|mm |I» I II N«r«4«" aiia| II ^ aMWrw ttfoa. si it •» ft GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CTTATUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 totertd — Second C i— Matter September tlrt, IMS at Um Port Office al New York. N. Y^ under Act of Congress of Marcb 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 250. — Stev. 250. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 27, 193 8—CETRTEIC 27. OKTOBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XL.VL NOV CEH0SL0VASK1 PREDLOG ZA PORAVNAVO Pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo SEN. WAGNER NOČE DEBATE Z NASPROTNIKOM riuudLunih JU OSTRO OBSODIL DIESOV ODBOR i Pravi, da Diesove meto-! de niso ameriške. — Zavzel se je za michi-ganskega governerja F. I M,urphyja. I WASHINGTON, D. C., 26. okt. — Danes je sprejehpred-sednik Roosevelt v avdienci a meriške časnika rje, in eden med njimi ga je vprašal, kak šno mnenje ima o Diesovem odboru, kateri preiskuje neameriške delavnosti. Odboru načeluje kongresnih Martin Dies iz Texasa- Predsednik je rekel, da je bil odbor organiziran za ugotovitev neameriških delavnosti, da pa ne ustreza svoji svrhi, par pa dela le reklamo ljudem, ki žele v politiki povzpeti. Predsednik se ie odločno za i ** vzel za m i oh iga nekega -governer ja Murphvja, kateremu je Dies očital, da ni bil tekom stavke avtnih delavcev na svojem m?stu. Roosevelt je bil o položaju vsak dan sproti natančno informiran, ter je prepričan, tla Murphy ni mogel drugače ravnati kot je ravnal. Nastopal je tako krot se spodobi možu n« tako odgovornem ni t Rtu. DELODAJALCI IN NOVA POSTAVA Predsednik je pozval delodajalce k sodelovanju. — Administrator Andrews je zelo opti-x mističen. WASHINGTON, D. C., 25. oktobra. — Predsednik Roosevelt je pozval industrijalce v Združenih državah, naj sodelujejo z vlado in naj točno izpol-nujejo postavo glede minimalnih plač ter maksimalnega delovnega časa. Administrator nove postave, Elmer T. Andrews, je zelo optimističen. Prve tri dni, odkar je postava uveljavljena, je dobil, z nekaterimi izjemami, zelo ugodna poročila. So pa seveda tudi izjeme. Tako so naprimer gospodarji odpusti]* lušči I ce pecan orehov, kot da bi plačali svojim delavcem po iio centov na uro. Dosedaj so zaslužili 8 do 15 centov na uro. Western Union in Postal Telegraph Co., nameravata odpustiti yl službe 1200 raznašal-cev brzojavk, raje kot da bi jim plačala po $11 na teden. Toda to so izjeme. Tudi ti delodajalci bodo prej ali slej prisiljeni uvaževati novo postavo. Vsak delavec je za 44 ur dela upravičen do $11. UGODNO RAZMERJE MED JUG0SL. DINARJEM IN NEMŠKO MARKO Wagner pravi, da zavzema njegov protikandidat isto stališče kot H. Hoover in Landon. — Ameriška javnost pozna njegove nazore. UTICA, N. Y., 25. okt. — J. L. O'Brian, ki kandidira na republikanskem tiketu za senatorja, je predlagal svojemu nasprotniku, senatorju Robert F. Wagner ju javno debato glede postave za delavske odnošaje in raznih drugih zadev. Senator Wagner je predlog odklonil, češ, da zavzema O' Brian ta'ko stališče kot ga zavzemajo Mr. Hoover, Mr. Landon in razni njuni pristaši v ameriškem senatu, s katerimi debatira že nad dvanajst let. Ko je poslal Wagner O'Brl-anu svoj odgovor, je pripomnil: — To je moj odgovor možu, ki si drzne predlagati, kot je predlagal leta 193(5 republikanski kandidat za predsedni štvo, naj pošljemo stare ljudi v ubožnice, namesto da bi jim dali starostno pokojnino. V pismu pravi Wagner med drugim: —V listih sent čital, da želite -z menoj javno debatirati o zadevah, ki tvorijo bistveni del sedanje volilne kampanje. Pred tednom dni bi se z veseljem odzval Vašemu vabilu, kajti tedaj mi Vaši nazori še niso bili znani. — Ko ste pa povedali svoje mnenje glede socijalne zaščite, nezaposlenosti, delavskih od-nošajev in vladne politike, sem se uveril, da bi bila javna de bota z Vami brez vsake koristi. •— Vašega mnenja sta tudi Mr. Landon in Mr. Hoover in Vašega mnenja je v ameriškem senatu tudi nekaj gospodov, s katerimi debatiram že dvanajst let. Moji nazori so a-ineriski javnosti predobro znani in se mi ne zdi potrebno, da bi jih ponovno razkladal. MADŽARSKA NOČE, DA BI SE POGAJANJA ZAVLEKLA. KER BO SICER VLADA V NEVARNOSTI Cehoslovaška je pripravljena »prepustiti poravnavo spora mešani komisiji. — Razsodile bodo najbrž« Nemčija, Italija in Poljska. — Madžarska je nestrpna. — Češki aeroplan izstreljen. PRAGA, Cehoslovaška, 26. oktobra. — Na povabilo ministrskega predsednika generala Jana Sy-rovijeva sta prišla v Prago slovaški in rusinski ministrski predsednik in takoj se je sestal ministrski svet, da razpravlja o novih madžarskih zahtevah Seja je trajala celo popoldne. Vnanji minister dr. František Chvalkovski je pojasnil položaj. Ničesar ni bilo objavljenega glede eeje, toda splošno prevladuje mnenje, da je bilo na seji sklenjeno, da Cehoslovaška predloži rešitev slovaškega vprašanja v rešitev mešani nemški in italijanski komisiji, rusinsko vprašanje pa nemški, madžarski in poljski komisiji. Na slovaški meji pa se je pripetil zelo resen dogodek. ko sta nek čehoslovaški opazovalni aeroplan, ki je bil 7 milj v slovaški meji, napadla dva mažar-ska vojaška aeroplana in ga izstrelila blizu Velkv-mederju. Pilot je bil ranjen. Aeroplan je v plamenih treščil na tla, pilot pa se je rešil s padalom. Čehoslovaški vojaki pa imajo še vedno mnogo opravka z madžarskimi vstaši, ki vpadajo na Slovaško v namenu, da prisilijo kako tujo državo, da bi posredovala. Poročnika madžarske redne armade Prema, ki vodi bataljon madžarskih teroristov, so češki vojaki vjeli blizu Berehova v vročem boju, v katerem je bil skoro popolnoma uničen madžarski bataljon, razun nekaterih, ki so pobegnili na Poljsko. 