Posamezna številka Din 1*50* Št. 68. V Ljublfani, v petek 21. marca i§24. Poštnina v gotovini. Leto I« trnom rfS&fe i flRv J flBIr • mmin | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ? Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i ? Neodvisen političen list. -n- h- Brezposelnost in vestfalski rudarji. Na shodu brezposelnih v Mestnem 4omu je bila med drugim sprejeta tudi sledeča resolucija: »Repatriacija 40.000 vestfalskih rudarjev je zločin in se mora zadržati, ker bi se rudarje s tem spravilo v ne-čuveno bedo in pomanjkanje, ker vlada in občine ne morejo preskrbeti dela in stanovanj. Vlada mora z nemško vlado skleniti recipnocitetno pogodbo, kakor so to storile druge vlade in tako bodo tudi naši državljani v Nemčiji dobivali brezposelno podporo.« Ker je ta resolucija v stanu premotiti slovensko javnost glede položaja vestfalskih rudarjev in ker je naravnost šolski primer, kako se brezposelnosti ne sme reševati, smatramo za svojo dolžnost, da izpregovorimo o citirani resoluciji par besed. Najprej naj konstatiramo, da meče Nemčija naše rudarje, ki so naši državljani, kratkomalo vun. Naši vestfalski Odarji morajo iz Nemčije in če si ne najdejo dela na Francoskem ali v Belgiji, potem morajo v domovino. Ce se takšni delavci repatriirajo, potem ni to noben zločin, temveč nasprotno socialne delo. Da bi se vrnili delavci, ki si Morejo priskrbeti kruha v Franciji ali Belgiji, v domovino, sploh ni pričakovati, ker so življenske razmere na Francoskem ui v Belgiji neprimerno ugodnejše ko pri nas. Smelo smemo reči, da na Francoskem spLoh ni družbe, ki bi tako slabo plačevala delavcev kakor n. pr. Trboveljska družba. Drugič si velja zapomniti, da je med vestfalskimi rudarji tudi vse polno vdov in sirot ter invalidov, za katere je repatriacija edina rešitev. Govoriti proti repatriaciji teh revežev, je v resnici socialen zločin. Govorenje o reciprocitetni pogodbi z Nemčijo je čisto navadna neresnost. V Vestfaliji je 40.000 slovenskih rudarjev, v Jugoslaviji pa ni nemških niti 100. Kako je potem še mogoče govoriti o reciprociteti, nam je uganka. Pa če bi bila taka pogodba tudi mogoča, je vendarle zelo nepremišljeno predlagati jo kot odpomoč. Tudi v naj-Doljšem času bodo pretekli meseci, jiedno bi bila taka meddržavna poghd-Kaj pa naj delajo ta čas vestfalski rudarji, ko se jih dobesedno iz Nemčije meče, naj povedo oni, ki so predlagali citirano resolucijo. „ P^°žaj' vestfalskih rudarjev je tako žalosten, da jih oprošča vsake zveze z vprašanjem naše brezposelnosti. Stoji samo to, da moramo vestfalskim rudarjem pomagati za vsako ceno in da lih moramo pred propadom rešiti. In ce m nobenega drugega sredstva, če je zaposlenje vestfalskih rudarjev v Franciji, Belgiji ali kje drugje nemogoče, Potem jih moramo repatriirati, ker bil bi neoprostljiv zločin, če bi pustili svoje ljudi poginiti v tujini. * Žalostna resnica je, dži se naša javnost za vestfalske Slovence vse prema- lo briga in da zasleduje vse delo v korist vestfalskih rudarjev z apatijo, ki je naravnost kazniva. Resolucija brezposelnih more to apatijo samo povečati in to je glavni vzrok, da se pečamo z resolucijo brezposelnih. Končno bi pripomnili še ta da vestfalskim rudarjem z brezposelnimi podporami sploh ni ustreženo v tej meri, kakor pa si menda predstavljajo zborovalci v Mestnem domu. Brezposelna podpora je tudi v Nemčiji tako nizka, ~a s5 °b njej ne da živeti. Naši vest-rudarji so delavoljni ljudje, ki i&eejo dela, ne pa brezposelnih podpor, z predvojnih časov so navajeni vestfalski rudarji, da se z delom dobro pre-ivijajo, zato nimajo nobenega zmisla rami ava d°' iaškn ian umentov k češkoslo- t U «keinu dogovoru V »Ber- vJhudilp 1?