te to XXV.	^1	■ j f	Številka 49.
Naročnina za Ljubljansko fe| glfrf-F HL VI IRM	I	H B	U	Uredništvo: Ljuhljam,
pokrajino: letno 70 lir (za |||g Eeg&affiHf	ShHh Jim	HI	BLb^b 9B Ift-rtJPr B9 Gregorčičeva ulica 23. Tel.
inozemstvo lir), za •/,	£«$1	m	TOfclf	MHUV |H	Ra	PiMB Bgj HHp Hfl 25-52. Uprava: Gregor,
leta 35 lir, za */. leta 17.50	^	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
lir, mesečno 6.— lir. Te- v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovinot industrijof obrt in denarništvo	nlcl v Ljubljani St. 11.953.
C 0 N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V 0 per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE n, Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.	I I in inozemstvo ima 1ST1TUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek In petek
Liutoajana, torek 23. iuniia 1942-XX
Cena	0‘60
Neveljavnost kakor koli prenarejenih novcev in bankovcev in obveznost njih oddaje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredijo:
Clen 1. — Državni novci in bankovci, prenarejeni, zaznamovani ali pretiskani s kakršnim koli znakom, besedilom ali besednimi ali imenskimi kraticami, ki ne spadajo med njih svojstvena ozna-menila, se proglašajo za neveljavne in izven obteka.
Člen 2. — Kdor koli sprejme državne novce ali bankovce, ki so kakor koli prenarejeni, zaznamovani ali pretiskani, ali pa jih, če jih že ima, da v promet in jih ne izroči takoj oblastvu z navedbo, kje jih je dobil, če mu je to znano, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5.000 lir.
Za sojenje teh kaznivih dejanj je pristojno vojaško vojno sodišče II. armade, ljubljanski oddelek.
Člen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 19. junija 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Mednarodni Jesni trg
vf
Maksimalni cenik za krojače in šivilje
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 49. je objavil maksimalni cenik za dela krojačev in krojačic. Po tem ceniku so razdeljeni krojaški obrati v štiri kategorije (l.a, I., II. in III.), obrati krojačic tudi v štiri kategorije (I., II., III. in IV.). Za delo celotne moške obleke se sme računati največ po 450, 375, 325 in 280 lir po kategoriji. Za dvovrstno ali športno obleko 10°/o več. Za damsko obleko po 170, 135, 95 in 70, za dvodelno pa 200, 155, 115 in 85 lir. Določene so tudi cene za izdelavo vseh drugih oblačil. Stroški za običajne male potrebščine: sukanec, svila, navadni gumbi so zaračunani v cenah. Maksimalni cenik obsega tudi cene za izdelavo perila. Tu pa so obrati razvrščeni le v dve skupini. Tako se sme računati za moško srajco z enim ovratnikom v 1. razredu 21, v II. pa 18 lir, z 2 ovratnikoma pa 23 oz. 21 lir. Obrate uvrsti v skupine mestno poglavarstvo v Ljubljani po zaslišanju prizadetih strokovnih združenj, upoštevaje zmogljivost obrata in kvalifikacijo osebja. Te cene veljajo za območje mesta Ljubljane.
Istočasno je izšel tudi maksimalni cenik za modistovska dela.
Likvidacija bivšega jugoslovanskega Feniksa na Hrvatskem
Na Hrvatskem je izšla naredba o likvidaciji biv. jugoslov. Feniksa in o odstopitvi njegovega premoženja Zvezi napredkovih zadrug za zavarovanje, varčevanje in gospodarstvo v Sarajevu. Po tej naredbi se bodo izplačevala aktivna in ka-pitalizirana zavarovanja do zneska 15.000 kun stoodstotno, nad
15.000	s 75°/o, kapitalizirana zavarovanja in zavarovanja, pri katerih je bila uporabljena ameriška prolongacija in ki znašajo nad 15 tisoč kun pa s 60%. Zavarovalnice
Po zadnjem «Internationaler Holzmarkt> je položaj na medna rodnem lesnem trgu naslednji:
Italija
Potrošnja lesa je dosegla sezij-ski višek. Žage so polno zaposlene, da pripravijo okrogli les nove sečnje in kljub polni zaposlitvi delavstva ne morejo sprejemati novih naročil, ker je večina .podjetij že za mesece naprej preobložena z naročili. V prvi vrsti se seveda krijejo potrebe vojske in so zato količine, ki so na razpolago za civilno potrošnjo, manjše. Cene za les se gibljejo na vrhnji meji do pustnih cen. Tendenca je, da se za nekatere lesne vrste cene korigi rajo navzgor. Lesni uvoz prihaja predvsem iz Hrvatske, znatne količine pa prihajajo tudi iz Slovaške, Madžarske ter iz severnih dežel. Da se laže krijejo potrebe papirnega lesnega gospodarstva, je bila pred kratkim izdana naredba o carine prostem uvozu vsega vla-kenskega lesa.