2 vjetjem poročnika Prema je bil podan jasen dokaz, da častniki madžarske redne armade vodijo vpade na Slovaško in Rusinsko, toda madžarska vlada izjavlja, da je samo nekaj mladih Madžarov prekoračilo mejo v Rusinijo, da se bore s Cehi. Cehoslovaška vlada pa je na to zatrdilo odgovorila, da je pri ujetnikih našla listine, iz katerih je razvidno, da so teh vpadov deloma krivi tudi madžarski uradni krogi. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 26. oktobra. — Madžarska nestrpno pričakuje čehoslovaški odgovor na svoje zadnje zahteve in vsa znamenja kažejo, da bo madžarska armada v treh dneh zasedla kraje, ki imajo večino madžarskega prebivalstva. Madžarska vlada je mnenja, da bo Cehoslovaška v krajih, kjer Madžarska zahteva plebiscit, rajši prepustila rešitev mednarodni komisiji, kajti plebiscit bi poravnavo spora samo zavlačeval in bi gospodarsko še mnogo več škodoval, kot doslej. Na noben način pa ne bo ministrski predsednik. Bela Imredy dovolil, da bi se pogajanja zavlačevala, ker bi bil njegov kabinet v nevarnosti, kajti že sedaj njegovo vlado madžarski naciji ostro napadajo. ' • ' Na Imredy ja se tudi zelo hudujejo revizjonisti, ker je izjavil, da je treba določiti meje nove Madžarske na podlagi jezikovne meje, ne sme pa zahtevati vse zemlje, ki je pred svetovno vojno pripadala Madžarski. Madžari z velikim zaupanjem gledajo na Mussolini ja, od katerega pričakujejo, da bo mogel pregovoriti Hitlerja, da ne bo nasprotoval priklopitvi podkarpatske Rusije k Madžarski. Ker bo v krat-kem nemški vnanji minister Joachim von Ribben-trop obiskal Mussolini j a, upajo Madžari, da bo ta obisk re&l celo krizo. ' Z ROKAMI V ŽEPU PRED KRALJEM LONDON, Anglija, 25. okt. Ameriški delegat pri Mednarodni delavski organizaciji v Ženevi, Robert J. Watts, je presenetil v Bueknigham palači vse navzoče, ker je med razgovorom s "kraljem Jurijem VI. držal roke v žepih. Watts, ki je tajnik delavske federacije za državo Massachusetts, je bil z nekaterimi drugimi delavskimi zastopnik; pet minut v avdijenci pri kralju Juriju in kraljici Elizabeij. Watts je najprej govoril s kraljem in kralju se je zdel raz govor "zanimiv". Predno pa je pričel govoriti s kraljico, je Wattsa nekdo opozoril in je potegnil roke iz žepa. GOSI NAZNANJAJO ZIMO \V A T E R VILLE, Pa., 25. oktdbra. — Profesor J. Van Lena p Bell je videl okoli 100 divjih gosi leteti proti jugu in je izrekel napoved: "Bodite pripravljeni na zgodnjo in o-ttro zimo. "Ob normalnem nastopu zime se divje gosi navadno selijo na jug šele sredi novembra. MORILEC SVOJE ZAROČENKE TRST, Italija, 25. okt. --Luigi Zerial je bil skoro lin-čan, ko je prišel na pogreb svoje zaročenke, ki jo je z nožem zaklal. Nanj so se vrgli sorodniki dekleta. Rešile so ga ženske, ki so ga toliko časa branile pred napadi, da je prišla policija in ga odpeljala v zapor. FRANCIJA OBNOVILA HUDI-CEV OTOK •PARIZ, Francija, 25. okt — Francoska vlada je sk3etaila. da zopet obnovi syojo prejšnjo navado, da velike ■žločince pošilja na Hudičev otok blizu južnoameriške obali. Pošiljanje kaznjencev na Hudičev otok je opustil ministrski predsednik I^son Blum leta 1936. .Sedaj pa so francoske kaznilnice tako napolnjene, da je vlada primorana najnevar nejše zločince zopet pošiljati na samotni otok. ' BEOGRAD, Jugoslavija, 26. oktobra. — Zelo važen korak za dosego nemške gospodarske nad-vlade nad južno-vzhodno Evropo je bil storjen, ko ie Jugoslavija po tritedenskih pogajanjih z Nemčijo podpisala novo trgovsko pogodbo. Prememba trgovske pogodbe je bila potrebna, ko je Nemčija vzela Avstrijo in sudetsko po krajino. LT>vozne in izvozne kvote Jugoslavije je sedaj prevzel Berlin, vsled česar je hi-jla nova trgovska pogodba potrebna. Največji u^peh je Nemčija s to pogodbo dosegla, ko je bilo natančno določeno razmerje med jugoslovanskim dinarjem in nemško marko. Na predlog Nemčije je bilo to razmerje denarja določeno za štiri leta. Vsako razliko v kurzu denarja bo .sprejela jugoslovanska narodna banka. Po sedanji določbi bo nemška marka v trgovini med obema državama vredna 14.70 dinarja. RIBBENTROP BO MORNARICA NAJ BO KOS NAPADALCEM Mornariškemu tajniku je pisal predsednik, d a mora biti mornarica pripravljena. — Amerika živi v miru z vsem svetom. WASHINGTON, D. C., 26. oktobra. — O priliki praznika ameriške mornarice (Navy Day) je rekel predsednik F D. Roosevelt, da mora biti a meriška mornarica tako močna, da bo kos vsakemu napadalcu. Mornariškemu tajniku je v posebnem pismu obrazložil program administracije glede obrambe na kopnem, na morju in v zraku. Pismo je zaključil z značilnim poudarkom: — Amerika živi v miru z vsem svetom ter želi biti v miru tudi vbodoče. Toda pripravljena mora biti na vs*fk slučaj. Roosevelt je izdal tudi pro-~ klamacijo za Dan premirja ter CpI V ITALIJO pra,vi v n«i1' Je °lira" _________ niti mir le potom vpoštevanja Z Miissolinijem se hoče Prav'<- t" e na vseh ikone: li i:i krajih in zcpet j«' polno ljudi, ki nabirajo gobe. Strašno nevarna reč. Kdor ne pozna go-b, naj jih ne nabira. Tn tudi kdor jih pozna, je 'bolj varno, če jih kar pusti na polju, pašnik n atli v go-zdii in če že hoče tgobe, naj jih kupi. So poceni. Pozor torej: med užitnimi je veliko strupenih in leto za letom se sliši, da umirajo ljudje vsled vžitja teh gob. Tako zdravniki. Za njimi pridejo seveda listi sami zopet z očetovskimi svarili: varite se K oh. Vprašam vas, zdaj: kdo bi se ne jezil? Poljedelski oddelek naše vteide ima po par sto uradnikov po vsem svetu. Kaj de-hijot Nabirajo rastlinstvo, da dobe človeku kaiko novo h ra no. Včasih, privlezejo nr'kaj. največkrat. pa nič. In tisti oddelek poljedelske uprave nima eenfca za to, kair •je doma prav pred pragom, (robe rasto povsod, in kdor je kdaj jedel različne vrste divjih a letonn ? Bekel hi: na milijone flunitov. In koliko jih prido na mizo od tega? Mogočo en odstotek. Kaj bi ne bilo lepo Ln koristno, "ko bi poljedelski urad naše vlade rekel: Porabimo najpo-prej to, kar ji- pred hišnim pragom. Pošljimo leto za letom po nekaj sto učiteljev med ljudstvo, da bodo ljudem pokazali vse dobre probe. Na ta način bi Ljudstvo pridobilo neizmerne količine najboljše hrane. Troba 'bi ne bilo ničesar dru-^eg-a, kakor nekaj predavanj tukaj in tam, pa bi Ijudjf kmalu vedeli, kaj .so Grobe. Tako pa ljudje ne vedo. kdo vidi v naravi rasti gobo, ga kar mra'2 pretresa. Že vidi v d;uhu, kaiko iho nekdo pobral tisto gobo, jo skiuhal in s-nedel, potem pa umrl v tetfkih holeč-i-nah, kakor 'bi bil križan. Gob je na stotine sort in vse, kar ve navaden človek, je to, da so strupene in da naj so jih varuje. Vsaj gre vendar vsa ko leto nra/dni ooomtin po vseh listih. Kako neizmerna izguba na hrani. Gobe vseh vrst in vse ease — pa gnijejo zastran trapastih ljudi in ignorantu i h javnih varuhov. Človek se nehote: v^prašta: odkod kna vendar javnost take pojme o gobah? Ali rse toliko ljudi umre leto" za letom za za strupi jen jem z gobami? Odgovor je enostavno: nak.