[UtstllV
40. skok čez kožo v Velenju
Rudarski "SREČNO" ima svojo težo
z rudarskim pozdravom "Srečno", krepkim stiskom roke in vrčkom piva so v soboto v rudarski stan po starem običaju, ki izvira iz 16. stoletja, sprejeli 64 fantov, ki so končali šolanje za rudarske tehnike, strojnike in eiektrl-karje. Fantje so prvič oblekli unifbr-
me, ki bodo mnoge od njih vodile skozi življenje. Nagelj za srečo in v znak pozornosti seveda ni manjkal. Kot tudi nasmeh in ponos na njihovih obrazih ne...
Mbš
Slovesno in sproščeno
HW
Bo šlo
čez sto!?
v velenjskem smučarsko-skakalnem središču je bilo minule dni kot v mravljišču. Množica pridnih je od zore do mraka pomagala, da bi bila prenovljena skakalnica pravočasno nared. Doslej je znašal najdalši skok 82,5 m, odslej pa bo možno skočiti prek 90 metrov; mnogi pa na tiho ce-/o upajo, da bodo videli tudi skok, označen s tremi številkami. Po podatkih iz velenjskega kluba bo danes prek nje prvi poletel Rolando Kaligaro. Stran 18.
Moda
Do skrainih moci
Mnogi te, že nenormalno vroče poletne dni, preživljajo na oddihu, nekateri pa se "hladijo" na drugačne načine. Stran 24.
Dvanajsto srečanje slovenskih upokojencev je bilo minuli četrtek v Velenju. Preko petnajst tisoč upokojenk in upokojencev je bilo hvaležno gostiteljem za odlično organizacijo, kar so mnogi potrdili s sproščenim druženjem vse do večernih ur. Stran: 10
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
KAŇÚK 6.julija 2000
n ONOVIDEC
Suša oklestila pridelek
.^ALCSK.'V DOLINA - Tako kol marsikje drugod po Sloveniji tudi kmelje v Šaleški dolini ugotivlj^Jo, d:i j« minulo su^no obdobje pustilo posledice. Najbolj prizadeti so travniki, sploh viSje kž«ťi. kjer bo - meni pomiK-nik direktorja Kmetijske «udru^e Šaleška dolin;i Iv» Drev • pri J«lek manjini do 3l>-odstotkov. Škode je precej tiidi na koruzi, ki pu si bo ob daljšem dexemem obdobju .^e nekoliko opomogla. Ne bo pa si opomoj^la pšenica, kjer ocenjujejo od 20 do 25-cKJstotkov pridelek. L^ini so na /Jidru^i odkupili 30 ton pšenice, letos naj bi je enkrat več, torej M ton.
Ozimni jcčncm na poljih f.e žanjejo, do konca julija naj bi poželi Sc zlaiorumcno klasje, /anjejo s kombajni strojne skupnosti Šmartno ob Paki, in siccr na njivah v tem kraju in v Velenju, s kombajni Í2 Spodnje Savinjske doline pa na njivah v oblini ío5tanj. "PScnicc ne bo icžko prodali, vendar se bojim, da nam zaradi cenc ne bo uspelo odkupili s pogodbami dogovorjenih količin. Država je kmelu za kilogram p^cnice pripravljena plaćati 22 tolarjev, proizvajalci pa zanjo hoCejo približno 30 SIT. Njihovzahievek je povsem upravičen. Če ne bomo na^li skupnegajezika/ dri^avo, sem prepričan, da bodo kmetje raje pšenico pokrmili živini. Sploh, ker so ccne drugih krmil, kot sta ječnem In koruza, dokaj visoke, " je še povedal Ivo Drcv.
mtp
Veteranke Saleka državne prvakinje
MAKIDOK * VELIf:N,IE • Na državnem gasilskem tekmovanju, kije bilo konec tedna v Mariboru, so se odlično orlre/ale kar tri ekipe veterank i/. (rZ Velen* je. Državne prvakinje so postale veteranke PGĐ Šalek« dru^o mesto so zasedle veteranke P(rD Smart-no ob Ihikl, prelje pa veteranke PGD Bevče. Kot nam je povedala predsednica GZ Velenje Helena Brgle/, so se prav vse ekipe, ki so nastopale velenjski» /ve/o, odlično «»drezale, /goraj našteti rexullati pa so najboljši med njimi. Obenem .se opravičujemo ekipi veterank iz Saleka, saj smo ob napovedi dogodka napačno navedli ekipi» Skal. njih pa i/pustili.
V	soboto bo v ŠaleSki dolini še cn ga.silski dogodek. Ob krajevnem prazniku K.S Pesje se bodo ob 14. uri pred gasilskim domom pričele športne igre veteranov. Pomerili sc bodo v balinanju, pikadu in kegljanju.
mbš
Za šoštanjske svetnike še ni počitnic
.ŠOŠTANJ, C>. julija • Šoštanjski svetniki Imajo na dnevnem redu današnje seje, /ačeli jo bodo ob 11. uri, 15 točk. Sejo bodo /ačeli / obravnavo predloga o /aključnem računu občine /a lansko leto, nadaljevali pa / obravnavo vrste prostorskih dokumentov.
Končno prihaja na dnevni red tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta20U0.
■ mkp
Se prostor za letovanje v Savudriji
VELIlNJ II • v petek se je iztekel pel dnevni tabor rà otroke na Slemenu, l^di tokrat je "Sončno mesto" pripravila Medobčinska /veza prijateljev mladine Velenje, vsak dan pa je v njem uživalo 30 otrok Iz vse Sale.^ke doline. Taborniki in drugi mentorji so jim pripravili res nepozaben prvi teden pocitnic.
V	ponedeljek je v kolonijo na Debeli Rlii odpotovalo 80 osnovno.ioleev iz Šaleške doline. Na Medobčinski zvezi Velenje pa imajo še nekaj prošlih mcsi Z'd letovanje v Savudriji, kamor bodo počit nlkarjl odpotovali 27. julija 2000.
■ bš
Iz Junijske seje sveta MO Velenje
še eno poletje brez bazena sramota za mesto!
.lunyska s^ja sveta MO Velenje, /adnja pred poletnimi p4»čitnlcami, jehila ne le do!« ga, ampak tudi plo<lna. Na njej Ml namreč svetniki opra» vili veliko dela« saj so obni« vnavali ksir 40 od 41 predvidenih točk dnevnega reda. O najpomembnejših smo 2e poročali, nekaj pa vam jih predstavljamo danes.
() zanimivih lemah, kot je sprejel osnuick ureditvenega načrla pokíipabíCa v Smarlnem, ki žcdvelell ni več pi") kopa lišce ler prizadevanjem otóinskcga odbtîra za negaspodanike javne službe, da bi zajezili alkoholi-zcn^ med osnovnoi>olci v MG Velenje, pripravljamo ob« scžnej^a članka.
Radovedni in ostri
Sveiniki so za 13. sejo pripravili veliko vpraianj in pobud. Marjan Salobir je vimenusla-novakev ob Tomšičevi podal pťíbudo, da se CIm prej razreSi problem itvorisča med lo ulico in vrtcem, kjer ima podjel je ERA trgcwjnozgradbenim materialom. To naj bi precej motilo slanovalcc, sploh prah. ki se dviga ludi do vii>jih nadstropij. Dr. Vladimirja Koruna je zanimalo, /akaj kljub obljubam ^e niso spregovorili o odloku o ptíŽarni vamosii v občini. Benč Slrozak je imel kup vprašanj; 7^kaj dolacijc delovanje sve-uw KS ne doiekajo bolj redn(\ zanimalo ga je, kaki^ne so možnosli za izgradnjo pločnika ob Parlizanski.vSlarem Velenju pa je predlagaL da se ta-
ble. ki označujejo naselje na Ljubljanski, prestavijo naslaro mesto, na križišče pri Praprol-niku. Sedaj je namreč poplavljena tako, da po siari cesii za Kiivče dtM^ljuje dirkališče (9() km/h). Ob lem jc opoa">ril, da plaz na Icm i^dcepu Še vedno ni popravljen in da že nevarno ogroža hrib, Franc Sever je podal pobudo, da se ob izgradnji pločnika ob Partizaaski sprožijo akllvnosll» da se d<M>ljena hi-IrtiSl na tej magistralni cesti poveča na 70 km/h. Herman Klemene je vpraSal. ali obnova skakalnice pomeni, da bo la iz-kori-ščena skozi vse lel^> in ne le nekaj dni v njem. Sicer bi se mu zdelo bolj pamentno. da bi denar za iibnovo porabili zii postavitev mestnega bazena, ki ga mladi zelo pogrevajo. Da ga ni, je označil zasramoio za mesio. S icm se je strinjal ludi Tone De Costa, ki pa je med drugim op^izoril na nercswne pn^lorske stiske na Šolskem centru Velenje, kjer se na jdmnazijl v nt wcm š^ílskem letu obeia dvx^izmenski pouk- Ob tem pa večji izob-ra'^'valnl cenlri v Skwenj Gradcu in Celju komaj čakajo, da pridobijo kakšen izobraževalni pmgram več, ki ga Velenje, prav zaradi pri«torskjli stisk, lahko izgubi. Opozoril je ludi, da nekateri lokali v stavbi bivšega Parmina ne studijo v šolski oko-liŠ, saj naj bi bili prava sramota za mesto. Vinko .Šmajsje opt^-zoril. da se skoraj nikjerv mestu ne držijo odloka, ki prepoveduje kciSajo trave ob nedcljali in praznikih. Predlagal jc, da
krajevne skupnosti 5 tem Se enkrat seznanijo...
Novi žlani svetov V iolah In vrtcu
Vse asn(wne šole v MG M?le-nje so dobile nove člane svetov za naslednja 4 lela. Njih(v va naloga je predvsem pomagali pri delu Sol. V svet ^•»Ic íalekíAi imentwani Bnin-ko Smj}>uj. 1v<i Hrastnik in Kari»! SlDpnik. Vsvet iok MIha Plnîarja 'Ibleda imenovani Bojan Kontič, burut Meh in Mibm Medved. V svet Sok' Livada so imenovani FVanc Čer-niik, Sonja Klinar in Samo Ml-jac. V svet šole Cjustava Šililia so imenovani .Jože l^řccénik. Ak'ks^^nder Knežević in Ivan .lajieř.ič. Svet ^íle Gi^riea bcHlt> naslednja štiri leta sestavljati Vilma Oremvi, Franc in Dimilrij Amon. V svetu .^)le Antona Aškerca pa bodo Ludvik Kril>ar. Stanislav Planine in IVanci Lemirt. V svetu Vrtca Velenje so po novem Vinko .^majs, Tadeja Dremel in Hermina Groznik. v svetu zavoda MAK pa Damjan KljajiČ. V svetu glasbene .koleso mwi člani dr. Vladimir Korun, Marko Vučina in Drj^iui Po vb.
Župnija ŠentiiJ in občina ustavili spor
'ludi tokrat so svetniki exilian o kar nekaj t^dprodajah In zamenjavah manjfsih in veijih parcel, ki v iasti občine. Med drugim so sprejeli sklep, da ho Gorenje lahko od obCine odkupilo staro strupo Pake v pre-
delu industrijske ttme proti IVs-ju. vendar šele, ko bodo parcele odkupili od lastnikov zemljišča na obeh straneh struge. S lem so svetniki želeli /jiÁťiúú lastnike lamkajšnjili parcel, ki ptilrebujejo nemoten dostop do svoje zemlje.
Svetniki so se strinjali tudi z zamenjavo, ki bo ustavila sodni spor med KS Šentilj in MO Velenje- Krajevna skupnost Šentilj je namreC leia 1^98 brezpIaCno prenesla na župnijo v Šentilju staro šolo. čeprav bi po takrat veljavnem siatutu MO Velenje za to p<nrebovali st>glasjc občine. MO Velenje je zat<^ vložila tožlx^ zt^per župnijo. ki je že čpeljala postopek vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi. Sedaj so se pogodili, da župniilče odstopi občini zemljice v izmeri 3(K3 mi stara Sola pa zakt>nHo ostane v lasti župnišča.
Dražji odvoz smeti
Svetniki so se po pogosllh prlpt^mbali, dasevse draži, strinjali s povišanjem cen Zii odvoz odpadkov. Povijale se bodo za kolikor 7nai>a porasi živ-Ijenskih potrebáčin v obdobju od maja 1<;99 do junija 2000, čeprav je izvajalec želel vii^jc povijanje.
Po novem bo eno praznjenje standardne sive 12i) 1 posode znašalo 389,64 Sn; 24t) Utrške pa 779^9 SIT... Svetniki pa so predlagali, ún se kontrola števila praznjenja pc^id p<^sirožj in vodi b<Uj natančno.
■ Bojana Špeget
Iz Titovega - Kučanovo Velenje
Jítkoiewmsk^l le lini: mijboljehi Mo. éi bise V^en^eprémavmh vKii(am\n Wenje. Se^vdíini Mo ircbti wfiko mámeni, zakaj je wAw mislil Res. rUL^prvJsednikjeiwl zíidnjedni kí/rJviihvi v Velenju, In f)lwhvi je
niNlMrn(imedpyenj<:ani. uinp(/kmaíupok(/jenái2\'seSltnvmji:. Ljtid-sm pač tv nienj(Hk /w éqcwn • w fjosivi kaže. do ^^t m za s^x}-je^u. PrfJSnjiledtín xt («V v Velenje KpiniUprvdwsLtn lisií, tíst/ vinném te dali svoj i>rvpei-ek krajnju m'ic ddehcc Vá nj)<>kt}jend .sem mvj imgli, 1 sf pu SO 5poziymo^jo pri^uhnili \ ^n, ti sogo\r>riU o / isodi ui3<)k£>jenc(i\ • m pníd\^'m nphA i [Ktkojnui Ohs iz Wmja je kjnahf dM odincv iz ř.jif^V-diirdre.\ kjrs) [K>i(díiTjaln\ekaU7ÍffiiVn.i. Uj>-okojend sevedii tiiituijo nic prvú. če drii, da njiliow pravice nistt ogfvženi'.
Ih fiašem íibrnočjii p(i luklili Indi uih. tí so lui ohlušípri:Si .^e!e zdaj. Pred čamm je Ní in/rusien ^miŠe^a ofmK>čj(i fist^ JoieZugpien v Wmjn, zíiajiev Gornjem Gradu- Sajmu je kar prijetno pnMuluútiincemu ho res lispch nr&niai/ »«t karnapcivdrije, poiem /*) znizburiamjem po re^)rjfi oprinead íudi rts \ ťUkú	Vstika /netiti ptu^ dfíi^ičepometa in
dolyto je, Če pfíjhfetnoi • ne pt» nete enosiax tu) pod preprog ampak ke^ res nuSfmđi.'^e ih naSan c^ruičju jeluidil Indi sian^-novi mmisierza promeL Odpimlje mos í'* LoČali ceno \ ' Dobcn tit livn xi nekneri ir^niU. daiKxietn, ko je ivi mow i/rwrunwi za irvnism. fxt Cepnn' v nonj \hdo. mhijdtisa^^nmtí)ašeit\iní>TU.'pfmujpfVín!aúh	áLjtiW*
jane \xizd (sogtn nsli) lako dohfrt, du soudeležena rw ňrth v inomli áikid tn Čem u/v. In íoiui\ročiáupuletnetn {/pt^Uneni. šehikšne^aopnfl iálu
/wk* hilňredm.
^'erein. če je res. da se pri mn dogaja Uih^ veliko stiuri. davsehniiiv áanike, Id že i2ínijuj(\ ne inonano spnnii/ ■ res je, d/t se Se kar ixjrajap /um l^'di'sem hkííhi Vkarnekíijohčinuh /mujocehp(}d\a If/kídna ífav-rvkíL VÝMlat, Šentjurju, zdajšev Ro^iišti Shnini. Kot da hi fňli ljudje res lako željni mfonniKij pa ' so skihe. AIi im žeUjoprui ■ lakSne. M sikje je Mj res, dt t si hkidnipoliiiki Selip ^swje^ infmnaaje. In zanje je do-irVit Ceonjiiunvmdéu ixmK'ajo^nj/liov/''časfypiíú:t(iki, kijUivgla^'nem herejo njUKni ol'KUni Dm^ /*/,.. /Jnay po itK>rda rtidi hert^\ kaki> v Celju ^iidje vadijo ^Ifna ol)moCju.'p(fmiiLske^a parka Telia/je: ali se lom veselo pret'ož/ijo z mtHorji. Na celjsld ohčiru sicer prtivijr), da jeza hi\xi držin a. ampak stvari to nespreinetu. Na k/iežje mi9(</ vseeno pada sencu: lx)}js\'eík) naj hi bik) V središtu nïesa.^hodounxiiItosrvd/ijiii}^-Tr^ceijskjli Í:ne2í>v. Oh tem vsem Celjitnom ni vikč, da f>a ne Mo unjali/xt zamrslih potojnan- hiezin- airy}ak je zi/miscl pri-^o od zunaj: na mteCuju za ured-fte^'je luimreC le^jel ^na.^' Nunde Korp/uk s .vxleiín anna. í>niff ) ni^io mimj kytiáru) zaphnkaiw in katnaj fjričahijijo, do hodo pred/nestna ptduái le hnalu res titdi doNIi iLSfívznt) urejen prostor Sicer p(i nos zadnje diii pre-senečajo{X>rz»ćdo o r^^ iisjvšni^KK/x)dii/yki nisii. In tu so r:i/kíjlih> lokalno obarv ani lisii. h pri ícm /xruda/jap /Kiinemhen del (jorenju. Ob st ctle/n Gorenju pa so nekateri vendarle zam/^jeni, ko pomisltp lut nuk wiť^-skoprtíÁiževanjeEvmpi. Da naš enet^lski bazeti ne hipnt "ečholećcohćulii to IW&; hitenje v narrKje imiere tArope.
KilS CAS izdaja Časopisno, vi\oiii&ko in RTV podjelje NAŠ ĆAS.d.o.«. FQ(tMâia.Vetenie. izhsja otr(e(rtl(ili.
cer«posx>Qaio^evtKjar9l80Sn. mesećro r«rcàiri3&75Sn. m-
mes«Índn:íQ&rta 1,980 9T,	iQCne
rurci£rtnd7.20ûSfT.
Ureflnl&MK
ScrsZaKcéfiK (cirador n giavnl uteAiiK). ^aie Vovk (odgovorrl uruniK], Milena	(pcno^fifcâijrecinKâ). janez
PIffiniK. Tatfana PoQgcfSek, Bojana Špeget (novlrwlî), Mira ZâRoSek (ine^ Jar^ KoSuta-ëpegd (IshniCi^ urMftik]. Dârrùf Štrdđ (oOkkûVâlëC).
Propaganda: Mna Jug (vot$ ptopagancb), $9èo Kcrečrlk. Jui9 6entrft (propagardistaj:
Sedtí uredníšhia »uprave: 3320 Velen|e< lûdriôeva 2a. p. p. m, lete1on(0e3)69n75Q.teleta]((Nd)e71-72D. ira rafiiin pn APP v^le, $tBVJla5280&-603-3M82.
Oslftovanje in gral. priprava: Naâ £as d.o.o
TIsk ^«^rema: Oâo, d.Q., îis^a^srUiâCe. LM^iana, Ouna-
^KaS
Nenaro^ih fotografii in rokopisov m vra6anwl
Po zalsxiu o ODV je 'fbi ts' iMSčen mod pioTVoOe inTormalMie-
^2nsfia|a2a kaiërese	pc 8% sfa^n^
6. julija 2000 3EAS vas
DOGODKI
Skupščina delničarjev Gorenja^ d.d.
Podprli naložbe in dolgoročni razvoj
VELENJE. 30.junija • V petek so se v veliki dvanini lioleta Piika /brali delničarji Gorenj» nn redni letni skMpscini. PotekaUtJe vustvurjalnem in delavnem ntzpoJo^enJu. Delniùèr-Ji so z veliko veČino glasov |><>lnlíli vse predloue uprave, s kiterími je predhodno v celoti so^lai>al ludi Nadzorni svet (iOrenja,d.d.
Sprejeli so [cim poročilo 7a ptwlov-no Ido 1999 in sklep o delitvi do-hiCka. Dru?l>a bo ustvarjeni Čisii dobiček iz lela 1999vvižini 2,5 milijarde tolarjev razdelila v obsegu polovice zneska v rezerve družbe, druga polovica pa bo oslala nerazporejena. Predlagana deliiev dobička je usklajena s slralci5kim načrlom Skupine Gorenje
inje usmerjena k nadaljnjemu razvoju drui^be 1er dolgon>čni varnosli in slabilnosli naložbe. S strateškim načrtom je opredeljen ambiciozen razvoj, ki ga narekujejo vse astrejSi pogoji svetovne konkurence, in bo tudi v prihodnje zahteval od vodstva in vseh zaposlenih Velika prizadevanja za njegovo uresničilcv. Med drugim bo za uresniciiev dljcvpolrebnoiudi veliko vlagali v razvoj irgov, proizvodov, znanja in lehnologij,
Za revizijo računovodskih izkazov za leio 2iH)0 je skupščina na predlog nadzornega sveta ponovno imenovala revizijsko družbo KPMG, d-o.o., mart agmen t, consuliing In revizija, Ljubljana.
Skupščina je sprejela iudi skJep, da ,sc Iz ob.-iloječega siatuia Črtajo norme, ki so bile pomembne pri ustanavljanju družbe (îorenjc,d.d. v skladu s programom lastninskega preoblikwanja in so urejale oznake delnic glede na pre-Qosljivost. V začetku leta 2()(K) so prenehale vse omejitve glede trgovanja z delnicami, zato .so postale norme, kiso urejale to področje, nepotrebne.
Zbranim delničarjem je naskiip^ini podrobneje predstavil poslovanje v letu 1999 predsednik uprave Jože Stanič In se hkrati delničarjem zahvalil za dosedanjo podporo pri uresničevanju dolgoročnih ciljev razvoja Gorenja.
Srečanje predstavnikov podjetij In ustanov v KS Šoštanj
s Tušem in Elkrojem dosegli dno?
Junija-V vili Široko v Šoštanju sta kra* jevna skupnost Šoštanj in Območna Savinjsko- §alei>ka gospodarska zbornica Velenje pripravili sre6inje gospodarstvenikov in ustanov, ki imajo .sedež ali obnit v mestu Sošt^inj ali kako drugače vplivajo na (ff^podarski utrip ter ra/voj teu^i ok<ilja. Srečanja so se za razliko od prvega la* ni udeležili predstavniki skoraj vseh večjih podJet\|, siKli* lo pa v splet prireditev ol> prazniku KS Soi>tai\|.
Kot je poudarila predse<l-nica KS Cvetka Tinauer. so tudi drugo srečanje pripravili iz dveh razlogov: da se gospodarstveniki tega območja srečajo enkrat na leio in da zvedo, kakšni so razvojni načrti podjetij, kje jim lahko pri tem pomaga lokalna skupnost, pa tudi kakšne so njihove aktivnosti na podri^čju zaposlovanja.	"Sama uuotavljam. da seje po lanskem srečanju /godilo dvoje: niso se uresničile napovedi direkt(»rice El kroja Na /arje MariJeVrtaČnik, da bo storila vse za obstoj njihovega obrata v SoŠtargu. Danes so pn>ston «»brati! prazni.Tovar* na usnja Šoštanj pajed<ižive-la dokončno opustoi^erye. Ce ne bi bil(» dru/inske^^a podjetja Kednak, kije prevzelo del proizvodrge in nekaj delavcev; bi bile posledice zagotovo hujše. Upam, da smu s šem in Elkrojem dt>segli dm», in da se bo shinje umirilo. **
Direktor največjegsi podjetja v KS Termoelektrarn Šoštanj ,Ian)slav Vrtačnik je povedal, da za zdaj ekc^loška sanacija bloka? dobro kaže in da bodoči.siilno napravo po-skasnozagnališe letošnjojesen, redno pa prihodnje leto. Dobre namene so imeli tudi gkide očiáčcnja diruiT^ na treh
najmanjših blokih, aso uspeli opraviti nekatera dela, več naj bi prihodnje lei o. Po bese-dali Vrlačnika jimje lastnica - vlada v letošnjem poslovnem načrtu naložila zmajša-nje iitevllo zaposlenih za 4 -od.stotke. Dosegli pa naj bi jih predvsem z naravnim odlivom. Sicer pa jih bo tudi ohranjanje konkurenčnosti oziroma Evropa prisilUa, da bodo delali z manj zapasle-nlmi- Ti naj ne bi ostali na cesti, ampak naj hi zanje poiskali dodatno delo. linauerjeva je nato ugotavljala, da so bili i^oSianjčani Več let prepričani, kako jih Tes ogrořa. Ob prihodu drugih časov pa se zavedajo, da očitno brez njega ne gre.
(.idija ryav> • .Speh, direk* torica zdravilišča Terme To* p<»l^ii*a je zbrane seznanila, da so letos pred veliko naložbo, ki bo prinesla tudi nova dekwna mesta. Direktor Bolni,^nlce TopolŠica Janez Ptïleji pa je opozoril na težave v zvezi z lastninjenjem. Imajo zanimive tržne programe, ki bi jim jih pomagali razviti tudi tuji vlagatelji, predvsem izdelovalci opreme, a imajo zaradi neizpeljanega lastninjenja zvezane roke. Izrazil je še prepričanje, da so tudi v Šaleški dolini podjetja, ki bi jim lahko pomagala pri uresničevanju zastavljenih razvojnih usmeritev.
Janji Ho/Jan/velenjskedelniške druihe Era je med drugim poudarila, da bo to podjetje sprev/emom Doline bolj prisotno na tem obmi">čju in da bo bolje uredilo trgovine, kol so danes, Nenazadnje si jih Šoštanj, kije bil vpreteklih letih po krivici zapostavljen, tudi za.síuži. Povedala je še, da so si preko .svoje hčerinske firme Kopla s prizadeva I i pridobili prostore Elkroja, a z
lastnikom obrata niso našli skupnega jezika. Čeprav so zbrali že precej potencialnih kupcev, ki bi s svojo proizvodno dejavnostjo odprli nekaj delovnih mest. Tinauer-jeva jo je nato opozorila, da trgovine v Šoštanju na nek način kupce lega t>kolja žalijo, in da ni malo krajanov, ki bi radi nakupovali v nakupovalnem centru.
Po besedah poslovodja Ve-gradovega obrata Lesna Šoštanj se ni bali, da bi asta-U zaposleni brez delovnih mesl. Uspešno gospodarijo, tudi razvili so zanimiv model pcxslovne montažne hiše Dom 103. Opozoril pa je na žago v Metlečah. kjer je dovolj prostora za obrtno cono. Tja bi lahko preselili obrat invalidske delavnice in s tem sprostili prostor, ki bi bil mor-dazanimivza izgradnjo nove
V Esotechovi hčerinski Rr-ml Esokiko so - po besedah predstavnika Robija Hudournika - najhujšo krizo Že prebrodili in ukrep prisilne poravnave je zanje ugodnejši kot stečaj. Predvideno imaj<5 še
mehko varianto" odpuščanja delavcev, vendar pa naj bi tudi nekaj na novo zaposlovali.
Družin skfi podjetje Red na k zaposluje IÛO delavcev in v prihodnje obstajajo možnosti za še nekaj novih delcAnih mest. Njen predstavnik je opozoril na težave pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za kuhinjo, saj lahko jedilnico uporabljajo le do novega leta.
Na velenjskem komunalnem podjetju pričakujejo, sta dejala njegova predstavnika, od lokalne skupnosti podporo vpri/adevanjih za dograditev centralne Čistilne naprave. Samo vprašanje časa je bilo v minulem suSncm obdobju, ali
se b(3 ponovil dogodek iz lanskega septembra, ko so sredstva obveščanja poročala o poginu rib v reki Paki.
Kol sta povedala Majda Ve-nišnik s Krekove banke in Marjan Jerič z Banke Velenje basla banki okrepili svojo dejavnost v tej občini.
Direktor podjetja PUP Velenje Joi^.e Mraz je izrazil pripravljenost za ureditev njihove cvetličarne v Šoštanju, Tinauerjeva pa ga je seznanila, da si ljudje želijo predvsem vrinarijo, cvetličarne imajo Že tako tri.
Župan občine ŠoStanj Milan Kopušar je bil zadovoljen, ker podjetja nimajo večjih težav. Med drugim je poudaril, da se v minulih 40 letih vlaganj na gospodarskem področju v občini ni bilo, temu primerne so tudi posledice. Izrazil je pripravljenost občine, da bo pomagala po svojih močeh, vse pa je že tokrat pozval, naj sodelujcji>pri pripravi dolgoročnega plana ol'JČine, saj bodo le lako lahko naredili takega, kot ga res potrebujejo. Povedal je še, da se dogovarjajo/ Industrijo usnja Vrhnika o zemljišču Ibša, kjer bi lahko uredili obrtniško cono. O jami Šoštanj driava še ni rekla svoje, a KopaŠar misli, da - glede na pogoje - ni realno pričakovati, da bi do odko-pavanja premoga na tem področju prišlo.
V povzetku srečanja je Tinauerjeva menila, da bodo (^e-de na lo, kar je slišala) na tretjem srečanju čez leto dni lahko vsi skupaj ugotavljali dokuče ne pozilivne spremembe. Na petem pa morda tudi, da mesto Šoštanj ni več demografsko ogrc^ženo slovensko mesto, kot je to danes.
mrp
®
VAŠA BLIŽNJICA DO BANKE
Imđte osebni računalnik z dostopom do Interneta'
Postanite uporabnik spletne poslovalnice Khk NLB. ki jeza vas odprta v&edni v tetu. 24 ur na dan m
Vam omogoča
i-vpogled v sta nje in promet na vaiih računih in
računih, na katenli sle pooblaščeni, •-plačevanje obveznosti prek posebne m sp1o5nepofc>žr«c€ tervirmana I »prenose sredstev med računi •-pošiljanje In sprejemanje sporočil v in iz banke
Prihranili boste čas tn denar , kajti plačilo obveznost) preko Klika stanejo samo 30.00 tolarjev, čakanje v vrsti, pred bančnim okencem, pa bo za Vas samo že preteklost.
In ie to!
če boste zahtevek oddali do 31,07 .2000. vam bomo uporabo spletne strani poslovdinice Klik NLBodobnlibrei plači la pristopnine.
banka Velenje
B^nké Ue/en/e d d, Velenje,
benina skupina Nove LJvbIjenske banke
^"^•^stavku
UIUBLIANA • Kmetijsko svetovalna slu?ba je ocenila, da je bilo samo do konca junija zaradi suše za 5,7 milijarde tolarjev Škode, po prvih ocenah na Dolenjskem 1,8, na celjskem in koroškem 1,65 in vPomurju 1,5 milijarde, i>koda seveda Se zdaleč ni dokončna, zato kmetijsko ministrstvo pripravlja interventni zakon.
MARIBOR - Konzorcij 28 kupcev je plačal 8.6 milijarde tiîlurjcv kupnine inpt^tal lastnik 684.(K)(3 kvadratnih metrov zemljišč in večine zgradb dcbiiške družbe lAM v stečaju, na prodaj je î»e 8.551 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, in preko OO.OfJO kvadratnih metrov zemljišč za gradnjo.
KOPER - Delničarji Adrialica so na skupščini odločib' celotni lanski dobiček 717 milijonov tolarjev namenili pokrivanju izgube iz preteklih lel.ziivarovalno-tehnične premije so dosegle 11,9 milijarde tolarjev, ali 17 odstotkov več kot predlani. piibranili premij pa je bilo 15,6 milijarde, ali 15 odstotkov več kot leta 1998.
MARIBOR • Novi direktor ĆZP Večerje Bom ( ekov, ki je v začetku tedna prevzel dolžnosti od Boža Zorka, ki je bil direktor zadnjih deset let, glavnemu in odgtMtrnemu uredniku Milanu Predanu, pa so mandat podal^ali do 15. oktobra, čeprav mu bo uradno potekel 12. julija.