Nemčija
Trgovina z okroglim lesom iz zimske sečnje se bliža svojemu koncu. Zaloge, ki se še morejo kupiti, so že zelo skromne. Mnogo kupčij je bilo sklenjenih že za les iz poletne sečnje. Dovoz okroglega lesa se je v aprilu in maju še znatno zboljšal, da v primeri z lanskim letom ni bilo večjih zaostankov. Samo v nekaterih krajih, kjer je bilo posebno mnogo snega in odvoz lesa posebno težaven, leže še večje količine lesa zimske sečnje. Obdelavanje novega okroglega lesa je y polnem teku in pri nekaterih bolj občutljivih vrstah lesa, kakor boru in bukvi, bo delo kmalu končano.
Kupčija z rezanim lesom je zelo živahna in navzlic zaradi sezone povečanemu povpraševanju se morejo kriti vse potrebe. Posebno mnogo se povprašuje po raznem stavbenem lesu, zlasti lesu za barake. Po objavi naredbe o nespremenjenih cenah za letos in do druge jeseni, se razvija kupčija na še bolj široki podlagi.
Slovaška
Sečnja se je morala zaradi kasne sezije ustaviti. Zlasti velja to za listovce. Nekatere gozdne uprave, ki so v svojem načrtu sečnje zaostale, so morale svoja dela ustaviti. V glavnem pa se je dosegla nameravana sečnja. Kakor se ceni, je bilo bukve posekano za 100.000 kubikov več kakor pa lani. Ta količina je v skladu s povečano kapaciteto domačih žag. Izvoz okrogle bukovine se zato v primeri z 1. 1941. ne bo spremenil. Iglastega drevja je zaradi močnih jesenskih viharjev padlo za približno 1 milijon kubičnih metrov več ko normalno. Obdelava tega lesa pa je bila le deloma mogoča ter bo nekaj tega lesa prišlo na trg šele v prihodnji sezoni. Prodaja okroglega lesa je še vedno zelo živahna.
Madžarska
Tendenca cen je še vedno usmerjena navzgor. Povpraševanje presega ponudbo. Lesne zaloge v večjih konsumnih središčih, zlasti v
v;:
Budapešti, so skromne. Iz province sicer prihajajo redno nove pošiljke, toda te se ne morejo dati na zalogo, temveč odtekajo takoj konsumentom. Večje zaloge nastajajo le v drvih za kurivo, ker je dotok drv zadovoljiv.
Glede listnatega drevja je položaj nekoliko ugodnejši, čeprav je tudi tu povpraševanje zelo živahno. Tudi iz tujine je povpraševanje po vseh vrstah listovcev in interesirani kupci se ne oglašajo samo iz Nemčije ter Protektorata, temveč tudi iz Švice, Belgije, Nizozemske in celo iz severnih držav. Cene so zelo trdne.
Hrvatska
V zadnjem času je domača potreba zelo narasla. V mnogih krajih, ki so trpeli zaradi vojne, so se namreč začela obnovitvena dela. Potrebni so bili gradbeni načrti in z okrepitvijo gospodarskega življenja je tudi narasla potreba na lesu. Naravno je zato, da je izvoz lesa nazadoval, ker domača proizvodnja še ni tako velika, da bi mogla kriti večjo domačo potrebo in povečati izvoz. Sedaj izvažajo predvsem one vrste lesa, za katere je domače povpraševanje manjše. Italija kupuje predvsem iglavce, kupuje pa tudi druge vrste lesa. V Nemčijo gre predvsem les boljših listovcev. Cene imajo še vedno naraščajočo tendenco.
Romunija
Čeprav povpraševanje po lesu stalno presega lesne dovoze, bi vendar bilo napačno v tem videti
razlog za stalno naraščanje cen. Dvig cen je v prvi vrsti posledica napredujoče podražitve vseh življenjskih stroškov. Zaradi tega se tudi stalno podražujejo produkcijski stroški. Romunija je danes ena najbolj dragih dežel Evrope.
