URN_NBN_SI_doc-IDAPAEIS

KAKO JE PRI N A S Z RAZVOJEM BIBLIOTEKARSKE VEDE? Miša Sepe, Ljubljana K pisanju teh vrstic m e je spodbudil članek Zoltana Ja n a v K njižnici 1981 »Kalanov sklad in naša stroka«. Č lanka sem se raz­ veselila, saj se v našem glasilu ne srečujem o preveč pogosto s članki, ki obravnavajo našo stroko tako problem sko in razm išljajoče. N ajbrž je ravno zaradi teh k v alitet članek vzbudil v m eni potrebo po dialogu, potrebo, da nanizam nekaj svojih pogledov na obravnavano problem atiko. G lavna tem a članka, o k ateri prem alo razm išljam o, je razvoj bibliotekarstva kot znanosti, zlasti možnosti in pota, kako ta razvoj pri nas pospešiti. T rditev av to rja članka, da »še ni nastal enoten slovenski koncept našega bibliotekarstva kot znanosti, z jasno opredeljenim i področji, z raziskovalnim i projekti in rešenim i vsem i drugim i vprašanji«, seveda drži. B ibliotekarsko stroko smo do sedaj razvijali parcialno, sproti, kolikor je bilo nujno potrebno, da smo se dokopali do vsaj kolikor toliko sodobnega program a za razvoj dejavnosti. Stroko smo razvijali le toliko, da smo lahko začrtali razvoj posam eznih zvrsti knjižnic in knjižničnih sistemov, n a podlagi tega pa tudi razvoj enotnega knjižnično-inform acijskega sistem a. Ob tem smo sproti razvijali tudi posam ezna področja naše dejavnosti, od katalogiza­ cije in klasifikacije do inform acijske dejavnosti. Koliko je šlo pri tem za strogo znanstveno dejavnost, koliko pa za aplikacijo tu jih znanstvenih in raziskovalnih dognanj, je vprašanje, ki ga v tem član­ ku ne bom načenjala. D ejstvo je, da se je naša knjižničarska dejav­ nost v zadnjih d vajsetih letih močno razvila tako v organizacijskem kot tudi v strokovnem pogledu, k a r že samo po sebi priča, da tu d i v p reteklih letih nism o bili povsem brez raziskovalne dejavnosti. Takoj po vojni v bibliotekarstvu nismo im eli tako rekoč niče­ sar: ne knjig ne knjižnic, ne kadra in ne ustreznega koncepta raz­ voja. V teh prvih začetkih razvoja naše stroke sm o bili nujno na­ vezani na požrtvovalne posam eznike, k i so biJi bolj prizadevni am a­ 76 K n již n ic a 26(1982)1-2