ORMOŽ • Ker vse od leta Wťt v Ormožu niso a<;peli uredili odni.wovsptujsko mestno občino in njenim muzejem, so se odlehčili za ustancwitev lastnega muzeja, za katerega imajo zagotovljene \'sc kadrovske in prastorske pogoje, delovati pa naj bi začel letc«njcga septembra.
UUBUANA • V začetku tega tedna je družba Mobitel naročnikom v sistemu Mobitel GSM spet omogočili gostovanje v satelitskem omrežju: po propadu sistema Iridium bo storitve ponudil sistem CîlobaLslar, ki trenutno pt^kriva le 18 držav, že v kratkem pa bo možno gostovanje še tlrug<xl po svetu.
SLOVENSKE KONJICE - Konec tedna so v Slcwcnskih Konjicah sklenili slavje ob občinskem prazniku, na sklepni slwcsnosii so na/iv Častnega občana podelili pesnik'u Ivanu Minattiju. ki se je pred 76 leti rodil v tem mestu, na koncu pa .so se udeležili koncerta ansambla Štajer.skih 7 ob njegovi 15 •letnici.
ŽALEC - Župan občine Žalec Lojze Pasedel je ob dnevu državnosti pripravil sprejem za družine, ki so leta l^yi skladiščile in varovale oborožitev žalske teritorialne obrambe, zbrali so se brletniški kmetiji Rotovnik v Gotavljah. trinajst družin pa je prejelo časini naziv Slovenska družina.
GOSPODARSTVO
KAŠ ÍAS 6. julija 2000
Modna konfekcija ElkroJ
Ponosni na status
pooblaščenega izvoznika
Vnst^arski nuKlni konfekciji so prejšnji teden pri<l(»bi]i siatxia poobluščenega izvoznika, na kixr so upravičeno po* nosni in si od tega veiilai obetajo. To je razumljivo« saj so 116. PrKlJetje in prvo lekstiino v Siovenyi ki jimje carinarnica ta certifikat. "S tem smo seve<la močno rac km u lizi ral i izvozne in uvozne postopke, ni več dol^otrajneita čakar^a v vrsti, saj vso dokumentacijo urejamo v iustni hiši. imamo domače carinike, kar seveda ne pomeni, da kontrole carinske uprave ne tx», zaradi te^a je nujno nase vestno in natančno poskivanje,** je zudo* voijna povedaia direktorica \taiija Vrtačnik. Za pridobitev tt^a dovoljenja je v Eikro-ju najbolj zasiužna Tatjana Ocvirk* Id je s pomočjo Urške Pristovšek zagot<ivila vse po-trel)no za ta pomemben korak.
Uradno je cerlitikal i/ročil dircklor ccljskoga aďin&kcpa uTiida Ffiinclum.šck, ki ludi ni skrival /adt)vt)jjsiva- Pc^ ichl-nih pripravah je naš carinski urad Dkn)ju ptxíelil ddv^Ijcnio za pociiosLiivljcno polijevanje porekla blaga, lojcgoliwo velika pridobitev, saj bixbslem pi)spci^ili izvozne in uvozne po-slopke. bistvene) skrajšali cas i/*.k>bav in veliko prihi anili j^ri času in denarju. Mi si že od
vsega /i^čclkii prizadevamo, da bi se pribli/ali p<xJjeijem in jim v največji možni meri olajš<ili carinske pi)Slopke. Na področju našega urada smo doslej i/dali ?l)ccrlillkatov, v tekstilni panogi pa je Elkrojev prvi. s čemer smo se posebej zadovoljni.
Seveda Elicroju priponkam, da se ne uslavj le na pridobil-
V Celju pa smt> imeli srečo, da je bilo za njegovo uvajanje izbrano velenjsko (iorenje, kjer smo postopek preizkušali in ludi uspešno uvedli, lemu moram dodati, da ludi v razvitih evropskih drÀivah nimajo lako poenostavljenih postopkov in pri nas so se zgledovali eeki Franc(í7i. Pn^jektbti riizumlji-vo na vt>ljo vsem o^lalim slo-
Lanskt) poskwanje je bilo p<v zitivno, ustvarili so tudi nekaj dobička, ki pa lx) ostid ncriiz-porejen. Na višino dobičica je vplivalo ludi dejstvo, da so veli ko ustvarjenega med letom porabili za nujne in pomembne naložbe-
Sicer imajo v Elkroju v lem čiisu polne roke dela z izdelavo kolekcije za pomlad in po-
Pomembno dovoljenje v prave roke
vi lega diwoljcnja, saj je lo le prvi korřik pri poent)stavljanju postopkov, naslednji pa jc računalniško povezovanje, ki pomeni poslovanje "brez pa-piijev" ali brezdokumenlarno posloviinje. kot mu pravimo.
la natnn povezave je projekt generalne carinske uprave, mi
venskim podjetjem, ki imajo veliko izvoznih in uvoznih poslov in so vredna našega zaupanja."
Dobička ne bodo delili
Istegii dne «i v Elkroju opravili tudi skupščino delničarjev.
letje 2001. Zato delajo vse sobote in ludi preko delovnega čiisa, ob kislni kolekciji pa izdelujejo tudi kolekeije za ugledne ilrme Bi>ss. Cscada. Fink M t Klele in druge.
mjp
Lokalna Agenda 21 v MO Ve/enye
Delavnica, ki je presenetila strokovnjake
V začetku leta so v MO Ve« knje stekle aktivnosti pod skupbnim imenom Lokalna .'X^enda 21. Nan>c'ník pn^jekta je MO Velenje, izvajalec pa Eri-co Velenjf, kjer |)n>iekt vodi dr. Marta Svetina. Naj spomnimo, <la gre za pripravo strategije iok^itnc skupnosti, katere namen je ustvariti čim prijaznejše žKljenjsko okolje, ne (e na podnaju o kolje va rs t>a^ ampak tudi gospodarstvu in dnižbe. Za Slovenije» je pro* jekt tudi tilen izmed p<»^>jev za sprejem v Evn»psko llnijii. ve* lenjska občina pa je med pni-mi« ki gaje pričela iz>'ajati.
Prva faza, organiziranje skupine zainteresiranih občiinov, ki naj bi, kolikor jc mogc'^x yaslopíili potrel>: vseh prebivalœv. je končana. Oblikovali so skupino 25 ptisame/nikt>v, ki v projektu ignijo vloEo upravnegťi in nadzornega organa pri pripravi načrta dejavnosti z<i k>kalni Ira-jm)slni razvoj. Prejšnji leden pripravili prvo celodnevno delavnico v dvorani KS na Konovem.večonjej pa nam je povedal odgovorni za pojckt
pri MO Velenje, arhitekt Marko Vučina: "Delo smo organizirali pcî skupinah, na več piidročjib. 7. rezultati pa smo bili vsi zelo zadovoljni. 'Usti. ki so sc ovbvali na vabilo, so cel dan krepko delali. î^ljuêki so
društev, eki>loških združenj, nevladnih organizacij, šolstva kulture, gospodiirslva...
Udele/enci prve delavnice so preverjali iz ho (.1 i šča strokovnjakov, ki pripravljajo prv>jckl-Z izhodišči, ki jih čuiijc^ ljudje.
bili prijetni in pričaktwani. Tk\ da smo vključili predsiavnike javnosti v ta projekt, nam je dokiiz, da smo na pravi poti pri izdelavi projekta." V delavnic-jili so sodelovali predstavniki vseh podroCij javnega življenja v občini; predstavniki šol.
'lilku tudi evidentirajo prt.>b-leme. ki jih strokovnjaki niso zazjiali. "Konkretno smo se uk-viujali z evidentiranjem ciljev in problemov v naši lokalni sku|>-nosli in celi dilini. predvsem na podn)čju viu stva okolja in urejanja pn^scora. Zalo smo ob-
delali varstvo voda, zj'akiu la), rastlinstvo in živalski svet. Zanimivo področje je bilo podnje radioaktivjiosti in hrupa kije vedno Ix")!) pniblemaliCuo. Ugotavljali smi) ludi. kako w počutimo ljudje v našem i >kolju in kaj pričakujemo v n?-šem okolju v naslednjih Iclib."
Strokovno so delavnia) kIíIí Sirije moderatorji; Marko Vučina kol predstavnik Velenje in iri predstavnice Inštilutii za riiziskave CRJC-i.): vivjja projektil dr Martii Svetina. Natalija Speh in Jelka Flis. Deliwnica je potekala v treh skupinah. "Rezultati so bili na nek niičin presencUjivi, delno pa pričakovani. Presenečeni smo bili, kaj je bilo za udelczenee na posjinicznih področjih, ki smo jih ob^lclovali. prvotnega pomena. Strokovnjaki bi na prva mesta skoraj zagotovo piïstavili kaj drugc-gii. Lahko z^lrdim. áx bili ludi udeleženci navdušeni nad tokratnim načinom dela; ržizpoloženje je bilo sproi^eno in zelo ustvarjalno," je še povedal Vučina.
Mbš
Obrtna zbornica Velenje
Mojstrski izpiti pred vrati
()))rtnazl)i»mka Slovenije bo v drugi pok»vici (ej^a meseca <»bja\ila prvi razpis za prkk^itev mtijslrskt^a izpit^u Novost je napovedal že pre<l petimi leti < )bnni zakon, s sprejemom Pravilnika o mojstrskih izpitih v začetku tega tela pa p(»sta-jajo ti realnost.
V prvem riizpisu KxJo i^bjavljeni pt'^goji za pridt^bitev mojstrskega izpita za 14pokliccv.3.1 kiilak^gov.vkaterihjc opredeljeno, kakšna znanjal>xlopolrebna/aposžinie/ni izpil.ol> tavnavajo člani strok<.wneg<î sveui za poldicno in sliokovno izobraževanje, v sckcijah pa Jva katak>gři še pripravljajo.
Kiij pomenijo mojstrski izpiti za obrt?
Po Ivscdah sekretarke Območne obrtne zbornice Velenje Sonje Jamnikžir precejšnjo spremembti p^îgojevza pridi ^bitev tîbrlne^sï diwoljenja od iklega dne dalje, ko bo i/pil miv gi>če opravili. Mejni diuum naj bi bil 2. januar. IcUj 2(X)l. "Od teg«i dne d.iljc bodo morali imeti torej mojstrski izpil vsi, ki hv do želeli odpreii dejavnost za kalen> je pHrebcn in ludi lisii. ki Ixxk) na dan uveljavilve Lega predpisa dejavntwl .širili. Ostalim seveda ne."
K izpitu bodo Iahk( ) prisu îpile osebe s končiin< ) srednjo poklicno ik)lo diločene sinčke in 3 leti delovnih izkušenj v tlejîrv-nosti.vkťileriželijoopravljali izpiU osebe s V stopnjo izobrazbe in piv<i tako 3 Icli dek ivnih izkušenj v dejavn< vsli 1er asebe s končam» višjo strokovnih izobrazi**) in 1 leto delovnih izkušenj na pixJročju, za katerega l»do želele opravljali mojsiDiki izpil- Prijvilnik p<vjia ludi nekaj p<iscbnasu, uveljavljîili pa jih bodo lahko kandidati / vsaj 10 letno prakst», lisli. ki so končiili šolo /ii mulliplikitlorjc in p^xlobno.
Mi^jsirski izpil ix>sestiivljeniz šiirih dekw, in sicer praktičm) dclovsuoki (mojstrsko dclo-siorilcv, kijr pomeni, dal*>moj-slrstvo potrebno ludi za proizvtxlne in ne le storilvene dejav-nosů), dru^ del tvorijo strc^kovno teoretična ;manja, naslednji je poslovno-ck(.>nomski. ki\4djuč*uje HxJenjc in upravljjinje dejavnosti, zadnji del pa je pedagošk<vandrag(>ski, saj hxlov prihodnje lahko izobntzevali p<i dualnem sistemu le mojstri. Obnizci, katiiii)gi 1er p(xJrobncjŠc inlbrmiicijc binki kandidatom na voljo na obnv>čni obrtni zix^rnici.
O tem, kje naj bi nv^islrske i/[iile ludi izvajali se Obrtnazbor-nicij Skwenije ik>govíujaz bkalnimi skupnostmi in sicer zii za-
Prve mojstrske izpite IxkIo nizpisuli m naslednje pokJice: avlitkivparski mojster, mojster a\t<>nie-hanik« mojster/a usnjeno galanterijo,/a usnjena oblačila, Trizerski mojster« mojster kozmetične nege, mojster elektronik, mojster stnjjne mehanike. 4>česni optik, mojster šivilja, kn>jaČ, mizarski mojster, tesarski, zidarski in mesarski m(»jster.
(.Inja dva ilela izpita. Praviloma naj bi giï kíuidídati opravljali čim bližje svojemu naslovu. Prvi in drugi del izpila pei bostii v dt'imeni stn^kovnili .št>lza posamezno strtikc». "Ob tem naj naglasim. da cíbmix^ne i^brtne zbi>mice niso izvajalke mojstrskih izpitov, ampak stRihwnc k'>le. Vsekiikor pa hod>zbonîiœ pri tem íííidelovale kol i'ïr^vinizaUirice j^redvsem zadnjih dveh delov izpila."
V Velenju pričak'ujejo, da se b(xk") do^wimlti z ( )brtno zbornico Slovenije di.>scči. da jijn bo prepustila izvajanje mojstrskih izpitov zadejavnostispodroijaclektrostroke. Namreč lakoj, ko so bili znani f>ogoji Zii pridobitev mir/niisti za opravljanje mojstrskega izpita, so naoMiiM inlercsa tukajšnjegži oki^lja na à'ïLskem centru Velenje i/k^Uiii posamezne mulliplikaU>rjez<i pi^klicv s tega podredja.
Kot je k naglasi ia.ïamnikafjeva. lio Obrlna zbv>mica Skwe-nije pri ixUočilvi» k<iniu bo Zíiupala izvajanje dokvenegći mcý-slrskega ispila posebej pi"^zoma na šole, ki podpirajt) ludi dualni sistem izobraževanja.
MTp
Muzej premogovništva Slovenije Velenje Antonljev rov Idrija Turistični rudnik Mežica
Vljudno vas vabimo na odprtje stalne zbirke slovenskega premogovništva v 'TSeli garderobi" in predstavitev transverzale podzemnih muzejev rudarstva v Sloveniji.
Svečan<»st bo v petek^ 7. Julija, ob 18.30 v "Deli garderobi" Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku v Velenju.	Srečno/
6. julija 2000 9iíistAS
UTRIP
Dr. Jože Zagožen v Gornjem Gradu.
"Nič ne bom obljubljal"
()l> ol>C'inskvm prazniku sov r^jcm (»radu inccl <(ru|>iin pripravili Uidi okroj^r> mizi» o trcnutnvin položaju ^im't:n^ki*gH gospodiir.slVH in n;ii\j<i povabili ministra za gospiidar-^tvíl dr. JdŽL'tH Zd2*c»xna. "Ć4;}>r»v gi^ .spiidarskc raziTKirc kot dusgilanji prvdsťdnik piirlamcntHmcjsa cKiboní za ^ospMlarstvi) dobro poznam, pa se 7. raTsncrami na ministrstvu s^lc se/riiiqjant. Zat(» pnivib odgovorov na Átcvilnn vprasnnja pač nc po/nnm dovolj di^>ro in zalo tudi velikih ob[)ul) ne bom dajal. Dobro pa vem, da bi> morala ukrvpstti cviotitij vlada, nc Ic moje ministrstvo«" jv ixivcdal naravnost
Sicct pa jc miiiislm za uvod "osebno izkaznico" zgortijc^aviiijsk^ga m ^^cskcpj	drsiva predstavil mg,
Dozví Lcdnik- Osnovni poudarki i>o bili. daje območno gospodarstvo na slwenski rani. da dohit^ck že tri leta presega izgube, ki jili je sicer še vedno za pel milijurd tolacjcv, predvsem na raćun eiîcrgctike, da zap<^slenasl iro-niuni> Sc pada. veiular so napovedi bùljSe. Skrbi dejstvo, da je bilo ob-
moCjc po dodani vredno-â;lipred lelidate^ nad slovenskim povprcCjeni, danes pa seje znašlo prav v njem, Po&ebnosl je iiidi :>inikiiimo nesvi razmerje, daj jc zcU> pris'Jtna predelava. slabo pa poskwne storitve m predelava, kalimo već spodbud, naj rastejo majhna podjetja, ki hitro zaposlujejo in hitro ra&lejo," je med drugim dejal Bù}.o Lednik.
Nadaljeval je predsednik ObmoCne obrtne zlîomicc MoziijcFrancBenda: "Spel bt^m pt^i;iv|jaJ, vendar inontS nenehno ponavljati. Če želiS komu kaj vi»aj dopovedal i. Ve m. da minister za našo dolino ne bo deliJ čudežev, prepri^^ pasem, da nam bo prisluhnil. Žalostno je. da rtîajhnapixljetjav Zgornji Savinjski dolini propadajo, obrtne delavnice .se ne obnavljajo. Hud problem je delo na črno. kjer mápeklorji ne ukrepajo, ob dragem denarju je dodaten problem plačilna nedisciplina, ki ji
Gornj&grajski pogovor Je bU zelo odkrit in teřiten
lahko dixlam birokracijo. Antibiro-kratski /Cakoii je bil předvoliJna potegavščina. pokojninski zakon pai^et in še bolj obremenjuje podjetnike in t)brl-(like. Nekateri od sedanjili Nxio verjetno preživeli, na novo pa zanesljivo ne bo nikogar." je Se poudaril Franc Den d a.
Dr. .lože Zagi^en je izrazil zaskrbljenost in presenečenje nad strukturnimi spremembami v obeh tloIimJi, glede spletnih razmer pa jc enkrat pouda-
ril, da biîdo piUrebni ukrepi vseh pristojnih ministrstev, pri ukrepih pa bo ob tržnih zakonitosti nujnt^ pt>lrebno upoštevati tudi socialne in regionalne vidike "Dr?iiva mora bili di^er lastnik, natl lastnino mora skrbno bedeti ne pa p(xipirati žiirišCpotuhe. Nimam nobenih botrov, seni pa v teh lîekaj dneh doživel toliko pritiskov z vseh strani kot n ikol i doslej. Tako se nc bomo šli, hočem vse na mizo in to pre^edno. Ra:iumcm, da hočcie od vlade samo
normalne pogoje za delo, zato pomagaj le s konkretnimi p retliogi in posvojili mi'ićeh se bom ziivzel za njihovo uresničitev."
V nadaljevanju je poudaril, da se nekatere stvari doslej niso smele urediti, tudi zalo. ker so bili nekalen ljudje tabu.glede plačilne nediscipline pa jc dejal, da je doslej kn^g "kvazizna-stvenikov" delal različne študije, potrebni pa so le takojilnji ukrepi. Dejal je tudi, da ne bo kadrov.skih zsmenjav v pc^djeljih, ki dobro delajo. Pogiwor se je prccej vrtel tudi okrog energetike. za katero je mijiister dejal, da \\t država sieer morala pomagali, tla pa tudi v ptxljclj ill še nist> izrabil i vseh mv iranjih rezerv. Gospt^darstvcnîki ga vp<igmoru zares seznanili z nekaterimi v nebo vpijočimi primeri, kisijili je skrbno zapisal in c^ljubil obiske, kolikorjih bo dopuščala časovna stiska, pomenljiva pa je bila tudi njegova i^ava: "Poštenost je zastarel pojem, a p biMU kljuli lenui upt>rabil, ker dmgega trenutno ni."
jP
Pogovor z direktorjem Komunalnega podjetja Ve/en/e Marijanom Jedovnickim
"Tako ne bo šlo dolgo!"
Na Kf>munalnuni podjetju Velef\ic nvkaj Ici opozarjajo, da so preskromna vlagar\ia v obnovo in posodobitev sistemov na področju ki»mu-naln« na<lgradTi;je v niinulib Iciih puslila posledice, ki pa jih v Icm trenutku kolikor toliko šc obvladujejo. Vendar, pravi direktor podjela Marjan ,lc<lovnieki, ob nadaljevanju takŇneuH Ntar\ja ni vcČ tako daleč dan. ko vsem u|Hind>ntkom ne hodii mogli veèz;i^tav^ali zanesljive, Ljkovost-ne oskrbe s pitno vodo, toploto, ivinom. čistili in odvajali odplak. Rjizlo^ za pomanjkartjc denarja pnpisi^cjo prvni/.kim eemim storitev. Uporabniki na drugi stnini pa so ob prejemu polohiicv za komunalne dobrine nejevoljni, ^aj so prepričani, da $ troski oskrbe zaradi slabila ^^(»spodaijenja s sistemi preveč obremci\}ujejo r\}ihov družinski proračun. Marijan Jcdov-niekj je na nek^u na^ih vprašanj glede vlauar\i in cene dobrin takole od-
Trdite, da zaradi prenizkih cvn ne morete /brati d<ivol| denaija za amortizacijo, veČina uporabnikov storitev pa meni. da zaradi slabcj^a gospo-darj«i\|a, So res vsega krive cene?
Marijan Jedovnlckir Zbrani podatki ne kažejo na slabog^^spodarjenje. Sprejeti ukrepi znotraj pt^jetja prispevajo k zniževanju sin^ikov na v.seh
ravneh, lako snîo.na primer, stri>ške goriva, ki so /naiali leta 1975 pri-blii^o 12 milijonov Sn* obdržal i na 15 milijonih tolarjev, ne glede na rast ccn govoriva. Prav tako smo obvladovali stroge električne energije, materialnih slorilev. Cene st) med naj-ni^imi v Sloveniji in z njimi res ne moremo zbrati več denarja za amor-tiz;ieijo, kol smo ga. V zadnjili 7.8 letih za vlaganja namenjamo le 3) do SCMxlslotkov potrebnega denarja, kar seveda pušča posledice na dotrajanih napravah, ki st^ stare toliko, kol je staro mesto. V zadnjih dveh letih je za nameček padla še prodaja količin. Zaradi lega je bil prihodek p*">djelja kljub učinkíwiiim ukrepom pri obvladovanju siroškiw lani oianjši kot pred dvema letoma."
Konkretno, kakšne so eenc danes in kakšne bi. po vai^em mnenju, morale biti ter nameravate storiti?
Marijan Jedovnicki; "Najprej mo-ruin povedati daje dn nedavnega rc-ne dok>Čala vlada Republike Shíveni-je. in da jih je zaradi socialnega miru vsa ta leta administrativno zadrževala. C'cne niso sledile niti intlaciji. Lola iy72, kûje komunaljKi pi>djclja doletela zamrznitev een, so bile te v Velenju med najnižjimi v Sloveniji Učinki njihovega linearnega povečevanje so bili za naše podjetje
ničelni, za uporabnika pa si> bili stroški VM^ï in to zaradi strukture ecne. Od cene za porabljen vode je dobilo podjetje (e jS' odstotkov, vse astalo drugI Podjetje je po zakonu dolJjio pobirali prispevke kol so Uiksa za obremenjcvitnje v<xla. republiški vcxl-JI i prispevki in pixlobno, J/sred^evza razširjeno rcprt>dukcijo sicer gradimo na tem obmo^u. vendar inm. kjer ni kanalizacijske in vodwodne inťra-sinikture. Pri toplou pa je ecna sestavljena iz siroi>ka nakupa toplote pri proizvajalcu Tcšti in stroskw distribucije. C«na za nakup je lani znašala krepko čez polovico prihodka od prtv dane energije.
S sedanjimi cenami, ki zaostajajo v ptwprct^u za tretjino stroSkov. osnovne pa ludt več. pokrivamo ickoče stroške in zberemo 2()-odstotkov amortizacije. Najnižje moŽnc eene, s katerimi bi zagotavljali potrebno amortizacijo, bi niorale bili za Lporab-nika približno za 5i) -odslotkov višje od današnjih. Uveljavljali jiU bomo p(^slopt>ma. približno v letu dni. Če natu lo ne bo u,spelo. Če ne N^ino njo-gli zagotoviti dovolj denarja za obnovo naprav in objektov, nekaterim skupinam uporabnikov ne bomo mogli več zagotavljali kakovcislne in redne oskrbe. To pa ni ne naš. ne interes lastnic sistema."
Će boste uspešno kandidirali zsi sredstva evropskega strukturnega sklada, mar to ne bo vplivulo na iz-boyšai^jc stanja?
Maryan .ledovnicki:" Lani smo z lastnicami opravili vrsto aktivnosti in uspelo nam je prili v nacionalni program varstva okolja. Po načelrnh zagotovilih imamo možnost za pridobitev približno 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je toliko, kot znala letni prihcxlck komunalnega pixijelja. la denar b<'jmo namenili/a izgradnjo biološkega dela cenlral-nc čistilne naprave v Šoštanju, za Čistilno napraviv Šmartnem ob Paki. kjer načrtujemo tudi ureditev dela kanalizacije, za kanalizacijo v U^ktwi-ci in v Ilrasiovcu. Kako bo lo vplivalo na cene? V prihixlnosti se bo poznalo. saj bo - na primer po oceni -cena čiščenja txlplak nižja z«i 3fido40-odstotkov. "
Na kratko, kako vam je uspehi ^ih spndarili lani?
Mary an Jcdovnieki: "Posli>vnt> smo leto .sklenil i s pozjtivno ničlo, Navidez vse lepo in prav, v resnici pa so stvari nekoliko drugačne. Poslovali smo tako zalo, ker .smo od pisali amortiza-c^o v breme kapitala, čemur pa kol direktor pt^djelj a n;ispr^îtujem/lbse ni zgodilo prvič, Ý.tí nekaj let zapored tudi na takšen način ohranjamo niz-
M&rijan JedovnicM: ' i^tos bo-mo izvedii ie najnuinejis obnove in popravila, ker za kaj več ne bo denarja^
ke cene. Letos bomo po planu za to predvideli le milijonov, ptMrebo-vali pa bi jiliSOOmDijonovSlT Le los bomo lorej izvedli le najimjnej.^e obnove in popravila. Socialni položaj uporabnikov naših .storitev ne dovoljuje razk(\šnega življenja na pixlroôju
gospodiirskih javnih služb, 'lega .se zavedamo in posku-šamo obdržati cene na najnižji možni ravni. Vendar, še enkrat poudarjam. z*\ kaktjvoslno in red no ^iskrlx> n aSili u pi >rabn íkw s potrebno energijo, pa je p^itrebiiega tudi nekaj denarja."
mrp
Šolski center Velenje, Poklicna In tehniška strojna šola
Prva generaciia vajencev
Velenje, S.julija-Pctnajsllmdijakom, ki soscv.wlskem letu 1^7/98 vključili v program du-alnct;^! izobraževanja /a poklic Hvlornehanika,se je šola zavlekla vzačetek julija. ZH}^vor so opravili pred strokovno komisijo gospo<larskc /bornkc in obrtne zbornice.
Vajenci se boào ziiposiili pri podjetjih, kjer (Opravljali praklični pciuk, ali pa b<ido ŠolaJije nadaljevali na tehniški šoli.
KtM nam je povedal vt>dja praktičnega pouka in učitelj p(xJjctništva na šoU. FraiK Murina, je prihodnost tega prcigrarna zaradi preroalega zanimanja podjctij\^rašljiva,
■ K. Ošijak
PRAZNIK RUDARJEV
KAŠ ČAS 6. julija 2000
3. Julij, dan slovenskih rudarjev
«
Prav res je obrajtan ta knapovski stan"
"Zelenci, za mano danes skočite in tradicijo našo ohranite. Nikoli je ne izpustite." Takšno Je bilo prvo geslo, ki smo ga slišali iz ust starešine rudarjev, ki so čez kožo skočili takoj za častnim skakačem jubilejnega 40. skoka čez kožo Karlom Dragom Semetom. Prireditev, kije na mestni stadion privabila največjo množico obiskoval-
noscn na mcsio, ki gaje pomagal gradili in na vse dosežke njegovih kolegov na Premogovniku!
Praznik rudarjev -največji velenjski praznik
Slovenski rudaiji so pravzaprav praznovali v ponedeljek, ko je bil za velenjske mdaije dela prost dan, kot že vsa leta, ko na 3. julij praznujejo svoj stanovski praznik in to v
prireditve, ki so svoj višek dosegle prav na sobotnem 40. skoku čez kožo, ki gaje lokral po starem običaju opravilo kar 64 bodočih knapov.
Mnogi vSo se spraševali, zakaj po 39 letih običaj ni bil izveden prav na dan rudarjev. Lani je bil 3. julij na soboto in skok" si je ogledalo veliko ljudi. Zato so se na Premogovniku odločili, da bodo prireditev odslej pripravljali na siiboto, ki bo najbližje prazni-
Rudarji so ponosni na okoljevarstveni certifikat ISO 14001, saj ga ni lahko pridobiti. Svečano ga je direktorju Premogovnika Vie/en;e dr. Francu Žerdinu izročil predsednik Slovenije Milan Kučan, pred dvema letoma tudi sam častni skakač na "skoku čez
kožo".
cev v zgodovini, je tu dosegla enega od vrhuncev. Bilo pa jih je več. Predvsem zato, ker je bil letošnji skok čez kožo kronan še s podelitvijo certifikata ISO 14001 za ravnanje z okoljem.
Na Premogovniku so okoljevarstveni certifikat pridobili po dveh letih intenzivnega projektnega in timskega dela pri analizi in urejanju 11 področij, na katerih Premogovnik najbcilj vpliva na okolje. Rudaiji so bili ponosni, ker gaje njihovemu direktorju dr. Francu Žerdinu izrcTČil predsednik države Milan Kučan in ker se je podelitve udeležil tudi minister za gospodarstvo dr. Jože Zagožen. Včasu sicer dolgega ceremoniala, ki ga je odlično, na trenutke hudomušno, vodil dr. Milan Medved, aplavzi in tudi solze sreče niso bili redkost. V zraku je bilo čutiti, da s(i rudaiji še kako povezani. Ne le, ko se skupaj spuščajo v temne rove in iz njih trgajo, kar nam je dala narava. Tudi. ko se upokojijo. Knap ostane knap. Po-
REKLI so...
Pred.sednik Slovenije Milan Kučan po podelitvi certifikata IS( ) 14<X) I : "Vprašal sem se, zakaj mi je pripadla častna dolžnost, da pcxlelim lo visoko, zasluženo priznanje Premogovniku Velenje. Odgovor je najbrž ta, da ste me vzeli za svojega, ker sem pred dvema letoma bil častni skakač, kar si štejem v veliko čast. Danes ima Premogovnik Velenje tri praznike; prvi je dan rudarjev, drugi je praznik za 64 mladih rudarjev, ki bodo z današnjim dnem stopili na trdo in častno poklicno pot slovenskega rudarja, tretji praznik pa je povezan s pridobitvijo certifikata, ki govori o usmerjenosti premogovnika Velenje. Varovanje okolja je strateška usmeritev Premogovnika, to je tudi interes in dolgortična naravnanost Slovenije..."
spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 začeli zasavski rudarji. Od leta 1961, koje v Velenju v tedanji industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, praznujejo velenjski rudatji svoj stanovski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo mladih bodočih rudarjev. Velenjski "knapi" so, kot vsako leto, prazniku posvetili številne športne, kulturne in zabavne
ku. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je bil obisk tokrat res rekorden. Odlično pa je uspel ludi piknik ob Škal-skem jezeru. Ob tradicionalni prekajeni šunki, pivu, vinu in glasbi, so mnogi preživeli prav prijetno noč...
■ Bojana Špegel, foto: Stane Vovk
Parada rudarskih uniformirancev je ob zvokih godbe na pihala na pot krenila na Titovem trgu. Pot jo je vodila po mestnih ulicah do prizorišča jubilejnega 40. skoka
čez kožo, mestnega stadiona ob jezeru.

Rudarski starešina je pred začetkom skoka za novince zaklical: "Že štirideset let iz tega soda skačemo. Zelenci, za mano danes skočite in tradicijo našo ohranite. Nikoli
je ne izpustite. " Za njim je skočilo 64 bodočih rudarjev.