* je v polit‘čnih krogih mnpnll veliko pozornost. Prevladuje mnenje, da gre za potvoritve. Tega mnenja je tudi poslanec.dr. Kafka, ki l y nSanjem na, zunan^a bistra dr. Beneša vso zadevo spravil v razgovor. Poslanec dr. Kafka je v pogovoru z nekim dopisnikom iz Nemčije izjavil, da verjame demantiju zunanje- NAPETOST MEiTKrUjSKolN RUSIJO. London, 20. marca. (Agence Ha-vas) »Dai!y Mail« poroča iz Pekinga, da je vlada ukazala zastopniku sovjetske* Rusije zaradi njegove nekorektne, ultimatu enake note, ki jo je izročil kitajskemu zunanjemu ministru in v njej stavil rok treh dni, da Kitajska prizna sovjetsko vlado, zapustiti Kitajsko, ga ministra dr. Beneša, ker ima češkoslovaška republika na ohranitvi dobrih odnošajev do.Nemčije gotovo interes. Razen tega je, kolikor on ve, dr. Be-neš vedno odklanjal vsako vojaško konvencijo s Francijo. Dr. Beneš je včeraj v pogovoru z novinarji namignil, da ima glede potvarjalca neki sum. »Ceske Slovo« govori danes jasneje in izjavlja, da je tu imel najbrže znani potvarjalec Forgach svoje prste vmes. SVETOVNA KONFERENCA MUSLIMANOV. Jeruzalem, 20. marca. (Agence Havas.) Kralj Husein je sklenil postaviti odbor za posvetovanje vprašanja o kalifatu in sklicati svetovno konferenco mohamedancev, na kateri bi se obravnavala splošna vprašanja. Parlamentarna situacija. Beograd, 20. marca. (Z) Vsi poslanci opozicijonalnih skupin so brzojavno pozvani, da pridejo v pondeljek v skupščino. Ta poziv se spravlja v zvezo z namero opozicije, da začne na seji borbo. V opozicijonalnih krogih se je pojavila namera, da se vrže vlada s pomočjo radičevcev pri debati o finančnem zakonu. Radičevci zagovarjajo ta načrt, ker se boje iznenadenj, Ostala opozicija pa trdi, da bi nova vlada ostala brez proračuna in bi morala nadaljevati proračunsko razpravo. V tem slučaju pa bi radikali utegnili spraviti na dan vprašanja, ki bi lahko ogrožala slogo v bloku. Zato se v opozicijonalnih krogih razmišlja o načrtu, da bi se po končani proračunski razpravi skupščina odgodila za en mesec, ne da bi se vrgel Pašičev kabinet. V tem času bi se mogel sestaviti trden delaven program opozicijonalnega bloka. Beograd, 20. marca. (ML) Opo-zicijonalni blok danes ni imel sestankov, temveč le kratke konference. Pričakuje vesti iz Zagreba, tako dolgo pa ne bo ničesar ukrepal, razven da bodo poslanci opozicije urgirali pri vladi, da se sestane verifikacijski odbor. Beograd, 20. marca. (ML) Vlada misli, da je situacija v njenih rokah vsled česar nadaljuje svoje delo in akcijo proti opozicijonalnemu bloku. Radikali ne pričakujejo nikakih iznenadenj. ker so prepričani, da so si zasi-gurali zaledje. Opozicija pričakuje odgovora radičevcev iz Zagreba v smislu instrukcij iz Dunaja. VERIFIKACIJA RADICEVSKIH MANDATOV. Beograd, 20. marca. (Z) Danes dopoldne je demokrat Dragotin Pečič kot odposlancc opozicije posetil skupščinskega predsednika Ljubo Jovanoviča, da bi se informiral, zakaj še ni sklicana seja verifikacijskega odbora in kdaj se to vprašanje uredi. Ljuba Jovanovič je izjavil, da je razlog za odlašanje v zunanjih momentih in da se ne sme sklepali, da bi se hotela verifikacija odložiti. Seja verifikacijskega odbora bo sklicana čez nekaj dni. Beograd, 20. marca. (ML) Vsi listi danes potrjujejo vest, da je vlada sklenila, da novih pooblastil Radičevih poslancev ne bo skupščina preje verificirala, predno se ne sprejme proračun. Pooblastila do danes še niso došl» v verifikacijski odbor. Bolgarska in naša država. Sofija, 20. marca. (Z) V političnih krogih je izzvala nekako poparje-nost vest, da se beograjska vlada ne zadovoljuje z ukrepi, ki jih je bolgarska vlada storila proti makedonstvu-juščim. Misli se, da se bodo aretacije znova začele, in da je vlada pripravljena- podvzeti najostrejše mere ter tako prepričati svoje sosedo, kako veliko ji je na tem, 'da ohrani mir. Razen tega živi sedaj Sofija v strahu, da bi ne upadli emigranti iz Srbije. Vlada je napravila vse korake, da onemogoči akcijo emigrantov že na meji. V severno Bolgarijo je bila poslana vojska približno tisoč komitašev, ki so preoblečeni v orožniško obleko. Dosedaj se je za »Demokratičeski zgovor« izjavilo i.HO poslancev. Jutri se prične sodna razprava proti zemljoradniškim mini* strom in bo trajala nekaj dni. Pogreb Hilanka Vesnita. Beograd, 20. marca. (ML) Današnjega pogreba bivšega predsednika vlade in poslanika v Parizu g. dr. Milenka