Doma je povpraševanje po vseh vrstah lesa zelo veliko. Ker zaradi vojnih razmer tudi primanjkuje vagonov, se morejo zaloge lesa le počasi obnoviti. V nekaterih bolj oddaljenih žagah pa so se nakopičile večje zaloge lesa. Lesna izvozna trgovina se giblje v zelo ozkih mejah.
švedska
Prodaje lesa v Nemčijo so v zadnjih dveh tednih popustile, ker so valutne dodelitve uvoznikov skoraj izčrpane. Z obljubljenimi novimi dodelitvami valut bodo kupci nabavili v prvi vrsti borovi-no, kakor so to delali tudi že do-sedaj. Ze nekaj tednov nakupujejo nizozemski uvozniki kako-r običajno borovino in jelkovino. Tudi z Bilgijo je bilo sklenjenih več zaključkov. Danski uvozniki si zelo prizadevajo, da bi prejeli svoje blago čim prej po železnici. Izvoz celuloze trpi, ker nimajo uvozniki, v prvi vrsti Nemčija, zadostnih klirinških dobroimetij, s katerimi bi mogli razpolagati. Boje se zato, da bi Švedi del dogovorjenega dobavnega načrta anulirali. Za domačo celulozno industrijo velja to, kar za papirno industrijo, da namreč trpi na pomanjkanju kuriva. Šved ski domači trg je sprejemljiv za proizvodnjo lesne, papirne in celulozne industrije.
Mednarodni železni trg
so s 1. januarjem oproščene plačevanja prispevkov za sanacijo Feniksa.
V USA primanjkuje jekla in krije proizvodnja jeklenih plošč komaj polovico sedanje, močno povečane potrošnje. Potrebne so bile razne omejitve uporabe in urad za vojno proizvodnjo je odredil, da se umaknejo in prekličejo vsi gradbeni projekti, ki se še ne izvršujejo in ki. sploh ne morejo priti na vrsto do sredi leta 1943. Material, ki je bil določen za take projekte, se da na razpolago uradu za vojno proizvodnjo. S tem odlokom so prizadete tudi razne velike jeklarne.
V Angliji primanjkuje železarnam in jeklarnam rude in starega železja. Obrati so vedno bolj navezani na ameriške dobave materiala.
V Nemčiji je bila zaradi enotnosti železnega gospodarstva ustanovljena tako zvana državna zveza
za železo. Njen odsek tvori zveza industrij za proizvodnjo žice, v katero se je včlanilo takoj pri ustanovitvi 95% obratov.
Na švedskem je povpraševanje po železu in jeklu večje, kakor pa so zdaj možnosti proizvodnje. Uvoz je močno omejen in med zimo so se precej skrčile stare zaloge železa. Napovedane so večje dobave železa iz Nemčije.
V Švici je urad za vojno industrijo prepovedal uporabo železa pri izdelavi raznih predmetov. Tako se ne sme iz železa izdelovati vrtnih in drugih ograj, reklamnih stebrov in napisov, telefonskih kabin itd. Stare take naprave in predmeti ne smejo biti uporabljeni v kake druge namene, ker jih bo urad za vojno industrijo zasegel kot staro železje.
ftšemško-turška trgovina
Z obnovo železniške zveze med Turčijo in Bolgarijo se bo znatno dvignila turška zunanja trgovina, predvsem pa se bo povečala blagovna zamenjava med Turčijo in Nemčijo. «Siidost-Echo» navaja, da je znašal delež Nemčije v začetku sedanje vojne nad 50% pri turškem izvozu in okrog 55% pri turškem uvozu. To se je v prvem letu vojne spremenilo. Anglija je z raznimi finančnimi akcijami dobila vpliv na turško gospodarstvo. Iz Anglije je dobila Turčija finančna sredstva za gradnjo železnic v Anatoliji, za jeklarne v Karabiiku
ter za novo veliko ladjedelnico. Tako se je Angliji posrečilo, da je zvišala svoj delež pri turški zunanji trgovini od 8.5% na 34.3%. Italija je imela 1. 1940. pri turški zunanji trgovini delež 32.4 %, Nemčija s Protektoratom 28%, na tretjem mestu pa je bila Severna Amerika.