Tudi razpoloženje na tribuni, kjer so sedeli gostje prireditve, je bilo dobro. Slika ne laže, na njej pa se dobro vidi, da so minister za gospodarstvo RS dr. Jože Zagožen, velenjski župan Srečko Meh s soprogo Viko, predsednik države Milan Kučan in Janko Lukner iz Premogovnika, dobre volje. Direktor Franc Žerdin je med prireditvijo poskrbel, da so jim postregli s hladnim pivom, prav takim, kot so ga po skoku pili mladi bodoči knapi...
6. julija 2000 ías
PRAZNIK RUDARJEV
7
Tribune so bite potne že skorá} uro pred urâdnim pričetkom tudi ietos odtično izpeljane prireditve. Ljudje
pa so še kar prihajali...
REKLI so...
OaslniskakaC Ai). ski>ka to koio Kari Oraco Semu: "Ozrimo sc okrog in videli bomo uslvarjalno d^lo znanja in pridnih rok naših rudarjev. Rcsnica jc, da se mo-ramo vedno drtati pokonci, hiti pokončni in povedati, s Oim sc no strinjamo. Toda v Velenju imamo velik, bogai zaklad v ljudeh in nart^incm hogasivu. I/koristile gal /clim si, da bo na^ rudiirv prihodnje Sel s ponasom ski>-zi rov, da bosreien, in da bo videl svojo prihodnost!"
Dr. Jo?« Zaji«)žtn» minister RS /a gospodarstvo: "V Velenju sem preživel 17 Ici. zaio dobro poznam vai>e nap<^^e in velike uspehe pri delu. Ukrali pa po/nam vaše vsakdanje siiske in ležavc. Premogovnik Velenje bo živci In se razvijal ludi v prihodnje. Prav I ako pa moramo vsem sedanjim in bivšim rudarjem piwsod po Sl(5ve-niji, zagoUïviii bolj^ ^vljenje. V leni pogledu lahk(i raCunaie na mojo pomoC in sodeliwanjc. Rudarski praznik jc vedno bil naj-veiijidanza Velenjéanc. Naj bc^ lako ludi danesî"
REKLI so...
Pomoč tudi od nove vlade
Slavnmini gwomikna 4í). skoku icy. ko^oje l>il direktor Pivni(»tiovnika dr. l^Vitnc Žvrdin, ki je v svojem govtv ru med drugim poudaril da so v prcicklih leiih zaprli mnoge rudnike in premogovnike, za zasavska pa je že sprejel scenarij zapiranja. K icmu jc dodal: "Nc-kalerl irgovel z uvoženim premogom tcrzelckirlOno energijo si na mnoge nasilne prizadevajo, da bi iim bolj znižali proizvodnjo lignita ludi v Premogovniku Velenje. saj vidijo v uvozu premoga za lermoclckiramo SoStanj velik dobiček p redkem za svoja podjeija 1er za posrednike ..." V nadaljevanju pa je povedal Se: '^V samo nekaj leiih smo v slovenskem rudarstvu in pre-m(>govni>lvu i/gublll več kol desei lisoć delovnih mesi ter s tem seveda močno zmanji^li možnosti za zaposlitev na^ih otrok in vnukov, Pa vendar je po drugi
strani potrebno priznali, da so rudniki bili zaprti predvsem Iz ekonomskih razlogov in da je država ves ias. v razrefkřvanju problemov rudarstva in premogovništva, aktivno icrsorazme-roma n^ikionjeno sodekwa-la, da nam doslej, drugaCe kot v mnogih drugih gtispo-ditrskih panogaii, nI bilo po-U'ebno del avec v odpadali 1er da smo skozi zakone in ludl skozi eeno elcktriCne energije pridobili kar nekaj sredstev za iA'ajanje mnogih akiivnasti prest rukiuri-ninjću s tem pa ludi vsaj delnega nadomeščanja izgubljenih delovnih mest. Pomoč pri razreševanju prolilemov sloveasko premogovništvo pričakuje tudi od vlade, ki jo vodi dr. Ba-juk. kol pričakujemo tudi podporo v prizadevanjih Premogovnika Velenje, da bi svobodno iržíSíe z clck-triCnocnergijo pričakal dovolj dobro pripravljen..."
Mala anketa med "zelenci
ff
"Rudarski poklic je lep"
kot si^nyši stHnt>vski ktAa^i imenujejo novince, so hili na letošnji skok čez ko^o dohru pripnivljeni. Njihova (;eshi so bila premišljena in hudomušna. V skladu s čiisom Je hil titdi medklic ene}*a od zelencev, ki je po zvoi\jenJu mobitela z^klica	laščđ. Samo cez kožu .še skočim, pa pridem!*' Se prej je seveda na du^ek/vrnil "krif^r* piva. Ko }e hil ohreil opravljen, smo hili radovedni ludl mi:
Toni Vr/elak; "Pripra» ve na današnji dan so bile precej dolge. nI šlo kar tako. Mojc geslo pred skokom je bilo : "Globalizacija pomeni povezovanje. Hitro se povezujmo, sjeer lahko ostanemo goli in bosi." Napisali so mi ga kolegi. ki me dobro poznaju in so ga namenili prav meni. C^eprav sem danes uradno poslal rudar, bom rudarsko uniformo oblekel le v pihalnem orkestru Pre-mogi)vnika, kjer že dolgo igram. Šolanje bom namreć verjetno nadaljeval na ljubljanski akademiji za ^asbo."
Peler Podvnilnik: ''Današnji obred mi veliko pomeni, tudi to. da sem uradnostopil v rudarski stan. Lahko rečem, da sem
m
V -
ponosen. Sedaj bom verjetno najprej odslužil vojaški rok. pncm pa bom čakal na služba. Kolikor vem, naj bi lo trajalo dve leti. Sicer pa rudarskega poklica:^ ne pivjiam dovolj dobro, .saj sem sc doslej v jamo spuščal le med prakso. Prepričan í;em, da jc to lep poklic in da sem se prav odUV^iir
Aniel Mujaković: "Srečen sem, ker sem z današnjim dnem stopil v rudar.^ki stan. Današnja prireditev jc zelo lepa, prav ganila moje. Šolanja ne bom nadaljeval, ker pa ireniram nogomet, upam. dn íwm prcko tega dobil službo v čim krajšem Času. O poklicu rudîirja sem žc veliko razmišljal. Ljudje si ga zelo različno predstavljajo. Sam mislim, da dane.^ to ni več težak poklic, sjij je tehnologija vsako leto boljša. Zagotovo pa jc to zanimiv poklic, zalo sem srečen, da sem sc tidločil zanj. Prepričan sem. da je "knapovska^ družba odlična in da sem bom dobro vživel vanjo. Sicer pase tudi Velenju m<.^no pozna, daje rudar.sko mesto."
GOSPODARSTVO
Koroški trgovski družbi Jamnica In Korotan sta se združili v družbo ERA Koroška
Era si reže velik del trgovskega kolača tudi na Koroškem
Na Preva(jah jebila prvj^nji teden ni»vinarskii kimferen-ca na kateri so pre<lsednik uprave. ERA, d.d., Velenje (îvido Omladiř. direktor dosedanjega podjetja Kon>lan. d.d., MIlan Saveli in doseda» njt^a podjetja Jamnica. d.d., Franc Zav<xlnik predstavili /družitev teh dveh koroiíkih gospodarskih driiž.b v skupino Eni. Odlikovali so družbo EKA Kiiro^lai, leitere direktor je Milan Savelli.
S povezavo nadaljuje velenjska Era slrateške cilje povezovanja, tako združene trgov-.ske družbe |ia bodo seveda na Koroškem lažje in uspe.^ncjc konkurirale vse
vcOji konkurenci . Cra, d.d., Velenje prinaša v n(Wo t rgiw-sko družbo razvito maloprodajo in razvejano trgovsko mrežo, ki so jo uspeli v zadnjih letih píxJvojili. V skupino Era je združenih devet kapitalsko povezanih podjetij, ki imajo komplementarno st rategijo. vizijo in dolgiroćno opredeljene cilje, ki omo-giííajo širitev maloprodajne mreže in grosisiicne deja%7io-sii, kar zagotavlja ekonomijo obsega In racionalizacijo poslovanja, ki sla temeljna pogoja zii konkurenčnost na trgu, Njihova ť«novna stratagije je namreč, '"ce dobro kupi<, lahko dobro proda:»."
Preilsednik uprave Ere («vido Omladlé poudaija, da lahko dobro prodajaS. ec imoi> dobre ljudi. V Eri se tega že d(îlgo zavedajo, zaio namenjajo veliko pozornosti in sredstev dodatnemu izob-riiževanju kitdrov. Menijo, da ni pomembno samo dobro pozjiavanje blaga, temveč tudi psihologija prcxlaje. 9o tKC-nah bodo v ta namen in za pasodobitcvot>stojeCih irgiw-skih lokalov na Koroškem potrebovali kar nekaj inilijonov nemških mark. Prihajajoče konkurence se ne bojijo (ko-ncc leta odpira tudi Merkaior nove zmogijivi^sti). Ko so ob razpadu bivk- Jugoslavije r/-
gubili kar polovico trga» so vseeno uspeli rasli in si) zdaj kar za enkrat večji kot pred nekaj leti,
Na Koroik^m obljublja Era boijSo ponudbo, na tem po-dr<M?ju raCunajo, da bodo pokrili od 30 do 40-odsîotûi delež, veliko vlogo pa pripisujejo svojemu projektu pozicioni-ranja - ekipa strokovnjakov proučuje določene vrste izdelkov in jih na tcj cvinovi tudi razmcAča po trgovinah, tako da jc že vizuclni vtis boljši.
Koroško bo Era í^^krbovala iz oskrbnega živilskega centra v Velenju in neživilskcgii skladišča v Žalcu.
Nova družlw ERA Kortx^ka
Era, d.d., posluje ludi v tujini. Svojapodjetji imajo v Italiji in na i irva^kem, doma pa 130 trgovin. Njihovih 170(1 strokovno aspasoMjcnih sodelavcev je lani v irgtwinah in veleprcxlajnih ccntrih ustvarilo 35 milijard tolarjev prihodka, kar jih uvr.^a med 20 največjih družb v .Slos'cniji.
Pripravljajo verigo štirih rash&rarry. Prvi v Velenju že deluje, sledili pa mu bodo §e v C'clju, Zasavju Ln na Koroškem. Uspešne .so tudi njllnwe trgovine Adut.
Sistem Era, d.d.je vključen vCíI/SUMA200tl, vsesta-vi katerega pcsiluje 313 živilskih in 93 neživiiskih pr<3dajaln. 11 blagovnic in 58 gostinskih enot.
bo imela sedež na Prcvaijah, njihova osnovna dejavnost bo trgovina na drobno v n«sjx:ci-alizlranih pnxlajalnah. pretežno živilski h. Na Korejskem imajo 30 prodajnih mast,v ka-
terihjezaposlcnih I60delav-cev, ustvarili pa naj bi za dve milijardi tolarjav prometa,
■ D.Vundrl
8
v SREDISCU POZORNOSTI
MšvAS 6.julija2000
Gostinci In stBnovalel centra na sveh bregovih
v centru Velenja pristajajo letala?!
Vedno Jc bito Icžko uskl.idi* li interese prebivalcev cen* (ra me^t (er trgovcev in go* stíncvv, ki s svojo ponuiJbo dďjťjo mi>^.ni>st in priložjiosi, d» se center sploh luhko imenuje center in dn g» obiskuje čim već ljudi. Tuje sevedn v interesu mestne sicupnosti, vedno munj p» v interesu meščanov, saj je rnzvoj povezan tudi 7. večjim lirupom. Sploli ponoći. Zđto so v množili mest ill poskrbeli, da so v centru predvsem pisarne in poslovni prostori. To pa ne ftfe čez noć.
V Velenju so v ccnini, sploh ob prebujajoči Cankarjevi, predvsem stanovanja, prebivalci pa so nad razvojem družabnega življenja In ponudbe v mcslu vedno manj navduScni. Vsi ostali so srečni, Če se na Cankarjevi in ob njej kaj dogaja, saj družabnega življenja v velenju ^e vedno ni prav veliko. / novim odlokom o podaljšanem obratovalnem času gostinskih lokalov in tudi dežurnih trgovin, ki so ga prejSnji torek obravnavali velenjski svetniki, bodo zagotovo stanovalci v centru precej nezadovoljni.
Dostava blaga le ob določenem času
v Sloveniji so aprila letaš v veljavo stopila nova pravila o obratovalnem času prodajaln, ki določa redni obratovalni čas od ponedeljka do sobole med 1. in 2J.0() uro. Prodajalne, ki obratujejo Izven lega delovnega časa 1er ob nedeljah, pra7nlkih in dela prošlih dnevih, so dežurne prodajalne. Da bodo lahko dobile dovoljenje zalo, pa bodo tudi v mestni občini Velenje morali zadostiti nekaterim pogojem.
Svetniki sose na junijski seji odločili, da bodo pravilnik o merilih za določanje dežurnih trgovin obravnavali po hitrem postopku, zato tudi nismo sliSali veliko razprav in pripomb na besedilo. Darja Medved, oiičinsk^ predstojnica urada finance je ob-ra7ložila, da se z njim prilagajajo državnim pravilnikom, pri tem pa se zavedajo, da bo težko uskladit) Interese kupcev, ki srao se ob skoraj vedno odprtih živilskih trgovinah že malce razvadili in trgovci, ki bodo morali upoStevali tudi poslovni interes. Z novim pravilnikom
naj ne bi ustvarjali monopolov posameznih trgovskih podjetij, pri dodeljevanju sia-liisa dežurnih trgovin pa mestna občina ne bo zelo stroga. Trgovci bodo morali vložili prošnjo za potrditev urnika obralovalnega časa In dežurstev, kar ob plačilu upravne takse prinese občinskemu proračunu prihodek okoli 700 lisoč tolarjev lel-no. Pri Izdaji dovoljenj bodo pozorni predvsem na zadostno Število zaposlenih v takšnih trgovinah, da ne bodo delavci prisiljeni delati več ur kot jih predpisuje zakon, stroi^e |ia bo urejena ludi dostava blaga. V času dežurstev naj bi bila dovoljena le dostava kruha, vse ostalo pa v času realnega delovanja trgovin.
Eni bi počivali, drugi pa žuriraii
Več polemičnih razprav je povzročila obravnava osnutka pravilnika za določitev podaljšanega delovnega časa gostinskih lokalov na področju Velenja. V Sloveniji velja enoten odpiralni čas od 6.00 do 22.00. ure, ki ga nihče ne more skrajšali. Kdor želi imeti daljšega, mora prav ta-
Združltev kabelsko razdelilnih sistemov v občini Šoštanj
Za dobro sliko, ton in komunikacijo
Soi^tsinj, 30. junija - V prostorih vile Široko s» predstavniki KS Top4»Uiea. Skorno- riurjnn 1er predsednik Kiihelsko-razdelii-ne^a sistema Soi^tanj .svečano podpisali sporazum o skupnem upravna-nju kalielsko razdelilnih omrežij, zgrajenih na oh-mi»čju ol>čine Šoštanj. Do* godek so označili kot po* memiMfn. saj naj bi pomenil korak za dohro sliko, ton in komunikacijo.
V uvodu je šoštajski žup-nn Milan Kopušar povedal, da so na območju občine zgrajeni trije kabelski .çisic-tni.z njimi pa upravljajo različni upravljaici. Kakovo.st njihovih storitev, servisna mreža, cena za priključek in podobno je med njimi različna, kar je med uporabniki povzročalo precej nezadovoljstva. '^Občani mí sami opozarjali na nesnii-.selnost takšne organiziranosti, /ato sem dal pobudo za združitev upr^vljalcev sistemov pod eno streho. S podpisom sp^irazuma smo, upam, rešili to vprašanje, predvsem pa določili enotno ceno upravl^ianja, pri* ključkov."
Po besedah Nina Oslov*
nika, pred.sednika Kaiiel-sko-razdelilne^a sistema Šoštanj jih je k temu spodbudilo še nekaj dej.stev. Pred dvema mesccema je, kot lo doli-ičata Zakon o telekomunikacijah in Zakon o podjetjih, f^oštanjski sistem pridobil potrebno sogla.sjc za distribucijo radijskih in TV programov, preostala dva sistema pa zanj nista izpolnjevala pogojev. "Čaka nas še veliko dela in potrp-
ljenja, če hočemo poskrbeti za kakovosten prenos slike in tona, še več, če naj bi sistem uporabili tudi za druge namene.**
Kdti bo sisteme vzdrževal, p<id kakšnimi pogoji in cem\ kakšna bo metodologija za (oblikovanje cen mesečne vz-drževalnine, prispevkov za priklop,,,, o lem bodo t)d-U>čali člani upravnega odbora Kabelsko-razde lil nega sistema Šoštanj. Seslavljajo pa
ga p<'Hiblaščencl predstavnikov KS. gradbenih odborov in zadrug: Viki Drcv, KS'R^pol-lica, Valler Pirtovšek. KS Skorno- Florjan, Silvo Mc?a Iz Florjana ter Nino OŠlov-nik, KRS Zadruge íiošianj-Kot smo slišali, naj bi se že dt govorili o novi ceni. ťa naj bi (predvsem zaradi plačila višjih avtorskih pravic za prenos TV programov) znašala 1190 SiT na mesec.
MTp
Sf o ves en podpis sporazuma o skupnem upravijanju kabetsko razdetUnih sistemov,
zgrajenih na območju občine Šoštanj.
ko vložiti vlogo za podaljšanje delovnega časa. Vlogo zanj mora od maja lani naskwiti na Mf) Velenje, ki tovrstna dovoljenja izdaja dvakrat lelno (veljajo namreč le 6 me,sccev), s taksami za vloge pa so leios občinski proračun obogatili za 217 tisoč SIT. Prejeli so namreč 58 vlog, laksa pa znaša 3.7.^0
sn:
Osnutek pravilnika predvideva možnost za daljše obratovalne čase gostinskih lokalov v mestu Velenje. Restavracije, gostilne kavarne in izletniške kmetije med 5. uro zjulraj in 2. uro naslednjega dne. ob petkih in sobotah do 3. ure naslednjega dne, gostinski vrtovi pa do polnoči. Okrepčevalnice, plz-ccrije, slaščičarne, bari in vi-noloči bi med tednom lahko dobili dovoljenje do 23, ure. ob koncu ledna in v času poletja pa do pt^lnoči... Tlsii, ki imajo lokal izven strnjenih naselij, bodo verjetno dovoljenje za podaljšanje delovnega časa dobili brez te?av, V strnjenem nasel}U pa bodo lo lahko preprečili stanovalci, ki .se zaradi motenja nočnega miru čutijo ogrožene, kar bo v centru Velenja zagotovo pris4>tno. Vsaj po razpravi v mestni dvorani sodeč. Svetnik Kadil Krupič (ZLSD) je namreč v imenu stanovalcev sredliča mesta, kjer je po njegovih informacijah kar 22 gostinskih lokalov, povedal, da so razmere vsak dan slabše. GosUnci naj bi po zapiranju še dolgo ropotali in pospravljali, najbolj moteč pa naj bi
bil hrup prihajajočih in odhajajočih gostov, sploh motoristov. Krupič je stanje opisal zelo slikovito- "Ljudje, ob dveh zjutraj vsi na Cankarjevi odpiramo i^kna in gledamo, ali se je v centru zrušilo letalo ali kaj se dogaja. Na koncu ugotovimo, da trije lastniki težkih motorjev "kur-blajo"gas do konca! Kd(^ lahko to zdrži?!", je spraševal svetnike, ki so se ob slikovitem nastopu nekajkrat krepko nasmejali. Kljub temu. da mnogim stanovalcem ob Cankarjevi zagotovo ni smeha. Krupič je celo napovedal protestni shod stanovalcev središča mesta , če se stanje ne l>o popravilo. Tudi na PP Velenje pogosto dobivajo klice z obvsetili o hrupu in motenju spanja v centru mesta. Opozoril je tudi, da n^.'kateri lokali v cenlru z letnimi vrtovi nimajo niti lastnih sanitarijev, zalo sploh v večernih urah mm^gi zalivajo rožice in beton z lastnim urinom. Res da so v cenlru me-sla uredili javno stranišče v podhodu Mastodont in na tržnici.a kaj, koje nekatere težko prepričali, da ga čez "komol" ni!
Velenje • spalno naselje ali turistično mesto?
Po drugi strani pa je ireba priznati, da je družabno življenje v Velenju slabo. Možnosti za zabavo je vedno manj, Ne premoremo pravega močnega lokala, ne dls-coteke. Stalno poslušamo, kako vsi računajo na razvoj lurizma v mcslu priložnosti. Tega zagotovo ne bo, če po deseti zvečer ne bo kam zaiti: tako na pijačo kol okusno pozno večerjo, Cankarjevo naj bi pred leti převlekli z betonom prav zjto, da bi na njej zaživelo več lokalov in prireditev, ki bi razgibale zaspano mesto. Verjemite, da bi sicer mnogi še vedno raje gledali mogočna drevesa na lepi ze-Icnici, ki je prijala duši In očem. Zato bo interese občanov centra in listih, ki se zavedajo, da mesto ne sme ostali le spalno naselje, težko uskladiti, Razumeti moramo tudi lastnike gostinskih lokalov v cenlru. Navsezadnje plaCoijejo lepe najemnine za vrtove, denar pa se steka v občinsko malho. Če na njih ne morejo slržiti dovolj, ker morajo lokal zapřeli, ko pade prvi mrak. računice ne bo!
Osnutek odloka so svetniki sicer polrdili, do dokončnega besedila, ki ga bodo verjetno obravnavali oktobra, pa bo gotovo doživel Še nekaj sprememb. Vmes pa ho Še dolgo, vroče polelje. Mnogi upajo, da nc preveč drui^abno za.spanol
■ Bojana Špegei, foto: vos
6. julija 2000 SAŠ ûs
KULTURA, OBJAVA
XI. kolonija diplomantov ALU
Zlata paleta 2000
Nagrada za spomin na rdečega kralja
Razstava risb in grafik
V petek seje z uradno otvoritvijo razstave del diplomantov ljubljanske akademije za likovno umetnost končala letošnja likovna ko-linija. Že enajstiî^ jo je uspešno izvedla velenjska galerija KC IN, tudi tokrat ob izdatni pomoči gospodarstva ((^)renja in Elektronike) ter MO Velenje. Strok(ïV-njaki letos nastala dela ocenjujejo kot izredno dobra, s tem pa seje strinjala tudi tričlanska strokovna žirija, kije podelila tri nagrade.
Večerje bil v znamenju slu-dcnlov. Tudi kulturni program, v katerem je mnogo prse netila obetavna pianistka Sanja Mlinar, študentka Akademije za glasbo, ki jo jc večina poznala Ic po pelju zabavne glasbe. Predsednica žirije Milena Zlatar iz galerije Slovenj GraUcc, ki je razglasili letošnje nagrajence, je v odlično zasnovan in oblikovan katalog, ki je izšel ob oivorilvi, med drugim zapisala: "Velenjske kolonije ALU so se že dokazale kol odličen način promocijo mladih ustvarjalcev, ki zanesljivo napovedujejo smer razvoja novih gcneracij in osebnih
V sredo zvečer so v Mayťfjevi vili v Soštartiu odprli razsta\'o 30 rish in grafik, ki so jih v letu 2(KKI ustvarili člani ]iko>iiih društev, združenih v Zvezi» likovnih društev Sf(»venye (ZLDS).'IUdi tokrat je prc^iekt ki živi dobri dve leti, pomagal izpeljali Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti« 01 Velerye.
Otvoritve razstave, ki ji je sledila pcidelilev letošnjih nagrad najbt'iljšim, se je udeležil ludi mag. Lojze C^apuder, predsednik ZLDS. Številnim obiskovalcem otvoritve, ki st) prišli iz vseh koncev Slovenije, je med dru^iim povedal: "Pri ocenjevanju razstave je treba upoštevali dcjsJvo,da je projekt še vedno v rítzvtyni lazi. Ko bo v večji meri zagoUwljena njegova gmolna osncwa, upa-
mo, da že v naNlednjcm letu, bo nizmah liktwnih dejavnosti še bolj ra/nolik in vsestranski.. "
Strokovna žirija v sestavi Milena Koren-Bcri^.ičck (predsednica), Alojz Zavolov^k in Tatjana Vidmar, je med avlorje, 32 jih je bilo, razdelila 9 nagrad, dve zlati paleti in sedem certifikatov. Tokrat je vprojeklu sodelovalo 6 likovnih društev. Člani društva Šaleških likovnikov so se ludi letos odlično ixirezali. Zlatki") Kraljic je dobil zlato ptlelo za pcrorisbo, hki ali pa so mu dodelili tudi ctrlillkal kakovosti. Certifikate so za grafike prejele ludi Anka Rangelov, Anka Riikun in Danica Janžovnik. Razstava bo na ogled do začetka avgusia.
Mbš
Pr/onaňfdj^nka Taja Ivančic Je bita nagrade iskreno ve-seia. Presenečenja pa ni mogla skriti.
poetik ne glede na to, daje na koloniji izpostavljen tradicionalni likovni medij - slikarstvo. Vendar jc njihov pristop tradicionalen le na videz, skoraj vedno tudi moremo uganiti vpliv profesorja, okolje, kije mladim dajalo ustvarjalne impulze, pa je zelo prepoznavno...".
Bodoči akademski slikarji so tudi tokrat ustvarjali na velenjskem gradu, izbirali pa so zelo različne motive. Dobitnica prve nagrade Taja Ivančic jc za motiv izbrala plakat za knjigo "Spomini rdečega kralja" in sliko, na
kateri je na svojstven umetniški način upodobila Nestla Zganka poimenovala "Spomin na rdečega kralja". Drugo nagrado, samostojno raz-stavo v galeriji KC IN v lelu 2001 jc dobila Batbara Ka-stcleczadelo MINUS 2000, tretjo, televizor, ki ga je poklonila Elektronika, pa Klemen (îorup za delo Krajina I. Razstava, ki sta jo uradno otvorila dekan ALU g. Kalaš in župan MO Velenje Srečko Meh, bi.f na ogled do začetka septembra,
mbš
Srečanje pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije
Veienjčani najboljši
Na nedavnem srečanju pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije v LJubljani • Moste polje • je nastopilo 44 zborov <»ziroma približno 7(K) pevcev in pevk. Med njimi so se predstavili tudi člani pevskega zbora Doma za varstvo odraslih. Zapřeli so tako ubrano, da jim je posebna komisija dtKtelita prvo nagrado.
Priznanja so bilo pcvci in pevke 1er njihova zborovodkinja Zorica Spital ve.seli, hkrati pa kar malo tudi zaskrbljeni. Z osvojitvijo prve nagrade so namreč postali tudi organizatorji
Med 44 zbori so zapeli najbolje.
8. po wsti srečanja zborov socialnih zavodov Slovenije prihodnje leto.
■ rp



K S m
PEKINŠKO MESTO
Partizanska 1 3320 Velenje tel.: 063 864 310
LETNI VRT odprt vsak dan od 11. do 23. ure.
Mamljive dobrote kitajske kuhinje
Leto dni mineva, odkar so odprl/ vrata "Pekinškega mesta", kitajske restavracije na Partizanski cesti v Velenju, ki sladokusce vabi v odlično in prijazno urejer>e prostore, kjer lahko z izvirnimi kitajskimi dobrotami potešijo najlepše želje po dobri in zdravi hran/, lepo okolje in čudovito pomirjujoča kitajska glasba pa potešita tud/ dušo in srce.
Za vroče poletne popoldneve in večere je posebej dobrodošel poletni vrt, k/ nud/ posebno ugodje /n počutje. Številni gostje, ljubitelji izv/rne In dobre hrane, so restavracijo že sprejeli za svojo, mnog/jo še bodo in ne bojim žaf.
izvirna kitajska hrana iz odlične kitajske kuhinje vabi že sama po sebi, radovedneže in prave sladokusce.
Zlasti okusne sojuhe In tople predjedi, ki le dopolnjujejo neizmerno pestrost kitajskih jedi s piščancem, svinj/no, govedino in račko.
Z veseljem postrežejo jedi na vročih ploščah.
Posebej priporočajo kitajsko pojedino, k/ vključuje izbrane posebnosti kitajske kuh/nje.
Želite uživat/, kot malokdo? Privošč/te si pekinško raco, težko primerljiv užitek, pravzaprav obredna kitajska jed z juho in slastnimi prilogam/, zaradi zelo zahtevne priprave pa priporočajo prednaročilo.
Na svojstven način pripravljajo ribe in lignje, poskrbeli pa bodo tudi za vse, ki se navdušujgo nad vegetarijansko hrano.
Za žejo in užitek ob pestri ponudbi raznovrstnih pijač goste navdušijo z izv/rnlmi kitajskimi žganji in v/ni, ki so zares nekaj postnega, in odličnim kitajskim pivom.
Veseli so zaključenih skupin ob najrazličnejših priložnostih, ki j/h vab/jo /n obenem priporočajo rezervacije.
Restavraoja in vrt sta odprta vsak dan od 11.00 do 23.00.
Telefon: (063) 864-310.
10
SREČANJE
KAŇÚK 6.julija2000
Srečanje slovenskih upokojencev
Do pravic tudi z državljansko nepokorščino
Izjava za Javnost:
'"Upokt^jcnci zbrani na srcianju v Velenju izrai:amc> /askrhljemwi in og<'>rčcnjc gludc žaljivih hcscd. ki jib jc Izrťkcl g(^spc)d .lustiii Slanovnik kol slavnoMni govc^rnik v Ritgu na ^spominski prireditvi.
MoJ namj %o Žc Številni upokojenci, ki so ulrpeli vojne grozole in ne morejo sprejeli. Ja se na sp{')fninskih prírodiívah vedno znova odpirajo Že zaceljene rane in lako vnaia v življenje mladih generacij nemir in sovra^ivo mod Slovenci.
Le»a i'/JOMa natUkof Alojzij ŠuSlar in predsednik drtave Milan KuCan poslaviia lemelje sprave in obsodila vsa negalivna dejanja med vojno in po vojni.
Ni moralno, da se izrablja gomila smrli za p<i lil i Cnc žaljive govore. Ne sprejemamo pol varjanj a resnicco NOB oziroma boju proli okupaiorju, kar spre jema ves napreden svel in Ovropa.
Odklanjain<^ lake prireditve, kt razdvajajo ljudi in ne prispevajo k sozilju.
Podpiramo prizadevanja vseh, ki želijo p'adil i svel prijateljslva. ja, kar oí^reřcvalo s!arejSe in mlajiU: gvneraeije vj^kupnem življenju."
Prvkii petnajst tisoč upokoJenccv i/v.se .Slovenije seje prejšnji četrtek zliraln ol) volunjskcm jew*ru na svojem 12. srcčanjUi	or^anî^i-djo je Zve/a društev upokojeneev Siovenijc letos /jlupala Medidxinski zvez) društev upokojencev Velenje. In jioslitelji so se i7.kaz>iH kot naj-iHjljivi prireditelji doslej, k<ir je bilo enotno mnenju vseh udele'H'nevv. Srečanja so namenjen« predvsem dru/enju upokojenk in upokojencev, in čeprav se svojim tei^>ivam in p<»-lo;^Hju v današnji družbi niso mo^li izogniti, so sc v lepem okolju in pri-jetnem razpoloi^enju na prirc<litve-nem prostoru mno)>i zadržali do
večera. Za razvedrilo si» poskrbeli organizatorji, svoje je dodalo lepo vreme in srečanje Je di^sej^lo svoj namen.