Vesniča se je udeležila cela vlada z g. Pašičem na čelu, predstavniki vseh skupščinskih klubov, predsedni-štvo skupščine, predstavniki vojske, dvora, generalitete in admiralitete, državni svet, cela rodbina, prijatelji in znanci pokojnega in mnogo drugih uglednih oseb. Vence so položili po svojih ^astopnikih bivši min. predsednik Briand, sedanja francoska vlada in g. Poincare, zavezniške vlade, dalie je položil venec diplomatski zbor, Ni. Vel. kralj Aleksander, predsednik vlade, predsednik skupščine in drugi. Demonstracije beograjskih dijakov. Beograd, 20. marca. (ML) Danes so se vršile velike manifestacije slušateljev vseučilišča v Beogradu, povodom katerih je došlo skoro do krvo-prelitja. Na dvorišču vseučilišča se je vršilo zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč dijakov. Prečitala se je izjava vseučiliškega sveta, da so se sprejele vse točke dijaške resolucije namreč, da se predavanja nadaljujejo, da se nihče ne kaznuje in da se vrnejo v službo reducirani profesorji. Ko se je to z navdušenjem vzelo na znanje, je odšlo dijaštvo v mesto demonstrirat. Ko je prišlo po ulici Kneza Mihatla do restavracije »Ruski car«, sta mu policija in žandarmerija zabranili nadaljnji pohod. Ko je policija zapretila s streljanjem, so se dijaki vrnili na Kali-megdan in tam protestirali proti terorju vlade. , NAŠ ARGENTINSKI KONZUL V BEOGRADU. Zagreb, 20. marca. (Z) Davi je prispel v Zagreb iz Buenos Airesa preko Pariza naš konzul v AfgentinLji^ Ivo Grizogono. On odpotuje za nekaj časa v Beograd, da tam uredi nekatera vprašanja naše emigracije v južni Ameriki in da deluje za vzpostavitev čim boljših vezi med našo državo in južno Ameriko, zlasti v trgovinskih odnoš^jilj. OTVORITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Z REKO. Reka, 20. marca. (Z) Danes dopoldne se je otvoril tovorni železniški promet z Reko. General Giardino je prevzel svojo novo službo kot guver* ner kvarnerske provincije. VOLITVE NA FRANCOSKEM. Pariz, 20. marca. (Agence Havas.) Dan volitev za zbornico je dolo--četi na 11. marca. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 20. marca. (Uradno) V severnih alpskih deželah se bo lepo vreme najbrže za kratek čas skalilo. Potem južni vetrovi in zvišanje temperature. ,■■■■ ---------------------------- Borzna porošila. Beograd, 20. marca* (Z) Dev i-ze. Dunaj 0.1157—0.1159. Budimpešta 0.10 —0.11, Bukarešta 4325—43.75, Ženeva 1417—1410, London 352.75—353. Milan 352 —352.50, New York 82.15- 82.30, Pariz 400 —402, Praga . 238.25—238.50, Solun 132— 140, Sofija 58—59. Valute (zaključki). Dolarji 82, levi 50, leji 42.75. Zagreb, 20. marca. (Z) Devi z e. Dunaj 0.1149—0,1.169, Bukarešta 41.75-44.75, Italija izplačilo 353—356, lta'i'a ček 352.90—354.90, London izplačilo .'5i .25— 354.25, New York ček 81.70—82.70, Pariz 407.50—412.50. Praga 237-240, Švica 1415.50—1425.50. Valute. Dolarii 80.62! —81.625, avstrijske krone 0.1145—0.1165. belgijski franki 322.r0—327.50, češkoslovaške krone 233—236, francoski franki 397.50—402.50, madžarske krone 9.08—0. italijanske lire 350.50—353.50. C ur ih 20. marca. New York 57S.50. London 24.51. Paiiz 29 25. Milan 24.S6. Praga 16.775, Budimpešta 0.0085, Bukarešta 3.05, Beograd 7.175, Sofija 4.15, f^unai 0.00815. Berlin. 20. marca. Dunaj 6.0S, Milan 17.96, Praga 12.21, Pariz 21.35, London 18.05, New Ycrk 4.19 Curih 72.72 Beograd 5.48. -,n.PTlae,a^20' marca. Dunaj 4.89. Berlin 7.95, Kirn 15„.75, avstrijske krme 4.90 iia-1>i,arls'ce Jire 152.75. Budimpešta 5. Pariz 180.25, London 150 175, ATew York 34.95, Curih 608.50 Beoir d 43.45. Dunaj, 20. marca. Devi ~ e. Beograd 868-872 B.