-Moggtče umre leto za tetam ni vsakih sto milijonov ljudi po par in še za te bi rekel, da so jim po krivici zapisali kot vrzrok smrti: zastrupljenje z gobami. Zdaj pa vaenrite samo vodo. Vsako leto se vtopi na tisoče ljudi. In še več. Če držiš cn tisoč ljudi pet minut pod vodo, ne bo nikogar več med živimi. Če ipa pošlješ tisoč ljudi v jesensko naravo z naročilom, naj pObero in snedo vse; gobe, pa ne verjamem, da bi podlegel oid vsakih sto po eden. A vonda-r imajo goibe vse slabo ime, voda, avtomobil, ogenj in nodobno pa gre kar mirno 9 člpvjekom, kalkor bi nijcomur ne prizadelo kaj hudega. Ba v AmedUd sploii k^o n#r ami iiasujni kuiii. \ >i evropski narodi nabirajo gobe od otrok do starčkov leto za letom in skoro nikdar ne slišite, da bi bil kdo umrl z zastrupi jen jem z gobami. Na milijone funtov se uvezi suhih ali preserviranih gob, ki >o rse iz divje narave. A koliko jih umre? Nascljrriki so kmalu virleli. da je Afim rika sicer daleč od Kvrrp.% ima-pa skoio vse skup no v živalstvu in ra-tlinstvu. Zakaj kar je n°.šel človek doma v domačih gc-zdovih, to je opazil t>n d i v Ameriki, [n po-ebno velja to za gobe. Medtem ko imamo med živalstvom in ra-f linstvom vrste, ki so posebne za to ali ono zemljo, nimamo pri gobah ndbene izjemp. Vse gobe, ki iih najdemo v Amosebnost in za to se ni'kdar ne in da se ljudje vračajo v mesto -s polnimi košarami. Pri gobah ni samo hrana, k\i zaleže človeku, ampak tiste gobje posebnosti, katerih nimaš drugje v naravi. Rečem-vam eno: Kdor ne pozna gob v vseh svojih varijacijali, je izgubil nekaj dovolj velikega in vaižnega v življenju. Posdbnost pri gobah je ta, da so — zastonj. Kdor je lovec, iima stroške z aro ž jem in lovs&iimi postavami. Še od ribičev na trnek se danes zahteva po nekaterih državah pospbno dovoljenje. Za gobe ti ni treba ničesar. Dobre noge — to je vse. In rečem vam eno: če je lov sport, ki človeka vedri, če ie ribolov strast, ki Wa'zi dueve človeškega življenja, kako naj imenujem potem gobarstvo! Najčistejši, najnedolžnejši in zato —najvišji sport. Nobenih krogel j, nobenih trnjkov kar s prostimi rokami in o liprtih oči greš v, naravo. In tam te ča- kajo najhppei prjšeljci, kar si jih kdaj dobil, sveže delikatne gobe v vsi svoji lepoti. Ker se tukaj ne briga vlada, da bi učila ljudi, kaj so gobe, je treba, da se človek pač sam nauči. Najboljša jo sevnda praktična šola. Xa>i ljudje so *i<-«-r sobarji, ,ampak ne tako strastni in do-' j vrseni. kakor so recimo fV'hi, i Ttalijani in predvsem slovan-| ski narodi. Živel sem vrsto I let v Ohieagu, enako v Oleve-landu, pa nisrm opazil posebnega zanimanja naših Ljudi za , srobe. Zato sem se nridružil v , Ohieagu — rehoni. v Olevelan-idu — L i t vin oni in Poljakom ' pa sir o hodili leto zn letom v rkoličke irozd;-. > Tn so mi pokazrli meeej vrst , iroh — a ne vseh. Mnogokrat j ^ m stri nrr l 1 ni m: grbami z! jV-likim vprašanjem v sebi: ali' so prave ali n". Ker si risom! jvrdel odgovoriti, som jih seve-j j da pustil. Ob takih prilikah J sem si vs lej ždel: ko bi imeli v celem mestu vsaj par ljudi, ki bi gobe res poznali. Človek bi jih nabral in nesel pokazat, pa bi vedel. Vse sorto politične krake Imamo, ki molze jo ljudi, da bi pa imeli tndi par resničnih ljudskih učiteljev, ki bi lajšali življenje malemu človeku — to pa nak. Pomagal sem -i naprej s tem, da sem v javnih ^knjižnicah izposoje val knjige o gobah. Tam i sem detbil precej informacij, j Vendar pa nima angleška literatura dobri ljudskih knjig o j gobah. Zakaj ne. tega ne vem. 'Tak važen naravni dar, kakor j so gobe, bi moral imeti cele j knjižnice in mnztji kar zbirko, j Pa imamo komaj par knjicr, v j muzejih pa — nič. tKo sem bil v stari domovini, ' -4em videl v malem ljubi j a n-1 -rkem muzeju poseben oddelek posvečen gobam. Bile so vse narejene v naravni velikosti in take, kakor jih najdemo v naravi. Tam jc človok la'hko primerjal. kakšno je videl in kakšnih ne, pa si potem zapomni 1. ali so užitne ali ne. Skoio največjo mesto na svetil z največjim živalskim vrtom, najvišjimi zgi*adbami, s šolami, od katerih je vsaka posebej kakor eno celo mesto, pa ima — oziroma nima nič. BM sem par krat v botaničnem muzeju, koder najdeš vse, kar je med severnim in južnim tečajem všte* vsi tičje mleko in žabjo volno. Kaj mislite, kaj imajo o gobah? Par vrst — pa smo končali. Zanimalo pa vas bo, da imamo Sllovonci sioor majhno, pa dokaj dobro knjižico za acobe. Ko sem namreč pred leti — bil sem v starem kraju —hodil po Lju'bljani in se ustavljal pred izložbenimi okni. da vidim kaj ima naše največje mesto, sem zapazil v oknu, sam ne vem, katere bukvarne, knjižnico: Našo gobe, ki jo je sestavil Ante Beg. Knjižnica Je majhne /ofolike, da -e dene lahko v žep. Posebnost in njena dobra stran pa so slike gob v naravnih barvah. Vseh tako nasi ilkanih : jega rojstnega kraja. Smuk je bil fivien kmet, stai j i ne. Lahko, ta jo so iioprijet-; nc-ga < kusa ali flu slabo diš^J loda strupene niso. Torej: če, ti prija «rku< in dnh, k?r jej jih. Torej: kadar nal.iraš gob . pojdi pred vsem okoli štorov in glej za gobo v skupinah