.—
Najboljša slov. Kuharica, 668 str.
(Kalinšek), lepo vez.............5.—
Največji spisovnik ljubavnih in drugih Pk«n......................... .75
O jačen beton........................50
Obrtno knjigovodstvo...............2.50
Praktični računar...................75
Perotninarstvo, broširano........... 1.50
Pravila za oliko....................65
Psihične motnje na alkoholski podlagi .75
Prehodniki in idejni utemeljitelji ru.
skega idealizma................ 1.50
Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike,
vezano____2.— ..broširano____1.75
Ročni slov. nemški slovar............90
Slovenska narodna mladina,
(obsega 452 srrani)........ 1.50
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezano............... 3.—
Sadno vino.........................40
Sadje v gospodinjstvu ...............75
Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika ........................... 1.—
Učbenik angleškega jezika:
trdo vez____1.50 broširano____1.25
Uvod v filozofijo (Velber) .......... 1.50
Veliki slovenski spisovnik:
Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce.............. 1.25
Veliki vsevedež.....................80
Voščilna knjižica...................50
Zbirka domačih zdravil.............60
Zdravilna zelišča...................40
Zgodovina umetnosti pri Slovencih,
Hrvatih in Srbih .............. 1.90
Zdravje mladine................... 1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 ZVEZKA ................... 1.20
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Melik)
H. zvezek .................80
Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri
KNJIGARNI "GLAS NARODA
21S West 18th Street New York, N. Y.
Plen j»- bil pran* obilen. Ker m> se vsi trije bavili tudi s tihotatp->tvoin. so bil pri plenu zelo izbirčni. Pobrali so vjšo zalogo cigaret in raznega tobaka, tako so odnesli 2200 "Drava" cigaret. 60 zarodkov .-savskega tobaka. 20<) cigar dalje ti kg kave. 3 kg čaja. 20 kg sladkorja. «vev steklenic piva in jesitvine. 1'rbas je bil ošk«»dn-van za 2671 Din. Na miru pa v trgovini pustili imarrt in drugo blago. Odpeljal so tudi dve moški kolesi. Pri nekem kttooleu so se po t isj ve len i vlomu (xlixx'ili rn pokrep-eali. Pojedli so salamo in popili več steklenic piva. Dolgo niso ano-gli iasl-editi vlomilcev. Ko so cerkniški orožniki sedaj Koželjča-nom pokazali fotografije vlomilske trojice, mj jih takoj spoznali. Pred vNmnoin izvečer so potuhnjeno sedeli v gost i hi i. eden pa je šel celo v trgovino oprezovat.
Imenovana trojica ima še ver drugih vlomov na v Prit i. VlamljaJi so tiwli v lovwke koče po notranjskih gozdovih.
ZIYLJENSKA DOBA IN USPEHI
Lindberghu je bilo. ko je ,»rv".«-preletel ocean. 25 let. Samo eno leto starejši je bil Prt, ko je postal ministrski predsednik Velike Britanije. Pesnik Chatterton je dosegel višek svojega razvoja že v IS. letu. Tudi matematik Galois, dane> že pozabljen, je dosegel v 18. letu svoje dobe mojstrsko stopnjo. — Shelley je zaključil svoje pesniško delo v tridesetem letu. Schubert j* napisal svoje zadnje kompozicije v 31. •letu; Mozart v 35., Bizet iu Rvron sta zatisuila oči v 36. letu. In .sta ostala nesmrtna do danes.
UGANKA V BRIGHTONU
99
m T
Angleške kriminahie oblasti še vedno raziskujejo skrrvnottf najdba rasKekanega ženskega trupla v kolodvori i shrambi za prtljago v Brigbtonu. Doslej se ni j>osrcčilo ugotoviti, kdo je bila žrtev.
Pač pogrešajo v Brigbtonu mlado dekle rz jako dotore rotlbine. ki je približno pred mesecem dni odšla rz roditeljske hiše. Starši jmi tega niso nirznanili policiji, zaradi č*»-sar se ni nihče brigal za stvar. Oče in mati pravita, da 6ta< molčala za-Iegade4j. ker sta brla pre^wkraua, da se bo hči sama od sebe vrnil« domov. Iz-strahu pred javnim škandalom nista niti dla na policijo.
Stotnik Simonds pa je izjavil, da je nedavno videl na londonski postaji nekega približno 30 letnega moškega, ki je prenašal ko\~5eg, kakršnega opisujejo listi. PoSicija v Brigbtonu je zaradi tega odredila, da je treba zadevo energično raaeistiti. Dosedanja poizvedovanj.*« so odkrila, da je v zadnjih tednih izginilo iz Brighton* nič" macj ko 17 deklet, za katere nihče ne ve, kam so odtta,