-uin 1550—1610 Budimpešta 0.91—1.01 Bukarešta 369—3*'.. London 304800—305800, Milan 307! -Ž086, «ew York 70.935—71.185 Pariz -#92—3608, Praga 2051-2061, Sofija 503-507, Čarih 12.285—12.335. Valute. Dolarji 70.863— 71.260,. Bolgarski levi 481—489. nemške marke 1490—1550, angleški funti 303.000— 304.600, francoski franki 3565—^95, italijanske lire 3070—3090, jugoslov#nski dinarji 865—871, romunski leji 364—368, Švicarski franki 12.110—12,190, češkoslovaik« krone 2032--204& toront <>.85— 0.R5 Narodni blok. Stojimo pred občinskimi volitvami. iT« dni potečejo tri leta, odkar so se vriile v osvobojenem Mariboru prve volitve v avtonomno mestno zastopstvo. TaJcrat je velja! še stari čisti proporcionalni volilni sistem in tudi Nemci radi odprtega opcijskega roka še niso imeli volilne pravice. V volilno borbo so šle-takrat radi tega samo slovenske in internacijonalistične stranke in sicer: narodnosocijalistična. demokratska, slovenska ljudska, socialnodemokratska in komunistična. Relativno večino so odnesli socijalnd demokrati, ker so glasovali zanje tudi številni nem-čurji, ki bi bili sicer glasovali ra nemško listo, če bi se bila smela postaviti; dobili so 13 odbornikov. Na drugem mestu so bili narodni socijalisti z 9 odborniki; na tretjem demokrati s 7 odborniki; na četrtem klerikalci z isto-lako 7 odborniki in na petem komunisti s 5 odborniki. Slovenske narodne stranke so imele torej večino in če bi bile nastopile pri volitvi župana skupno. bi bile lahko sijajno prodrle. To se žalibog ni zgodilo. Strankarstvo je zmagalo nad narodnostjo in tako je bil na otvoritveni seji izvoljen za prvega poprevratnega župana v Mariboru socijalni demokrat učitelj Viktor Grčar; le na podžupansko mesto je prišel narodno socijalistični kandidat g. Ivan Roglič. Socijalnim demokratom so se priklopili tudi komunisti in tvorili tako županovo zaledje. Tekom poslovanja je &■ Roglič podal ostavko in podžupan-sko mesto je prevzel socijalni demokrat Druzovič. Tako je dobila na magistratu vso oblast v svoje roke socijali--stična interaacijonala. Predlansko leto so slovenski demokrati, ko so bili še v vladi, izposlovali za slovenska avtonomna mesta nov večinski volilni sistem, ker so se nadejali, da bodo tako dobili v svoje roke ljubljansko mestno upravo. Spekulacija se je temeljito ponesrečila, za severni slovenski avtonomni mesti Maribor in Ptuj pa je pomenjal naravnost katastrofo, kajti po tem novem volilnem sistemu bi se ob razcepljenosti slovenskih strank prav lahko zgodilo, da bi prišli na krmilo zopet Nemci s pomočjo nezavednih, nemčurskih elementov. Vsi pravi narodnjaki so se v Mariboru od vsega početka zavedali te nevarnosti, zato so se cesto oglasili glasovi, ki so pozivali naše narodne slovenske stranke, naj pozabijo pri prihodnjih občinskih volitvah na strankarske spore iti naj nastopijo enotno, s skupno medstrankarsko narodno listo. Ko je Organizacija Jugoslovenskih Nacionalistov sklicala lansko leto zastopnike naših slovenskih strank na skupen posvet radi nastopa proti nemškim zahtevam, se je spravilo na tapet tudi to vprašanje. Izvolil se je poseben odbor iz zastopnikov slovenske ljudske, demokratske, narodno socijalistične, narodno radikalne in samostojne kmečke stranke, ki je ostal v permančnd in tudi vodil nadaljne poraz govore. Ti poraz-gwori so se razvijali ugodno in te dni je bil končnoveljavno zaključen sporazum glede skupnega nastopa pri pred- ...... ■ ,ii Drobne vesti. Dva francoska znanstvenika sta rešila problem kinematoiraiičnega posnetja srč-. Maribor, 20. marca. stoječih občinskih volitvah. Osnoval se je narodni blok iz vseh omenjenih petero slovenskih strank, ki postavi skupno kandidatno listo in skupno volilno žaro. Pri sestavljanju kandidatne liste slovenskega narodnega bloka je služil za proporčni koeficijent v glavnem razpored rezultata zadnjih državnozborskih volitev, izpopolnjen s Sedanjim organi-zatoričnim stanjem poedinih skupiti. Pri skupščinskih volitvah 18. marca lanskega leta so dobile SLS 1526, JDS 618, NSS 495, NRS 142 in SKS 27 glasov. Ce računamo, da bo ostalo število glasov pri predstoječih volitvah isto, dobi slovenski narodni blok tako 2808 glasov in s tem menda ne samo relativno, ampak najbrže tudi absolutno večino in polovico mandatov plus enega ter odstotek po proporcu. Računati je, da bo izvoljenih vsaj 30 kandidatov skupne liste od celokupnega občinskega sveta, ki šteje 41 članov. Skoro gotovo pa je, da bo dobil