ali -opah. Ti^to posamezno, ki ra-sto kj; blizu, n;^ kar pu-ti. Vsaj tako dolgo, dokler jih dodobra no poznaš. < 'e si nabaviš ,-lov. n-ko knjigo za gob: , m* pozab: t-i'?i r s časa do r.i-a vzeti kJko »c: loško javni knjižnici. \'sei knjige imajo namreč eno napako: da nimajo vseh ^ob. Kna ima te, d ni ga zopet drugi vrste. Tako boš izpoznal unlnk-ko vso. vsaj najvažnejše. Prod vsem se zanimaj z;, ^o bo. ki rasto v tvoji okolici To ti ne bo tfžko. Ror smo v A mori ki vsi meša ni mori -al»o, boš tudi povsod našel človeka drugega naroda, ki ti bo vedel kaj več povedati o gobah. Mogoče ho kdo rekel: jaz pa gobe -kupim in — živim h rez *krbi. Vso to je res, kakor tu d i to, da so zlasti zdaj ^u jo-pfn jako poceni. Zanimi pa je to: izmed vseh divju, gob -o vdomačeno prideluje le -- -na. In šp t ista je s tem izsrubila v>< -, kar j. imela poprej. Vs.vj. zame je brez slasti in oku- a, precej podobna tistim debelim jagodam, ki to tako vabijo. bogato koristi ln vžitka, ampak brraprimfron oddih iti cidpoc-i-tek. ' Kaj je lepšega, prosim vas, kakor v mbfško lepi jesenski naravi, vse oviti v stotero barv, pod nogami pa šumi pri vsakem koraku tajinstveao: sššh>. Xo suho zlato — mm>go več. zakaj to šumenje te no straši, te ne razburja. Kakor blaži!en lek gre do srca in živ^-v m povsod pusti svoj' blagoslov. In ee opazuješ dobro narevo, se bos lan.iiU prepriča!, -.in ni samo človrk tisti, ki ve za dobroto divjih gob. Divje vi val i so kar neumne nanje. Knako tudi žuželke. O mravljah je postavim znano, tla imajo v svojih mravljiščih utu tn.- vohamo. In če bosto kdaj kako jutro videli sveže peri na gar-troži lepo na okroglo obsedeno, kakor bi bilo na vrtano, na vedite, da so to storile mravlje. Ralbile so per.ja in 1 ustja za svoja gobišca, pa so š'e ponj na vaš vrt. Gobe pa niso saimo v jeseni, ampak skozi vse leto. Ki no vrste št o roVke sem našel celo proti koncu decembra — - z zgodnjim pomladanskim re-gradom pa zopet prikukn v zlato pomlad radoveden kiobuček kake zgodnje gobo. Ne pozabite na gobe m kar je glavno: ne bojte se jih. Imamo sicer leto v^a letom dosti vpitja in svaril, vam pa ;?a ni trpha. In zapomni si se t >: kadar so tgobe, so .povsod. Xi treba, da greš na ducate m41i dakč v okolico — kar kje okoli dovta iih >boš našel. Jaiz živim v Manhattan — to je o-rečje new vorško — pa sem naš«V _obi komaj deset korakov o,l hiše. Pravim: kadar je sezi.,a zanje, so povsod, -kadar je ni, jih pit ne .najdeš, če prehališ vso okolico po dolgem in {brniJ k steni in umrl. I V Tonetu jo zavrelo, da b. I vse France dobil, ki ga še do jina ni, on, ki »o matr.n mi ■gruntu, pa nič. I Takrat -e je »pomnil £ebka. »Janeza Zebka. postopača, pen-zijoniranca in kolofoktarja. kakršnega ni bilo pred njim in ga ni za njim v naši dolini. Stopil jo k njemu, — firkelr žganja je bil kupil spotoma. Od desetih zvečer do polnoči sta šepetala, in opolnoči je rekel Žebek: — Bom! Sla sta ua Smuko v še. Žebe'c je zagrabil mrtvega Smuka in £a položil pod posteljo ter sam legel nanjo. Tone je pri vil lu'-in šel klicat sosede, da oče n mira jo in da žele napraviti te stament. Sklical je starega -Grudna i Trevna ter ju »pripeljal v slabo razsvetljeno sobo. — Dobro, da sta prišla, — je oponašal Zebek v postelji starega Smuka, — so m j zdi, da se mi bliža konec. Testa ment bomo naredili. Za "uslugo" mu je bil obljubil Tone pet goldinarjev, kar se mu je pa premalo zdelo in je vsledtega rekel s slabotnim pojemajočim iglasom. — Kakor vesta, imam d-v a sinova, Franceta in Toneta, toda France ni nič prida, ker nuje zapustil in odšel po svetu. Zato zapuščam vse svoje po sestvu sinu Tonetu in pet tav-žent, ki jih imam v hranilnici. — Dobro go-vori, —se je oddahnil Tone, soseda sta pa pisala. Toda testament še ni bit konča n, kajti Žebek je -se na prej mrmral izpod rjuhe: — Od tega denarja pa inoia sin Tone plačati Janezu Žeh ku petsto goldinarjev za dobroto, ki mi jo je storil pred petimi leti. Tako, to je vso. Ali sta zapisala? Janezu Žeh-ku torej petsto goldinarjev. Pričevalca sta zapisala."t-mira joči" se ni mogel podpi sati. Samo podkrižal «e je. Ko sja odšla, je potegnil Že bek mrtvega Smuka izpod postelje, ga položil na rjuho ter ga lepo zadelal in zavil. Pet goldinarjev, ki mu jih je bil dal Tone, je Tonetu vrnil rekor: — Torej, da ne bos pozabil: '—* Petsto goldinarje v Žebku, — je rekel stari. Ti si slikal in priči sta slišali. Co nisi zadovoljen, pa pojdi na sodni jo in ovrži testament. Peter Zgaga TESTAMENT J^^fc T-- 1 5-». ver r T • 1 9 »IV * Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KER2E NARODA" (VOICE or TUB PBOPUt) Owned and PutoilaMd D t hlovenic PilHLUHINO company (A Corporation; it rank »mk±jr. President J. Liapabn. 8«c. Plncn nt buatneaa ot tl«e corporation ano nddreaeee of above officers: tu west wh arum new kobk. n. v. 45th Year ISSUED fiVBBX DAI EXCPPT SUNDAY« AND HOLIDAYS __ _ | _Advertlweineut on Agreeu^ent En It*to vHja tlet u Ameriko Zu Ser. York u celo leto . . »7 00 ln Kanadi ..............f&OC Za jm! !eta ................