Ze 1. 1940. se je izkazalo, da Turčija ne more dobiti od angleške industrije vsega tega, kar potrebuje. Na zunanjo trgovino so močno vplivale tudi razne turške gospodarske reforme. Najprej so bili podržavljeni rudniki bakra,
potem so prišle pod državno upravo industrije kroma in svinca, naposled pa so se tudi železarne in jeklarne v Karabiiku, ki so bile ustanovljene z angleškim kapitalom, rešile tujega vpliva. Tako je imela turška zunanja trgovina spet prosto pot, kar se je pokazalo že lani oktobra pri sklepanju nove trgovinske pogodbe z Nemčijo. Na letošnjem velesejmu v Plovdivu je turška delegacija kupila razne poljedelske stroje, ki so bili v Bolgarijo poslani iz Nemčije.
Nemčija dobiva iz Turčije rudnine, Turčiji pa daje razne stroje in naprave za industrijske in rudniške obrate ter za promet. Po načrtih turške vlade so posebno važr ne razširitve sladkornih tovarn in rudnikov ter izsuševanje močvirnatih zemljišč v severnem delu Anatolije. Pri izvršitvi teh načrtov bodo potrebni in važni izdelki nemške industrije. Gotovo se bodo spet uveljavile dobre zveze, ki jih imajo s turškim gospodarstvom velika nemška podjetja, kakor so Krupp, KlOckner-Humboldt-Dentz, Stahl-Union itd.,~i5s Češkomorav-skega protektorata pa Škoda.
Povečanje nemškega izvoza r Turčijo je v skladu z razvojem turškega gospodarstva. Važen faktor moderne Turčije je samostojna močna industrija, gospodarski strukturi dežele pa ustrezajo najbolj industiije sladkorja, živil, špirita in konserv ter pivovarne, hladilnice in mlekarne. Potrebne pa so tudi nove kalorične in vodne centrale, izpopolnitve rudniških obratov in razne vodne naprave. Pri vsem tem se bodo'dali s pridom ii|K>rabljati proizvodi industrije Nemčije in Protektorata. Nemški industrijski proizvodi pa bodo koristili tudi razvoju in napredku turškega železniškega prometa in brodarstva. To uvideva in ceni tudi Turčija, ki je nedavno poslala v Nemčijo predstavnike in strokovnjake svoje železniške in brodarske direkcije, ki so nakupili precej materiala za železnice in bro-dovje. Prav tako so turške delegacije v zadnjem času obiskale Italijo, Romunijo, Madžarsko, Švedsko, Finsko in Švico, kar je dokaz, da je Turčija vso pozornost posvetila kontinentalnemu trgu.
Gospodarske vesti iz Španije
0 španski zunanji trgovini v
1. polletju 1941. so bili objavljeni naslednji podatki. Španija je uvozila blaga za 193.8 milijona zlatih pezet, izvozila pa blaga za 198.3 milijona zlatih pezet. Nemčija je bila v španskem uvozu udeležena z 9.2 odstotka, pri izvozu pa s 46.49 odstotka.
Španska proizvodnja plutovine,
ki je za časa državljanske vojne zelo nazadovala, je začela znova rasti ter je Španija 1. 1940. izvozila že 458.000 stotov razne pluto-vine in raznih plutovinastih izdelkov. V 1. 1941. je bil izvoz naj-brže še večji, podatki za 1. 1941. pa še niso bili objavljeni.
Papirna industrija v provinci Guipuzcoa, ki proizvaja več ko polovico vse španske papirne proizvodnje, je zaradi močno padlega uvoza celuloze zelo nazadovala. Tako je bilo v tej provinci v letu 1941. izdelano samo 27.000 ton papirja, dočim je dosegla proizvodnja v 1. 1934. 74.000 ton.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 23. junija 1942-XX.
Štev. 49.
Iz italijanskega gospodarstva
Drugi pridelek je zaradi ugodne klime mogoč v raznih pokrajinah Italije. Ko se pospravi žitni pridelek, se na istem polju poseje riž in koruza ali pa se posadi krompir. Tudi v severni Italiji, kjer je že dokaj let urejeno namakanje polj, pridelujejo riž po končani žitni letini. Za povečanje drugega pridelka je vlada izdala razne ukrepe. Kmetje, ki bodo po končani letini pšenice posejali koruzo, bodo lahko od tega drugega pridelka pridržali zase in za živino dodatne količine. Za pridelovanje riža kot drugega pridelka so določene posebne premije.
Nadzorstveni urad za svilo je bil ustanovljen v Milanu pod okriljem federacije svilarske industrije. Urad bo nadzoroval trgovino s svilo ter cene za surovo svilo.