slovenski narodni blok še več glasov. Socijalni demokrati vseh frakcij so dobili pri skupščinskih volitvah 926 glasov in jh tudi tokrat ne bodo dobili več; kvečjemu manj. Nemci so dobili 961 glasov, jih bodo pa tokrat sigurno dobili več. Splošno pa ostane diferenca po rezultatih volitev v narodno skupščino med narodnim blokom (2808) in ostalimi strankami, nemško, socialističnimi, radičeva, in slovenskimi republikanci (2111) 697 glasov. Zmaga slovenskega narodnega bloka je izven vsake diskusije, torej tudi v slučaju, da bi se osnoval protiblok, kar je pa zopet absolutno izključeno, ker bi socijalisti, če bi se vezali z Nemci, definitivno propadli. Slovenski župan in velika slovenska večina v občinskem svetu sta torej za-sigurana. To je razveseljiv pojav, ki kaže, da naša strankarska nasprotstva vendar še niso tako velika, da bi se v slučaju naciionalne nevarnosti ne mogli združiti in združeno nastopiti tudi pri volitvah. Z osnovanjem slovenskega narodnega bloka je definitivno pokopana 5e zadnja nada Nemcev, da bi še kdaj zagospodovali na našem magistratu; odzvonilo je pa tudi socijalni demokraciji, ki je v teh treh letih vladanja pokazala ponovno, da ima sicer vse polno lepih fraz. da se pa takrat, kadar bi svojo teorijo lahko pokazala v praksi, spremeni v absolutno nesposobno kliko. Po občinskem redu bi moral župan že najaviti svoj odstop, vendar pa tega doslej še ni storil, ker hoče na ta način podaljšati svoje županovanje in oblast svojih strank. Upamo, da bo novo osnovani blok storil svojo dolžnost in pritisnil na sedanje občinske gospodarje ter jih prisilil, da se vmaknejo in dajo nadaljnjo usodo občine v roke volilcev. Slovenski Maribor je premagal strankarstvo, upamo torej in pričakujemo, da ga bo premagal tudi slovenski Ptuj, tembolj ker sta že pri zadnji volitvi župana dve tamkajšnji slovenski stranki pokazali, da je to mogoče. Danes pričakujemo v Mariboru mirno in samozavestno volilno borbo, v zavesti, da je to mesto naše in bo naše tudi ostalo. Poincarejeva ^svoboda (Od našega stalnega pariškega dopisnika.) BfaSijarssko-ruska pogodba. nib gibov. Ceikl Škofje so izdali pastirsko pismo, v katerem ostro nastopajo proti današnji brezbožnostl, svobodomesdstvu in raz-kristjanjenju šole. Stanje Hitlerjevega procesa. V ponde-Ijek je bilo zaključeno zasliševanje prid v Hijlerjevem procesu. Sodni dvor se le nato posvetoval, o pripustitvi javnosti k is govorom. Španska topniška ladja je zajela neko angleško jahto, ki Je hotela ob maroški obali izložiti orožje za Rifovcc. Jahta je bila odpeljana v Ceuto. Na Dunaj sta prišla nemški državni kancler dr. Mar* in zunanji minister dr. Stresemann. Španska vlada le prepovedala vsak izvoz srebrnega in zlatega denarja. V inozemstvo potujoče osebe smejo vzeti s seboj kvečjemu 5000 papirnatih pezet. Clčerln Je poslal prosti ratifikaciji besarabske konvencije v Pariz oster protest. V Kalkuti so odkrili dobro vpeljano tvornico bomb. Zaprtih je bilo nekaj delavcev. Ameriški senat se peča s KI aierami, od katerih je ena bolj zanimiva, kakor druga. Radi hujskanja vojaštva k uporu je obsodilo pariško sodišče štiri komuniste, med njimi 1 poslanca na 4 mesečni zapor. Po dolgih bojih je dobil Poincare senatov »da«, neke vrste bianco - pol-nomoč, ki jo bo porabil v prihodnjih mesecih za tow da bo »delal« na znotraj volitve, na zunaj pa svojo prestižno politiko. Niso izvršili stari gospodje iz palače du Luxembourg lahkega srca tega harakiri-akta: da je to, ni nobenega dvoma. Večina druge zbornice je radikalna, seveda brez socialistične barve, in nima niti najmanjšega interesa, iti na roko na predvečer volitev stranicam, na katere se vlada v notranjosti v glavnem opira, in jim dati prednost, ki jo v resnici predstavlja diktatorska oblast kabineta. Ce je kljub temu parirala, se je zgodilo to iz dveh vzrokov, ki tvorita ključ za razumevanje sedanjih političnih dogodkov v notranjosti Francije. Najprej je bilo čisto taktično vprašanje: Ce vržemo ministrstvo, kaj potem? Zbornica je poincarističnejša, kakor kdarkoli. Konflikt med obema zbornicama je neizbežen in to na predvečer največjih odločitev po vojni. Vzemimo najugodnejši slučaj, da bi zbornica odjenjala in ratificirala padec kabineta: kje so tedaj možje, ki bi jih bilo mogoče poklicati za naslednike? Briand? Barthou? Loucheur? Clemenceau? Tardieu? Vsa ta imena pomenijo določen program, vsako posamezno zase je danes toliko kot neizvedljivo. Briand bi moral računati s premočno opozicijo v zbornici, ker menijo, da on nima »močne roke«: «On zamahne, toda ne udari.