$3.W) Z« pol teta ................fS.'iO Za lnosemetru aa cHu leto .. I7..W Za četrt leta................fl-'-J'Za leta ................W.60 Sukecrlptiop Yearly N4HA IZHAJA VSAKI DAN IZVZ»:ilftl NEDELJ »N PRAZNIKOV -t-LAE NAHODA*. II« WEST 181b STREET, NEW YORK, N. Y TELEPHONE: CHetoea S—1245? ČEŠKOSLOVAŠKA ZUNANJA POLITIKA Ivo je bil imenovan novi zunanji minister dr. Hvalkov-sIcL je napisal v '4L*idov*e Noviny" generalštabni polkovniit Krna n ue I Moravee, profesor vojaške zgodovine na vojni šoli v Pragi, podna>lovom:"Obraenn—iu kaj dalje?'', elanek v katerem pravi naslednje: Pri svojih nerealiričnih predstavah o naši okolici in o na>ih razmerah do sosednjega sveta smo >e sklicevali na poli tikoT ki je najbolj riskantna, najnevarnejša in je tudi mogoče postala junaška. ^Stopili smo v službo za ideološke boje, postavili smo državo v fronto enega svetovnega nazora. Bilo je to lepo, tode. zelo nepraktično in na koncu katastrofalno. Postavili smo državo za fronto »proti totalitarnemu nazoru in avtoritativnim režimom in to bolj resnieno kot katerakoli druga in večja demokracija v Evropi. Drvjali >mo, zaklinjali se, prisegali in vse to pod fikcijo trdnega zavezništva z zapadom, ki ga je demokracija gojila J ot st var [»osebnih nazorov, določenih političnih skupin, čeprav so bile velike. Toda, ko je pa šlo za koristi države, >e je znal francoski -ocialist dobro zabavati in dogovoriti z nemškim nacistom in angleški demokrat z italijanskim fašistom. Naša zunanja politika je delala češkoslovaško strategi jo, češkoslovaška armada pa je mogla delati samo taktiko na bojišču. To pa smo delali mizerno, da, celo nerodno. Prva stvar pri polomu je, da izprašamo svojo vest. Nem • ija je po letu 1918 iskala krivce mojega pora-za in gledala za novimi potmi, ki bi jo pripeljale k novim in lepšim strategič-nim o.-no vam. Ne sramujmo se imenovati napak, ker drugače ne bomo prišli iz novih motenj in katastrof. Iščimo najprej boljših odnosov z novimi soseOi. Moramo se zavedati, da smo bili v teh dneh najbolj zapuščena država na svetu, čeprav smo se bahali, da imamo najglobljo in najmočnejše zavezniške zveze, »kakor se jih je kdaj koli posrečilo pridobiti mali državi. . , Nemški politiki se je iesnično posrečilo nas popolnoma paralizi rati. Zato mora na ša politika, naj nam je to ljubo ali ne, najti Končno dobre odnos*1 z Nemčijo. llllllli»Mllllllll^ -•-■-■- • — - -L- ■" —JJ-W. I, , j--U.I M 1 i., . ... Denarne =--lj»— pošiljatve — = denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem KUR2U V JUGOSLAVIJO I V ITALIJO Za 9 2.011............Din 100 Za S 0.30............I.tr 100 9 &0O ... ........ Din. 200 f 12.2ft............Ur 200 9 7-20 ............1Mb. 800 $ 29.00 ............Idr 000 •lUiO............Din. 8w0 f 07.00 ............lir 1000 9MM............Din. 1000 $11240............Lir 2000 •40.00............DU. 2000 MTJOO............tir 9000 *«* M CMN* PBJJAJ BJTHO MENJAJO SO NA VBDHNB C9NJI ' FODVBŽEN* 8PREMJQIBI QOKI Al.I DOLJ «• lipliMi nwtot (Mft ftfcmi Mveiea«, MU v Jln»rjih »ti Hrib to MJto pmgmim. Izplačila v omertikih dolarjih * ^"rtfl -111,1 f " " -------fli^- ■ ' --- i i--- friJmmMit - K i ju, <|r,kl^r ni zadela pred tii- ». So »Ja. Ko j - bibi, pri hiši. ni imel za r.jo nikdar dobre be-edf. Za mfiii r tudi ie ! Dve uri jh bila fVnca že na P ti in zdaj -e j., prvie vpra-J •II!n po njem. h kal r«mi je nam« njena. Nehote je obdala in "> niMonila na del io >:iire-ke. Najraje bi -*e vrnila k ma-fei;, ki j«i ie poklala im> križ-marfc (kritni boter ali boter ».odari ob krilil <»irrrkti platno. \fe-! t«-ga ?mi it)it lahko pozneje kupi obleko. Ob!juha i,a s« umi a iztiolnili.l Pa je že moralo tako biti. Sila j' pri k i pela d< viha in morula je nastopiti ,M>t do Lumpreta, da ji da >c pred zimo za <'bieko, kakov je bila to njegova dolžnost pred Rogom in tired ljudmi. Preji se ni-ta opomnile ne CV11-ea iie mati, saj sti obo /aslužile toliko, da jima ni biio tro-1 a brskati po preteklosti in iskati v minulih dnevih, kje je še kaj njihove lastnine. Ol šestnajstega leta dalje je l ila CVnea v službi v neki gostilni nedaltv od vasi. kjer je njena mati garala po svinjakih, hlevih, njivah, travnikih in na vrtu za skromno hrano i rt ši* -kromnejšo plačo, ki jo .je ob koncu leta vrgel gofsp^dnr na mizo. S poeetka je pomivala v hlevu in eakala v nočnih urah - svinčenimi vekami v zatohli kuhinji, da io pokličejo v go Luhnm urednwtva. Slovenske knjižiee. kako je treba postati ameriški državljan nimamo v zalogi, linami [- knjižim v ainrle^k**ii) jeziku, ki -t»ne .10 eontnv. sti-lnisko sobo, ee so pijani hlapci in drvarji > planin zahtevali ba.be in vino. Sprva i i je vsf to upiralo, gnusi Ii -■» >» ji zapiti obre -.» in strah je iruela pred oumi. ki so pre-: ale na v-ak njen •,'b. Vztn-tal j . ee se je roka izleg-ia p« nj j. še lastnih be.-ul se je ;.ba!a, >»j su prav -lehenio ".nIi tako zasukati da je bila - » lujie \ su jrola ;n umerzana, ' i j. kakor tla pod njo, ki so upijala rjave izpljnnke i(1 blato. ki se je cedilo -/ umazanih -kornj -v. Irrožnje zaimhh-ga gotilnicarja in vino -o jo gnetli, da je postala vsa voljna. Rilo ji je, kakor da j« zatavala v močvirje. Klokotajoče blato. v katerega j«1 pojr •ezai.i, ji je ^brizgnilo dušo in sree. X jen "meh jn postal rezek. nj< re- loki' so zna i*- božati in s j?»ipr-liini očmi je znala izvnoijaii •rehriiike, ki jih .!•• oi. zornih araJi zdehajoe piešt^vala ob brleči sveei. v mrzli podstrešni kamri. In gostilničarju it; bi Io k;«r všW*. ko -i j < ' iicsi k :-j ti 1 i novo obleke Rilo je v adveTu In d ne v"' *o >4' nagibali k praznikom. Tak nit m je CVnui -pomnila matere. Xenad lil i -e je za-a eila pri misli na n >» iit - prvi mi prihranki j< od-!a v trtrovi-n«» t» r kupila za nait-r »-tt » Volneno ruto. V ne leljo n.i-poldne je z zav itk »m v roki zai);tla v lih vil. ks> je pokhidala kravam. "Mati. into -em vain kupila." 4 * Ruto? Kakšno ruto?'* Že priletna žena. ki je počasi h zla v gnfhe, je spustila krmo na tla in stopila med podboje, kjer je stala Oenca. Mati je ogledovala toplo volneno ruto, »potem pa so >" njene oči zagrizle a- Cenco. Njen pogled je drsel do noveg-i klobuka, 'presodil je njen zelen zimski plašč s čruim krznom in se ustavil na Inkastlh čevljih, ki so >e bleščali, kakor l)i jih pravkar polil z vodo. Počasi je n*ati trgala besede iz sebe: "Toliko zaslužiš v go-tihii Tako thidno so zvt uele iijene besede, da je Cenca v-a vztre-p tala in začutila jc. kako ji je kri planila v lice. V trenutku ni vcilela, kaj hi j^vedala in vsaka beseda s* ji j'- prelomila na trstih. **Topej jp> le re-. kar govorijo ljudje , . ."* Pa je «am vrat plan i v tem tn-miHEti v IVneo iti 5*» pozneje -e j. end rta. od kod j«* "»••! i mor. da je zabrusili materi: "Kako pa je bilo z vami --ha? Na cesti me gotovo nisic (pobrali. Za parikarta, jia je življenje takšno, kakršno jo moje ..." P< tem dogodku se »j ,-re*';.