Italijansko-jugoslovanska družba za trgovinske stike in industrijska podjetja v Milanu, ki ima
150.000	lir glavnice, je sklenila preklicati likvidacijo, ki je bila napovedana 18. februarja 1941, in začne spet delovati pod imenom: Evropska družba za trgovinsko izmenjavo in industrijska podjetja.
Ovčereja v Italiji se lahko še precej razvije. Po zadnjem štetju je v Italiji okrog 10 milijonov ovac, rejcev pa je bilo 568.000. Ker je v Italiji okrog 4 milijone kmetij, pride na rejce ovac sarno 15.5°/o kmetov. Po pokrajinah je ovčereja v primerjavi z ostalo živinorejo takole zastopana: Abruz-zi 42%, srednja Italija 21.4%, južna Italija 18.10%, severna Italija in otoki 9.4%, Sicilija 5.5%.
Predstavniki italijanskega sindikata trgovcev z živili so obiskali Berlin in druga nemška mesta, da prouče naprave in obrate živilske stroke z ozirom na vojne potrebe.
Največja tekstilna izvozna družba Soc. An. Gommissionario di Esportazione e di Importazione v Milanu navaja v svojem letnem poročilu, da je uspelo izpadek izvoza v čezmorske države nadomestiti z izvozom v evropske države. Glavnica družbe znaša 11.4 milijona lir.
Velika tvor niča klobukov Soc. An. Cappellificio Giuseppe Rossi poudarja v svojem letnem poročilu, da so odpravljene težave pri dobavi surovin, ko je bila konec lanskega leta ustanovljena družba za nakupovanje zajčjih dlak. Reja zajcev je v zadnjih letih v Italiji znatno napredovala, kar je tudi industriji klobukov v veliko korist. Glavnica družbe G. Rossi znaša 4.6 milijona lir.
Oskrba Italije z jajci se je zboljšala zaradi povečanega uvoza svežih jajc iz feolgarije. Cene: so ostale nespremenjene in se v Italiji plačuje proizvajalcem 1.30 lire za eno jajce, cena za potrošnike pa je 1.60 lire.
Novo vrsto peči so začeli izdelovati v Italiji. V novih pečeh se dajo kot kurivo uporabljati odpadki riževe slame in druge rastlinske gorilne snovi.
Izvoz tekstilnega blaga v Črno goro je urejen tako kakor izvoz v Albanijo. Dovoljenja izdaja Com-cordita v Rimu.
Rafinerija mineralnega olja v Fiumi izkazuje za lansko leto pri glavnici 25 milijonov 2.9 milijona lir čistega dobička, prenos iz prejšnjega leta pa znaša 0.14 milijona lir.
Imenovanje
sodisia delavskega zavarovani® v uumišzgM
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaii obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tbvarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon it 28-72.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. in glede na predloge pristojnih sindikalnih organizacij odločil:
Zaradi preteka njihove poslovne dobe so odpadli prisedniki in namestniki prisednikov sodišča za delavsko zavarovanje v Ljubljani, ki jih je bilo imenovalo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše jugoslovanske države z odlokom z dne 16. marca 1937. št. 95.564.
Imenujejo se za prisednikc:
Fabiani Pavel, Pavlin Franc, Laznik Vilko, Turk Vlado, Naglas Viktor, Hrovatin Makso, ing. Zupančič Franc, Žnideršič Anton, Hribar Peter, Pičman Lovro, Praznik Janez, Jelovšek Josip, Jazbec Janko, dr. Skala Leon, Ogrin Rajko, Majcen Franc, dr. Kopač Andrej, ing. Likar Boleslav, dr. Urbanc Anton, dr. Vrčon Branko, Demšar Metod, Bricelj Nikola, Štefanič Franc, Erjavec Alojzij, Ogrin Leopold, Logar Filip, Tratar Alojzij, Toni Peter, Jemec Franc, Sitar Alojzij, Bec Josip, Likar Ciril, Cvetko Ernest, dr. Loretto Franc,
Hartman Kamilo, Gerbec Bogomil, Vrečar Franc, Velkavrh Stanislav’ Logar Rudolf, Vajdič Janez.