« Preko Rena seveda. Barthou bi bil pripraven, toda njegova nesoglasja z Anglijo, zlasti z Macdonaldom, so znana. Seveda pro-rokuje sedaj del časopisja že za sredo aprila konec delavske vlado, toda vendar ni nihče dovolj slep, da ne bi mogel razločevati med željo in resnico. Laucheur je kompromitiran še iz VVies-badna, Predbacivajo mu, da se da prelahko oklofutati, vsaj kar se tiče državnih poslov. Clemenceau in Tardieu sta možna samo kot diktatorja in kot taka izrazita nasprotnika Milleranda, ki bi najraje prevzel diktaturo sam, če bi že morala biti. Ostane torej edino Poincare. Nikjer ni popolnoma priljubljen. toda tudi nikjer popolnoma osovražen. Zato mu dajejo prednost pred vsemi drugimi. Drugi vzrok, da je zagotovil senat Poincareju svoje zaupanje s 13 glasovi večine (bili so že vnaprej natančno prešteti), je zunanje - politične narave. Poincarejevo ime je z njegovo poruhr-sko politiko nerazdružno. To je srčno delo vsega njegovega delovanja, ono, kar je obvladovalo vse njegovo početje d. ap. Pariz, 18. marca. že pred leti. Pustolovščina še vedno ni končana. Triumfirajoče je mogel poročati Poincarč, da je dejal eden ameriških izvedencev (označili so ga kot ' generala Davvesa samega), da »bi še ne bili tam, kjer smo sedaj, če bi ne bilo zasedbe Poruhrja.« Gospod Poincare se torej prav nič ne boji (in velika večina zbornice ravno tako ne), označiti preiskavo * nemške plačilne sposobnosti potom medzavezniške komisije kot uspeh, posledico, triumf svoje poruhrske politike. Tu mu je senat zvesto sledil. Ce ima gospod Poincare prav, potem ne sme pasti pod nobenim pogojem, dokler ni izpregovorjena v poruhrskem vprašanju zadnja, prav zadnja beseda. Potem je treba počakati še izrek izvedencev. Potem se bo videlo, kak uspeh je imela poincaristična politika. Pri votumu francoskega senata torej ni šlo samo za enostaven predlog, temveč za sodbo o celotni politiki. Šlo je za to, da se načelno ugotovi: Ali sme vršiti gospod Poincare prevzeto nalogo do konca, ne da bi se ga v katerikoli smeri motilo ali oviralo? Bo li sprejel Poincarizem končni boj, ki ga bo morda dovedel v nasprotje s polovico sveta? Je-li Francija dovolj močnat, da ga izvojuje? Senat, ki je v zunanji politiki iz-vanredno tenkočuten, je dal svoj »pla-cet«. Olajšano mu je bilo to z nepričakovano in s precej drago plačano ameriško pomočjo, ki je vsaj trenotno zadržala padanje franka in preprečila dalekosežne socijalne in gospodarske stresljaje v notranjosti Vso moč Francije bo sedaj mogoče koncentrirati \ na zunanjepolitične odločitve. V zadnjih dneh so brnele govorice, da je pokazal Poincare v »jedrn«, — skoro gotovo razumejo pod tem nemška plačila, — dalekosežno popustljivost. Kot kompenzacijo za to, da je dobil gotove politične obljube. Vsekakor so se pojavile v hotelu Astoria pred nekako enim tednom docela nepričakovane težave in ni mnoge manjkalo, da bi se prvi komite za določen čas odgodil. »Nevarni ovinek« je danes menda že prekoračen. Gornje indiskretnosti poučene osebnosti dopuščajo domnevati, v katerem smislu se je to zgodilo. Nacijonalni blok noče s praznimi rokami v volilni boj. Gospod Poincare sam je poln optimizma. Vsi, ki so imeli opraviti v zadnjem času z njim, so enoglasno pripovedova- li o njegovi »žareči dobri volji«. Skoro gotovo je to znani mrtvaški smehljaj iz mesta mrtvih pri Verdunu, ki se kaže te dni ponovno na njegovi brezkrvni maski. Od tega smehljaja se je Nemčiji bati najlmjšega. Z izmenjavo ratifikacijskih listin v Rimu so bila kronana pogajanja