Srečanje je zodk>čnim uvi>dnim na-govon>>m odprl predsednik /veze druŽlev upokojencev .Slovenije Vinko Goboc. Poudaril je. da upokojcnei ne bodo dovolili spremembe pokojninske zakonodaje; "Upokojenci vladi javno sport>čamo. da lx)-mo enotno branili svoje pravice, ludi z državljansko nepokorščino, če bo
treba!" Dejal je i»e, da so bili up<.'»ko-jenci uspešni pri reformi pokojninsko-invalidskega sistema, zelo pa so razočarani nad ravnanjem nekalehh upt^kojencev. ki niso poslanci upo-
kojenske siraiike in so celo glastwali za zmanjšanje pravic. Upokojencc je pozval, naj na prihc^dnjih volitvah s svcjimi glas*ivi bc^ij vplivajo na sestavo dr/avnega zbora, saj predstavljajo odsUHkov volivcev. Na prejšnjih volitvah so zaupali strankam in dožjveli veliko razočaranje, saj so ludi redki izvoljeni up<^kojcnei glastwa-li proli interesom vseh slovenskih upokojencev. "Ob naslednjih vHil-vah ne bomo veČ naivni, anipak akiiv-ni." jc /atrdil in izrekel ostre kritike kršćanskim in stxialnim demokra-lom, ki hočejo poseči v Že sicer Nkn^mne up<ikojenske žepe. "Ali je zfikon lepotni p<ipravek. če upokojenci stabilizacijo g(^spodajs I va prispevamo letno med 15 in 18 milijardami lolarjev/ se je vprašal. In .še:
"Upokojenci lahko oproSčamo, neumni pa nikoli nismo bili. / aktivnim delom in odpovedovanjem smo prispevali k maîerialnim wnovam naše države, zato ne bomo nikomur dovolili po.segali v naše zaslužene pravice; Še posebno ne tistim, ki delujejo na delitvi Slovenccv, in tistim, ki za na.šo mlado državo se niso nič storili." Tudi spomčilo na koneu go-v<ua je bilo jasno: "Ne z^ikasnimo edine priložnosti, ki jo imamo letos upt^ kojenci, da storimo nekaj ludI ra svoj inieres. Volimo prave ljudi in stranke, ki nas podpirajo. Zaščitimo na^ pravice! Saj bi nekateri Želeli zaslužene pi^kojninc spremenili v dar države oziroma socialno podporo."
"Naj se sliši glas vaše izkušnje in življenjske modrosti"
Zahvala predsednika MZDU Velenje Huberta Mravljaka
"I)ra}>e upokojenke in upokojenci, spoštovHni gostje, spoštovani predsednik gospini Milan Kučan s sopni^o.
V imenu Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje se zahvaljujem v^em. ki ste st^delovali pri pripravi in re» aliwciji današnjega srečanja upokojencev Slovenije. P<vwb-na zahvala velja /vezi Društev upokojencev Slovenije, mesini občini Velenje» občini Šoisianj» i^Wini Šmartno ob Paki. Premogovniku Velenje. (îorenju 1er i>slalim sponzorjem, ki so nam priskočili na pomoč v oHiki finančnih in materialnih sredstev.
Zahvaljujem se Mešanemu pevskemu zboru Medobčinske zveze društev upokojencev Veknje. me^nen^u pevskemu zboru društva upokojencev iz Slovenske BUirice pod víxl&tvom g<xspe Alenke Mlinsek. Mladinskemu mešanemu pevskemu zboru Šolskega centra Velenje pod v^idsivc^m gospe Anice Pirečnik, godbi na pihala Premogovnika Velenje pod vodstvom magisira Ivana Marina, harmonikarjem iz Rciven pri Šoštanju pcid vodstvom Ivana Kumra, recitator-ki gospe Anici Meža iz Društva upokojencev Šoštanj 1er re-citatorju gtïspodu Adolfu Upniku iz Drušiva upi>kojcncev Šknie-
Posebna zahvala velja luili Gostinskemu podjetju Ciosi iz Velenja za uspcs^no sodelovanje pri pripravi in realizaciji srečanja upokojencev Siovenijc.
Prav posebna zahvala pa velja vodji pa^grama gospodu Dragu Semetu za zahtevno, spro.ščeno in duhovito vodenje programa.
Zahvala tudi vodstvu in delavcem kolektiva (-nV. iz Velenja za pripravo prireditvenega prostora ter ekipi vSloven-ske vojske za postavitev s<.>torov.
Zahvaliti se moram .íe posebej vsem viidstvom druiiev, zvez in klubov upokojencev Slovenije» ki sle se lako množično odzvali našemu vabilu.
V imenu oi)čine in mesta Velenje Je udek7«nce in i^tevilne go^te piizdravil župan Srečko Meh. Predstavil Je dolino, mla-do me.sto, njune doKei^ke in smele naCrCc. vsem p^i za^^lcl pryetno bKanJe v Velenju.
Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, ki jena začetku izjccno p<^udaril pi'»men taksnih srečanj in njihovo pristm«!. pa koristi, kijih c^ taksnih srečanjih prinesejo bogate življenjske izku-^njc iz pretekk^fiti: "Kajti ta prele-klosi je je va.W življenje, je nekdanja vai^a mladost, so va^i načrti, upanja, ve.selja in razočaranja, je vaše delo. je svel, na katerem raste naiUi prihod-nosl. je vaše izročilo iLstim. ki priiiajajcïzavami. Zalo mu kaic prisluhnili in zalo ga jc treba spoSiovail. Tildi ta va^ izka<nja je Vir slovenske samo/avu-sti. ko se bomcf morali sowali z izzjvi novega časa in odgovarjati na Nprašanja, ki jih prinašata pri-hodnťwl in čas negotovosti v katerega v.stopiimo." je med drugim dejal predsednik države in nadaljeval: "Upokojenci imalc res pravico d>mímeí^ in varnega življcjija. kol so to dostikrat sliii, res pa je tudi. da vas zanimajo današnja do^janja prt nas in v svetu, ker vas prizadevaj(\ ker govorijo o ten*», kak^n smisel sta imela vaJe delo in Življenje. Še vednt> sle ustvarjalni, vedno plačujete davke, vedno znate in zmorete prispevali k skupni blagajni. Prav je. da (»tajate aktivni in ustvarjalni državljani, da se ne umikate na obrobje ali na zjipcčck,"
Milan Kučan je nato omenil velik pomen «>žitjaz mlajSo generacijo in medsebt^jno.solidar-Tiost v pokojninskem sislcmu. "Pok(îjninska reforma jc velik
kojninskega zakc)na. P<mtivno odpiranje leh vprašanj bi bi(o povsem neproduktivno in bi vneslo prewč dv<'>mov in ncgo-ttw<>sii. Razvrednotilo pa bi lu-
proiekt.je pomemben in ustrezen sporazum med generacijami in v svoji izvedbi predstavlja ustrezno urejenost pokojnin in drugih pravic, ki iifliajajo iz pch
di ves vložen trud in do^wiire s socialnimi partnerji 1er drugimi, ki sosodekwali pri njeni zasnovi. Pred\'scm na mladih pa jc. da bodo znali umno go-
spodariti z denarjem te namene in njihtwa odgovi.Tm>si je, da bodo znali kot dobri gospodarji skrbeli za dediščino, ki je bila avtvarjena v prelekk»-sti in jim dana kot popotnica za njihow^ prijazno prihodiu*»t."
Predsednik je omenil ludi čase osvobodibte vojne in pozdravil borce: "V o^obodilnih bojih sk>venskega narodv^sc^ temelji današnje Siovenijc. Ce to pozabljamo. se ixJp(Tvedujemo naj-.sveilejîtj legitimaciji, ki jo ima slcřvenski nartid pre^l zgodtwino in pred drugimi narodi, s katerimi zdaj gradi ni>ve odnt»^ in niwo prihodnost Evn^pe. Bt^ dtmo aa lo poncsni in ne dovolimo, da bi nas ta. v prihodnost hiteča Evropa Stcia za zamudnike zgcxlovine. ki niso vedeli, kam kažejo znamenja časa. ko se je bilo potrebno v EvTopi odločati Slcwenci smo se i^dloCili prav. ludi leta |y4I in ludi leta m) in im."
Dodalje.daimajovsi.ki sov leh bt^jih izgubili î^Jvljenja, pravico do napisu na grobu in do miru v njem. mi pa se moramo ozrcii v prihodnost. Mladim moramo zagotoviti dobre Šole in možnosli za delo, prihodnost Slovenije pa je odvisna oó njih samih, njihovega znanja in uspiw.>bljentisti, o tej priht>d-m)sii pa se bodo odl()čali tudi upt^kojenci na jesenskih voht-vah: "Naj se na njih slii^i glas vak* izkušnje in življanjske mod-rci>ti. 'ib bo dobro za naso Slovenijo in za njeno prijazno prihodnost," je sklenil svt>j govor predsednik Milan Kučan.
6. j u 1 ij a 2000 »Aš ías
VI PIŠETE
11
Če bi vsi hoteli, pa bi skupai doživeli take dni
Verz ÎZ pesmi "Sanjam scn"jc bil vzpodbuda, da bi Car Kresnega veCera predstavila v^enj listini, ki se krfisovimja niso udulc/úi.
Univerz« za III. življenjsko 4>b(lobje v sodeUtvanju s KuU Uirnim cenlroni Ivana Napo-Inika iz Velenja v pclek. 23. junija, vabila na kresno noO pri Kavčnikiwi domaéiji v /avod-njaii. Ob Slevil nem odzivu slulaicljcv Univer/e in drugih udeleženeevje Kavčnikova do-maiija zažarela v vsem svojem več islolelncni bijajii. Brez prizadevnega mentorja Etnološkega krožka gospoda Damjana Kljajiča in njegovih sodclaveev. pj tudi slušalcijie krožka, en« kraincga dořivetja ne bi bilo.
Kav^nikova domačija vsa v pra prol ne m ze I e nj u in okiašena s eveijom "lisićjoga rcpa' Jepo urejen knjcčki vrl z rastlinjem, ki v lak vrl spada» zakurjena knie<íka peC, pripravljena za peko specialitele pečenih jabolk, s kri^.em okrašena vhodna vrala, dimni-ea rahlo zadimljena, na 'gan-ko" cveloic lončnice, pospravljeno in pokončno dvoriSčo ... kakor nevesta, ki pričakuje svt> jega ljubega. Da, taksna in le mnogo lepSa jc bila Kavčniko-va domačija, ki je gostoljubno sprejela 'kresnice' in "kresni-ke" na la čudovii in Čaroben večer.
Najdaljši dan, ko nastopi ptv Ictni ivolstieij. tudi sončni kres ali voněni obmt.jc najskrivnosi-
vali. da lahko s čarobnimi sredstvi ohranijo moi sonca ali jo celo pomnožijo. Tako magično moč so pripisovali ognju, Od lod običaj kurjenja kresov, kolikor mogoče bliže nebu. da bi OĆ njih sonce prejemalo čimveč lopUîte in svielobe.
Kresni čas je pravi čas za nabiranje zdravilnih zeliSč. Po pripovedovanju je njih učinek večji, čc jih nabiramo na leiče. pred zoro.vr(>!» i... Tudi Kavčni-kova domačija nas je pi^zdravi-la s.šicvilnimi ".^opi" zelišč, ki se suSijo v senci na"ganku".
Sploino raz.^irjena je bila ludi vera v "zaklade', kt bi naj "zacvoieli" ravno v kresni noči. Mnogi iskalci zakladov so lo noč iskali tudi čarobni "mcxlri plamenček", a verjeli ali ne. večinoma vsi so doživeli razočaranje, Udeležcnci "kres-ncgavcčera" naKavčnikovipa le nism<» bili vsi razočarani. Srečneži sonaSli "zaklad", ki ga članice etnoloi^kcga kro/ka niso zakopale "globoko poti skalo".
Letnega slavja soneu ío se po prepričanju naših prednikov udcki^cvaii tudi "duhovi prednikov". Srečanju /. uniriim prednikom pomaga praprolno seme v obuvalu, evei 'lisičjega repa" in seveda želja po lakem srečanju.
Praprolno seme príponíore tudi k razumevanju živalske g^v vorioo.
Običajno med udeleženci ni
Gozdn/ moi, dobri duh, M odganja zle duhove
tem prijaznim "gozdnim možem", čeprav t is I a o krvavem slegnu. ki ga je videl med poljo. ni ravno navdušujoča.
S kresom je povezanih ludi veliko rekov in pregovorov. Nekaj jih je poznanih (n. pr, :'0 kresi »e dan obesi"), Se već pa smo jih slikali v samem programu.
Za prijetno razpoloženje udeležencev so poskrbele pevke Društva upc^kojencev Velenje in vedno razpoU^ženiltar-monikar ,Tože Šalej. Njegovim valčkom in polkam se paČ ni bilo moč uprcli.
nejiii dan poleiiiega obdobja. Sonec je najvišje, lorcj jc kresni dan tudi najdaljši dan v letu. Ib obdobje je povezano z raznimi Šegami.obredi in verovanji, V tem časii preizkušajo svoje moči Škrati, vile in druga nadnaravna bitja. Tudi Šaleška dolina ima svoje posebnosti {metanje coklc. skok čez kres
i
'a: od nekdaj s<î Iju<Ijc vero-
bilo dovolj močne želje, da bi priklicali duha prednik^^ iz domačije Kavčnikovih. Obdarjeni pa smo bili z obiskom pravega "go/dnoga moža", v vsej svoji vcliča.sini (usnjeni) opravi, z vsemi polrebniniionnlji za ulov in preganjanje lisic, s čart^bno popolno palico, primerno za-ra.^čenim obrazom in seveda klobukom, ki ga ni mogiiče opisati. Vredno «c jc bilo srečali s
Z nočjo, ki se je polagoma spusčala na Kavčnikovo domačijo v ziižarele kivsnicc (bakle, svečke, petrolejke) v počastitev pomembnega trenutka, prižiganja kresa, là Častna naloga je bila poverjena nenavadnemu obiskovalcu 'go/diicmu možu". Strokovno zloženi kresje zagorel, kot se za tak trenutek .'ipcxlobi. Visoko
ptxl nebo. čim blize soncu, smo tudi iz Kavčnikove domačije poslali del .svetlobe in toplote v upanju, da nas bo tako pomnoženo st>nce grelo do naslednjega kresa. Zvočna kulisa tega veličastnega trenutka pa so bile lepo zjpete sloven,ske pcs-m i.
Brez 5<krbnih "graščakov" Velenjskega gradu bi marsikateri običaj ostal v p<'jzabi. Beseda zahvale gospodu Kljajicu in stv delavcem je le skromna pozornost in želja, da sc srcčanu> v jeseni 1er nadaljujemo spoznavanje ludi take etnoloi^ke preteki nsli.
mmicaHovač
Hvala za izkazano pozornost
v imenu develnajsiih članov YB NOB bi se rada zahvalila predsedstvu Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje za humano odločitev. da iz privarčevanih li-nančnih sredstev omocoči iz vî^ake KO /B NOB <^bmcija Vi-Icnja sedemdiievno okivvanje v temi a I nem zdravilišču.
tziega naslova je bilo na okrevanju v zdravilišču La5ko devet članov, v ztlravtliSču Podčetrtek osem in v zdravilišču TopolŠica dva člana. lermalna zdravili^i so nam priporočili osebni zilravniki.Vsi, ki smo bili deležni zgoraj i^menjene pi">Zi>mosii. smo bili zelo vejicii odločitve. To dokazuje, da med borci NOBSc obstaja tovarištvo.
Primer velenjske borčevske organ izaeije naj bo vzgled ludi drugim združenjem v Sloveniji.
Se cnkral v imenu udeleženih iskrena hvala za izkazano pk> zornost in tovariški odnos.
■	Hovič Mar/-
ja, Veienje
Podjetje Figaro poskrbelo za presencenje
Nore frizure za počitnice
Frizerski mojstri iMKijetja Fi^Hro Hit v soboto z brezplačnim strii^«njem, cra/y color (nurímí. modnimi t>arvďmi) in iU^ćim, pospremili v zaslužene počitnice 40 mladih iz Velenja.
V salonu za mlade Ycikw na Starem trgu 11 jc bilo la dan v/dui>jc rcscnkralno. Veliko idej in tudi zelja mladih se je uresničilo pod izkašen-imi rokami stilistov; Rajkota. Jožice, Alenke in piW^^Cnika UroSa. Lopo jc bilo videli različne krcacije, inicnzivnih barv, oblik in idej. Mladi so bili navdušeni, frizerji pa zadovoljni s svojim delom.
Nore frizure so ob koncu šolskega leta zastonj oblikovali v sa/onu za mlade Yetiow. Ustvarja// so Jih Rajko, Jožica, ^enka in Uroš.
DAMJA/^JUSTI/^EK
\ SLAVKORNUOTIČE^
- (PONAŠIMÍRf) BOLNIŠNICA lOPOUlCA

Pred pocitnicami: zadnji pogled na »debelost«
v zadnjih obveslilih Vam posredujem la nekaj resnico debelosti: prvi • splošni del sle spoznali v junijskem kotiCku, Koristno je. da pred p<î<^ilnik.'anil preleiite §e legn: većina bolnikov sc nc javi zdravniku zarndi slraliu pred prchilro umrljivostjo zaradi pospešene arterioskleroze zaradi debeloMi. paC pa /oradi neprijetnih znakov le kronične bolezni, ki sc javijo 7x veliko prej. Vsi kdaj zaéulimo »ležko sapo« ob mulcni naporu, ic/ave z nespečnostjo, bolečino v križu, kolkih in koleni, neverjeino uirujenosl in malo l ud i depresijo. Ženske se pritožujejo ie zaradi inkontinence (619ř bol« nic), motenj iiiensirnalnega ciklusa, povečane poraščenosii - lako gospe kol gospixîje pa zelo trpijo zaradi prekomernega poienja. Kol posledica leh začetnih molenj se pokažejo povišane vrednosli maJčob in krvnega sladkorja, bolezni srca, Žolčiii kamni, kasneje ludi krčne žile na nogah, okvara sklepov in težave z dihanjem zaradi preobremenje-nosii dihalnih milic, IrebuJna ^^maSčoba« nas kol plaSčck ovira ludi prijeđi, pojavijo se še moinje prebave s pshova-njem in podobno. Otekanje nog se pojavi brez okvare srca ali ledvic in ne odgovarja na icrapijo z diurcliki - razen znižanja lelesne leže nc pomaga ničesar ! Celuiiiissc slabile zdravi kot običajno (z aniihioiiki), kolegi kirurgi pa se tresejo c^<îperaeijah lisi ih z »»močnejšimi posiavami» zaradi bojazni pred dihalno slisko in počasno postoperativno nego.
Ob lem pozabljamo na kvaliteto življenja: lisli »močnejši« ne trpijo le zaradi dcbclosii, pač pa zaradi pogleda drugih na njihovo debeloii. Preprosto so >^normalno« rejeni in trenirani vrstniki prehudi lekrncci, ki začno take bolnike zapostavljati in jih (ali pa se sami) - izolirajo. Pogosto, a na srečn je leh manj, 5e psihični vzroki (katerikoH stres) prispevajo k ve^l lakoti. Ta diskriminacija in sirali vodila v začaran krog: nasmejan debel možakar ali gospa sta nasmejana samo Še za posnetek pred kamero.
Spel smo pri zdravljenju: izguba teže prinese hitro izboljšanje: 5e pred no opazimo zni?,ano telesno težo objektivno. se začno izboljševati znaki kol potenje, leŽja sapa. utrujenost in znaki urejnosii krvnega sladkorja (3 - 4 CJ TTcže). Po 5 ^c izgube IT sc izboljša angina pektoris; in stanje srčnih žil. /. izgubo do 10 kg IT se izboljšajo še smrčanje, menstrualne težave, slres- inkontincnca, ob izgubi več kot 10 kg pa tudi sleep apnea (izboljšajo se dihalne sposobnosti), edemi nog.celulitis. hirzuli^m (prekomerna poraíčenost). Dolgoročno se izboljšajo celjenja ran, okvare sklepov, nevarnosti tromboz in seveda zniža umrljivost.
Kratek vodič do izboljšanja: v s"vojih naporih nismo sami -več kol 50% odraslih ima neko stopnjo debelosti. Nobena od poli ni idealna, načeloma pa sojasne. Ob zastavljenem cilju si moramo izbrati dovolj dolgoročen prograrn ( npr. 3 mesece), ki bo vseboval plan povečane aktivnosti, ustrezno dieto, sprcmemlic v obnašanju in možno podporo iz okolice: iz družine, sosedske skupnosii, prtjaleljev, tudi letečega zdravnika.Če smo ob svojem programu shujšali vsaj $ kg. lahko mimo nadaljujemo. V nasprotnem primeru pa moramo poiskati tudi zdravniško pomoč; včasih je pt^trcbna celo kirurška, včasih pa zadostujejo nasveti zdrave prehrane, dobljeni iz »»prve roke«. Ob tem naj opomnim najprej na ne-kaj preprostih pravil:
•	Nikoli niso vsi enako u^pcSni - zadovoljen bodi s svojim uspehom.
•	Bolje je povečati porabo kalorij kol jih preveč omejevati (stradati): velja vsako delo, ki traja vsaj l uro skupaj, pa če je to navaden sprehod. Seveda je idealno, če k aktivmv sli pridobile prijatelje: hujSa se tudi ob kolesaijenu. balina-ju. tenisu, plesu in Se nmogih drugih aktivnostih. Glede na aktivnost si uredite prehrano - žul pa Se vedno velja pravilo:
' Kdor ne dela, naj nc jc (kalorij!). Poje naj na tone zelenjave. sadja (kljub delno dobljenim kalorijam), malo mesa in mlečnih izdelkov (čini manj masti) - škrobnih živil pa toliko, kolikorjih le more porabiti.
•	Ustrezna dieia je vedno kompromis: obroki naj bodo raznovrstni. nikoli ne jejte enake hrane 2x v istem dnevu. Ne izločite hrane, ki jo imate res radi. Uidi Ce se prekršile s kakSno sladkarijo - raje izločite kaj drugega, Še bolj redilne-ga (kot na primer kruh zvečer).
•Alkohol ni najbolj zaželjcn: poleg kalorij ( kijih le ima) predvsem spodbuja apetit. Vsekakor seo<lsvctuje žganje, privoščimo pa si kozarec vina (vedno pojedi) ali piva (morda zvcČerV).
■ Nekatere spremembe v obnašanju so potrebne: končno potrebuje program hujSanja za izvedbo značajsko trdnega človeka in kdor kaj da nase, boto zmogel, Pa §c ponosen bo na svoj - že prvi vidni - uspeh I Ob obnašanju pri mizi seveda gledam celoto: spremembe v nakupovanju vrsl hrane, planiranje i'^rokov in vsakodnevno sprotno nakupovajije. Morda si naredimo jedilnik celo 14 dni v naprej. Vmesni prigrizki niso za željeni, posebno ne zvečer ob TV: poskusimo »na silo« naredili kraiek 10 tiiin sprehod, pa bo lakoia morda minila. Ponovno se priporoča •»samo« tri obroke prehrane, brez (kaloričnih) malic. Jedli naj bi vedno pi-vSasi. ob pripravljeni mizi, nikoli stoje, mimogrede ali kar z rokami. Vzemimo si čas ! Druge xnožnosti so medicinske narave: sredstva proti apetitu, sredstva s sjabsanjeni izkoristka hraniv (glede skrobinh živil in maščob). Žal kot posamezna terapija sploh uspešni. lahko pa nam pc^magajo v začetku. Pred uporabo se vseeno posvelujle. Ampak to po počitnicah: za eno sezxino imate navodil več kol dovolj I	B
12
NASI KRAJI IN UUDJE
KAS VAS 6. julija 2000
Obćina Gornji Grad
Priznanja in most za zgodovino
v ptlfjkso v (lornjem (ini-<lu skJeniii desetdnevne iHilike príredit\'e »h lel(V\njem občin.skem pra/niku. Oh sklepnem delu so hiti upni-viCen» vedeli, /l^isli /;iradi otvoritve novega mosla preko reke Drele v siiinein sredi^^u kr^tj.i. saj so n^n.i ćaksilUe« lih 56 let. Prejšnjega se opominjajo le ^e starejsi, o prejšnjih pa prič;iJo le /^o* d ovin s ki imdnlki hodate x^o-dovine Gorixje^u Gnul».
Več kol pt)trcbno naložbo je z 90 milijoni lolarji:v omo-goOik> predvsem minisirslvc za okolje in prostor, la dokončno ureditev jc pris|x:vala tudi gomjcgjajska občina, vsi pa so bïïi veseli In zadovc^ljni, se posebej krajani, ki se jih je na oivoritvciii skwc.snosti zívalo presenetljivo veliko. kar samo priča o nujnosti te naložbe.
Ý.iipnn IVmi Rifelj je v uvod-
nem nagcivoru posebej poudaril, da so v zadnjih lellh v lej občini gradili prave Ln zares Irdne n'ioslove,saj.se h<xJoav-giLsla na Kropi veselili 5e irei-jega. Nalcx^lx' minulih let po vsej Zgornji Savinjski in /a-drečki dolini je opisal poslanec in predsednik dr?avno7-borskega odbora /a infraslruklun^ in prosior ,lakot) Preseênik, ki je razčlenil ludi letošnje in prihodnje načrie, predvsem pa Se vedno <xJprle polrebe oi^eh dolin. R> zorno mu je prisluhnil mini-slcrzapromel inz%'eze Anton Dei^aiier. ki je svojem nagovoru prilrdil njegovim Ixisedam in posebej poudaril pomen in nujnosi sodelovanja pristojnih minibirsiev, c^bčine in krajamw pri rci^^anju 7c[o Žgočih problemov. MinLsiiHivo bo skupne naložbe ^ podpiralo, saj sc v eek^ii zaveda, da so ob izerad-
nj i îMiX'esl nega križa, državne in {"wlale cedite pomembne vsaj
loliko.če ne Se wč. Obenemse je Zahvalil ludi vsem izvajal-
Družno odpiranje mostu
cem zahtevnih dei mi eestnem in vodnogospodčirskem področju. nalo pa skupaj z gc^li-telji niosl ludi uradno odprl.
Še pred lem so v dvorani gornje grajske ga kuUurnega doma občinski praznik proslavili z mrednjo proslav<i z lepim in prikupnim kullur-nim sporedom, zanj pi>skr-beli kulturniki iz ".sosednjih*' naselij Bočna in Nova Štifta, Župan pilje v slavnostnem nagovoru opredelil uspehe zadnjih let, letošnje naloge in zajeme prihodnje načrte.
Pixlelili so tudi leitišnja d>Cin-ska priznanja, pri čemer velja omeniti /lali grb oWine Cîor-nji Cirad za Murvo Sladnšek in sevvda po.scbej priznanje častnega otočana, ki so ga f>odelili magistru Tnincu Urlepii. priljubljenemu zdravniku in kul-lumcmu zanesenjaku.
mjp
Odlagališče odpadkov v Podhomu
Prostora vsaj še za desetletje
Sredi prejšnjega tedn:i ^o na odlaf^ališcu nenevarnih iMipadkov pet z^ori^jesa* >injskih in »idrečkih ol)čin v Podhomu s priložnostnim slavjem pomemben dose/ek ohele/ili K(»munalno ponijet-Je (vornji (îrad. velenjsko podjetje Pil P in vseh pel vk(|učenih <»l>čin. Sklenili .so
no podjeije Komunala Mozirje, je bilo veliko. Med drugimi: velika onesnaženost okolja ob odlagališču, nepcv sreden slik odpadkov z zasebnim gozdonv velika požarna ogrožemwi in neurejeno zbiranje odpadnih in izcednih vc^d, ki so žc ogro/.ik pcHok ob odlaaališCu.
/Ai temeljito obnovo odlagališča so porabili preko 25 milijoniiv, za razširitev odla-gali^as lesncnjeni.sLsiemom, zbiranja izcednih vod in odpli-njevanje na 4.20(10 kvadral-nih metrih dobrih M in za čistilno napravo 16 milijonov tolarjev, Širitev in naprava sla veljali namesto predvidenih
nantreć prvi del obnove, delno razširitev odlapalKča in i/g Ri d njo pilotne rastlinske čistilne naprave. Na|l)4»IJ pomembno pri vsem tem je, da sostem/^Koto>ili pogojeni odlagai\jv vsaj Še za deset 1er.
S lem odlagališčem je bilo veliko ležav že od vsega začetka v lelu i976, ki .so se stopnjevale po ra/delilvi občine Mozirje napel no%'ih in viisck dascgle 1. aprila kojim je v občini Gornji Grad prekipelo in njihovo novo komunal no podjetje je prev/elo odlagališče v upravljanje. Očitkov na račun dotedanjega upravljavca, tojc bilo.Iav-
7/đlo so se odUičili za obno vo in razširitev odlagališča 1er izgradnjo rasilinske čislilne naprave. Denarni zalogaj je bil seveda velik, zato so k so-delovanju povabili osiale občine in z njimi sklenili usirezen dogovor o soudeležbi po dv>govoijenem ključu, v /ačelku lela 1998 pa je olKÍna Mozirje odstopila od sofinaneiranja in odlaganja odpadkov na lo odlagališče. S lem seje spremenil ključ, ki po novem pomeni po dobrih 13 milijonov za občine Nazarje, Ljubno in gornji Grad, dobřili 5 za Luče m slabe 3 za Solčavo.

Raztike so očitne
38 milijonov veljala 48,5, zato je gornjegrajsko komunalno podjetje s pooblasiilom občin najelo ugoden krcdii.
Od prevzema tela 1997 sov odlagališče skupno vložili 78 milijonov tolarjev, s lem pa so zadostili vsem zakonskim zahtevam, ki jih je sprejela slovenska vlada, lemu pa je treba dodali skoraj nerazumljivo dejsivo, da država k temu kljub zagotovilom ni prispevala niti tolarja. Direktor Komunalnega podjetja CJor-nji (îrad Niko Purnal je bil zalo dovolj jasen: ^'Zahvalili se moram vsem županom in občinskim svetom, da so sc
zavedli ekoIoSkih problemov naše doline, ob tem pa kaže opozoriti vlado in pristojno mini.sirsivo, da se bo treba kljub asmerirvi vsotinaneira-nje le v sofinanciranje večjih projeklov in regionalnih rešitev ravnanja z odpadki, zamislili in pomagali tudi pri manjših projeklih v okoljih, kjer se že in v celoti zavedamo okoljeva rsl ve nih problemov, kjer resnično čutimo odgovornost do narave, imamo pa velike težave pri zagotavljanju visokih sredstev za taksne na-
Uižbe. V.sak delček, s katerim omogočamo varno «odlaganje odpadkov na obsežnih po-dr{>ijih, bo zaradi majhnih količin in oddaljenosti od velikih regijskih odlagališč ali si'žigal-nic še kar nekaj let predrag, tudi zaradi logistike in ekološkem spornega prevoza. Mi vemo, da gremo v pravo smer."'
To sta poudarila tudi gor-njegrajski župan Ioni Rifelj. ki si želi, da bi si tudi oWina Mozirje premislila in stopila v korak skupne skrbi za ravna-
nje z ixipadki in lept> okolje in direktor PUP-a.tože Mraz, ki je opredelil nadaljnje skupne načne na pt^dročju ravnanja z odpadki v obeh dolinah. Po ogledu novih prid<ibilevsosi skupaj s strokovnjaki z republiških uiian'-w ogledali pridi.v bitve in nazdravili, Upravičeno in z upanjem, da so gostje spoznali smisel zado-vtiljsiva gostiteljev.
Mjp
Prvi Suhov ekolosko'rlblškl tabor
Mladi ribiči navdušeni
Velenje - V avtokampu oh velenjskent jezeru so prejšr\|i leden gostili 22 mladih ri« hičev, iideleženeev prvega Suho\'ei>a ntUidinsko^pionir* ske^a ekolo.^ke^a ribiškega tahtira. I^3imen<»vati so ga po dolgoletnem predsedniku Ri-hiške družine Velenje, ki je bila tudi organizator dogixl-ka.
Vodja tabora Zdenko Mi-kac, mentor mladi asko-pio-nirske sekcije pri ribiški družini Velenje, nam je povedal, da je Suha je odprl sklad, iz katerega so delno financirali tabor, ki je potekal od lorka do petka. "Mladi ribiči so si ogle<lali Mu/ej Premogovništva, na l£RIC-u so jim pripravili ek<»kiško (N^a-var\je, ogledah so sije/«ra v Dolini in sedež rihiške družine. Pripravili .smo ludi različna lekmovanja v lovu rib in kopanje na šošlanj-skem t>azenu. Predzadnji večer smt» pripnnili ^reCanje
staršev in mentorjev otrok, starih od 5 do 16 let Prav vsi so hili nad oi^ani/iicyo in iz»
vedho prvega lahora navdušeni!**, smo izvedeli.