Imenujejo se za namestnike prisednikov:
Motoh Bogomir, Jeras Egidij, Stepič Mirko, Jurčič Simon, Kobi Srečko, Cemažar Josip, Slamič Franc, Kalin Savel, Govekar Karol, Otorepec Josip, Dežman Josip, Kajfež Anton, Jankovič Alojzij, Pleničar Bogo, Vrančič Ivan, Pivk Oskar, Brejc Ivan, dr. Kmet Stanko, Curk Matko, Radovan Ivan, Markelj Ivan, Kern Ivan, Cej Leopold, Gusina Aleksander, Ražem Vladimir, Bizjak Henrik, Okretič Josip, Kerševan Stanislav, Gašpe-rio Alojzij, Tavčar Leopold, Kat-tauer Uršula, Blagovič Josip, Palir Franc, Milharčič Luka, Miklavčič Franc, Vrančič Vladimir, Kršul Jernej, Čarman Franc, Vrečko Ivan, Možina Mihael.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 16. junija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Omejitev avtomobilskega prometa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo:
Člen 1. — Od dne 23. junija 1942-XX dalje se prepoveduje v vsej pokrajini promet avtoizvošč-kov in avtonajemščkov.
Člen 2. — Od dne 1. julija 1942-XX dalje nehajo v vsakem pogledu veljati kakršna koli prometna dovolila za potniške avtomobile s kakršnim koli pogonom, motorna kolesa brez prikolice ali z njo, lahkotovorne avtomobile, ki so v prometu na dan te naredbe.
Visoki komisar lahko dovoli za vsak primer posebej, da se izda posebno prometno dovolilo javnim oblastveni in v drugih primerih izkazane potrebe ali javne koristi.
Da bi smeli voziti od 30. junija 1942-XX dalje, morajo prizadeti zaprositi pri uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata z1 redno obrazloženo prošnjo za novo prometno dovolilo in nov spoznavni znak.
Člen 3. — Od 1. julija 1942-XX dalje se ustavlja promet tovornih avtomobilov in priklopnikov za prevoz blaga, avtobusov v javnem rednem prometu za prevoz oseb in vseh motornih vozil za posebno uporabo (sanitetni avtomobili, cestni traktorji, avtomobilne lestve, škropilni vozovi itd.) na kakršen koli pogon.
Posestniki teh motornih vozil, katerih obratovanje ima značaj javne koristi, morajo, da bi smeli voziti z njimi po 1. juliju 1942-XX, zaprositi za posebno prometno dovolilo in ustrezni spoznavni
znak pri uradu za civilno motorizacijo z redno obrazloženo prošnjo, potrjeno po oblastvih in ustanovah, za katerih račun naj se opravlja prevoz, pri čemer je navesti blago, ki naj se pretežno prevaža.
Člen 4. — Od 23. junija 1942-XX dalje je za potniške avtomobile, obrtna motorna vozila in motorna kolesa prepovedana raba tablic za preskušnje iz člena 7. naredbe št. 96 z dne 10. septembra 1941-XIX.
V tem roku morajo osebe, katerim se je dovolila raba tablice za preskušnjo, vrniti to uradu za civilno motorizacijo.
Člen 5. — Novi prometni spoznavni znaki iz členov 2. in 3. imajo trikotnik modre: barve na belem polju z navedbo evidenčne številke motornega vozila, številke prometnega dovolila in dneva, ko dovolilo zapade, ter so potrjeni s suhim pečatom, vsebujočim besedilo «Visoki komisariat — Ljub-
leva ali 183.4%. Plače privatnih nameščencev so' se od 1. 1939. zvišale za 40 do 50%, plače državnih in občinskih uslužbencev pa za kakih 35%. Zaradi podražitve ne-racioniranih potrebščin so delavci približno na istem kakor 1. 1939., državni in občinski uslužbenci pa na slabšem.
Plače državnih in občinskih uslužbencev nameravajo zvišati, a to bo izvedeno šele potem, ko bodo določenei cene najvažnejših živil po rezultatih letošnje letine. Bolgarski gospodarstveniki nagla-šajo, da bo stabilizacija uspela le v primeru, če cene kmetijske proizvodnje ne bodo znatno presegale lanske višine.
Člen 6. —- Kršitelji te naredbe se kaznujejo po takojšnjem priporu in po zaplembi motornega vozila pri vojaškem sodišču z zaporom do dveh let in v denarju do 5.000 lir.
Člen 7. — S to naredbo se razveljavljajo vse prejšnje, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe.