-Ia v» e z materjo. Xjeno življenje je teklo naprej po izvoženi poti. Le toliko se y? .spr;i*':-nilo, da je po odhodu nat:ik: • rice prišla na njeno u;e>;.». Z :-služek je bil ^lu.j še boljši k<-r prej in gostilničar p >-stal ž njo tudi bolj priiaznejšj. Marsikatera dobra beseda a.n je ušla in če sta bila za tremi-tok sama, mu ni bilo jiol ea^tj.i. da ne bi fenco potrepljal pr» hrbtu, kake-?- je to d-'ia! it z najboljšimi iro^ti. In (Vik*i se je vse to hudo debro /xh lo. Kaj čuda. če j«1 poJem <]oma/*i hlapec nekod nr.šfl s»ojega gospr?'.larja v yMxIstresui kamri. Cencji je pozabila zalvhnili vrata in ta nesnaga lilajxVvska je prišel v njeno -obo, kakor da bi bil tam doma. To je -ev. da povzročilo mnogo krika v hiši. ko jc-Cenca odhajala > popolno košaro po cesti, je stopila iroslilni-čarka na praii in krepko pljunila za njo. št* nekajkrat se jxtsr^eilo Cenei, »Ia je dotiila krajšo -luž-bo. slednjič pa je prišel dan, ko so bila za njo *-s;; vrata zaklenjena. kakor da bi ji samo jirokletstvo vsHio za vrat. Pa je že tako, da ena nesreča ne pride nikoli s*1 mu Zopet jn? bila zima in Oenca se je vračala k materi. Mogoče je že .štiri ail i pet let <>r je iu£fla liotro nezakou vkeiuu otroku. Otroku m* volno čaka kri rman k. fVnca naj gre po nji ga, prav'u-o isua i|<> obljubljeni-!ga in v-aka cunja pri le v tej sili prav. Pot lo Ijanipp-eta bo že 'naisla. saj km-.t i jo dobi o p! zna. l)»>it-letje ne more zabrisati kraj v. v kat jih je zakopan olrnški -uii'h, krik in -oize. poem prve brbljajoče br-edi-. In Oenca ^e je podala na pot. Ko se je spočila na vrhu, st* j.--pustila proti hi<*. Cio>|KM.lar je haš pripeljal */. junci praprot. Škripajoči voz je -zavil proti hlevu. V <" iz na-j vade kakor iz |K)tr« lie je švrkal z bičem po belih hrbtih živali, ki so se leno pomikalo, enakomerno kakor nihalo na uri. O-pazil je tujo deklico na pod- stenjn, ki se je vprašujoe zazrla vanj. "»Dober dan Lamprc t. Aii me ne jKiznate več?" ;1 lilRFiDITEV V LuRALM, OlIlU. i Prtnajsth tniea Slovenskega iXar. Doma v Lorain. O. se vi si j v m di i jo večer dne oktobra j v dvorani št. -J. Slov. Xar. Doma. Program bo jako b«>gat in zanimiv za mlade in stare, in | vstopnina bo jako nizka za talko zObavo. Rezervirajte si j vstopnice in prepričan som, da j vam ne bo žal, da se zojn t en-j krat skupno ztvbavani'> in tako za par ur pozabimo naše t » ž j kiW;e. ki jih imamo. V vseli ozirih bo dobro preskrbljeno. ker zato se bo brigal posebni odbor. Vsi delničarji >o uljudno vabljeni, da senHleb že te zabave. Ra\mo tako vabimo tudi ostalo občinstvo k< r bo dosti zabave, za vse. Lou it* Kartmikar. SI A >\KXSKA M( IŠK.A 7AKZA. Kako liiire. mineva čas! ^e zavedamo >e ne, pa je že leto za nami in pred durmi je že zima. Dragi bratje, uradno nagnan jam, da se vrši i/jiedua seja dne JP. oktobra ob 7.30 zvečer v kluibovih .prostorih. Vsi člani ste naprošfiii. da se gotovo udeležite. Pohvaliti vas moram, dragi bratje, /.a tako lepo udeležbo zadnjo r «lne s.i'j»-. ki je bila tako lepo obiskana. Le tako naprej! Zahvalim -e tudi za triko lepo število novih elanov. Jacob Oassennan, tajnik Slovenske Moške Zveze 0+S Parr\ Av .. BaH>erton, O. Li.nipn t si ni okn-nil. Ol>-i az tujke si je bil že skrivoma ogledal in res ne ve, kje bi ga že bil videl. _ j "Šli — hoop. — Miha. kam ] t siliš!" Bič je zažvižgal po zraku. Junca sta se počasi oklenila na levo. " Ne spominjam so' < 'igava sir* 44Oenca . . . Od Xeže otrok. Pred leti je služila pri vas. Vaša ž na mi je botra." "Oenca.' — Od Neže otrok? — Aha — že vem!" "Kje pa je bofcra?" "Bog ji daj dobro. V postil smo jo m>l; k cerkvi. Rista har! Eehaa ..." Junca sta se ustavila. Ko se je Lamp ret vrni! iz hleva, je (Nadaljevanje im f>. str.) ■ ■ HB ■ H Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ^Padišahovi sen- H ■■n II V ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; H * lili II I kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju ■I — ^^ I !■■ II I in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel II K J IX I III Id I spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu | I I III ri | je postavil May s svojim romanom najlepši spo- I lili 1 1 I II 1 I N spomenik? IZ BAGDADA V 5TAMBUL SATAN IN IŠKARIOT 4 knjige, s slikami, 627 strani j 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: VSEBINA: Smrt Mohamed Emma. — Karavana smrti. — Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Ne- Na begu z Goropa. — Družba En Nast. varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih Cena $1.50 sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai KRIŽEM PO JUTROVEM divjem zapadu" ~ ^^nf SsO 4 knjige, 598 strani, s slikami u/immptau VSKBIXA: WINN tTO V Jesero smrti. — Moj roman ob Kiln. — Kak« 12 knjig, s slikami, 1753 strani aem v Mekko romal. — Pr Samarih. — Med VSEBINA: Jesidi. Prvikrat na divjem za padu. — Za življenje. — Cena $1.50 Hšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. __— Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — PO DIVJEM KURDISTANU Ha nevarnih potih. — Winnetovov roman. — 4 knjige. 594 strani, s slikami ^ Komančih. - Winnetmm smrt. VSEBINA: - Winnetova oporoka. Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med <~ena dvema ognjema. 2 U T I Cena $1.50 ^ knjige, s slikami, 597 strani PO DE2ELI SKIPETARJEV Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč- 4 knjige, s slikami, 577 strani 1,0 — Rib in poslednja pot. VSEBINA: Cena $1.50 Brata Aladlaja. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn. Naročite jih lahko pri Cena $1.50 ^^ V GORAH BALKANA ^^B^ 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob- ^r njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 Slovenic Publlshing Company 2^6 WEST 18th STRE£T NEW YORK. N. Y. Pogled na me^to H« i to. kjei so Arafeei porarocili železniško nesrečo, v kateri je bilo u- j sjnreenih 27 oseb. H uri kan. ki je divjal prejšnji mesee ob iiovoanurleški obaii. Je zahteval nad pet slo el oreški h žrtev. Slika je bila po-neta ob oliali države Main;, llnrikan ie ;ovzr;ieil zn ver -io mil i ionov »lolnriev škode. MILAN TERJAN: I KR1CMANK Prkanlna ]K>vesricci.) Kratka Dnevna Zgodba ;----: t- POSLEDICA GROZNEGA HUR1KANA "G LSI NA BO D A« - Mew Tori Thursday, October 27, 1938 TKB LARGEST SL0VEMB DAILY IN U. 1. * — -■ ------ i- - j.—nil,..........n......i ■■ - dane* proizvaja moderna imlu-i strija, in nikjer ti ne boo bili slovenski pikniki v Brooklvnu bolj klaverni in slabo obiskani (kar seveda ni krivda društev, ker se kar kosajo med seboj za boljšo po strežbo udeležencem,) društva niso izgubila korajže in gredo| krepko naprej. Posebno pevska društva so scelo aktivna, kar je jako hvalevredno, kajti pristne sloven ske veselice brez ipevskega društva, oziroma brez petja, si skoraj mi -liti ne morem, ali kakor bi rekel po domače 4'ni zanič". Zatoraj rojaki, ljubitelji na še slovenske pesmi, ne zamudite lepe prilike, katera se vam nudi 30. oktobra. Ta dan namreč obhaja tridesetletnico pev. društvo "Domovina" v Slov. domu. Kavno tako ne pozabiti obiskati Martinovanja, katerega priredi pevsko društvo Slovan v soboto, dne 12. novembra, v prostorih Mr. Križa, Ai-hambra Hali, 788 Woodward [Avenue, Ridgewood. Prepričan sem, d abo na obeh orne-|njenih prireditvah dovolj petja in zabave. 1 Slovenski slamnikarji v New Vorku in okolici imajo po večini še vedno prisiljene počitnice. Kako se počuti človek v takih počitnicah, pa ve kdor je brez dela. (Meščansko časopisje na dolgo in široko poroča, da bi imeli že davno prosperiteto, ako vlada s svojimi odredbami ne bi ovirala industrije in trgovine. Kričijo na »vse pretege, da se vlada ne sme vtikati v trgovino. Industrijo mora pustiti pri miru, da ima tako prosto pot za razmah in razvoj, vse drugo bo prišlo samo od sebe, kakor v prejšnjih časih, ko ni bilo nobene kontrole. Kdo to verjame, ne vem. Gotovo pa je, da tudi sami ne verjamejo. Hočejo imeti prosto pot, da lahko delajo z delavcem brez vsake ovire, kar hočejo. Brezposelnost ni njih krivda ; so pač slabi časi. Zakaj so slabi časi, to pa nobeden ne ve, oziroma noče vedeti. IPri vsej nezaposlenosti pa je vedno dovolj izdelanega "blaga na trgu. Lahko kupiš; (s£-veda če ima« denar) vse kar nem življenju razbilo in drobci razbitin,- -bolestno režejo misli. Pa je bilo vendar že toliko slič-nili dogodkov! In vedno je bilo t-nako: kak ar če vržeš kani* n v vodo — na gladini se za-1 riše nekaj krogov — komaj so! se lepo zarisali, že so razbijejo ob trdih bregovih in ni več du, kje je padel 'kamen na dno. — Tokrat pa . . . Še naslednjega dne. ko je bila z o p, t pri materi v bolnišnici, 'še ni prebolela čudne tesnobe. Tri pravila je starki, kako ie bil Lampret z njo prijazen, kako ji je dal še poleg križ-manka 'pet kovačev in kako jo1 je .pagtfs.til v gostilni. Mati pa! ie poslušala z zaprtimi očmi in ko je Penca nehala s prrpnve-. dovanjem j; drobila hesedo za best o "Ne vem, zakaj ne bi bil oče dober s svojim otrokom?" "Lampret je moj oče?" "Danes sem ti povedala. Cenca." (Vnca se j, zazrla s široko razprtimi očmi skKJT ! , 216 \V. I »11» »u Ne* I ork. \ V ' • —-----------_ ■■iimi u ' KHETAJNIK IHK MM>* SHIPPING NEW 28. oktobru : lie «le Frani* v Havre oktobru : Bremen v Bremen Itex v Genoa Veonrimn v Boulogne ———. j v vas, da bova kaj lepega izvirala pri štacunarju. Obljuba dela doli?." Ko se je Cenca zazrla v Lani-preta, je videla v njegovih lokavih očeh čuden blesk, ki jo je nehote spominjal na gost? vi gostilni. Primaknila se je bii-| že in njena roka s° je (,xienPnj njegovih postov. 44Dobri .ste Lampret! Mislila sem že, da bom morala praz-ni'h rok o-d trd." Mrak se je že plazil iz dolini, ko sta Cenca in Laa blažena d»ži očetm* poljub in pri tem vedno trduo drži VV* raerjevo roko. Werntr |>a jo gleda tako čudovito ljubko, da začuti veliko blaženost. O. kako jo gledajo te ljubeznive oči! Toda nato ta čudovita podoba obledi, obe postafi se razlijote v nič in samo še gla- nj*nega očeta ji kot dih zveni na uho; "Potrpi, nšitev se bliža, moja preljuba Dagmar.* * Degmar -»- |>;\ stranena ■alwdi iz sanj. Hladen veter piblja od iniprtega okna na nj-n obraz. Na tem oknu* kot na v»eh oknih v pritličju je bila železna mreža, ki je bila najbnže •ia s»vojem mestu že več stoletij. Tako natančne in jasne so bile iiJ4 ne sanje, da nikakor ne more verjeti, da so bile samo sanje. Tn zadnje besede, 'ki jih je izgovoril v sanjah njen oče, >o ji takorekoč visele na ušesih. "Potrpi, rešit« \ *e bliža, moja ljuba Dagmar." ; Str« se se. Zooet ipofcliče v svoj opomin sanje; popolnoma jasno stoji vse pied njo in se ne razkadi, kot je navadno v sanjah,4co se človek zbudi in hoče o tem premišljevati. Sklene roke in v njih zakrije svoj obraz. O, ko bi se t«* sanje saj vrn-ničile! Njeno mlado -rce se trese v močmim, uepo-znanem rtl*-utku. ko Wernt rja zopet zagleda pre l svojimi duševnimi očmi, kakoršnega je videla v sanjah. Na sanje ni polagal,- mm go važno-ti. Popolnoma razumljivo se ji zdi, ua no ji je sanjalo o Wernerju Falknerju in njenem očetu — •tako včasih £e vedno liazlvlja Rudolfa StraLserja — kajti malo pr«j >e je ž niima v »v«jih nnslrh mnogb pečala. Vzame majh< n zapifnrk. iki ga je imela vedno pri seb*, ker ji je včasih stric Egou naročil, da zanj to ali ono zapiše. Ta.ko ima tudi sedaj zapisnik iz navade pri sebi. V to knjižico' zmpiše ti i stavke, ki jih j«- njen e bi i žii, moja ljulba Dagmar.