■ bš
Vodja tabora Zdenko M/kac je udetežencem podelil tudi
posebna priznanja.
6. julija 2000 mšiAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Slatine v občini Šmartno ob Paiii
Uresničili doigoietne sanje
Slatine, L julija -Zadovoljnih obrazov so se na priložnostni slovesnosti zbrali krajani vaške skupnosti Slatine. Zadovoljni, ker so s posodobitvijo dveh cestnih odsekov uresničili svoje dolgoletne sanje.
"Med nami je danes kar nekaj takih, ki vemo, kako je, če nimamo urejenega dobrega dostopa do hiše. Ob dežju je blato, ob suši se praši, pozimi pa ceste ni mogoče dobro zorati," je v nagovoru udeležencem slovesnosti pojasnil pomen pridobitev predsednik vaške skupnosti Slatine Martin Berzelak. Kot je še povedal, so že pred 10
Nova cestna odseka sta predala svojemu namenu župan ivan Rakun in predsednik VS Slatine Martin Berzelak
leti, ko so asfaltirali nekdanji kolovoz med Šmartnim ob Paki in Letušem ter povezavo do Gorenjskega klanca, želeli
posodobiti tudi cestna odseka, ju z občino Šmartno ob Paki na so v tem okolju veseli
ki vodita do njihovih domov. A, so bile - na žalost - to le njihove želje. Ob sodelovan-
so jih uspeli uresničiti letos.
Po besedah župana občine Šmartno ob Paki Ivana Raku-
gorenje
'WW
Ze pred poroko je padla odločitev,
da si v naši družini pravično razdelimo dolžnosti in obveznosti. Nepogrešljiv prijatelj v našem domu je pomivalni stroj. Gorenje jih izdeluje že dolga leta in cenimo njihovo inovativnost Vgradimo jih po vaših načrtih in željah.
Vse najboljše... iz Gorenja, že 50 let
vsake, tudi najmanjše pridobitve, saj te osrečujejo ljudi. Med drugim je izrazil upanje, da to ni bila zadnja letošnja občinska pridobitev.
Posodobitev cestnih odsekov v dolžini 600 m je veljala približno 6 milijonov
tolarjev, od tega so več kot 1,5 milijona SIT zbrali krajani. Blagoslov obeh je opravil šmarški župnik Ivan Napret, za kulturni program pa so poskrbeli člani domačega moškega zbora ter harmonikar Kristjan Kolene.
MTp
Recica ob Savinji ••••••••••••••••••••••••••••••
Navdušujoč zaključek
V	soboto in nedeljo so na Rečici ob Savinji sklenili splet prireditev ob 21. narodopisni in turistični prireditvi "od lipe do prangerja." Obisk sobotnega "večera pod trško lipo" je presenetil celo organizatore iz domačega turističnega društva. Prava množica se je zgrnila v ožje središče kraja in v prešernem razpoloženju uživala do jutra.
V	kulturnem delu so se predstavili Pastirji Kulturnega društva Podgorje, v "uradnem" delu so podelili prizna-
di tokrat pripravili člani Zgor-njesavinjskega konjerejskega društva. Čisto pravi parkur so postavili in na njem tekmovali v dvo in eno vpregah, konjeniki najprej v spretnost-nem tekmovanju, ki so ga dopolnili z vožnjo s kolesom, na koncu pa so na veselje številnih obiskovalcev z vrvic pobirali mesene dobrote.
Pri dvovpregah je slavil Boštjan Brinjovec, pri enovpre-gah je prvo in drugo mesto osvojil Anton Puncer z Diano in Dodijem, v spretnost-nem tekmovanju je bil naj-
Ob tej "disciplini" so gledalci še najbolj uživali, tudi
(nekateri) tekmovalci
nja najboljšim letošnjim izdelovalcem zgornjesavinj-skega želodca, za razpoloženje do ranih jutranjih ur so tudi tokrat skrbeli Zasavci, vse pa je navdušila predstava, ki so ji organizatorji rekli kar ognjemet tisočletja.
Čeprav vroče, ampak zares prijetno popoldne, so v nedeljo na športnem igrišču tu-
boljši Uroš Rakun, pri pobiranju dobrot z višine pa so bili uspešni vsi, eni bolj, drugi manj.
Skratka, zares prijetno popoldne, in med obiskovalci je bilo večkrat slišati vzdih "zakaj nam tako prijetnega nedeljskega popoldneva ne pripravijo večkrat."
MjP
107,8
Radio Velenje
14
107,8 Mhz
KAŠ ČAS 6. j ulij a 2000
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Novo
Naš čas je danes drugačen. Tak bo odslej. Manjši format in v enem kosu. Ta števill^a, ki jo danes držite v rokah, ima 24 strani, poletne številke pa bodo kot običanjo tanjše, imele bodo 16 strani. To bo tudi čas, našega prilagajanja na novo tehnologijo.
Novo podobo narekuje sprememba tiskarne. Po tistem, ko smo časopis več kot dve desetletji vozili v tisk v Maribor, v tiskarno Matisk, smo se bili zdaj prisiljeni seliti, ker so v tej tiskarni dejavnost rotacije ukinili.
To številko časopisa smo že natisnili v Tisk Delo Roto v Ljubljani. Kako vam je nova podoba, ki pa še ni dokončna, takšna bo šele po dopustih, všeč?
■ mkp, foto: S. Vbvk
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
VANNA
Zagrebška pevka Vanna, članica nekoč zelo popularne skupine E.T, kije v devetdesetih kot po tekočem traku proizvajala uspešnico za uspešnico, se tudi brez skupine zelo dobro znajde. Pred kratkim je zelo prijetno presenetila z novim albumom "24 sata", za katerega mnogi (tudi kritiki) menijo, da je eden boljših izdelkov v zadnjem času. Na njem je dvana-
tisoč), jeznih telefonskih klicev in celo nekaj pravih peticij, v katerih ljudje izražajo zahtevo po objavi albuma v večih primerkih. Pred dilemo se je znašla celo sama založba, ki sicer spoštuje odločitev skupine, a je povsem mogoče, da se bo uklonila pritisku javnosti. Se posebej zato, ker v pravilnost takega brezkompromisnega vztrajanja sumijo tudi nekatere najvišje duhovne instance zahodnega sveta. Kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo, bo jasno že v kratkem. Morda gre pri vsem le za dobro premišljeno reklamno akcijo. Kakorkoli že, v redijske etru se je v teh dneh pojavila predelava skladbe "Maček v žaklju", uspešnice iz zlatih časov slovenske popevke, ki
jst skladb, od katerih jih je kar deset napisal Ante Pecotić. Med skladbami je tudi odlična živa izvedba Gi-bonnijeve skladbe "Tempera", ki jo je Vanna odpela na podelitvi Porinov leta 1998.
LET 3
Izid enega samega primerka plošče z naslovom "Jedina", reške skupine Let 3 in ves medijski pomp, ki spremlja njene odmevne promocije, je v javnosti zbudil precejšnje ogorčenje in številna vprašanja. Tako je založba Dallas Records, sicer matična založba skupine, v zadnjem času prejela precej pisem (več kot
so jo prepevale Bele Vrane. Skladba zveni zanimivo tudi v izvedbi skupine Let 3.
FOOLS GARDEN
Fools Garden je očitno ena tistih skupin, ki se ji vsake toliko časa posreči narediti uspešno skladbo, potem pa za kar nekaj časa izginiti z
glasbene scene. Vsi se verjetno še spomnite hita "Lemon Tree" izpred nekaj let, s katerim so Fools Garden tudi postali znani. Uspešnica seje v kar osmih državah povzpela na prvo mesto, njihov takratni album pa je postal zlat in celo platinast. Pred nekaj meseci so Fools Garden izdali album z naslovom "For Sale", na katerem je tudi skladba "Suzy". Ta se že od srede letošnjega aprila zadržuje na nemški lestvici in nikakor ne pade z nje. Po besedah Bernia Grudmana, producenta, ki je sodeloval pri nastanku albuma, pa to ni naključje, saj gre v primeru zadnjega ploščka skupine Fools Garden za res odličen material. Mu bo že treba verjeti, saj se človek lahko pohvali s sodelovanjem s tako znanimi imeni, kot so Whitney Houston, Mariah Carey in Barbara Streisand.
NATALIJA VERBOTEN
Glede na to, da prihaja Natalija Verboten iz naših krajev, o njej veste že skoraj vse. Sredi maja je izdala svoj novi album z naslovom "Sonce iz srca", na katerem je tudi v slovenščino predelana uspešnica Natalie Oreiro "Cambio dolor". Skladba, znana iz španske telenovele "Divji angel", ima v slovenščini naslov "Moje srce" in je prav tako velika uspešnica. Gotovo pa ne bo edina, saj je na albumi še kar
nekaj (tudi avtorskih) skladb, ki bi lahko postale zelo uspešne. Sicer pa lahko o Natalij i kaj več izveste tudi v
njenem Fan dubu. Ta ima svoj sedež v Velenju, njegov točen naslov pa je: Fan Club Natalije Verboten, Kersnikova 33, 3320 Velenje. Pišite!
MARJAN ZGONC
Po uspehu njegovega drugega albuma, ki je postal uspešen predvsem zahvaljujoč skladbi "Hvala ti mati Marija", je Marjan Zgonc izdal že svojo tretjo zgoščenko. Album z naslovom "Zate živim" prinaša dvanajst skladb, namenjenih zelo širokemu krogu poslušalcev, med katerimi Marjan najprej stavi na naslovno. Gre za tercet, ki ga je odpel skupaj z Viktorijo in Borisom Kopitarjem in je lepa balada. Na plošči najdemo tudi Marjanovo interpretacijo zbora sužnjev iz "Nabucca", kar je razumljivo, saj so ravno operne arije, poleg italijanskih kancon, njegova največja strast.
■ MiČ
ROCK OrOCEC 2000
Na letališču pri Novem mestu bo od jutri, T.julija, pa vse do nedelje, 9.julija, potekal že četrti tradicionalni rock festival Rock Otočec. Festival, ki je svojo pot začel leta 1997, velja za eno največjih tovrstnih rock prireditev pri nas inje, zahvaljujoč primerno izbranemu terminu in odličnemu izboru nastopajočih, vsako leto privabil veliko število obiskovalcev. Organizatorjem je vsako leto uspelo zbrati zelo pisano druščino nastopajočih, ki je lahko zadovoljila, kar zadeva glasbeni okus, precej nehomogeno občinstvo. Značilno za ta festival je, da nikoli ni silil preveč na obrobje dogajanja na glasbeni sceni, čeprav večina nastopajočih niso ravno paradni konji komercialno usmerjenih glasbenih založb. Lahko bi zapisali, da uspeva organizatorjem pritegniti tiste izvajalce, ki se na trenutne prevladujoče trende pop glasbe ne ozirajo, a so na svojem področju vendarle dovolj cenjeni in tudi v komercialnem smislu dokaj uspešni. Za slovenske razmere to pomeni dobro obiskane koncerte in spoštovanja vredne prodajne številke, ko gre za prodajo njihovih ploščkov.
Tako bo tudi letos. Organizatoiji so tri festivalske dni napol-
nili z dovolj privlačnimi slovenskimi in gostujočimi bendi, ki v veliki večini prihajajo iz področja nekdanje skupne države. Največja zvezda letošnjega festivala pa bo nedvomno Henry Rollins - rocker, filmski igralec, pesnik, pisatelj, pripovednik in založnik ter nekdanji pevec legendarne zasedbe Black Flag.
Sicer pa poglejmo razpored nastopajočih po posameznih dnevihJutri, v petek, bodo po uradni otvoritvi prvi na oder stopili člani zasedbe Rizol.SIedili jim bodo Rodoljubac, Sausages in britanski bend Warm. Pred nastopom glavne zvezde, Henrya Rollinsa, bodo na oder prišli še Zaklonišče prepeva, po Rollinsovem nastopu pa organizatorji obljubljajo še presenečenje. Vse našteto se bo dogajalo na velikem odru, medtem ko bo na malem odru nastopila skupine Weeping Wil-lovť.Naslednji dan, v soboto, se bo dogajanje na velikem odru pričelo ob 17.40, ko bodo na njem nastopile mlade, še neuveljavljene rock skupine, ki so se na festival uvrstile iz predizbo-rov.Naj omenim, da bo med njimi tudi velenjska skupina KAOZ. Ob 20.00 bodo nato nastopili KUD Idijoti, za njimi pa se bodo na velikem odru zvrstili še Tinkara Kovač, Let 3, Oko,Vlado Kreslin, Jinx in Posod mi jurja, ki bodo tudi zaključili drugi dan festivalskega dogajanja. V nedeljo bo veliki oder ponovno zaživel ob 17.40, spet z nastopom mladih skupin, ki so se na festival uvrstile iz predizborov in spet tudi z velenjskim predstavnikom.Tokrat bo to skupine N.E.W.S.
Ob 20.00 bodo na oder prišli hrvaški rockerji Hladno pivo, za njimi pa se bodo na vsako uro izmenjali še Vlada Divljan, Magnifico in ob 23.00 še Siddharta, ki bodo tudi zadnji nastopajoči na letošnjem festivalu.
Poleg nastopov na glavnem odru, pa organizatorji pripravljajo še vrsto zanimivih obfestivalskih dogajanj, delavnic, okroglih miz, manjših nastopov itd. Skratka, pestro bo.
MiČ
iiTiiifiniiTi
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 2., julija:
1.ČUKI:	Na zdravje
2.NAGEU:	Ples na skednju 3.SLAP0VI: Dolenjska
4.ŠALEŠKI:	Prijatelj Abraham
5.	VRISK: Cviček ni navaden striček
Predlogi za nedeljo, 9. julija:
1.DAN	IN NOČ: Čas ljubezni
2.PETIVI0:	Na poročni dan
3.P0DKRAJSKI:	Dokler bom živ
4.PTUJSKIH	5:15 let
5.ŠALEJ:	Ob sončnem zatonu
9 glasov 8 glasov 6 glasov 4 glasovi 3 glasovi
Vili Grabner
6. julija 2000 mšiAS
VRTILJAK
15
Na sliki Tone Rop (bivši minister za delo, družino in socialne zadeve) in Borut Pahor (predsednik ZLSD in poslanec v državnem zboru).
"Le kaj mu toliko razlaga, ta naš predsednik?," se v ozadju sprašuje Bojan Kontič (poslanec ZLSD iz Velenja). "Pa menda ja ne razlaga spet, zakaj smo se v ZLSD odločili tako, kot smo se. To je bilo vendar že neštetokrat povedano."
REZANJE ŠOŠTANJA
Mtauli teden sem zasledili novico, da bo nova vlada na lokalni in centralni ravni državne administracije pospešila denacionalizacij ske postopke. Za šoštanjsko obétno je takšna novica dobrodošla, saj smo velikokrat sUšal očitke, da ravno zaradi počasne denacionalizacije ni mogoče urediti in posodobiti vrste razpadajočili objektov v naši občini. Naj omenim samo nekdanjo »Lojzovo« železnino. A hudič je vedno v detajlih, zato tudi tako optimistične napovedi vlade ni mogoče v naprej vzeti za dobre, še posebej zaradi tega, ker postopkov denacionalizacije pogosto ni zavirala ali usmerjala državna administracija, ampak vplivni posamezniki, ki so imeli takšne in drugačne interese.
Pri nas je takšnih vplivnih posameznikov kar nekaj in ti so v svoje niti zapletli prejšnjega župana, ki jim je podrejal interese občine tudi v postopkih denacionalizacije. Zato se je v zadnjem času razširila govorica, da bo denacionalizacija v šoštanjski občini stekla hitreje zaradi tega, ker se je prejšnji župan nanjo spoznal, novi pa da tega »znanja« nima.... A vse bolj se kaže, daje »znanje« ki manjka novemu župani v resnici protekcija tistim, ki so že dobili veliko in jih lahko zato imenujemo bogataši. Zato lahko takšno »neznanje« novemu županu štejemo samo v dobro.
Kot dokaz razlike stališč obeh županov do bogatašev je v zadnjem času cela vrsta pisem gospoda Vincencija Petra Kunstelja z Vrhnike, s katerimi želi po tej ali oni poti pridobiti objekt TO na Slemenu, ki ga v uradnih dokumentih najdemo pod nazivom »objekt Sleme«. Možje postal precej nervozen, ker mu ni uspela realizirati milo rečeno čudne tripartitně pogodbe, ki sojo 27. 2. 1997 podpisali g. Kunstelj, takratni direktor lUV in takratni šoštanjski župan. Slednji nezakonito, saj župan po zakonu nima, pristojnosti za »barantanje« z nepremičninami bodisi v korist ali v škodo občine. S pogodbo so se podpisniki strinjali, da bi naj UTV brezplačno prenesla pravico uporabe parcele št. 141 -pašnik, poslovna stavba v izmeri 794 m2, vpisani pri vlož. št. 26, katastrska občina Šentvid, v korist občine Šoštanj. Prevedeno v pogovorni jezik, bi s to pogodbo UTV brezplačno odstopila »objekt Sleme« v uporabo Občini Šoštanj. Na prvi pogled od sile dober posel za občino, kajti; kdo se ne bi veselQ brezplačne pridobitve 794 m2 velikega objekta, ki je sicer zapuščen, pa vendar praktično nov, saj gaje z minimalnimi stroški mogoče vsak trenutek aktivirati bo-
disi v počitniške, planinske, taborniške ali vojaške namene, za kar je bil nenazadnje zgrajen. Toda ta »dober kšeft« ima dve lepotni napaki. Prvajeta, da se je prejšnji župan obvezal urediti zadeve z odškodnino za »objekt Sleme« z nesojenim lastnikom g. Kunsteljem. Druga je pa v tem, da je isti »objekt Sleme« občina pridobila v svojo last v postopku delitvene bilance prejšnje občine Velenje, saj se »objekt Sleme« nahaja v premoženjski bilanci občine Velenje na dan 31. 12. 1994, kot »investicij a v teku«. Prejšnji župna se je torej obvezal urejevati odškodnino za »objekt Sleme« z g. Kunsteljem, čeprav je občina skoraj sočasno pridobila »objekt Sleme« v svojo last po krajevnem načelu delitvene bilance prejšnje občine Velenje! Le zalcaj ali za kaj?
V enem od svojih pisem g. Kunstelj dne 5. 6. 2000 zapiše, da po tej čudni pogodbi »vpis (»objekta Sleme« v korist občine Šoštanj op.p. ) v zemljiško knjigo ni bU realiziran zaradi bolezni in smrti tedanjega župana.« V nekem drugem pa je dne 4. 3. 2000 zapisal: »Poslopje TO (»objekt Sleme«, op.p.) želim odkupiti, ali pa zamenjati za gozd s posebnim pomenom v k.o. Lokovica« in še: »Ta objekt bi služil kot premostitev v času, ko bi se na Andrejevem domu opravljala obnovitvena dela.« Očitno želi torej g. Kunstelj pridobiti tako Andrejev dom na Slemenu, kot »objekt Sleme« v svojo last, oboje pa z minimalnim, oziroma brez vložka, ob pomoči »državne administracije« in prejšnjega župana po ovinkasti poti, ki jo nudi Zakon o denacionalizaciji. (V zameno bi menda dal celo zemljišča, na katerih so z njegovim soglasjem Šentvldčani v potu svojega obraza zgradili vodovod ...) Njegova apetiti po obeh domovih so seveda povsem legitimna, vprašanje je le, ali ima, občina pravico tudi v tem primeru ravnati po načelih antijunaka Superhika iz stropov o Alanu Fordu? Superhik je namreč na glavo postavljeni Robin Hood, ki jemlje revnim in daje bogatim...
Kaj se bo zgodilo z »objektom Sleme« ni mogoče napovedati. Je pa žalostno, da krog jastrebov v šoštanjski SDS, ki se tudi hvali s pravkar minulim obiskom enega najzaslužnejših vojakov vojne za osamosvojitev Slovenije, zaradi sebičnih interesovposamezinikov, noče razumeti, daje »samo« trideset »hribovcev«, ki še živijo v Šentvidu in ki jim nagajajo kjer le morejo in kolikor se da, za varnost Slovenije ravno tako pomembnih, kot ves Šoštanj skupaj. Prepustitev »objekta Sleme« v roke človeku, ki ima zaenkrat samo polna usta obljub, za Šentvid ali občino Šoštanj pa ni naredil še ničesar, bi mejilo na sabotažo. Le kaj bi o tem reku tisti »vojaki«, ki so s sredstvi davkoplačevalcev zgradiU »objekt Sleme«: Melanšek, Semečnik, Prislan, Brglez, DeCo-sta, Slatner ...?
■ Perorez
-Dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika Velenje, ministru za gospodarske dejavnosti, dr, Jožetu Zagožnu: "On (Jože Stanič, predsednik uprave Gorenja, d.d.) je že skakal čez kožo. In to lani. Zdaj je naš častni član. Naš častni član je tudi predsednik države Milan Kučan. In naš častni član lahko postanete tudi vi, če ..."
FRKANJE
Narobe čudež
Jezus je v Kani Galileji iz vina naredil vodo. Župnik Tone Krašovec bi rad naredil ravno obratno: iz vina vodo. Oziroma iz Vinske Gore Vodno goro.
Dober glas seže...
Znova se kaže, da dober glas res seže v deveto vas. In še dalj. Mlade velenjske pevce so spet povabili na pomembno srečanje pevcev v Kanado. Ko bi le bil tudi glas naših politikov v tujini tako odmeven. In bi jim tako radi prisluhnili.
»Mlada« razlika
Pri plačilu počitniškega dela mladih je menda vendarle razlika s siceršnjim »nagrajevanjem po delu«. Tu bodo fizični delavci bolj plačani!
Strah pred konkurenco
Šoštanj je mesto svetlobe. Nekateri bi radi, da bi bil tudi vse bolj mesto cvetja. Trem cvetličarnam bi svojo dodala še velenjska komunala. »Županja« za to ni preveč zagreta. Pa ne, da se Cvetka boji konkurence.
Razgrete glave
v našem parlamentu je vse več razgretih glav. Ko bi le bilo to le zaradi
vročega vremena.
Ostre besede
Vinko Gobec je na srečanju upokojencev ob velenjskem jezeru izrekel toliko odločnih glasnih besed, da jih je takoj slišal novi minister Brejc. Njuni izjavi sta različni, oba pa pravita, da govorita v dobro upokojencev.
Dobro in slabo
Banke se hvalijo z velikim dobičkom. Saj lahko, ko pa mnoga naša podjetja in obrtniki tarnajo nad predragim dragim denarjem.
Tekmovanja in veselice
Poletje je čas gasilskih tekmovanj in veselic. Ko bi le tudi večino preostalega časa lahko namenili le taki dejavnosti!
Novo in staro
Novega ministra za gospodarstvo Jožeta Zagožna so v Gornjem Gradu zasuli v glavnem s starimi problemi. Kaj hočemo: ministri se menjavajo, gospodarske težave ostajajo.
Mostovi, mostovi...
Nov dokaz razkoraka med politiko in stvarnostjo: politiki so obljubljali nove mostove. Ljudje jih res gradijo.

CEUE, Mariborska 202, tel.: 063/ 42 55 010 ali 011 ŠEMPETER (pri Sipu), tel.: 063/ 700 13 00
lÉilfV JE V NAŠIH ROKAH
Pri nakupu Nubire se lahko odločile za: BREZOBRESTHI KREDIT do 3 let v višini 1.000.000,00 SIT ali
POPUST v višini 150.000,00 SIT
Za pridobitev kredita na položnice potrebujete samo osebni dokument in minimalni polog.
MOTOR
Moj najljubši avto
16
OBJAVE
mÁiAs 6.julija2000
Stanovanjski skiad Mestne občine Ve/en/e v skiadu z 12. čtenom Pravilnika o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, štev. 5/9S in 2/2000), sklepom 16. seje UO SSMOV z dne 26.6.2000
ter javnim razpisom za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenim v tedniku Naš čas 2.3.2000
OBJAVUA
prednostno Usto upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in seznam upravičencev za zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem:
DODELITEV:
Naslov
ŠLloćk
Stev			
1	Kctfun Marija	Kraigher leva 8 a	470
2	Lesiak Mar^o	Tomšičeva 13	440
3	Zaqer Mateja	šercerieva 20	430
i	Rušnik Biiaita	Volkova !1	430
5	HrustdK Gordana	Šercefjeva 13	420
6	Komar Sebasíian	Šaleška 19	415
7	Galia Ruža	S0IO7	410
8	SG	Črnova 43	410
	^inicialke na željo prosilke]		
9	Nahtiqal Simon	Šaleška 2 b	400
10	SaboIćecLilv	Jenkova 15	400
11	Pušnlk Andreja	SlanlelovaiS	400
12	Uran jek Karman	Fbhof bataljona 1	4Q0
13	Imrút Radmila	Slari ira 18	400
14	Čanč Robert	Goriška 38	395
15	MidžiC Simona	KardelievtraS	395
16	Aberšek Romana	Tomšičeva 10 b	395
17	Rodič Sutana	SlanletovaiS	390
18	Pučnik Edo	Šale^a 16	385
19	Cenceli Milena	Šercerieva 15	385
20	Novosad Zdenko	Koroška 18	380
?1	Težak iQOf	Plešivec 48	370
22	Slatínšek Branko	Jenkova 10	365
23	Jam nik Stanka	Jer^ova 25	360
24	Kamou^ Katarina	Prešernova 2	360
25	Sušec (rena	Koželjskeaa 3	355
26	Guštin Jože	Foilova 8	355
27	La mot Marko	Malaaieva 7	350
28	Ralu la Svetozar	Graškc^orska 31	350
29	Barii írena	Aškerčeva 7	340
30	Vučina Saša	StanletovaS	340
31	PlankeliZvonko	Zuoančičeva 14	340
32	Rodič Sa^o	Slantetova 13	340
33	Laskovar Karel	Goriška 39	335
34	Javornik Darinka	Fya33	330
35	Ribič Šeíika	Vojkova 12 a	330
36	Teáič Darja	Vinska Gora 8 a	325
37	TranUjra Darja	Salek93	325
38	f^har Mi ba	KoželiskeaaS	325
39	Farovi č Blanka	Foilova 10	315
40	Derela Milaad	Eienkova 51	300
41	KoslíčSenad	Jenkova 17	300
42	Draškfc Cviieta	Volkova î2 a	300
43	Medved Pavla	Slari lrQ3	290
44	Tavčar Janko	Sercefieva 12	290
45	Fikič Damir	Janka Vrabiča 26	280
46	Brčina Delia	Kersnikova 1	270
47	Dedič Emka	Volkova 12 a	270
48	Čovič Draaana	Kardellevtrq 1	255
49	Bačič Josi D	Goriška 44	220
50	Zaic Moica	Vinska Qora34a	195
51	Rrc Marija	Volkova 12 a	190
Osnova za prioriicio na lisiijc določena lako, daje up-oSlevano j>!cvilo d(«cžcnih lo^k iy /apisnlka. V primerih. ko udeleženci razpisa dosci^ejo enako šieviio točk. imajo prednost lisii. pri kaierih predstavlja višina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manjši dcieiř v družinskem dohodku-
ZAMENJAVA
NEPROFITNIH
STANOVANJ
Zap Ime In priimek		Naslov	Razi V
štev			kvadraturi
1	Koncil i ja Alenka	Kersnikova 13	62
2	Memič Kadira	Koroška 14	58
3	Ramšak Branko	Salekl06	56
4	So Dar Milena	Salek108	55
5	Andre ÍC ^anko	Kersnikova 15	51
6	Omerovič Jasna	Jenkova 5	49
7	Hodžlč Husein	Jenkova 37	46
8	Zver Silvester	Šalek104	44
9	Klemenčič f^ter	SaleklOd	38
10	Miklavžina Gabrijela	Salekioe	38
11	OamiaAovič Jelena	Goriška 38	35
12	Sajnker Srečko	Goriška 38	35
13	Burič Darja	Ša!ek104	32
14	Lubei Barbara	Cesta talcev 18 a	24
15	Urleb Kari	Kidričeva 55	20
16	Rajh Silva	Slantetova 32	13
17	Křičel Aleksandra	Stari trg 15	12
18	Skrinar irena	Slan [ra 26	8
V skladu s 17. členom cit. Pravilnika bo Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje omogočil menjave stanovanj in pri tem ziasti upošteval spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini. Prednost pri menjavah bodo imeli tisti prosilci, ki so v vlogi navedli plačilo soudeležbe.
Predsednica UO Nada ZAVOLOVŠEK-HVDAfílN i.r.
LISTA ZA ZAMENJAVO SOCIALNIH STANOVANJ
zap
razlika
SI	PRIIMEK IN IM£	NASLOV	VM2
1	PRIBlCNIK Mariia	Gofiskas^S	42
2	SADiC Sead	Šaleška 2/a	41
3	GVOZDEN Milena	Jenkova 17	39
4	SABIC Ruža	Cesta talcev 18	36
5	OMEROVIČ Sevleta	ŠM90	25
6	MUHAREMl Kumrie	Ša]ek97	25
7	PANIČ Srd^	Hrastovec 1	25
8	PANIC Predrag	Hraslovec 1	24
9	SPEGELZdavko	Š^ek104	23
10	VIDEMSEK Viktorija	Šaleka9	20
11	PANIČ Neboiša	Hrastovec 1	18
12	PODHRASKI Irena	Kctfoška 14	17
13	AVBERŠEK Renata	Goriška 44	3
14	MAKUC Anica	Lloal	1
15	KARAHASANOVIČ Murisa Salek 90		-15
16	NEZIROVIC MIlan	Hrastovec 1	-21
Stdnovanysk/ skiad Mestne občine Velenje bo ob upoštevanju meril in pogojev iz razpisa omogočil socialnim upravičencem menjave že najetih socialnih stanovdn;. Pri tem bodo upoštevane spremenjene potrebe najemnikov po ustrezni stanovanjski površini, glede na število družin-skih članov, ob upoštevanju površinskih normativov in 7. člena Pravilnika o dodelitvi so-cialnih stanovanj (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. S/9S).
Predsednica UO: Nada ZAVOLOVŠEK-HUDARIN, I.r.
Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje v skladu s 17. členom Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovaný (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, štev. S/98), sklepom 16. seje Upravnega odbora Stanovanjskega sklada z dne 16.6.2000 ter javnih razpisom za odda/o socialnih stanovan; v najem, objavljenim v tedniku Naš čas dne 2.3.2000
OBJAVUA
prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ter prednostno listo upravičencev za zamenjavo socialnih stanovanj v najem:
LISTA ZA DODELITEV:
zap
Stev
ŠT.	PRIIMEK IN IME	NASLOV	TOČK
			
1	PAJIC Muiida	Selo 7	720
2	APUNC Andreja	Paški Ko2i^20	690
3	VUJČIČ Darinka	Stari tra 18	620
4	DEDIČ Zumra	Staring 18	610
5	MANCElva	Janka Vrabiča 16	600
6	ČUJE2 Janko	Selo 7	540
7	STOJNIČ Ružica	Kersnikova 15	530
8	NAMLIČ Milenko	Smarška 1	530
9	LUKNER Robert	Ljubljani 9/a	520
10	PENAVA Marko	Smarška 3	520
11	GOVEDIČ Lidiia	Šaleška 2/c	510
12	VTIČ Suzana	Kidričeva 55/a	430
13	KEREZOVIČ Sonja	Kaiuhova 10	510
14	ROGIĆ Danijela	Slantetova 16	510
15	LOVRIČ Ipof	Kardeliev tro 3	510
16	LIPNÍK hn	Aškerčeva 3	510
17	LIPNIKAR Zvonka	Plešivec 41	500
18	IVIČ Nerminka	Slandrova 15	490
19	SITER Tina	Jenkova 5	490
20	ČRETNlKZlatka	La2e16/F	490
21	ČOSIČ Marica	Kersnikova 3	490
22	JURINEC Jožica	Čuiarieva 2	490
23	UJBEJ Branka	Prešernova 7/b	470
24	WSNER Sabina	Kardeliev tra 11	470
25	SKLEDAR Suzana	Šaieška2/c	470
26	ŠKDFLEK Alenka	Uriskova 14	450
27	SOBOTA Linda	Kardeliev tra 3	450
28	K.N.	Senbric 31	450
(inicialkena želio orosilke)			
29	GOLOB Silva	Stanlelova 5	450
30	JURKO Stanislava	Senbric 24	440
31	MATKO Kannen	Jenkova 16	430
32	KURTOVIČ Sanela	Kraioherieva 8/c	430
33	BERIČNIKMoica	Gff iška 59	430
34	KRAJSEK Spela	Prešernova 20	410
35	VEGAN Boiana	Gai^a 44	410
36	ERGOTIČ Anita	Zidanškova 7	410
37	JURKIČZrinka	Janka Vrabiča 10	410
38	KLINC Marjanca	Stanlelova 10	410
39	RAŠIČ Ankica	Koroška 18	410
40	SAKIČ Haam	Šercerieva 7	400
41	DEVIČ Gofan	Tomšičeva 18	390
42	TODOROVIČ Cvijeta	Vojkova 12/a	390
43	KADIRIČ Senad	Vojkova 12/a	390
44	ALEKSiC Vladimir	Gorica 59	380
45	MEDARAZfalan	Prešernova 2	370
46	TER80VSEK0t0	Salek 89	370
47	BANOVIČ Viktor	Šaleška 19	370
48	JOČIČ Miroliub	Salek 82	370
49	NOVAK Raiael	Kavče 16/a	360
50	PLANINO Simon	LjDa35	350
51	KORTNIKTadei	Salek î8/a	350
52	HOČEVAR Matea	Prešernova 22/e	350
53	SKRBĚTrivo	Eienkova 43	340
54	MIKLAVZINA Mladen	Linhartova 1	330
5fi	ZACNIK Maida	Ul Janka Vrabiča e/a 310	
56	ILIČ Milenko	Cesta talcev 1	250
57	GOLAVSEK Draoo	Pfešemova 9/a	230
58	MUJKIČ Nizama	Kardeliev tra 8	230
59	KAUDřK [veta	Kavče 22	170
Osnova za prioriteto na ILsii je določena tako, da je upoštevano Slevilo doseženih loik i/ zapisnika. Kadar se na prednostni red za oddajo stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim Slevilom ločk, imajo prednost pri razvrstitvi udeleženci z daljšo dobo bivanja v Mestni občini Velenje.
6. julija 2000 mšiAS
M0DR01IËIL4 KRONIKA
17
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
BMW s prerezanimi jgumami
v Velenju je neznanec v noči na petek, 30. junija, na osebnem avtomobilu BMW, přeřezal obe zadnji pnevmatiki. Sal-ka Č., lastnika vozila, je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev.
V	noči na sredo, 28. junija, pa je nekdo v podzemnih garažah na Kardeljevem trgu v Velenju vlomil v jugo, last Uroša J. Odnesel je dva zvočnika, kasete, sončna očala in športno torbo.
V	ponedeljek, 3. jiilija, med 14.30 in 14.55 pa je na Trgu mladosti v Velenju nekdo vlomil v osebni avto renault 4, last Martine P. Lastnica pogreša mobilni telefon ter denarnico z denarjem in dokumenti.
Ker ni dal denarja, jili je ''fasal"
23-ietni Milenko B. iz Velenja je osumljen, da je v sredo, 28. junija, okoli 15.30 na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Jenkovi v Velenju od 20-letnega Emila M. zahteval denar. Ker mu ga ta ni hotel izročiti, gaje nasilnež pretepel in nato kraj zapustil.
Neznanca vzela očala
v torek, 28. junija, okoli 10.40, sta neznana mlajša moška na Trgu mladosti v Velenju stopila do dveh petnajstletnikov in od njiju zahtevala sončna očala. Nik in Gašper sta očala izročila, neznanca pa sta takoj za tem odšla v smeri Šolskega centra. Mladeniča sta oškodovala za okoli 18.000 tolarjev.
Vlom v Klanček
V	noči na četrtek, 29. junija, je neznanec vlomil v kava bar Klanček v Šoštanju. Odnesel je menjalni denar, žgane pijače, cigarete in kavo. Siavico K. je oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
Še najbolj jo je skupil avto
v petek, 30. junija, v zgodnjih jutranjih urah, seje Marjan O. iz Strmca na lokalni cesti v Rastkah spri z zakoncema Ivanom in Ireno T. iz Šmiklavža. Potem, ko je Marjan poskusil Ireno ročno prepričati v verodostojnost svojih argumentov, mu ta ni želela ostati dolžna in se je, tudi ročno, lotila njegovega avtomobila. Ena vrata je skoraj odtrgala, druga pa zvila in za nameček neuporabna napravila še oba brisalca. Marjan O. bo moral odšteti okoli 200.000 tolarjev, da bo saniral škodo na avtomobilu.
Iz blagajne pobral gotovino
v noči na četrtek, 29. junija, je neznanec vlomil v prostore poslovnega objekta Zgornjesavinjske hranilno - kreditne službe. Iz stoječe kovinske blagajne je odnesel 416.000 tolarjev.
Popisan grad
Neznanci so na območju Nazarij s spreji različnih barv popisali fasadi na objektih grada Vrbovec in Delavskega doma Nazarje. Gozdno gospodarstvo Nazarje in Občina Nazarje sta skupaj oškodovana za okoli 100.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Huda nesreča v Latkovi vasi
v nedeljo, 2. julija, okoli 14.05, se je v križišču regionalne in lokalne ceste pri Latkovi vasi zgodila hujša prometna nesreča.
60-letni Nikolaj Bogdan E. iz Prebolda je vozil osebni av-
tomobil po lokalni cesti iz smeri Latkova vas proti križišču s prednostno cesto. V trenutku, ko je zapeljal na prednostno cesto, je iz smeri Šempetra pripeljal voznik osebnega avtomobila 37-letni Feliks B. iz Žalca, med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je hudo poškodovala sopotnica v vozilu Nikolaja Bogdana , 80-letna Angela Ž. iz Ljubljane, voznik Feliks B. in sopotnica v njegovem vozilu, 42-letna Barbara B. iz Žalca, pa sta se v nesreči lažje poškodovala.
Zagorel jugo
v petek, 30. junija, okoli 17.40, je pri vožnji po nadvozu v Čepljah, prišlo zaradi napake na cevi za dovod goriva do požara na osebnem avtomobilu jugo, last Stanka B. iz Vršne vasi. V požaru, ki ga je s pomočjo občanov pogasil lastnik sam, je nastalo za okoli 50.000 tolarjev gmotne škode.
Na delu je bil strasten kadilec
Konec minulega tedna je neznanec iz skladiščnih prostorov letnega gledališča v Grižah, na škodo Kulturnega društva Griže odnesel za okoli 80.000 tolarjev cigaret različnih znamk.
Vlom v avto
v soboto, 1. julija, okoli 20.30, je Vida K. pustila osebni avtomobil na parkirnem prostoru žalskega pokopališča. Ko se je čez približno 10 minut vrnila, je ugotovila, da je nekdo vlomil v njen avto, ji s sedeža vzel torbico in jo odnesel. Vida je oškodovana za kakšnih 70.000 tolarjev.
Iz skladišča izginil paket
v četrtek, 29. junija, popoldne, je nekdo v skladišču Kurirskega servisa Strela na Polzeli odnesel paket, v katerem je bil kovček z vgrajenim tiskalnikom in računalnikom. Podjetje Strela je oškodoval za okoli 400.000 tolarjev.
Oskrba lončnic v času daljše odsotnosti -dopustov
V cvetlicnem kotičku
Daljša odsotnost zaradi dopustov nam poleg veselja včasih prinese tudi skrbi - kaj storiti z ločnicami, da bodo ob našem prihodu tako zdrave in čvrste, kot so bile ob odhodu na dopust? V današnjem članku vam bom predstavila nekaj načinov za oskrbovanje lončnic z vlago v času naše odsotnosti.
Zelo pomembno je, da vse lončnice umaknemo z oken in da niso izpostavljene direktni sončni pripeki. V prostoru kjer bodo lončnice delno zastremo okna, saj rastline za svoj obstoj potrebujejo svetlobo.
Največkrat tehtamo dve možnosti za oskrbo lončnic z vodo:
■	ali lončnice zaupamo sosedom/sorodnikom,
■	ali pa poiščemo metodo, ki vlaži zemljo v času naše odsotnosti.
Velikokrat se dogovorimo s sosedi ali sorodniki, da nam v naši odsotnosti nekajkrat zalijejo lončnice. Priporočljivo je, da vse lončnice pripravimo na enem mestu, tako da oseba, ki zaliva, kakšne rastline ne spregleda. Osebo poučimo s kakšno količino vode in kako pogosto zalivamo sami. Če so razlike v potrebi po vodi med rastlinami velike, ob rastlinah pustimo listek z navodilom zalivanja. Pozor! Velikokrat se zgodi, da oskrbniki preveč zalivajo naše lončnice.
Druga možnost je, da rastline preselimo k sosedu ali sorodniku. Pri prestavljanju rastlin obstaja možnost, da bodo rastline doživele šok in zastale v rasti, ali odvrgle cvetove. Vsekakor je preseljevanje rastlin primernejše za manjše lončnice, saj zelo veliko rastlino težje preselimo brez poškodb pri transportu.
Če ne želimo, da se kdorkoli v naši odsotnosti sprehaja po našem stanovanju, vam predstavljam nekaj načinov za oskrbo ras-
tlin z vodo:
1.	Posodo z lončnico položimo v drugo, veliko večjo posodo in med obe posodi namestimo šoto. Šoto dobro zalijemo. Šota veže veliko količino vode in tako predstavlja rezervoar za vlago. Vlaga prodira v lonček z lončnico. Vlaga, ki izhlapeva iz šote vlaži ozračje v območju lončnice, kar ima blagodejen učinek na rastlino. Daljša, kot je naša odsotnost, večja mora biti količina navlažene šote. (Slikal.)
2.	Za drug način potrebujemo dve posodi. V eno posodo natočimo vodo. Drugo posodo obrnemo narobe. Posodi postavimo eno zraven druge. Bombažno blago ali krpo, ki dobro pije vodo (npr. vileda) položimo v posodo 2 vodo in jo razprostremo še po drugi posodi. Na krpo položimo lončnice v plastičnih lončkih z
luknjami na dnu. Krpa bo iz posode z vodo črpala vodo, hkrati pa bo zrak v bližini rastline bolj vlažen (Slika 2).Če nimamo dveh korit, lahko vodo natočimo v kuhinjsko korito, vanj položimo krpo vse do mesta za odlaganje posode, kamor razporedimo lončnice. (Slika 3)
3. Vsaki lončnici lahko pripravimo lasten rezervoar z vodo. V škatlo za margarino natočimo vodo. V pokrovu škatle za margarino naredimo dve luknji. Lončnico izlončimo in en konec
bombažnega traku razporedimo po dnu lončka ter ga speljemo skozi odprtino na dnu cvetličnega lončka. Koreninsko grudo lončnice ponovno postavimo v cvetlični lonček. Drugi konec bombažnega traku speljemo skozi pokrov od margarine do dna škatle. Skozi drugo luknjo v pokrovu škatle za margarino dota-kamo vodo. Po bombažnem traku bo prihajala vlaga v cvetlični lonček (slika 4).
4. V specializiranih vrtnarskih trgovinah prodajajo sisteme za kapljično namakanje, kjer je glavna cev priključena na vodovodno omrežje. Iz glavne cevi izhajajo tanjše cevčice z dozatorji za vodo, ki so speljane do vsakega cvetličnega lonca. Investicija za tovrstno zalivanje je velika, zato je ta sistem zalivanja lončnic uveljavljen pri vzgoji lončnic v vrtnarijah, je pa vsekakor najučinkovitejši način za daljšo odsotnost od doma (slika 5). Ta sistem je tudi zelo učinkovit za zalivanje balkonskih korit.
5. Morda je dobro razmišljati o dopusniškem času v času presajanja lončnic, ko lahko v zemljo umešamo Agrogel. Agrogel je prašek, ki veže nase velike količine vode. Prašek v stiku z vodo nabrekne - nastane žele, ki je vir vlage. Pomembno je, da pred odhodom na dopust lonce z rastlinami dobro prepojimo z vodo, sicer pa zalivamo običajno. Pri obilnem zalivanju so rastline preskrbljene z vodo za 3 do 4 tedne.
Želim vam prijeten dopust!
Zapeljal s ceste
VELENJE - Prometni nesreči, ki seje v četrtek, 29. junija, zgodila na magistralni cesti Velenje - Slovenj Gradec, pri Ve-montu na Selu, je najbrž botrovala prevelika hitrost. Voznik Dimitrij C. iz Šentjurja je zapeljal s ceste, po nesreči pa s kraja odšel, a se je kmalu vrnil. V nesreči sta se lažje telesno poškodovali dve osebi. Voznika čaka obisk pri sodniku za prekrške.
Prevelika hitrost? (foto: vos)
Rožica trčila v tri
V nedeljo, 2. julija, okoli 7. ure zjutraj, so se velenjski policisti na enem od parkirišč v Saleku, ukvarjali z voznico osebnega avtomobila, ki je pred tem trčila v kar tri tam parkirane avtomobile. Policistom je bilo sicer že na prvi pogled kristalno jasno, kaj je botrovalo trčenju, vseeno pa so z znanim postopkom to še preverili. Pa so potem ko so gledali rezultat, še sami kar težko verjeli: gospa v rožicah je zbrala kar 3,39 g/ kg alkohola v izdihanem zraku!
<•	. nataéadolejšu.p.
Si	h Goriška 46
	3320 Velenje
kultura cv^ telefon: 041/269-707	
	
BRP - konstrukcijski biro Skornšekd.o.o,	K i
....ko se načrti	
začnejo z detajli...	Efenkova 45, 3320 Velenje Tel:03/897 62 30 P,E. CELJE Prešernova 23 tel: 03/492 56 70
Izdelava lokacijske In projektno tehnične dokumentacije	lnfo@brp.si www.brp.si
18
SPORT IN REKREACIJA
Mši'AS 6.julija 2000
SmučBrskI skoki
Zdaj je čas za slavje!
Po íaJvtt^ťiJ (ťini.*^itc) prťn<»> ycncin píivťíanvsmiKiirKkť skakalnice, prAvclcjKilicv »ivd vrsi' lUcamii sc1xulal1c^/vcćť^^pu^til pni hkiiknkv. NajuspcšiK^si ^Ihii S.SK Vc)ťr\jť Ro]»iid<) Kitlígaro ho to. ki lx> s svojim sivtk'iin označil ptvlomniu) v 7siKli>viní in ni/xijii ^muva^^kih skiikov v Ve-WnjM. la njjjn pa Ixi od 21.01) du pmsti iri'nins skiikalk in sbtkidccv na m\\ riapr.ui. Uii-lunda KiiN^ara bii jutri doktťla tudićnsl.da iHiobŽI.OI î/vcdcl iirtidiil utvonivťiii skok In r. njim kroiinl Í7jťmnc napurt in ivjo-mvn	vcivtijskvgu
sniučui>kiKskakalIIvi>a klulKi. ki p}( ga seveda na hi bili) hm jvmnc piKlpofv oi^Jťgn ín Átrsťgn okolju.
()gr<'ninn dchijcbilovrckonl-ncin6isuopravijcneg;iv minulih lednih in dneh in dunes jc ^kaknl• niča pripravljena nn ikwc iz/ivc. Julri in v sobcîlo bo na uvodnih (Ivclî leknKih leiiiega ccíínskega skitkulcc. pivić div pa sc h^xlo no 1. iii 2. niednii-rodni ickmi v Velenju Ziik-lišOn opustile tudi srnui^arj^kc skakalke. Prijavljenih jc 12 nii>skih leprc/enuiHC /. nekaj vrhunskimi skakalci, med njimi so ludi iKlIićni Japiwi- ter /eiiske rcpreTcnUmec NemCijc. Avstrije in Slovenije.
.luiri bo najprej na vr^lt 14. iK^t^na lekma nidarskosvetilko. Olvoi ilvcni> slovcsn^Kt bixlo íUUÍcIiob 2L(KK pn njej bonu vršit pA'u Korija skakoik. At njimi pa se bo /alelisCu spustilo na prvi lekml z;ieeliiiski pokal 5^pvisiflo50 najbolj.^ih »ikakalccv izpi>pi'»klnn-<kih kvalillkaeij (I5,tli)). pi'ivo^ji
/baklami (22,2(1) bt^ ruivr^tiog-njemel {22^23), skakalke in skakalci pa bixlodru^ serijo zaćeli ob 22.33.
V vobolo ob 21.00 Kxl<i zatVI i 4, non)oleknn>/a p(>kal Ciorcnjii in ludi /. njo poC;i,slili .^)-lelnieo lega gospcxiarskcj*:] velikana, čjs<)vniea pa jc enaka kol v petek.
Organizatoiji pričakujejo nekaj lisoč Ijubileljev in posebej Nfiiuidiskilî xkokov in liuli zanje pripravljajo posebna presenečenja. Sem sotlila ognjeineto v pelek in fioboto, prav golovo pa Uidi žrebanje vsiopnic obeh dni, najveCji sroCncž pa se bi>dumov odpeljal i lepim osebnini avt<v inohilam Hyundai Aios Urban.
Kakoilalcć boncvio tmjboljSc? Uradno vs;ijdesel mclrtrvveCod tU>sedanjc|a rckoala. ki ga initia Malja; Kladnik in Priniti^. Pel-črka z mclra, so pa gtislilc-Iji precej skrivnosini. le torej možno v odiiënik razjwerah pre-vki^ili KíímeiriW? Frane Dk^lar. naCrlovalce nove lept^liee: ".Skakalnica jc prenovljena po naj-sirivjih predpisih mednanxlne smuiîarske organizacije, Izlek smo pogU>hili /z 7.20 mclra. od-ski>čnoniiz«> pomaknili nazaj /b in pini^iii /a ^Jfi meira. točka žirije pa je 92 metrov, ki ziigot<i>'-Ijujo popolnoma varen skok. Mo/iíisoscvcdíiddljj»iskoki iníe veOkral ^c je zgi>dil»>, daje v<xí-lifinih razmerah odH^íen -skakalec žiriji 'u^el," kot pravimo. Upajnx' na dobru vremen>ke n«/-merc.,'viccr pa pridite in skupaj z nuino pri^iokujie skokbiizu irem iievilkani.''
Mnogi so se krepko potiti v zadnjih vročih dneh. Ob starših vefenjskih skakalcev, znancih in príjateijih tudi Člani velenjskega študentskega kluba in mtadinskega servisa tudi člani sosednjih skakalnih klubov
NK Rudar
Danes zvečer z Olimpijo
Ni^imi'iasi Rudaija ij^rajo prijatvljske tekme kot po tekiKvni traku. Pno tekmo ^o odigrali v Su^iai^u in s hna.^kini pnoli* Šibenikom i/4nibíli 10:LV soboto gostovnii mi Pri-m<tr.skc'in in v ťneni ptipoldnevu <M{i}*rali dvť lekmí. V pr>'i so % 4:0 prcmafinli ircijdij^ašn Jndnna iz Dvkamn; sfrclci pi) 5>o bili MíjJakovíé, Spreeaković. Za^crin Pochinski. V dnif^i k^níjei)íl i\jihovnaspiTiUiiknoviprvoltf*;ts lîi]H>rrz.Sc/âne.Ku<i:i(jiso/jiia-^hH /,2:1. prwivscni p<>b<>yší igriv druisem polčasu, s^j so biti v pr>cin boljši domačini t v nadaljeviinjii pa .sta /nuijio ^>stoni Ai^otosHa ,Siilvjnkaiiovič In Šumnik.
Siiuiiisogi>stovalipri Varteksu v V.iražditin, danes (éeíriek) pa bixioprvotekcîoo<ligralina ipri<Cti ob Jezeri. Njih<w iinspaHnik bo Ijubljaii^a Olimpija. tekmo s priiciki«n ob pa btxlo ixiigrali p*\\ ivflekU>r)i.
Na Vseh d sedanjih tekmahjc tivncr li'kni lixuaži dal prilo^uv.1 za igro igralccm.med katerimi jc tudi Klemen UiVTic.ki je pogixlbo ptxlaljíal the Idi. iŽivojin VidojcviC pa jc po Irch letih pivšlovil ixJ /eleno-ćntega dresa.
vos
NK Esotech
Novi trener je Josip Vugrinec
Nogometaši smarNk&v^ U^otťcha v petek zaćcU priprave ua novo dni^oligDsko sezono, Prxl vmlshoni novica trvnuijn Josipu Vu&rinea. ki mu bosin p<iJiui|»»hi Ri^ko Kminik in irviKT >rat;ir-RoninnKn)nov^vK.M'jena pneni lrenln&u/bn«lii2lMgndeo; Zelja vndsr^A k]u1mjc.d.i ^cekipn 7. novimi mnémi inrsti vpr>'o ligo.
lh:ninjli Ixxlo v Šmartnem. upi^dhljali pa Ivxlo ludi íílncs in ba/en. Pivensivohtxli^ zaOeli 15. avgusta, doiakral pi\Kxk^iXii-gnili 10 do 12p;ii;ileljskili lekem. Kdo Mviej sezi-'ni itONil dre«» Es-oiccha, v/aćelku letina íc ni bilo zjumo. Dv>Nlcj sta v klvib prišla Mir in PixJgt>r^'k tz U^njar^a. v pm» moslvi^ vključili sodem n'flad« inecv,i^sialeokrcpirvcpabkxlop)'eilsiavilídok<^ncii laina. Vsi up-iijo,d:i b^>spi\:menjcno lUoSlvoigntlovsajlakv» ddimkoi vprelek-It 'iezA^ni. Prvo leknio so SinarCîini ^xiigrali že v lorek z miai.U> ekip^^OJnnpije, > piviûî Olímpijinim tihiáviím pa se bodo vSmart-ncm sreiali v nedeljo, tekmo pa bodo zaCeli ob 18.(KI. /a prijateljske te^ue si'> se /c dog»>voriii z Vranskim. Usnjaijcni. Dravo. Dnivinjo. Šenijuticni in /^iKonem.
■ JG
Košarkarski tabor
Veliko zanimanje
Kar 75 dečkov i/, vseh velei^jske ol>Cme je obiskah) koi^irkiir* skj lalxir. ki .sta organi/inila SRZ R<le6t dvot^n» in Ki>»irkar-ski klub Velenje, kije poskrbel m vso «ir^^ani/iKiJo in i/vedlx> u-l>ora. Tabor je ]>í»lekHÍ od pone<leljkii dt» petka prejšnji teden, Vsjik dan so sc dobili ob 10, uri pred RdvCo dvonmo na prvem trenin-i;u. Po treningu Je sledilo kopanje v Ycletýskcm /iniskem Ixt/x'nu, Nato |>a S4) imeli prosto do I K. ure, ko seje pričel dr u^i trening v Rdeči dvor^mi. Učili s<i se predvsem «i.snovnih ko.^rknrskih pr« vin kot so piHJaJa.vo(k>nje iiidvokorakierscv'e<Li igro na dvakoAa. Skoda, da ni bilo nol>ene deklice, sajje bil talH>r namenjen ludi njim.
/a^lnji dan tab^^ra odigrali tri lekme. V prvi st*» trenerji pre-magťili kadelc z .S2:24. v drugi stí kadoii premagali pionirje / 47:I3.vzadnji in obenem najlx>lj zanimivi lekmi, pa so mlajši deCki od (cinika l^KS do leinika IW igrali neodločeno 1.^:11 Na k(^n-cusose raz.^li / obljubo, da sc drugih Iclospcl vidijo! Tabor je ^ cnkriUpoka/iii.di je zanimanje med mladimi v Velenju za lo najbolj noro igrt.i na svetu veliko in da b<^ Ko^aikar.skj klub Velenje 5e naprej imel vclikti Slovilo mbdih kt»!5arkarjev.
Mednarodne Igre šolarjev v Kanadi
Velenjske plavalke sijajne
Žv 32, po vrsti me<inarodne igre solurje\; športnic in športni* ki>v dii let, so letos kot pnivo malo olimpiado pripravili v ka» M.idskem lia milionu, tako poizvedbi kot udele/hi. Na ignili im-inreC nastopa Icir 2.^0 mladih i>porlnikov 70 mest i/40dr/iív.
Mladi velenjski ^p»irlnikisc Iclos tia igrah Ireijič.na'-lopajopa vietnsu.allcliki in plavanju, pri čemer je lrehai;ikojptivedali. da je v>b tekmovalnih dosežkih najK>lj pomembno druženje mladih iz vsega svela, medsebojno spoznavanje in sp^iziiavanjc mest in dežel. VelcTijski atleti st^ vuvtxlruh nusiopflî v izredno močni konkurenci osvajali si^lklna mesla vprvi p^^lovici našlo p»ijoč{h. Icni^kc igralke in igraleis^^ v kvalifikacijah dt^cgli nekaj zmag.lenî jc v loick lekmovanje zmolil dei», in so ga nadaljevali v sredo. ikI-ličnc pa so bile viorck plavalke.
Osvojile 1^0 namreč dve si'ebmi in eno bronasto medaljo. Drugo mestih in srcbri> si je priplavala siafeia 4xHiO m (Maja in Nina Sovinck, Tina Pandžii in Sanja Kali^nik), srebrna je bila na KKl n^ hrbtno Maja Sovinck, bronasla pa na lU) m prsno Nina Sovinek.	■
V Parizu
Atletske novice
Himna za
V	w>biitoje bil v Pari/u evropski kiub>ki pi>k«l v siafcinili tckili. Nastopila jc indi ekipa Pi^rlovalda ir Niwega mesta, ki jo je okrepil Velcjijcan Boštjan Buč. Bt^slja)) je bil ključni mož slafele 4xl5(X) moinn'. kije presenetila vso koukurencc^ zao«5V\»jila evrt'^pski klubî^ kinasKiv. Vprvi pre<l*iji}C namreč R^šljan^tafcli Porlovalda pritekel 4? mclrov pre<lni'>sti. kar je bilo <iovolj za velik uspeh. Nov<ijne5čani s^^ ziuagaii s 15:5^,5, drugi je bil Arhau iz Danske s 16:1(1.5 in irciji Racing Hub Pari/ s s U>:I\4.
Mladinski četveroboj v Olomucu
v če,5kem OKumicu jc bil minuli vikend mladinski čctvcioboj rcprezenlanc <^c5ke. Madžiirske. Hrvaške in Slovenije. V slovenski repre/vnlanei h» iiasiopili tudi člani AK Vcienje Jure Rx;ajt. ki se je izkazal z odmevnim 4. mesiom v skoku v daljino, .lozica I li^zjan in Boris Vogrinec pa sla se v wtyih disciplinah uvrsiila v zlato sredino.
Pokal Bruno Zauli na Poljskem
V	«slovenski rcprezeni.inci v lekm^ïvanju znjjc^kal Bruno /auli. ki bo v fîrcdo na P^îljskcm, btxlo ludi Jolanda Cepiak (8tX) m, ftafeta 4x4(Xl m). Bi^sljan BučpOíKl m ovire) iiiSeqtcjSalamon(4^Kl nu)virc. siafcla 4x4()(l m).	■ VP
Tenis
Velik uspeh Potočnika
Ev ropska (eniškii /ve/u je letos v svoj prr^gntm preglednih tekn)o-vaiij pnié vključila (udi dečke in deklice do 12 let. S svojim vsakoletnim ickmovai\|emje kimdidlral tudi Šaleški teniški klubVeleiuc^ in uspel, turnir pa je tako di4>ll mcdnnriKtni značaj pod okrl^em evropski? in slovenske teniške zveze. Komisija cvntpske 7>eze lxi na p<hI-lagi letošní ih tumicjevsestavila koledar tu mitje vv k^itegonjido 12 let M naslednja leta.
Na pivcm mednarodnem inrnirju so nastopili dečki in deklice iz5 držav ill 35 slovenskih klubov, zaradi velikega šievila prijavljenih pa jc Irajal kar y dni- Nastopilo jc namreč 92 dečkiw in deklic, ki so v izžrebanih skupinah po sliri igrali vsak z vsakim, najbolj^Ii so sc uvr-slili v Ain koštali v Blurnir. Pri deklicah je manjkala prva nosila Vc-Icnjčanka Diana Nakič, kí nastopa v Kanadi, zmagala pa jc Monika Leček s 1 Irva^ke. Pri dcčkiii jc ztuagal Luka Pajnik iz Maribora, ki je v finalu premagal petega nosilca Uroša PoUtčJiika iz'ièniskega kluba loptilšica s fi;2 in 6:4. Lep uspeli je Uroi dosegel v polfiiialu. saj jc morat njegovo premoč priznali favortl turnirja Ivan Hoixky sSkv VAske. Ua^s Poločnik in NejcSlciner>la bila zelo uspešna ludiv<K\v jieali, saj sla se uvrstila v polllnale.
6. j u 1 ij a 2000 »Aš ías
SPORT IN REKREACIJA
19
Konjeniški šport
Aleš Pevec najuspešnejši
Ki>iijcniski kluh Venise jc pixjsnjt petek, sobnto in nedeljo ter lo .sulM)toin nc<ic]jo i^vcdd dràvno Ciansko in mladinsko pnonstvov preskakuNiiiiju ovir. V sobo(oso&e n»jprij v katcguriji A2 <110 cm) pomvrili mlndinci. Vn>tnk rud: I, Nfutj»/Brlo/nik (Hillim, KK Slii-GrHdec}.2. BlažBrťsant (Ck-nrii. KK Murílxír), 3. Nina Gluv« nik {Importanl. KK Pirmnida); člani: I. Urh B;iijjnnit (Luos, KK Vv1vr\jc}, 2. Primož Rife^ iGvmini Wcrcnza. KKVciiiiše),3.AJc^ Pc* vcc (C«nU', KK Vclciyu). Nedeljski rezultati: A2 (110 cm) - mladinci: 1- Sundra KiKjanCiO (Tradicc. KKGouwIjc), 2. Jure Cirubaccviř (Jafa. KKKri^a), 3. Sara 13cUik (Carliuv KK Ccljo):eiajii: 1. Maja Niv vak (1 long Ktmg. KK Velenje), 2. David CîuCek(Magiium. KK Oo-Icvijc), 5. liuiîa IraVTKr (Ciirltft, KKCiot^ivljc); kategorija L (120 eni) s p<isiapnovast(ičo tc>-ivnosljo: L Aies Pevec (Pic-P}C.KK Velenje). 2. Hrane Slavji (Biring Noah, KKKi'uniperk).^. David CjiiCek(Mag-iiu ni. KK Golo vije); kalegorija Ma (130 em): 1. Aiïdrej Kučer (das-siker.KKOolovlje), 2-AkSlWc (Pic-Pic. KKVclcnjc).3, Maja Viv har (Pa!<se Partouu KK Piramkla). Telo zanimivo je bilo v sobaio zvećer. ko je sest jahaicv naskakovalo državni rekord v skoku v vilinoMaje N(jvakz2()l centimetrom. Naskok mbiJ uspeîcn. najboljša pa sta bila s 193 cm Ajidrcj KuCcr(KKGotovlje) iiiAleJ Pevec (Aji« tares, KK Velenje).	■
Na V^n/Šdh bo v tetošnjem letu še zanimivo
Socialdemokratska mladina Šmartno ob Pakl
Že 5. "Najboljša droga Je žoga"
$ni»r(fluobPaki« l.JulMa^Naohnovfjeneni rokometnem igliŠihi pri osnovi šoli v Smartnom ob Paklje Soeia Ide mokra l^ka mladina (ťga kraju pripravil» inidieioiuihii turnir pod nasli»vom driittN.ie
Na njem se je pomerilo 12 ekip,/magali pa so noga melami Forij a iz^kal pred lihovino LiJi iti domaČo ekipv^Netc^irj i. Najbolj.^i HvC' lec (umirja je bil Aleš Rednjak (Fori), ki jc 12-krat zatresel naspn> tnikwo mrežo, za najboljšega vratarja pa so razglasiilj Zorana Keriviča (ekipa leksas). Organizatorji z udeležbo ekip in tudi Številom gledalcev zadovoljni. Upajo, da bixîo turnir lahko pripravili tudi priiiodnje leto.
mrp
utrinek s tekme domače ekipe Hiub SI In kasnejšimi zmagovalci - nogometaši Forija
Veselo na Triglav
izletov v planine je na vi&ku in kdor se ni bil na Trigiavu ali bi o^aka ra<l spet obiskal, bi> imel možnusi konec Julija na tridnevnem i/klu. Pobudniki borlo prvi <fan s Pokljuke krenili do iloma na Kredarici, drugi dan se bodo pnv/.peli r»a vrli Itiglava in preko Doiiêa prišli do ko^epri sedmerih je/erili. pot ircljcga dne pa br> Komna-Bogalin-Krn^ko jezern-Lepena (ali Komnaj-Bohinj.