Ljubljana 20. junija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Cene in v Bolgariii
V prvi dobi sedanje vojne so v Bolgariji preprečili znatnejše dviganje cen, od lanske jeseni pa se cene tudi v Bolgariji dvigajo s precejšnjo razliko pri izvoznem in uvoznem blagu. Cei vzamemo številko 100 za mesečno povprečje 1. 1939., znaša mesečno povprečje naslednjega leta 108.8, lanskega leta 128, letos februarja pa 161.1 pri izvoznem, pri uvoznem blagu pa 1. 1940. nekaj nad 133, lani blizu 160, letos februarja pa nad
163.	Povpreček zadnjih mesecev še ni ugotovljen, gotovo pa je, da se cene uvoznega blaga bolj dvigajo kakor cene izvoznega blaga.
Zvišanje vzdrževalnih stroškov je v Sofiji in drugih večjih mestih naslednje: 1. 1939. je bilo mesečno povprečje 100, naslednje leto blizu 111, lani 133, letos februarja nad
164.	»Siidost-Echo« meni, da so te številke prenizke, ker so v glavnem upoštevane cene racioniranih življenjskih potrebščin, čeprav je treba marsikaj kupovati tudi po precej višjih cenah.
Pri takem dvigu cen pa so bili zaslužki naslednji: Po uradnih podatkih je v mesečnem povprečju
1.	1939. dnevni zaslužek delavca znašal 43.4 leva, kar ustreza 100 odstotkom, letos februarja pa 72.3
Sindikat mesarjev in klo basičarjev Ljubljanske pokrajine
Združenja trgovcev Ljubljanske po krajine vabi vse mesarske in klobasičarske mojstre iz Ljubljane in vseh krajev Ljubljanske pokrajine na prvo redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 28. junija ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije Štrukelj v Ljubljani v Dalmatinovi ulici s tem dnevnim redom:
1. Otvoritev skupščine.
2. Čitanje določil sindikata.
3. Volitev predsednika sindikata.
4. Volitev zastopstva sindikata.
5. Slučajnosti.
Prosimo za točno in zanesljivo
udeležbo!
Avstralska potrošnja mine ralnega olja
Avstralija je porabila 1. 1938. nad 1.8 milijona ton mineralnega olja, od tega 900.009 ton bencina in 525.000 ton mazilnega olja. Lastna proizvodnja je znašala 1. 1941. komaj 30.000 ton. Največ mineralnega olja je dobivala Avstralija v zadnjih letih iz Nizozemske Indije (letno okrog 700.000 ton), Irana in Severne Amerike. Med vojno se je potrošnja močno dvignila in lanski uvoz iz Nizozemske Indije je znašal že 870.000 ton. Nizozemsko - indijskih dobav ni več, ostale pa so nezanesljive zaradi transportnih ovir in ker so tudi Angliji potrebne vedno večje dobave olja iz Irana.
DELAVNE PROSTORE
cca 200 m2 za malo industrijo vzamemo takoj v najem v mestni črti v Ljubljani. — Ponudbe na upravo ,Trgovskega lista1 pod „Industrijski prostori11
2illlll!lll!llllllllllllll|||llllllll|||||||l!l||(ll|lli!!!ll!lll!lllH
|	LflNIFICIO S. A.	| I FILflTURfl BIELLEŠE I
as —■■■■■	  '	■'	1	—	==
BIELLA	|
S c as. Post. 251.	Tel.	10-03	||
L-j	Telegr.: Filalano, Biella.
I • g
p	Fabbniea di tessuti.	p
Tvornica tkamin.
~ £=
illllllllllllll^lllOMIIIIIIlIlllllllllimillillHmilllllllll Industriali!
Adottate nei Vostrl Ufficl
Nastri per macchina (I	Carta carbone
g	Matrici per duplicatori o
(V	marca auperlore tITALBA*.
(g PrezzI vantagglosl. Preventivi a richlesta
| Industrialci!
®	Uporabljajte v svojih pisarnah
trake za pisalne stroje karbon-papir
razmnoževalne matrice
najboljie znamke «ITALBA».
Ugodne cene. — Cenik na zahtevo.
«ITALBA» — TORINO
Piazea Risorgimento n. 12, tel. Ti-162.
>15339®©
Ojspodarskev^l!
Hrvatsko kmetijsko ministrstvo
bo ustanovilo v kraju Mali Ston v južni Dalmaciji poizkusni zavod za rejo ostrig.
Novi donavski parnik »Zagreb« je bil izročen hrvatskim oblastem. Parnik je bil zgrajen 1. 1940 v ; Nemčiji.