med Moskvo in Rimom, ki so za Rusijo poleg angleškega de iure priznanja važnega pomena Naglica, s katero so bila pogajanja zaključena, sijajni sprejem italijanskega poslanika Manzonija v Moskvi in ruskega poslanika v Rimu in pisanje italijanskega tiska pričajo, da gre za sporazum preko gospodarskega okvirja. Dane so bile morda smernice za sodelovanje že v bližnji bodočnosti. ko bo Rusija kot aktivna sila soodločala v svetovni politiki. Ruska politika italijanskega ministrskega predsednika se ne peča z ideološkim razmotrivanjem in je usmerjena na takojšnje praktične rezultate. V Rimu so si na jasnem, da ne bodo rusko - italijanski gospodarski odnošaji, ki so bili že pred vojno zelo skromni, dosegli pomena odnošajev z drugimi evropskimi državami, toda Rim si ne pusti zapreti vrat na vzhod, ki jih danes oblega toliko tekmecev. Iz načelno različnega gospodarskega sistema in tudi režima izvirajoče težkoče so bile rešene na ta način, da bo imela vlcgo sopogodbenika z zasebnimi italijanskimi trgovskimi krogi ruska država. Sovjetska vlada bo dobavljala Italiji letno 6 milijonov stotov trde pšenice in si bo za izkupiček nabavila v Italiji industrijske proizvode, kakor žveplo, vinski kamen. surovo svilo, marmor in automobile. Italijanska država se ne bo neposredno brigala za razvoj trgovinskih poslov, .marveč si bo kvečjemu pridržala pravioo nadzorstva. S trgovinsko pogodbo zvezana carinska konvencija vsebuje takozv. klavzulo o največjih pogodnostih. Sicer pa ie Rusija že priznala^ znatne odbitke od svojih protekcionističnih carinskih postavk. Tako ie znižala postavki za uvoz vina in južnega sadja za celih 75 odstotkov. Važne so tudi določbe glede pomorske plovbe. Obe drža- vi sta se zavezali, da bosta ravnali z nasprotno mornarico istotako. kakor s svojo lastno. Obe državi sta si tudi priznali medsebojno pravico kabotaže. Tako je Rusija dopustila Italiji, da si sme urediti obrežno plovbeno črto med lukami Odesa, Novorosisk, Batum in Rostow. medtem, ko smejo ruske ladje izvrševati kabotaže med Trstom, Genovo Neapeljem. Livornom in Katanijo. O italijanski obrežni plovbi v Črnem morju ne vsebuje pogodba ničesar, ker bi bila to kršitev suverenosti ruske države. Največ se le pisalo o naselitvi italijanskih poljedelcev na ruskih tleh in o izkoriščanju ruskih zemeljskih zakladov. To pa je baje netočno in so bili ustanovljeni le splošni vidiki, ki bodo olajšali pridobitev poznejših koncesij od strani italijanskih industrijcev. Iz Rusije. Češkoslovaški tisk o volitvah v Podkarpatski Rusiji. Vsa češkoslovaška javnost ie napito pričakovala volilne rezultate ii Podkarpat-ske Rusije. Prognoza je bila zelo težavna, vendar pa ie rezultat iznenadil vsako pričakovanje. Vladna koalicija ie doživela popolen poraz in prinesla zmago opoziciji. Največ glasov so dobili komunisti in sicer preko 100.000 za zbornico in 80.000 za senat. Madžarska avtohtona avtonomna stranka je dobila za parlament 28 tisoč in za senat 24 tisoč glasov. Vladne koalicijske stranke so dobile 41 tisoč glasov za parlament in 33 tisoč glasov za senat. Agrarna stranka je ostala brez mandata, čeravno je dobila pri občinskih volitvah ogromno večine* Ta nepričakovani rezultat je naletel v domačem tisku na živahen odmev. Komunistična glasila izkoriščajo zmago v propagandne svrhe za volitve v prihodnjem letu in skušajo dokazati, da je neuspeh vlade posledica slabega vladnega sistema. Vladni in nadstrankarski tisk raziskuje vzroke poraza. Tako vidiio »Narodni Li-sty* vzrok poraza v tem. da ni nastopila koalicija složno, nego so posamezne stranke postavile svoj ožji strankarski interes nad interes vlade in države. Slično piše tudi agrarni »Venkov«, ki vidi poleg tega vzroke poraza v kulturni zaostalosti teh krajev, ki Je kljub sedanji šolski politiki še precejšnja. Da bi se z vo-jtvami počakalo vsa) še pol leta. bi bil volilni izid povsem drugačen. Tudi socijali-stično »Pravo Udu« smatra, da je primitivnost v krajih Podkarpatske Rusije glavni vzrok za slabe volilne rezultate. V takih krajih žanje