Izlei bo 28., 29. in 30. julija, cena je 7.0D0 tolarjev, prijave pa do 25. julija zbira Slane KovaC. ki l>n izlet tudi vodil {041-R73-476 alî 8^3-457).	■
Fotografija: (foto DK) Nekaj mtadih igraicev velenjske £RE
Namizni tenis
•••••••«éa«*««*«•••«aa«a
Mladi upi ERE
>*Na mladih .svci stoji,« je ic zelo »tar rek, ki 5g &a tiobro zavediyo nidi prí velenjskem namizno-teuiSkun klubtj ER/V^Tempo, zalo veliko pozorno* sli uameiyaji» delu z mladimi i(7alci,
V prihodnji sezoni bo vodenje leh prevzel disedanji trenerprve ekipe Tine Slatin^k in skupaj z Lukom Cinihcrjcm bosta poskuJala vzgojiti nov in uspešen rod velenjskih namiznote-niskih igralccv. Meddekicti po igralski in rezultat-ski plati i/.stopata sestri (Ionu in Tamaru Jeric, ki se (ahkn ptîhvali tudižc zna^^hwom državne prvakinje med nilajSimi kadetinjaiiii. Med fanti k) tu Benjamin Klaužar. Bla? Selan, Miha Rcbemik. Mario Zmič. Davor BoSnjak. Dejan Lumcsii in Miha KJjojiČ,ki je v pretekli sezoni prav tako tlo-scgel nekaj icpih rezultauw. V prihajaji">Ci sezoni btxlo k viidht v klubu poskuiiali pritegniti še vei mladih in jih navdušili/a ta lep in atraktiven Spori. Mladini igralccm ERE volje in zagnanosti pri delu ne manjka, zato sta ^iba trenerja prcpriCaJia, da bixloludivnaslednjiiî sezonah dosegali vsaj lako dobre» Ce ne ic boljSe rezultate kol doklej.
■ DK
Na
Triglav
MInin AlITIK
Skûlskn 17. Vdeiilo
Z VSW: Škrtlo
\llran BKI.O>^\IK
Škah'fiG.VcHonti' UH. m^ 061. OSM (Hl 77« 066
/AvSTOP: \vh n\v
/dravko JOŠT
Cloriškrt #0. WIcnIo Id. «0291«. GSM Oil 037 322 /AS'mP: Velcnlť. ťcnUT
Loon K \( 7. AK
Ime 11 a, Vt'h'nji^ irl.ftaH7()0,«sni011 7:58 1(50 ZASTOh \olcnje - Črn«\a
\larMii KITIIK
Siiim^kii 23. Vdt^fi|ť> tel. 858 26Í), GSM Oil 715 3Ô7
/ASiOP: ŠCIUIII

PRi;[)sr\VMííTV0\i;ii;NJH Prťšťin«\a ťesia 9 I), \I]LI]>JE lei. HM 323
MrttJkmIr KOIPU
Topolšlcn 126, ÎDiHjlto îM JÎ02 05a (iSM Oil 733 259 /AvSTOP:	n
han Kia:i r
O^ui 1/1, Volcnio ml. 876 ()5<). (ÎSM ()•! 1 736 525 ZAS1X>H: \clcn|o
i»Ri;î)ST\\MSno ŠOSTWJ
lika
lei. 881 B:>6
\1llHn MHVC
SiilU.ska 10. \Wu\i' Iol.ft70ň53. aSMO ll 732 «Ô7
Z ASTOP: Šošlant
Danijel MI.1\ŠI;K
LJpleKJh. Vo!iii|ť loi. 876 100, GSVIO n 736 507
Z ASTOP: SaU'k
Ivait POI,i:SMK
PîhMii Ib. Polzola loi. 720 031,(ÎSVlO'll 105 079
ZAS1X)P: Xndra?,
Peter TVIMK
Rmnr 180, Sošuuil Id. 893000, CSVUMl 736 523 ZASTOP; nrti^tnliie
Koman N>Ki
7 c, VťOonlf Id. 8(33 00«, GSM Oil 71 î 123
Z \S1Y)P: Koiioxi

Pripravljeni na vse. trigiav premoženje
: zavarovalnica trig la v,d .d.
20
TV SPORED
^ÍAS
6. julija 2000
ČETRTEK, 6. Julija
SLOVENIJA 1
07.55 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Pod kfobultom 09.50 Igod be iz školjke 10.30 National geographic, B/13
11.30 Naravni parki Slovenije 12.00 Dokumentarna oddaja 13.00 Poročila, Šport, vreme 13.45 Tnglavald narodni par1< 14.10 Večernigost 15.00 Film
16.30 Poročila, Špon, vreme
16.45 Na liniji
17.20 l2 življenja Hrasikcvih
17,45 Neukroćeni planet, 1/10
18.45 Risanka
19.00 Krot)ika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Homo hjnsticus 21.25 Novakovi, 1/S 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.55 Po Dekameronu 23.30 Sbvenci v Avstraliji 00.20 Pisave
00.50 Neukročentn^anst. 1/10
SLOVENUA 2
08.25 Videospolnice 09.00 Í2 dobrega gnezda, 1/13 09.45 Uboga mala bogatašinja, 2/6
10.35 Grace na udaru, &25 11,00 Murphy Brown, 5/24 14.30 Svet poroča 15.00 Sport
17.00 Izbor koncertov narodr^o-
zabâvne glasbe 18.05 Drij2inski2đravnlk.3/13 19.00 Nenadoma Susan, 14/26 19.30 Vkleospoinice 20.05 Leteči cirkus Monr/ja
Pytfiona 21.00 Potkslavi,5.in6.del 21.55 Poseben pogled: Theo in
Thea, nia)?, film 23.40 Nisem nezvest, 1/3 00.30 Ljudje pod Vezuvom, 3/5 01.00 Videospolnice
07.00 áolagolía 07.30 Olvaz ledna 08.30 BrezzaporzJonasom 09.30 Modna popotovanja 10.00 Top shop 10.30 Tri ženske, nan. 11.30 Oivjiangel, nad, 12.30 LabirtnI strasti, nad. 13.30 Topsivop 14.00 Ljubezen ali denar, nai^. 14.30 Sto najpomembneiših ljudi revije Time. dokum. oddaja
15.00 Wimbledon, neposredni
prenos 19.15 24 ur
20,00 TabomteezBevertyHill-
sa, amer, lilm 21.45 Raztresena am^. fflm
22.35 Prijatelji, nan. 23.15 Wimbeldon-vrtiunci
dneva 23.45 Nikita, nan. 00.30 M.A,S.H.. nan. 01.00 24 ur, ponovitev
PETEK, 7* Julija
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Izobraževalna oddaja
09.00	TrojCIce, 15/26
09.25	Iz življenja Hrastkovlh
09.30	Udarna brigada, 5/6
09.45	Na liniji
10.20	Risanka
1030	Neukroćeni planet, 1/10
11.20	Dayone.1/2
13,00	Pon>člla, iport, vreme
13.10	Pisave
13 45	Slovenci v Avstraliji
14.35	Novakovi, 1/6
15.00	Vsakdanjikinpraznik
le.OO	Mostovi
16 30	Poročila. Sport, vreme
16,45	Lahkih nog naokrog
17.45	Spoznavajmo, 7/11
16.45	Risanka
19.00	Kronria
19 30	TV (Inewiik. Sport, vreme
20,05	Pcâka
21.15	Deteljica
21.25	Pol2vso;at),2.oddd(a
22.05	Odmevi, šport, vreme
23,00	PoOekamen^ny
23,30	Polnočni klub
00 40	Brane Ronćel izza odra
01.45	Spoznavajmo, 7/11
SLOVENIJA 2
08,55	Videospotnice
09,30	Nenadoma $u2an, 1/26
tO 00	Družinski zdravnik. 3/13
10.50	Z 2ensko se ne ravna tako, amer, lilm
14.00	Tvprodaja
14.30	Gore In ljudje
15.20	Leteči cirkus Montyja
Pytliona
16.15	Pot k slavi
17.10	Spi.dete, spi, amer, lilm
19,00	Parada plesa
19.30	Videospotnice
20.05	Will Shakespeare. 4;S
21.00	Grace na udaru. 24/25
21.25	DoingiimetorPatsyCII-
ne, avstral. lilm
23,00	J.A.G„2/15
23.50	Oí8/8
00.40	NočzDickom
01.10	Vldeospotnice
SOBOTA, 8. Julija
SLOVENIJA 1
OB.OO	Odmevi
06.30	Zgodbe iz ikoljke
09,00	Radovedni Taeek
09.10	5rebmogrivikonjiCJ/26
09.50	Maiiloid, nemškifilm
11.30	Nanizanka
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport vreme
13.40	Petka
14.50	Vzorni sta^i, franc, lilm
16,30	Poročila, šport, vrame
16,45	Fračji dol, 15/23
17.10	Riper. 1/26
17.50	Návrtu
iai5	OzâfB
1 fi. 20	Novi raďskovalec, 10/13
16,50	f^isanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	TV dnevnik Spon. vreme
20,05	Ne ćakaj na maj, slovenski (b film
21.50	Velika imena malega ekiana
22.50	Poročila. Spon vreme
23.20	IDecameran
00,00	Vran, 3/22
00.50	Sears of drscula, ang. film
02.25	Vrtiljak 8/10
SLOVENIJA 2
06,50 Videospolnice 09.25 Vtelovadnici, 20/50 09.55 Med zemljo in moqem, 4/12
10,45 Svetnik, 25/43 11.35 Jasno rn glasno 12.30 TV prodaja 13,00 Šport
16.55 Ep v plavanju, prenos C
Hel^nkov 19,30 Videospotnice 20,00 Izbor koncertov narodno-
zabavne glasbe 21.05 Zzeinljonalijno, 3/12 22.00 Sobotna noč 00,00 Svetnik, 26/43 00.50 Šok, 7/8 01.15 Videospolnice
07.00 Šola golta 07,30 Obraz tedna 08.30 BrezzaporzJonasom 09,30 Modna popotovanja 10.00 Top shop 10.30 Disneyjevo živalsko loa* Ijestvo, dokum. oddaja 11.30 AnousBeOiune, nim 13.00 Top shop 13,30 Ljubezen in denar 14.00 Wimbledon, neposrednt
prenos 19.15 24 ur
20.00 Poslednji spust, amer, film
21.45 Komandosi, nan, 23,00 Wimbeldon-vTliunci
dneva 23,30 Milénium, nan. 00.30 Hindenburg, amer, film 02.00 24 ur. ponovitev
<53>
Hmnmíí ST
S2
	^ M ^ tLmnmtt	: 09.00	Naj spot dneva	• 00,25
1	S_kij	i 09.05	Dobro jutro, inlormativ-	i 02.30
	ksss^ i;		no-razvedrllna oddaja	
		i 10,05	Pob v neznano; pogovor	i
09,00	Naj spot dneva		2 Zvonerom Serugo	1
09,05	(Jržarije, oddaja za etnike	1 10,50	Vabimokogledu	
09,35	Vabimo k ogledu	1 1055	Motor spon mundial, 32.	i 09.00
09,40	Naj spot, ponovitev glas-		oddaja, tedenski pregled	j 09.05
	bene oddaje		dogajanja na področju	i 09,35
11,10	Vldeos^ni		moto áporta	\ 09,40
18,55	Naj spot dneva	i 11.25	Videostrani	
19.00	Regionalne novice	1 18.55	Naj spot dneva	i 11,10
19,05	OtroSki program	i 19,00	Regionakie novice	i 18.55
19,25	TV izložba	1 19.05	Poletni Miè maš, otročka	j 19,00 j 19.30 i 19,35
19,30	Obvestila		oddaja	
19.55	Oglasi /Vabimokogledu	i 19.35	TVizkp2ba	
20,00	Poti v neznano: pogovor	: 19,40	Obvestita	
	2 Zvonetom Serugo	\ 19.55	Og[asl/Vabimoko0edu	j 20.00
20,45	Regionalne novice	Í 20.00	Iz oddaje Dobro jutro	
20,50	Filn^ na VTV; Dim (Smo-	Í 20.50	Regionalne novúe	\ 21.25
	ke), ameriški film	1 20,55	FIlmi na VTV: Spi z menoj	
22,20	Motor sport mundial, 32, oddaja, teden^l pregled		(Sleep with me) ameriški him	i 21.30
	dogajanja na področju	i 22,25	Jezero pri Pod peči. doku-	
	moto športa		mentarni film	
22,50	TV izložba	\ 22.55	TVizlo2b3	\ 23,10
22.55	Naj spot dneva	: 23,00	Naj spol dneva	i 23,15
23,00	Videostrani	Í 23.05	Videostrani	i 23,20
07,00 Brez zapor z Jonasom 06,00 Srečna Ness 06,30 Računalnk^arjl, nan. 09.00 Hroščfiborgi. nan, 09.30 Knjižni molj Wishbone, nan.
10.00 Zbornica, nan. 10.30 Ko&arkarji, nan. 11.00 Navihanka, nan 11,30 Mowgli - knjiga o džun-
glf, nan. 12.00 Mlada čarovnba, nan. 12,30 Modna popotovanja 13.00 Scaramouche, amer, film 15.00 Wimbledon, n^osredni
prenos 1&.15 24 ur 20.00 Stnptiz, amer, film 22.00 IDva usodna dneva, amer, film
23.55 Wimledon-vrtiuncidne-va
Zvodnik, amer, film 24 Lir
<52>
tcmnmM
4B
sa
menoj (Sleep v^ith me)
gostja; hlataile McMaster, posnetek nastopa
kinovo maščevanje (Sca-r>er Copli), ameriški akcijski film
NEDEUA, 9. Julija
SLOVENIJA 1
08.00 Risanka 08,20 Mumini, 8/14 08.45 Franček, 16/26 09.05 Sabar, 56/65 09.30 Pleme, 8/26 09,55 Ozare 10.00 Glasbena oddaja 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Homo tufisticus 13,30 PomagajnKSi 14,00 Polž v solati, 2. oddaja 14.30 Ne čaka) na maj, si, čbf, 16.05 Prviindrigi 1630 Poročila, Sport iiTBme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Naravni parki Slovenije 18.45 Risanka ia50 2rebanielota 19.00 Danes 19,05 Zrcalotedna 19,30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Bela mafia. 2/2 21.30 Intervju 22.25 Poročila, šport, vreme 22,45 Dobrodelni gala večer balet In opem. gled. KIrov 00.05 Naravni parki Sk>veni|e
SLOVENIJA 2
08.05 VkleospotnKe 08,40 Noro Zâljub^iena, 11/47 09,10 ]2dobre&a gnezda, 4/13 10.00 Popolna tujca, 21/24 10,25 BeDe Davis, dok. serija 11.00 Parada plesa 11.30 PolKija na naši strani 12.00 Janez Bole - legenda
slov, zborovstva 12.25 Motociklizem VB-do
250 ocm, prenos 13,20 TV prodaja 13,50 MotoctklizemVB-500
ccm, prenos
15.55	Smučaiskiskokizarudar-skosveiiiu), pcsn iz Vej, 16,55 EP v plavanju, prenos iz
Helsinkov 18.45 Polni!!! 19.30 Vkleospotnk:e 20.05 Pusrok)vSČine N^holasa Hulota
2100 Murphy Brown, 6/24 21.30 Cikcak 22.00 šport v nedeijo 23.00 Velike počimice, fr. It í. 00,25 Vldeospotnice
08,00	Srečna Ness, ris, sefija
08,30	Računalničarli, nan.
09 00	HroSćeborgi, nan.
09.30	Knjižni molj Wlstibc^e
10.00	Zbomk^a, nan.
10.30	Košarkarji, nan.
11.00	Navihanka, nan.
11.30	ManhatUnbomoj, S/S
12.30	Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dok. odd.
13.00	MoG Flanders, irsko am. f.
15.00	Wimbledon, nep. prenos
19,15	24 ur
20.00	Slačipunce, amer. Mm
22.20	Šola golfa
22.K	Wîmbtedon- vftmnci dneva
23.25	83 urdozore.amer.iilm
01.30	24 ur, ponovitev
PONEDEUEK, 10. Julija
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 08,20 Zrcalotedna 08.40 Poiïiagajmosl 09,10 Otroika oddaja 09.35 tatikih nog naokrog 10,10 Klapa zahodnega dela 10,40 Spoznavajmo, 7/11 11.35 Na vrtu
12,00 Novi raziskovalec, 10/13 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila, Sport, vreme 14.00 Ljudje in zemlja 14.50 Polnočni klub 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček 17.00 Pleme, 8/26 17.45 Čeri v stepi, debela gora,
dokum. oddaja 18.35 Žrebanje3x3 plus6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik.Šport,vreme 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru 21.00 /^(tualneteme 22.00 Odmevi, šport vreme 22,55 Po Dekameronu 23.30 Gospod^ska panorama 00.30 Junaki, danski lilm 02.00 Čeri v stepi, debela gora, dokum, oddaja
SLOVENUA 2
08,26 Vkieospotnice 09.00 JAG.,2/15 09.50 V^ill Shakespeare, 4/6 11.45 Cikcak 12,15 Sobotna noć 14,15 Polička na naši strani 14,45 Domače obrti na slovenskem
15,15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17,35 Veliki ruski sklada^tjl 18,05 Snežna reka. 52/52 19,00 Lingo, tv igrica 19,30 Vkleospotnice
20.(€	Jasno m glasno, kont odd. 21,00 Studio city 22,00 Znanost v vojni, 2/6 22.50 Brane RonČel izza odra 00,15 Vldeospotnice
07.00	Šola golfa
07,30	Obraztedr^a
08,30	Brez zapor z sionasom
09,30	Modna popotovanja
10.30	Otroški polcist, am. i.
12,30	Zadnja pnbžnost dok, odd.
13,30	Top shop
14.00	Ljubezen in denar, nan
14.30	Matk)ck,nan.
15.30	Zakon v Los Angelesu
16,25	Tri řenske, nan
17.15	Divji angel. nan.
18,10	1,2,3-2Tebanje
18,15	Labinnt strasti, nan.
19,15	24 ur
20.00	Columbo: velike prevare,
am film
21.45	Raztresena Ally, nan.
22.35	Prijatelji, nan.
23.05	Nikita, nan,
00.00	Osmi potnik, amer, film
02.00	24ur, ponovtev
Hmnmít fir
SS
i	ff^ •'■"SV	: 09,00	Naj spot dneva
%	AÍ	i 09,05	Dobro jutro. informaSvno
			• razvedrilna oddaja
09.00	Poletni Mi§ MaS. odd. za	\ 10,05	Okarina folk festival Bled.
	otroke		gostja. Natálie McMasier,
09.30	UrSarije. odd. za otroke in		posnetek nastopa
	star^	i 11.30	Vabimo k ogledu
10.00	Izpon. odd Dobit jutro	1 11,35	Vkjeostrani
10,50	910. VTV magazin	f 18.55	Naj spot dneva
11.10	Športni torek	1 19,00	Regionalne novice
11.30	Piedolimpijska dogajanja	i 19.05	Otroški program
	v Sidneyu, iponna repor-	1 19.25	TV izložba
	taža -ogled prizorišč	1 19.30	Obvestila
11.50	Iz odd. Dobro jutro	i 20,00	Iz oddaje Dobro jutro
12.40	Oglasi/Vabimo kogledu	• 20,50	Oglasi / Vabimo k ogledu
12.45	Jezero pri Podpeči. dok 1.	i 20.55	Regionalne novice
13.15	iz peL oddaje Dobro jutro	i 21,00	Dober ve^r, gospod
14.00	TVUloaa		predsednik, gost mag
14.05	Vkleostrani		Janez Kocijančič
17.00	Poli v neznano, pogovor	I 22.05	Nastop folktome skupine
	z Zvonetom šenjgo		Razor
17.45	Volkinovo maščevanje, f.	1 22,50	TV izložba
19,15	Naj spot, glasb oddaja	: 22,55	Naj spot dneva
20.45	Vkleostrani	\ 23,00	Videostrani
TOREK, 11. julija
SLOVENIJA 1
06,00	Odmevi
08.30	Mostovi
09,00	Risanka
09.10	Denver - postednji dinozaver
09,30	Potepuh in nočna Iu6ka
09,40	Radovedni Taček
09,55	Najlepše po^nk;e
10,20	Čeri v stepi - dežela gora, dokum. oddaja
11.10	Velika imena ma^ ekrana
12.05	Hotel ob vrbskem jezeru
13,00	Poročija, ipott, vreme
13.15	Aiica, evrop kult mag,
13,40	Aktualne teme
14.30	Poletjevsiari Ljubljani
16.00	Izobra^valna oddaja
16,30	Poročila, šport, vreme
16,45	Pravijtca o caiju Saltanu
17.00	Tuja nanizanka
17.45	ZibelkBSvetovnih kultur
18.45	Risanka
19,00	Kronika
19,30	TVdnevnIfc šport vreme
20,05	Na morje
21,00	Poslovni barometer
22-00	Odmevi, šport, vreme
22,55	PoO^meronu
23.25	Zadetek, 2/2 drama
00,55	Zibelke svetovnih kultur
SLOVENIJA 2
08,25	Videospotnk»
09.00	2 zemlje na luno, 2/12
09,55	Snežna reka, 52/52
10.45	Jasno in glasno
11,40	Euronevk^s
13.35	Nove pustolovščine NÍC-
holasa Hulota
14,25	Znanost v vojni
15,25	Vzorni starši, tranc, film
17.00	Stud« city
18,05	Gimnazij stnih src. 8/13
19,00	Noro zaliubljena, 12/47
19.30	Vldeospotnice
20.05	Odraščanje v deželi Sa-
stov, dok oddaja
20,35	Tuja dok oddaja
21.00	Kasta, franc film
22.30	Porote, nizor, film
23,55	Svet poroča
00,25	Vldeospotnice
07.00	Šola golfa
07.30	Obraz tedna
08.30	BrezzaporzJonasom
09,30	Modna popotovanja
10,00	Topsfiop
10.30	Triženste, nan,
11.30	Divji angel, nad,
12.30	Labirint strasti, nan,
13,30	Topslnp
14,00	Domače kraljestvo, nan.
14.30	Matk)ck, nan.
15.30	Zakon v Los Angelesu
16.25	Tri ženske, nad.
17,15	Divji angel, nad.
18,10	1.2.3-žreQanje
18,15	Labirint strasb, nan.
19-15	24 ur
20,00	Po tišini, amer, film
21.45	Raztresena Alty, nan.
22.35	Prijatelji, nan.
23,05	Nikit3, nan.
00,00	Osmi potnik 2, amer, flim
02.25	24 ur, ponovitev
^^^^ Hmnmn
stT
SREDA, 12. julija
SLOVENIJA i
05.00 Odmevi 06.30 Dober dan. Koroška 09.00 Babar 09.20 Fliper
09.45 Pravilna o carju Saltanu 10,05 Tuja nanizanka 10.30 Zibelkesvetovnih kultur 11.30 (^zoijaduha ia05 Na morje 13,00 Poročila, Sport vreme 13.25 Mali lord, nemSkifilm 1505 Posk>vnibarometer 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, Sport vreme 16.45 Pod klobukom 17,45 National geographic 13.45 Risanka 19,00 Kronika 13.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Bean, ang. film 2130 Polni!!! 22,00 Odmevi, šport, vreme 23.00 PoDecameronu 23,30 Otvoritveni konceit dunajskega festivala 2000 01,05 f^ationaI geographic
SLOVENIJA 2
0&30 Vldeospotnice 09.05 Med zemljo m morjem 09,55 Gimnazija strtih sn: 10,40 Poroka. nizo2. film 12.05 OdraSčanjevdeželida-
skov, dokum, oddaja 12.35 Tuiadokum oddaja 13,20 TV prodaja 13,50 Alpski večer
1445	N|unonovoživlj^je.avsiral t. 16.30 Vohunke, an>er. film 16.05 Uboga mala bogaiažinja 19.<X} Sef 19.30 Videospolnice 20.05 MarkoBreceij-dirkalni
konj, dokum. film 21,00 Motorku It dokum. oddaja 22.00 Body art, dokum. oddaja 22,50 Pravitnik 00,20 Spi, dete, spi, amef. Iřlm 02,05 Vkleospotnice
07,0D 07.30 08,30 03.30 10,00 1030 11.30 12.30 13,30 14.00 14.30 15.30 16.25 17.15 18,10 iai5 19.15 20,00 21.45 22.35 23,05 00,00 01.45
Sola golfa Obraz tedna Brez zapor z Jonasom Modna popotovanja Top shop Tri ženske, nan. Divíi angel, nan. labirint strastí, nan. Top shop
DoiTu&e kraljestvo, nan. Matlock, nan. Z^n v Los Ang^esu Tri ženske, nad. [Hv)i angel, nan. 1.2,3-2febanje Labirint strasU, nan. 24 ur
All si nocoj sama, am. f. Raztresena Alty, nan Priíateljl. nan, Niktta, nan.
Izgubljeni fantje, am. film 24 ur, ponovitev
Umwmn
a7 oa
1		i 09,00	r^aj spot dneva
		i 09.05	Dobn? jutro, intormativ-
09.00	Nai spot dneva		no-razvedriina oddaja
09,05	Dober večer, gospod	! 10.05	911. VTV magazin, pon.
	predsednik, gost mag	1 1025	Športni lorek
	Janez Kocijančič	1 10.40	Vabimo k ogledu
10,10	Vabimo kogledu	1 10,45	Predolimpijska dogajanja
10,15	Nastop iolk. skufMne Razor		vSidneyu, §portna report
11,00	Videostrani	! 11.05	Avtomotošportni TV pn:ig
18.55	Naj spot dneva	i 11.35	Iz produkcije Zdniženja
19,00	Otnpški prcigram		LTV, odd. Studia Signal Lj
19,45	TV izložba	i 12.10	Videostrani
19.50	Obvestita	1 ia25	Naj spot dneva
20.00	911. VTVmagaan	: ia30	Otroštó program • V mo-
20.20	Športni torek		jem košku je pa mavrica
20.35	Predolimpij^ dogajanja	i 19.20	Regionalne novice
	v Sklneyu	1 19.25	TV izložba
20,55	Oglasi/Vabimo kogledu	: 19,30	Obvestila
21.00	AvtomotDiportnlTVpnDg.	i 20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21,30	Iz produkcije Združenja	1 20,50	Regionalne novice
	LTV; odd. Studia Signal Lj	! 20.55	Oglasi/Vabimo k ogledu
22,00	Iz arhiva VTV; Kronika	i 21,00	Glasbenigost, gosta v
	Orčevega rodu		studiu ^V: Žiga SiŽal in
2210	911. STTV magazin		Andraž Hribar
22.30	Šporuii torek	1 21.45	Na obisku... pri Cecil^i
22.45	Predolimpij^ dogajanja		Krznar
	v Sklneyu. športna repor.	i 22.30	Naj spot dneva
23,05	TViztožba,naj$potdr)eva	1 22.35	TV izložba
23,15	Videostrani	1 22.40	Videostrani
HOROSKOP
OvM od21J. do2IA
Čeprav sc bosle počasi spel uživcii med sfare prijatelje, še vedno ne bosle }al<o tproičeni in mirni, kot bi sami želeli. Stresno obdobje se bo podaljšalo tudi zaradi pomanjkanja denarja, ki ga boste spel močneje občutili. Nikar ne mislite, da bodo vse vaše težave izginile čez noč. Ce se boste pričeli obnašati temu spoznanju primerno, bo že konec tedna lepši in prijetnejši.
Bik od 22A do 203.
Neka pohvalo vam je pomenila veliko več, kot so drugi pričakovali in kot ste sami pokazali. Dobili boste jekleno voljo in zastavljeno zato brez težav izpeljali do konca. Pri deluje čas, da itopite iz svoje sence in pokažete vse, kar
_ znate in zmorete. To se bo poznalo tudi v kuverti, zato le
pogumno naprej.
lhroibod2ÏXdÔ2ÎJ
Sedaj ni čas, da bi delali velike načrte, saj se vam bodo podirali kol hišica iz kock. Poletje pač ni čas zato, saj tistih, ki jih boste potrebovali v ključnih trenutkih ne bo nikjer. Zato se raje usmerite drugam, k drugim aktivnostim in nikar ne mislite, da boste kaj zomudili. Jeseni boste načrt izpel-
iali hitro, brez težav in večjih
îtrPînu
tok od 22.6. do 22J.
Še nekaj napornih dni je pred vami, a počasi se boste umirili in spet zaživeli polnejše življenje. Nikar ne mislite, da bo lahko; še nekaj krepkih preizkušenj vas čaka. Ko boste že mislili, da sle iz najhujšega, boste izvedeli presenellji-vo novico, ob kateri ne boste ostali ravnodušni.
iMT od23.7.do23Í
Lahko se zgodi, da se boste zapletli v precej čudno ljubezensko igrico, ki bo spominjala na vsebino kakšne televizijske nanizanke, ki se bo tokrat dobro končala. Vseeno vas bo stala nekaj živcev, a boste se pravi čas spoznali, kaj morale _ storili in kako reagirali, če želite rešiti, kar se se rešili da.
ltovicaod24.8. do23.9.
Vaš vsakdan postaja tako dolgočasen, da je že čas, da ga malce spremenite in razgibate. Poskusile se vsaj za kakšen trenutek odlepiti od doma in se posvetite stvarem, ki vas pomirjajo. Že dolgo niste ušpičili nič za svojo dušo, pa sa-_ mi veste, kako močno vas to sprošča. Še naprej boste precej raztreseni in pozabljivi, a ne bo hudega.
Teltlnicaod24.9. do 23.10.
Previdnost naj v prihodnjih dneh ne bo odvečna beseda, io velja tako v prometu kot pri ravnanju z denarjem. Sploh, če boste urejali neke uradne zadeve, ali če bosle imeli v rokah veliko tujega denarja, od vas pa bodo pričakovali, da
_ ga boste pametno naložili. leden vsekakor ne bo ugoden
za špekulacije, zalo se raje držite poti, ki vodijo nor-
nunnfT
Skonnoa od 24.10 do 22.11.
Kaj lahko se zgodi, da vas bo partnerjevo ravnanje počasi spravljajo ob dobro voljo in ob živce. Povejte mu, kaj vi mislile o vsej zadevi, potem pa se raje tiho umaknile. Iako bo slaba volja oba minila sama in spel se bosta imela rada. Le kratek viharček bo to. Pri delu boste želi le pohvale; tudi lake, ki vam bodo res veliko pomenile in ne le take, ki bodo bolj malo od srca.
Strdoc od23.11.do22.1^
îrudili se boste, da bi rešili nekaj, kar počasi ugaša in umira, o bo vse bolj kazalo, do je vase početje neplodno. Pri tem ne pomislite, da bi se morali spremenili tudi sami, ne le partner. Io se vam zdi prehudo, kajne. Rešitve ne bo, če se Io ne bo zgodilo, zato poiščite tudi kakšen strokovni nasvet Ni res, daje vedno pametno poslušati le srce in svoj
razum.
Koioroa od 23.12. do 20.1.
Ne boste si mogli predstavljati, koliko težav lahko povzroči majhna laž, ki se vam je za povrhu zdela še čisto nedolžna. Znašli se boste v pravem klopčiču čudnih pripetljajev in zamer, ki vam bodo pri odmotavanju spile kar nekaj krvi in živcev. To bo za vas več kol dobra šola. Na koncu boste iz vsega potegnili še koristi.