Hrvatska monopolska uprava je zvišala cene tobačnim izdelkom za 50»/«. Najcenejša vrst cigaret bo veljala odslej (20 kosov) 20 kun, dosedaj 13, najdražja pa 34 kun, dosedaj 24 kun.
Pri Ludbregu so odkrili na nekem zemljišču ležišče nafte, kakor sporoča hrvatska družba »Petrolej«.
V Nemčiji zaposleni srbski delavci so dosedaj poslali domov po podatkih ministrstva za socialno politiko 50.2 milijona din svoiih prihrankov.
Občina v Trsteniku pri Vmjački banji je določila nove cene za električni tok. 1 kilovat toka velja odslej 17 din za razsvetljavo v zasebnih stanovanjih, uradi morajo plačati 18 din, industrijski tok pa je po 15 din.
Mestna občina v Leskovcu skuša najeti 10 milijonsko dolgoročno po-sojilo, da more urediti stalne občinske finance in zagotoviti apro-vizacijo prebivalstva Bolgarski izvoz je znašal v aprilu po vrednosti 859 (lani 322) milijonov levov, bolgarski uvoz na 834 (lani 422) milijonov levov. p0 ko ličini se je izvoz povečal od 17700 na 29.600, uvoz pa od 20.800 na
32.000	ton.
Nemški trgovinski odposlanec dr
Clodius je bil v Atenah, kjer je imel z zastopniki italijanskih oblasti daljšo konferenco o vseh vprašanjih prehrane Grčije.
Nova trgovinska pogodba je bila podpisana med Nemčijo in Romunijo.
Med nemškimi in francoskimi gozdarskimi strokovnjaki je bila v Parizu konferenca, na kateri se je zlasti obravnavalo vprašanje večje uporabe lesa v tekstilni in kemični industriji.
Francoska vlada pripravlja novo zmanjšanje obroka kruha, ker je začelo primanjkovati žita, nova žetev pa še ne pride v poštev za prehrano prebivalstva.
V Franciji je objavljena vest, da se bo obnovila zamenjava blaga med Severno Afriko in Združeni mi državami.
Švica je v prvih letošnjih mesecih uvozila blaga za 859 (lani v istem času za 758) milijonov švicarskih frankov, izvozila pa je blaga za 52.592,9 (lani za 553,2) milijona frankov.
Portugalska je močno omejila avtomobilski promet v Lisboni, Coimbri, Oportti in Bragi. Vzrok omejitve je v pomanjkanju bencina.
Nova sadna letina bo na Nizozemskem zelo dobra. Posebno češenj in jagod bo mnogo.
Danska proizvodnja surovega maste se je v zadnjih treh tednih dvignila za 40%, vendar pa še dosti zaostaja za proizvodnjo prejšnjih let.
Irska vlada je racionirala prodajo oblačilnih predmetov. Med prebivalstvo so bile razdeljene oblačilne nakaznice, ki imajo po 52 točk za vse leto. Moška obleka se šteje za 40 točk, moška srajca pa za 13 točk.
Petrolejska družba Shell je v sedanji vojni izgubila veliko vrelcev ter je zato njena proizvodnja v primeri z ono v 1. 1938. padla za 8.8 milijona ton, to je za 29.5 odstotka vse proizvodnje družbe.
Švedska vlada je zmanjšala obrok mesa na 17.5 dkg na teden, ker je letos toliko krme, da bi se moglo povečati število živine.
S pšenico posejana površina znaša letos v Združenih državah Severne Amerike samo 36.3 milijona akrov proti 40.3 milijona v lanskem letu. Letošnja pšenična žetev se ceni na 868 milijonov buš-ljev, dočim je znašala lanska 946 milijonov bušljev.
Vodja amc: suega zavoda za proizvodnjo je za prihodnji dve leti prepovedal porabo kavčuka za civilne namene. Tudi racioniranje potrošnje tekočih goriv bo poostreno.
Denarstvo
Naredbo o obveznem deponira n ju vrednostnih papirjev je izda nemški vojaški poveljnik v Srbiji Papirje morajo lastniki deponirat pri določenih denarnih zavodih. £ papirji smejo razpolagati samo : dovoljenjem glavnega pooblaščen ca za gospodarstvo.
Japonska je dovolila Siamu po sojilo 200 milijonov jenov, ki jih bi siamska vlada zlasti porabila zj utrditev siamske valute.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovakega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.