** Tako ji je gov »ril oče. Sanje so napravile globok vtis ua njo in n< k čuden, pa čudovito blažen obemtek jo obide, ko misli na Wernerja Falknerja., ki ga je videla v sanjah, ki je imel sicer iste poteze, kot oni, v njenem spominu živeči' mladenič, ki pa j vemlar zdi starejši in zrelejši. Kakor ji je tudi o«"e ptikaxal v sanjah bolj star, s -sivimi lasmi, xakor-nih takrat ni Imel, ko ga je nazadnje videla. In čud-2? je, po tth sanjah more nanj kot prej mi^lyti na Rudolfa htra^erja kot tujca - zopet se ji zdi, da ji je prišel bližje, je bil njenemu srcu zopet iskreno ljubljen oče njenih otroških h t. Te U pe, ljube slike ni smel nikdo omadeževati, jo hoče * edno ohraniti v svojem spominu in ljubiti in častiti kot očeta. Četudi -so bile samo sanje, ki so jo .tako osrečile, je vendar' zaslišala ljubi, dobre besede — in sanje pridejo od Roga — tako so jo iučili. Mogoče ji je ljubi Bog te sanje poslal v pomirjen je iu v tolažbo. In vedno vidi pred seboj Wernerja FaLknerja kot v sanjah in si domišljuj«, da mora sedaj taiko izgledati. I boga, zapuščena Dagmar ,se v teh mu'ke polniih dneh zateka v mislih k sliki sanj in vedno si pravi: "Pot-^i rešitev' se bliža, moja ljuba Dagmar." * i Kama sebi si pravi, da jo more pomiriti samo slika iz' -anj pa veildar ji > bila velika tolažba, katere ji nikdo ni smel vzeti, ker jo je sama preveč, potrebovala. j lil svoje misli odtegne tenr sanjam šele, ko pride Mamuta in ji prinese kosilo. Bilo je dobro in Okusno, kot vidno, kajt! tudi M ari. t ta je imela rada kai dobrega in -i rii ničesar odrekla. In tako tudi Dagmar dobro tekne. ' Malo mr*nj obupana, kot pri zajtrku. Dagmar ie z večjim' \ eselje«m. | i * * « I Signora Katarina in Elena ste se s kočijo najprej peljali v Sorino in se vstavile pred županovo hišo. Župan si šteje1 V veliko čast, da je ,piišla k njeiuu nekdanja markiza Con-sistelli. Pove mu, da takoj potrebuje potni list za sebe in 7a svojo nečakinjo, čemur se župan prav nič ne čudi, kajti pogosto je vidpeljati se mimo hiše signoro z obema dekletoma, toda nikdar ni vedel, katera je njena hči in katera njena nečakinja, o kateri je vedel, da živi na gradu. Signorina Katarina mu gostobesedno razloži, da mora svojo nečakinjo peljati v Nemčijo, ker je njen oče umrl in da jo, vsled tega tam pričakujejo. Vse se izide brez vsafcih težkoč iu v kratkem ča>u so bili potn. listi gotovi in mati in hči ste se mogli takoj s prvim vlakom odpeljati v Florenco. Iz previdnosti signora Katarina svojo hčer že sedaj .kliee vedno Dagmar, Elena «pa kliče svojo miater teta Katarina. V Fk)renči si najprej kupite potrebne žalne obleke in od-•polšlete brzojavko, da boste pr?hodnje .jutro odpotovali iz Florence. Brzojavko ste naslovili na ra\matelja Hermana Falknerja. Da je v hiši Rudolfa Strasserja živela še sestrič-na njenega moža in Rudolfa Straserja, na to signora ni mislila, ker ji je pripisovab premalo važnosti. Celo pot govorite mati in bči samo o svojem naertu in kako ga hečete v Hamburgu vresničiti. Pri tem tadi raz-mišljujete, da je ta ali oni iz Strasserjeve okolice Dagmar poznal, tod« to jmia povaroča le malo glavobola. Otrok nima določenih potez in Dagiuar se je v resnici tekom let tako pre-drugasčila, da je nikdo ne bi mogel spoznati. Da je Dagmar) podobna svojemu očetu, je k sreči njen mož .sporočil v Hamburg, toda kaj je še sicer vsebovalo njegovo pismo, ega sig-i nora Katarina ni ved«la. To pa, »e Ji tudi ni zdelo važno. Jelena je s »vojim potnim listom bila priznana kot Dagmar .Strasser, in to je (zadostovalo, da se more izkazati za zakonito dedinjo Rudolfa Stmsserja. (Pati* urihodnjiS ) V stoterih slovenskih domovih "•/ " boste našli to knjigo umetni-ških slik. NaroČite jo že vi. Slike so iz vseh delov Sloveni-je in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro- tisku na dobrem papirju vas ^^^^H^^E^mI^/ stane — Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : i • 216 WEST I8th STREET. NEW YORK Važno za potova nje Kdw Je naicnjen pMnatl f atari kraj aU Miti k*g» w4 umi, Je strata«, <1» J« yiutw t vadi «lw«ii. Vsled nale Mgt-IMM akuAuJe \mm umit— *»U oajboljte pojasnila la tudi vr Ntrekn ^reikineti, . rtvej* »II 4plnh vrne kor Jr mm potavaojf trrfca« * oaJhltreJAeat tn»u. in kor Je Klavno, to najaianjic strelko. VrHrt«vM»nl •*»] nr ri<> nrfp|fc» tr#ni*tko. krt >r»ki« * d«ihl Ir fl>«hlnrlMni Nvntiw Wnmljrnjr RK-FNTKV PERMIT »rol »" amor • »*H|»#. tok«| krnflalna uvmMIi ln ior«>tovlJaoM Vto (a ImwU mr»ol In uHi4wi» pntsvsll SLOVENIC PUBLISHING COMPANY C Travel Bureau) 11 ^ W^sf I 8th St reel New York. N. Y ^^mr PO gladki SOLNOM JUŽNI PROGI ^^^ ' Solni nI strani Atlantika" NAJU l'i UKJŠA DIREKTNA SLUŽBA ^^^ ^^M To su sijajne "Solm'ne I'iovlje", vsebujote v»e poseb-ne izIiuitu- prednosti Južne Proge z neprekošljkv^mi ijrost *ri in Miužbo sveioviwsktvnih italjanskih la-^^m Ulj. UiUin.e m., prostem ali počitek na solnC-nlh kro- vin, vas pozivi in vam da udobnost, da uživate vse ve-- vije prtKo-.ceai.: ke vožnje. Prosaori Turističnega in "iretjeea razreda na vseh purnlkin vam nudijo velike mu- ^H U.»rne kabine, velita« I tie obednlt-e, razkošne javne proslo-■t;S$ re. nenadkri:jiv.. hran o in tieprrkuxljivo službo. H VULCANIA * SATURNIA H ^^H Niimno»t v Jug<«l»vijo: 5. nov. — 6. nov. M HEX C. D'SAVOIA ROMA M preko Cfimvi-: 23. okt.; 12. nov.; 19 nov.: 7.—14. dec, ^^^ Za pojasnila vprašajt,- )H.oblaMeneKa agenta ali pt» ^^^ 1TALUX I.INK. 624 Dili Avenue, New York City. ^^M ^^^^tvet Božič v Sloveniji^^^ Naj Vas Cunard White Star ekspresni parnik odvede na drugo stran sredi okoliša in postrežbe, odrejene baš zato, da vas primerno pripravi za veliki praznik. Potovanje na QUEEN MARY ali na glasoviti AQUITANIA ali na ultra-modernih motornih ladjah BRITANNIC GEORGIC bo kronani stik za najlepši Božič, ki ste ga kdaj imeli. • OSEBNO VODEN BOŽIČNI IZLET QUEEN MARY QUEEN MARY 2. decembra 16. decembra Pod vodstvom M. S. Ekeroviča Pod vodstvom A. Markusa AQUITANIA 10. decembra Pod vodstvom H. K. Webera Vprašajte za našo BREZPLAČNO knjižico, kako "Dobiti svojo robino iz Evrope." Za navodila in |H>^njt> s** obrniti- na svojega lokalnega agenta ali na: CUNARD WHITE STAR 25 B R O V D \V A V - - - - N K \\ YORK •nznm yiopy^ttn^ Thursday, October 27. 1938 CXBOEST BUOVian P3JLY tS U. ft