VÔd^orod21.1.do19.2.
Ko boste končno splanirali dopust, se boste odločili, da načrte še malce spremenite. To bo doma povzročilo nejevoljo, vas pa bo naravnost zabavalo. Uživali boste v vsakem prostem trenutku, saj boste spet našli ljubezen, ki ste jo že skoraj pokopali. In to bo tudi vzrok vseh vaših spremenjenih
Ribi od 20.^do 20.3.
V službi se bo marsikaj premaknilo na slobše, kar nekaj reči pa se bo tudi izboljšalo. Najlepše bo to, da vas to sploh ne bo več metalo iz lira. Pomembnejše vam bodo druge reči, ki vas polnijo z energijo in srečo. In o tej bosle kmalu spet
nrikft nnwnri i 7 ocKnm v nrpn h kn nnmuni liini iiinP7ř>n
Modni "Lepotni pridiii poietja"
Glasba in moda na Cankarjevi
Sobotno dopoldne v središču Velenja, pred priljubljenim lokalom Kofetar ca na Cankarjevi, je zagotovo presenetilo kar nekaj mimoidočih, ki so prekinili sobotne nakupe, obstali in opazovali dogajanje. "Krivca" za modno revijo in glasbene vložke sta bila dva ■ Frikla styling Andreje Friškovec in že omenjen lokal. Gostiteljica pa je bila Maja Sopolšek, ki je videno in slišano prijetno "zlivala" v celoto.
Tokrat so mladi manekeni, udeleženci prve manekenske
ki in Vegradovi trgovini ANA. V glasbenem delu programa so nastopili Goličnikovi harmonikaŠi in Simon Gorišek s svojo (črno) kitaro, kot Doris Dragovič in Helena Blagne pa se je številnemu občinstvu predstavil(a) tudi zvezda slovenske trans-vestitske scene Salome. Pogledi in komentarji so pričali, dajo je večina videla prvič. Kot ponavadi je požel(a) tako občudovanje kot zgražanje...
■ bš
Nove poštne znamke

Rdeče češnje rada jem...
Seriji znamk Sadne vrste na Slovenskem so se 23. Junija pridružile tri nove znamke z nazivno vrednostjo 5 SIT, ki jih je oblikoval Matjaž Učakar: Cvet češnje, Češnje-va muha, Vigred.
Z izdajo nove serije znamk Grajske stavbe na Slovenskem smo se z uvedbo t.i. črkovnih oznak pridružili državam, ki že nekaj časa izdajajo znamke brez številčne nazivne vrednosti. Odločili smo se, da bodo slovenske znamke v vrednosti poštnine za standardizirano pismo v notranjem prometu nosile oznako A, znamke v vrednosti poštnine za prvi težnostni razred v notranjem prometu za nestandardizirano pismo pa oznako B.
Ob spremembah poštnine tako ne bo več potrebno znamk pretiskati z novo vrednostjo oziroma na pošiljke lepiti dodatne znamke za razliko v ceni. Novost pa bo zanimiva tudi za zbiralce; znamki z motivom Ptujskega gradu in Otočca nosita naziv-
nn \/rpHnnct A v níi'7Í\/nn \/rpH-
nostjo B pa sta opremljeni znamki z motivom gradu Žužemberk in Turjak.
Za jesensko izdajo pripravljamo štiri nove znamke z motivi sort vinske trte: zelen, ran-fol, žametovka, rumeni plavec in dve novi znamki, ki prikazujeta umetniško ustvarjanje Toneta Kralja: Avtoportret in nevihta ter Avtoportret in Judita.
■ K. Selinšek
Prtčts» Qlfw/aniia H n rt
Šole v mestu, predstavili modo za vroče poletje. Predstavljene modele so izbrali v erini Zih-
Sobotno dopoldne na Cankarjevi. Zaradi modne revije in glasbenih vložkov, zelo različnih po zvrsteh, se je pred Kofetařco ustavilo veliko naključno mimoidočih. Ene je zanimala modna revija, dru^e boli glasbeno dodajanje...
NAGRADNA KRIŽANKA
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil VW in Audi Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o..
AvtocehterMeh..M'^
Servis in prodaja
Âvîocenter Meh d.o.o., 63320 Velenje, Koroška 7b
Ifil Sfin/«'/)/?.?fax-Dfi^i !RF,? - RR4
Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "
KRIŽANKA AVTO-CENTER MEH ", najkasneje do 24.julija
je slovenskega skladatelja in glasb, pedagoga nSTFRHAíímiQiíl
IZŽREBALI BOMO 3 NAGRADE:
1.	nagrada: polo majica
2.	nagrada: T- shirt
3.	nagrada: baseball kapa
1 Fi^TVin/
it.rlm. ir.RAi ki
mM
ODKRIL IZO TOPN0S]
A Rn IE
nnFRF[.i hfi rm~t
y
okrogu mehka
rPDipA
"glasbé-
Mll/ OACC
rppp
alida
WAi I I
'sr.vešk^ ljudska NAB07MÍ
nrnr
Wut brez re
HA Mtil.
mm
producent ÍARTHUR
MAI CO
"PESUTK
CDHTIP.
ŤFÍFCŇiF
sl.skla-datelj iVAfiil 1,11
"rdeča
poljsk;
polora( kamen glav.me crn n.mi
DCl/A \l
IŮ Dnem
pravÂ
I cr if^Mi II
reka n^
rnšTíM
nRFvn ;
p I nnn\/
'Hm
IICTIU
THDAUII I
T
R
A
k
CTAMC
sred.mc I nAVI.IF
mm
OTA D C

rr\ÙM
skladatelj nci iRFc
počutji
PA I^RH
am.fil^ igralk^
Rl VTH
TÍEŠTĚ cena otoki C,mi
onn unnr
22.
OBVESCEVALEC
íMš ČÍS 6. julija 2000
KINO VELENJE
w^hjûdMÀMjRêLJliA

GLASBA MOJEGA SRCA
drama
Režija: Wes Craven Vloge: Meryl Streep, Angela Bassett, Gloria Estefan
Dolžina: 124 minut Četrtek 6.7. ob 21.15 Petek 7. 7. ob 19.00 in 21.15
Sobota 8. 7. ob 21.15 Nedelja 9. 7. ob 21.15 Ponedeljek 10.7. ob 21.15
Navdihujoča, resnična zgodba o ženski, ki je odločno začela novo življenje po tem, ko jo je z zapustil mož. Z dvema otrokoma je zapustila rodno mesto in se preselila v divji Harlem kjer je želela poučevati violino na tamkajšnji šoli. Zaradi svoje predanosti violini in otrokom je žela velikanske uspehe in otroci so ji dokazovali, da znajo biti predani, bistri in disciplinirani mladi glasbeniki. Toda po desetih letih so v šolah ukinili podporo glasbenemu programu zato se je
Roberta, skupaj s prijatelji odločila, da se bo zanj borila do konca. Meryl Streep- nominacija za OSAKRJA 2000 za glavno žensko vlogo!
ŠESTI ČUT
psihološki triler
Režija: M. Night Shyama-
lan
Vloge: Bruce Willis Dolžina: 106 minut Petek 7.7. ob 23.30 Sobota 8.7. ob 19.00 in 23.30
Nedelja 9.7. ob 19.00
Ponovitev trilerja, ki je letos nominiral za dva Oskarja. Tudi komercialna uspešnica v začetku leta! Ponovitev na željo mnogih obiskovalcev! Osemletnega dečka Gola obiskujejo duhovi umrlih in to ne upa priznati nikomur razen svojemu psihiatru s katerim skupaj prideta do pretresljivega spoznanja. Negotovost vse do konca!
TITANIK
romantični spektakel Režija: James Cameron Vloge: Leonardo DiCa-prio, Kate Winslet
Ponudba za
SOBE ZIMMER'ROOMS
KRONE
MOKAVSKE TOPLICE Dalgaal. 1
5 dni z zajtrkom = 12.500,00 SIT -i- M. 5 dni polpenzion z eno bograć veCerjo = 16.500,00 SIT + tt^ 7 dni z zajtrkom = 17.500,00 SIT + t.t.	i
7 dni polpenzion z eno bograč večerjo = 23.000,00 SIT -i- t.l 7 dni bivanje z možnostjo kutianja = samo 10.000,00 SIT +1.1. Rezervacija tel.: 069/ 26 434 ali 48 646. GSM: 041/404 648.	( Prijetno letovanje!
ju^n avgi^^
[Akcija: Vikend paket 3 dni 2x polpenzion 6000 SIT po osebi}-
Trgovina Gospodična
Nakupovalni center Velenje L nadstropje Tel: 868 807
POLET]\I POPUST
20 do 50% za
*KOI*4LKE «ItlAJICi: ^KI.IJZi:«
Mesarstvo VALAND Alojz s.p. Slomškova ulica 2 3215 Loče
V NAJEM ODDAM LOKALE:
-	NAKUPOVALNI CENTER VELENJE
lokal 71 m2 lokal 60m2
Prevzem lokalov možen v septembru.
-	POSLOVNI CENTER STARO VELENJE
loka! 43m2
Prevzem lokala možen takoj,
-	POSLOVNI CENTER SONCE ROG. SLATINA
lokal 63 m2 za prodajo mesa (opremljen ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj.
-	POSLOVNI CENTER VRTNICA CELJE: loka! 55 m2
Prevzem lokala možen takoj.
Vse informacl|e dobite na lel, št, 063/763-01S (pisarna) 063/763-898 (doma).
Dolžina: 190 minut Torek 11.7. ob 20.00 Sreda 12.7. ob 20.00
Še zadnjič na velikem platnu pred umikom kopije s tržišča! Velika komercialna uspešnica leta 1998 pripoveduje ljubezensko zgodbo dveh mladih iz različne družbene lestvice, ki potujeta na ladji Titanik In delita usodo tistih, ki so bodisi izgubili življenja ali pa čudežno preživeli največji brodolom potniške ladje do sedaj.

OTROŠKA MATINEJA
Nedelja 9. 7. ob 18.00
MIŠEK STUART LITTLE
družinska komedija
Dolžina: 90 minut Dve nagradi za obiskovalce ! Družina posvoji malega miška, da bi delal družbo njihovemu sinu. Toda pri hiši je tudi ljubosumni maček, ki mišku zakuha veliko godljo. Bo družini In mišku uspelo, da ostanejo skupaj kot srečna družina?
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT.
Informacije o predstavah:
898 24 93 od ponedeljka do petka od 8, do 14.ure, Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje.
Ni rezervacij vstopnic!
Poletne kulturne prireditve 2000
Drevi, 6. julijo 2000 ob 20^0, se bodo no velenjskem gradu pričele letošnje
VELENJE
10. Poletne kulturne prireditve.
Na prvi prireditvi bosta nastopila Atenlca LESJAK in Božo KOLARIČ s prijatelji.
Alenka Lcsjak je pred letom dni izdala zgoščenko "Korak v življenje". Na njej so pesmi savinjske pesnice Mc-le Rainer, katerim je sama dodala zvočno podobo. Za aranžmaje je poskrbel njen prijatelj Božo A. Kolerič, ki je svojo zadnjo zgoščenko "Svoboden" izdal leta 1998. Skupino prijateljev sestavljajo še Jerry Zelič, ki igra na akustično in električno kitaro, Blaž Lesjak, kontrabas in Dejan Tamše, tolkala.
Vstopnine ni! Za vse obiskovalce je pripravljena osvežitev z naravno vodo Zala.
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI!
TIP	LETNIK	CENA
Suzuki Swift 1,3 GL	1993	700.000 SIT
Suzuki Baleno 1.3 GL 3D	1996	1.240.000 SIT
Lada Samara 1300 S	1996	630.000 SIT
RatRfrno65	1965	100.000 SIT
BMW316	1985	230.000 SIT
Mercedes BenzE 280	1993/94	2.500.000 SIT
F0R0M0NDE01.8CLX5D	1994	1.290.000 SIT
IroSffilTMBflj]© to ^StDđS^;		imm^tim
Glasbena šola Fran Konin Koželjski Velenje
CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS vabita na
KONCERT
su - JEONG KIM, sopran JUNG - SHIN KIM, orgle KYUNG - HEE LEE, orgle
Program: Boch, Kittl, Boehm, Brahms, Mendelssohn GUSBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE ORGEUSKA DVORANA, PONEDEUEK, 10.07.2000 OB 19.30
irAIHO VI^LKKJE
8: 497 66 80/ 497 66 81
ČETRTEK, 6. julija:	6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. julija:	6,00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec;.7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. julija:	g.OO Dobro jutro; 6,30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
NEDELJA, 9. julija:	6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14,45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 10. julija: 6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan: 6,55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00 107,8 Avlo moto hercov; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Pomčila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Pomčila; 19.00 Na svidenje,
TOREK,11. juliia:	6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila;
6,55 Kličemo policijsko postajo Siovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; Pesem tedna; 19,00 Na svidenje.
SREDA, 12. julija:	6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila;
6,45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17,00 Mi in vi; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26, junija do 2. julija 2000 povprečne dnevne koncentracije S02, Izmerjene v avtomatskih merilnih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Smar&io ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
Ker Ekološki iniormacijski sistem posodabliamo. imamo občasno težave s prenosom podatkov Tokrat v času priprave poročila nimamo na razpolago podaftov za izračun povprečnih dnevnih koncentracij S02 v Šoštanju.
mSTHA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACUES02 od 26. /unija do 2. JulI/d 2000 (v mikro-0 S02/ÏÏ13
3S0 tnftra-f S02n38iiHi hnUfttuvrtanos TOOmino-BSOamdenih«
1						
n				! J		
J	jjjj		h	L	1	Lat
lOàTAKJ TOPOL^CA ZAVOPfiJg SRA^KAS VELENJE VEUKiVRH
□ 26.6. 527.6.
0130.6. Q1.7.
6. julija 2000 KAŠ ČAK
OBVESCEVALEC
.23
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PO ZELO UGODNI CENI prodam malo rabljeno peč Centra-17 K za etažno centralno ogrevanje. Telefon 063-893-374, ZGRABUALNIK KRONE 340 prodam all zamenjam za manjšega. Telefon 063-895-229.
DELO
IŠČEMO POMOČ IXtedensko za pospravljanje v hiši. Telefon 5876-207.
POSLOVNO RAČUNOVODSKI SREVIS Olge Um-breht.s.p., ekonomist z večletnimi izkušnjami nudi računovodske storitve za obrtnike In podjetnike, izdelava investic ijskifi programov, planov poslovanja. Telefon 038910013, E-pošta:
olga-umbrefit@siol.net.
INSTRUKCIJE
ANGLEŠČINO INŠTRUIRAM, cena 1500 SIT/60 min. Telefon 700-00-80,
KOLESA
ŽENSKO KOLO na prestave, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 866-389,
KUPIM
KUPIM VEČJE TRISOBNO stanovanje v Velenju, Telefon 864-202. KUPIM GARAŽO na Foitovi ulici. Telefon 869-777.
OSTALO
APARTMA za 3-4 osebe v Pun-tiželi pri Pulju oddamo po 5000 SIT/dan, Telefon 00385/52-517-069,po 22.30 uri. V ISTRI NAJAMEM PRIKOLICO v času od 1. do 20. 8. Telefon 874-795.
APARTMA PRI UMAGU, oddam v najem. Telefon 897-4335.
POSESTI
PODKLETEN KUNTA-KINTE prodam. Telefon 863-491, PRODAM STANOVANJSKI OBJEKT v !V, fazi izgradnje, Rečica ob Paki, Šmartno ob Paki. Telefon 875-265.
POZNANSTVA
BODOČA MAMICA, 29-letna simpatična in Izobražena, si želi poštenega moškega, do 40 let za resno vezo. Kom. telefon 090/41-72.
45-LETNA EKONOMISTKA iz Velenja, zaposlena, z avtom in fiišo, si želi urejenega prijatelja do 56 let. Kom. telefon 090/41-72. UPOKOJENEC Z LEPO HIŠO, 70-leten,Iz Velenja, želi spoznati žensko do 70 let staro. Kom.
telefon 090/41-72.
RAZNO PRODAM
POCENI PRODAM telefonski priključek in KTV v Šoštanju. Telefon 882-682, zvečer. RAČUNALNIK P-ll/466, prodam. Cena po dogovru. Telefon 041-686-250.
STORITVE
TRAKTOR DOJC 55, prodam. Telefon 041-786-120, PRODAM GOLF N.1,6 bencin, Ietnik91, pet vrat. Telefon 897-42-12, zvečer,
RENAULT CLIO, letnik 97, prodam. Telefon 885-222 ali 897-13-50.
ZAPOSLITVE
IZDELUJEMO KLASIČNI IN LAMELNI PARKET IN STOPNICE, Ponudba tudi na Internetu httpywww.le-ga.si - Proizvodnja parketa - Kidrič Mladen s.p. Slo-venjske Konjice, tel. 03-57-54-208, 57-55-633 aii 041-674-375.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO tri nove sodelavce. Nudimo hitro napredovanje, osebni dohodek 150.000 do 350.000 SIT/mesečno, dobri delovni pogoji v perspektivnem kolektivu. Vse informacije po telefonu 03/58-64-642.
STANOVANJA
V	CENTRU MOZIRJA prodamo dvoinpol sobno stanovanje, 66 m2,s centralno in KTV ter telefonom. Telefon 833-297. ŽENSKI SREDNJIH LET oddam sobo s souporabo kuhinje in sanitarij. Telefon 040-20-55-27.
V	LJUBLJANI ODDAM GARSONJERO, enoletno predplačilo. Telefon 041-237-177 ali 063-881-190,
VOZILA
OSEBNI AVTO ZASTAVA101, GTL 55, letnik 86,prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063/871-243 ali GSM 041/858-930.
ŽIVALI
PRED TREM! TEDNI seje zatekla majhna, zelo prijazna psička. Pokličite 874-021 po 16. uri. PODARIM DVE LEPI mladi dolgodlaki mucki, mišje barve. Telefon 893-318.
PAŠNO SIMENTALKO S TELEFON prodam. Telefon 893-587, KRAVO PO DRUGEM TELETU in kosilnico Gorenje Muta prodam. Telefon 882-941.
PRODAJA MLADIH KOKOSI NESNIC,rjavih, starih 6 mesecev, bo v nedeljo,9.7.,od 8. do 8,30,v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202,
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Mojca Štante, Velenje, Šalek št. 89 in Niko Hoiešek, Velenje, Šalek št- 89; Marijana Paîer-neš, Velenje, Prešernova c. št. 7/c in Oto Kuhar, Prešernova c. št, 7/c; Janja Rotovnik, Laze št. 16/e in Anton Turinek, Pod-kraj št, 9; Marinka Plaznik, Letuš št, 8 in Anton Travner, Letuš št. 8,
Ivan Novinšek, roj, 1969, Paka pri Velenju 30/c; Bogomir Travner, roj. 1947, Velenje. Šaleška c. št. 2/b; Marija Ana Daič, roj, 1929, Veienje, Cesta V!/8. Rudolf Skornšek, roj.
1934, Šoštanj, Kajuhova c, št, 21; Radoslav Milovanović, roj, 1939, Velenje, Subotiškac. št. 24; Marija Veršnik, roj. 1910, Nazarje, Zadrečka c. št. 11 ; Olga Žolnir, roj. 1930, Dolenja vas št. 5.
Upravna enota Žalec
Porolœ:
Patricia Esther Naventa Valencia, Lima in Rok Robič, Žalec.
Vinko Matela, star 43 let, Vrtjje 85; Franc Goleš, star 43 let, Li-boje 115; Vinko Hrženjak, star 53 let, Žalec, Čopova ul. 6; Drago Cilenšek, star 52 let, Šempeter v S. d.. Pod smrekami 14.
DEŽURSTVA
I^dzen dom je in dvorišče, naše oko xiiman Te išča, ni vfíť Tvojoga smehljajo, iilihnil jo Tvoj glas, holočina in sumuta sta pri inis.
V SPOMIN
ANI MARIJI DAIĆ
rojeni Janežič 24.2.1929 - 25. 6. 2000
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, ki sle jo pospremili na zdnji poli. Se posebna hvala gospodoma dr. (jrošlju in dr. Poicsu 1er Bolnišnici "Ibpolšica za dolgoletno zdravljenje. Prisrčna hvala duhovniku gospodu Vehovarju za opravljen obred. Posebna hvala vsem sosedom, dmžinama Mrkonjič in .lanežič za neizmerno pomoč v leh najtežjih trenutkih.
Žalujoči mož Lazo, sin Vid in hči Milena z
družinama.
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. S: 898 17 51
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spošiovane mamvanke. spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, tfa je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinslie pomoči. Na to teiefonsiio številko pol<ličile SAMO V NUJNIH PRIMEfllH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, G. julija - dopoidan dr. Blatnik, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Kočevar in dr. Vrabič Petek, 7. julija - dopoldan dr. Puvalič. popoldan dr, Puvalič, nočni dr. Cesar in dr. PirtovSek Sobota, 8. julija in nedelja, 9. julija - dežurni dr. Sla\^č In dr.
Kočevar
Ponedeljek, 10. julija-
dopoldan dr. Klemene, popoldan dr. Cesar, nočni dr. Rus In dr. Budnjo
Torek, 11. julija - dopoldan dr Lazar, popoldai dr. Uttanc, nočni dr. Lazar in dr. Urbane Sreda, 12. julija - dopoldan dr Rus, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr Slavic
Zobozdravniki:
8. in 9. julija - đr. Boris Žmavc, v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
[msB^
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel,: 898-18-80.
Od 7. julija do 14. julija-Ivo Zagožen, dr. vet. med,, 0609/633-677.
Ko v ranem jutru črni kos v smreki naši jo zapol in 7.von /.(izvonil,
liihvl dnigi moji slovo od ra.ç .sf.'jjj vzol. Čcpivv srčno sem si ■hM.
dii vstij Hnknil šo vrnil bi ne domov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
ZLATKA PRAPROTNIKA
iz Velenja 21.2.1939-21.6.2000
so iskreno zahvaljujemo vsem .sorodnikom, .so.sedom, prijaleljem in znanccm, ki ste nam u.sln(i in pisno izrekli sožaJje, darovali
cvetje, sveče in za svele maí5e 1er ga pospremili na njegovi zadnji poli. Zahvala velja tudi gospodoma dr. Rebemiku, dr. Maliji -lurkoviču in osebju Castro oddelka, zdravnikom in osebju Inlernega intenzivnega oddelka Bolnišnice Celje, zdravnikom in osebju Kliničnega centra intenzivne Interne klinike Ljubljana, častnima stražama Premogovnika Velenje, ZŠAM Velenje, OD Dobrna, vsem praporiíčakom, družinam Pohajač iz Vojnika, Melanšek iz Šaleka in Delakorda, gospodu župniku Vehovarju zii pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi TiSina, govornikoma gospodoma Viku ČujeSu in Stanetu č"a.su. Vsem in vsakemu šc enkrat iskrena hvala.
Žena Jožica, sinova Zlatko z Romano, Nikola z Brigito in
vnuk Gašper.
Odšlo si tiho, nama, hivz besed in l)re7. smoMjajti, Imiz solzo in vzdihu, loko xvočcr ugasne zarja tiho ...
(I. Gruden)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in staie mame
TONČKE TRAVNER
(25. 4.1925 - 19. 6. 2000) iz Malega Vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm, ki ste i nami delili žalosl in nam v trenutkih bolečine pomagali, darovalcem cvetja, sveč ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še enkrat HVALA!
Žalujoča: sin Marjan in vnukinja Urška
Sreljrna nit življenja se jo prelrgiiln	ZAHVALA
in ga spustita v nelio.	
nam pa pustila spomine in misel.	
da mu je lopo.	
	Zapustil nas je dragi mož in oče
	MIRO TRAVNER
	Vsem prijateljem, ki sle ga pospremili na
	njegovi zadnji poti, se iski'eno zahvaljujeva.
	Žena Stanka in hčerka Urška.
Predstavniki slovenskih oboroženih sli na obisku pri ameriški vojsk/
v jeseni ameriški vojaki tudi v Velenju

m
Slavko Korenič v Herkul&su - najnovejšem transportnem letalu za prevoz tovora
in ljudi.
Pred nedavnim sc je z 10-dnevncgii ohiskii v Združenih držav Amerike vrnila I ? Članska dclcgacija gene-ralšiaba Slovenske vojske, ki st> jo sestavljali Časiniki pokllcncga in rezervnega sestava ter predsiavniki /druTcnjaslovenskihOiislni-kov,
Oden od ilanov delegacije, VelenjOan Slavko K<íre-niť (rezervni časinik, ki deluje kot izvršilni častnik v poveljstvu Dravograd), nam jc oh vrnitvi povedal, da jih je v Ameriko povabila nacionalna garda Colorada» cilj obiska pa je bil spoznali organiziramisl in sestavo ar-
made ZDA in njene nacionalne garde. "(íhísk jv dosegel naćrloviin cilj. Pridobljena spo/nanjii in i/kusnje nam hiKJo gotovo koristile pri ivt^ih delovnih metodah. Nekatere stvari so bile za nas zeto /imimive« kot * na printer - sestav nacionalne ^arde, urjenje r^je-nefia re2:er>ne}>a se.stava, oro/Je« ki uporablja inje v lasti države in (XKlobno.** Po besedah Koreniéa bodo gostitelji Slovencem obisk vrnili predvidoma lel(3š-njo jesen in ob tej pri]oi:nosil predstavili organiziranost, sestavo amcri-škili oboroženih sil, njihov
način in metode dela. Pred-stavilvenaj bi irajiiJe skoraj pol leta, /a eno od mest pa je predvideno tudi Velenje.
In kaj je Slavku Koreniću ostalo v posebnem spominu? ^Ameriko je treba en» krat doživeti. Nimam iUíiJa, da blj4»$e kdaj» Presenetil meje njihov način /ivlje-r\ja, r^jihova ravno<l u iznosi do težav, sploh majhnih, i/ kilerib /name» Slovenci mi-redili slona. So odprti, pre-pn)sfi« sprofk'eni in to s«» vrline, ki nam Slovencem manjkajo," je sklenil pogovor Slavko Kore nič.
MTp
PGD Šmartno ob Pakl
Prvo spominsko tekmovanje
Desetini pionirk in pionirjev • gostiteljev prvega spominskega tekmovanja, v katerih so
tekmovati tudi Matic. Tina in Kristina.
Šmartno ob Paki. 2. julija -V sp4»min na tri lani tmuično preminule svoje mlade člane - Matica. Kristino inTinoJe Prostovoljno Rasilskii društ>« Šmartno ob P.iki pripravilo prvo spominsko tekmovanje u) pionirje, pionirke, mladince in mladinke.
Na nogometnem igri^'u pri i5mari^kí mnovni Soli jc nasto-
pilo 27 desetin iz I5dru^teviz sir^ga zaledja Šaleške dtjiinc. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji z vedrovko ter v 5ta-fcti s prenosom vode, mladinci pa v vaji 7 iwirami in v štaťcínem teku z ovirami.
Med H desciinami pionirk so slavile Skale pred Dov^ami in Dolicem - Scnflorjan. V konkurenci pionirskih ekip
SCI bili najuspešnejši mladi gasilci Pobrežjaob Savinji pred Andrai^em in Scnliljem,
Clomilsko, Soî^ianj, Šentilj -tak.^en pa jc bil vrsti red naj-bolj-^ih treh ekip v konkurenci mladink, pri mladincih pa jc zmagala desetina (îomiiske-ga pred Pasko vasjo in Velenjem.
MTp
Krajevna skupnost Skale - Hrastovec
Ža čistejše vode
Zi\ tiikiij^nje krajane .sta bila na sol)otno pnojulijsko |><»pi»ldne dva zanimiva do* codka. Najprej so ob cesti, ki vodi proti (talKrbnn. i/rocili namenu novo cr]>ališće /a ml-padne vode i/vaške skupnosti Skale.
Kot je že v velenjski obiini
imeli pred /aCeikom del kar preccj težav,nekaj ludiz lastnimi ljudmi, "saj so nekateri mislili, da irpalL^ ^adijo za nekoga drugega, ne pa da je namenjen<î nam Skali anom., da si bomo s tem resnično lahko izboljšali življenjski standard, predvsem pa nase
iz le doline.*' I lerman ArliC je izrekel tudi zadw(5ljstvi\ ker so irpaiii^če naredili v roku. Ob tem. se je zahvalil Mestni ob<îini Velenje in vsem, ki so pomagali, "da smo s skupnimi močni /gradili la objekt," kot je dejal. Nekaj besed je povedal ludi župan: *'V/po-
Ojb navrocriost/ nekaj deset krajanov In mestnih svetnikov so priložnosti kulturni program, s katerim so opozorili na skrb za čisto okolje, Izvedtl šolarji podružnične šole
Skale (foto: Ro.V.)
v navadi, je tudi to pridobi* tev {skupaj s tamkajšnjimi itolarji In predsednikom KS Hermanom Arlicem) name* nu predal velenjski Otipan Srećko Meh.
Ob otvcjritvi irpaliSčfi, ki je se.stavni del kanalizacije, je Herman ArIiC povedal, da so
okolje.
Se pred štirimi dcscllelji kcwci pili vodo iz bli?njc^ ptv toka Sopolc. Danes si tega nihče ne upa, kajii vsa kanalizacija iz le doline je speljana via potok. Pnwzatobo velik dogodek, kt> bomo lahk^i jeseni zaccli prikk^ljati 80 hiš
rednozvodosmozaOcii urejevati projekt kanalizacije in Čistilnih naprav. /aCcli smo v Skalah, nadalje%'ali bomo v Hrasioveu, nato v Šentilju, Beviah, Vinska Ciori ... Projekti lečejo, kol smo jih začrtali," jc prav lak<i zadov^v Ijen ugotovil,
Hrusti iz Sevnice premagani
Zadovoljni ob novi pridobitvi so sc nato preselili nekoliko ni?je, na travnik .ložeta Arliča. ija, kjer je nekoč stal stari giisilski dom. 'lam se je po dobrih dveh urah zaćeln 18. tako imenovana vaška olimpiada, Na tej največji vsa-kolcini priredilvi v kraju je sodeUwalo kar štirinajstih krajevnih skupnosti SalcSkc doline in iz drugih krajev Slovenije.
tretjič so sc iger udeležili ••Gam.si'^ iz Sevnice, prvič so sodelovali tudi tekmovalci iz Šmihela nad Mir^^irjcm. prišli so tekmovalci i/ Volič ine, Ra-dovcev, PerlotJe iz SV Slovenije, in seveda ekipe iz K.S
Šaleške doline. Tudi lokrai jc bilíí najbcîlj vroCe in razburljivo pri vlečenju vrvi, kjer so za glavne favoriti veljali "sila-ki" iz Sevnici, ki so bili pred tem dvakrat v Skalah in obakrat zmagali. Po ie?i so krepko prekašali nasprotnike, nekaleri Člani drugih ekip so bili v primerjavi z njimi pravi manekeni- Toda naleteli stí na žilave Pi^nikovlja-ne, ki se nisij ustrai^ili hru-stov, med katerimi so imeli nekateri vcC kot 130, cclo več kol 140 kg, Ponikovljani so na presenečenje prekinili njihovo nepremagljivost. V prenašanju :?iia so bili najboljši Šmiheljani, 2. Voličin<i, X Be-
le Vode: k^'fcSnja: MisJinja, Ptv nikva, PleSivcc; grabljenje: Voliíina, Ponikva, Bele Vode: streljanje na gol: Bele Vode, Mislinja, Radovci. V nadaljevanju olimpiade so se v zanimivi dirki predstavili Se konjeniki.
Po dveh letih so znova pozdravili Skalčanc. ki so so sc zaradi k(^panja lignita morali preselili vdrug kraj: obudili so spomin na Aniona A^kca^v ki jc pred sto Ictimaácvalvíka-lah: s"vojo dejavnost so predstavili domači taborniki, zaigrali so mladi harmonikarji, ko pa iHf prišli na V!Slo Cvki, seje ljudi že trlo.
■ vos
Kdo bo hitreje pograbil?