navadno največ neodgovorna agitacija, osobito. ako vlada absolutna volilna svoboda, kakor v Češkoslovaški. Večina podkarpatskega prebivalstva sploh še nima pojma o pomenu volitev in političnem življenju. »Češke Slovo« Je mnenja, da je tehnična struktura češkoslovaškega volilnega zakona ustvarjena samo za politično zrele volilce. V krajih s srednjeveško kulturo pa se morejo demokratična načela sa-rao izigrati. Najboljši dokaz za nezrelost pod karpatskega prebivalstva ie poraz agrarne stranke, ki ie še pred par meseci sijajno zmagala. V sličnem ztnislu se izjavljajo tudi drugi češki listi. CVETKO OOLAR: Steklasev Nace. Lepo nedeljsko popoldne je bilo. S to blagoglasno in starinsko sliko, ki le služila vsem našim pisateljem, ki spoštu-lejo stare šege, bi začel tudi jaz lahko in s polno pravico svojo resnično narodno povest. Res je sicer, da še nisem zaslužen mož In da si še nisem pridobil raznih blagrov domovinske ljubezni, res pa je tudi, da imam namen biti zaslužen mož in v dokaz sem porabi! gori omenjeno sliko. Lepo nedeljsko popoldne Je torej sijalo nad vasjo, prazničen in jasen dan se je veselil in poslušali ubrano in tiho zvonenje, ki je prihajalo z vetrom s Planice, od bele cerkvice, kjer Je bik> dopoldne svečano opravilo z možnarji in štauti. Prazničen in jasen dan je poslušal prešerno režanje ši-ro£,e harmonike, pojoče v vaški gostilni, veselil se je in si sladil in preganjal dolgčas z razposajenim vriskanjem vaških mladeničev, s smehom rdečeličnih lepotic, ki so se v belih predpasnikih in rožnih rutah sramežljivo nasmihale za politimi mizami in vstajale na ples. Veselo je bito, in *>lnce se je objestno smejalo in se paslo na svetlem polju med oblački, vas je praznoval*. Ali glej, v ta radostni, nedeljski mir je udarilo nenadoma kričanje In vekanje. Srditi fantovski glasovi 90 se zaslišali, dekleta so zajokala, in polena in lesene noge so začele tolči ob mize, ob vrata in butice. V razburjenem tem drainatskem tre-notku, glej, je priteklo in privpllo sem od S ali sedem otročajev. Z rokami no V 118. številki »Ekonomičeske žizni«. glavnem gospodarskem listu sovjetske Rusije je polno zanimivih podatkov o stanju Rusije. Takoj na prvi strani izvemo, da je en červonec (ruski zlat, odgovarjajoč približno angleškemu iuntu) vreden 180.000,000.000 sovjetskih rubljev. Iz Odeške gubernije poročajo, da je bilo dvakrat toliko pridelano pšenice, kakor pa se je računalo. Izvoz žita v tujino se vrši v veliki meri. Iz donskega basena pa pišejo, da so cene kruhu neverjetno porasle. Kako to, se sprašuje pisec. Ali se je mar vse žito izvozilo? Ali se je pozabilo na potrebe prebivalstva? 150.000 delavcev donskega bas^ na vendar strada! Površina posejanih njiv sc ie zelo po* večala. Leta 1913 je bilo posejanih 822 tisoč desjatin, leta 1922 pa 2006 in leta 1923 1314 tisoč desjatin. Večinoma pa je bila posejana koruza, mesto pšenice. Ker kmetje obdelovanja koruze niso vajeni in je tudi ne znajo uporabljati, so ostale velike količine njiv neizrabljene. Posledica tega je bil strahovit padec cen koruze. Na severu so se posevki lanu zelo povečali. Do vojne je bilo posejanih v Psov-ski guberniji do 100 tisoč desjatin z lanom. Leta 1920 je bilo posejanih le 14.871 desja^ tln, leta 1923 pa že 44.872 in za leto 1924 pa pričakujejo, da se to število poveča ie na 56.071 desjatin. Neprijetno pa je, da se Je ustanovil kartel petih firm, ki so si osvoJIH naravnost monopol na trgu z lanom in ki sedaj znižujejo cene lanu tako, da se kmetu ne bo izplačala gojitev lanu, vsled česar bo seveda produkcija lanu padla. V Psovski guberniji so skoraj vsa jara semena izgubljena. Treba bo nanovo dovesti dva in pol milijona pudov semen. Vsa sredstva gubernije pa zadostujejo kvečjem za nabavo 1 milijona pudov. Ukrajinsko gospodarsko zborovanje ie utrdilo, da Je 58 odstotkov kmetov brez pluga, pet odstotkov pa je brez vsake delovne živine. Da plačajo kmetje davke, morajo često prodati živino. Na zborovanju zveze sladkornikov se je poudarjala potreba, da se da sladkornim motovilili in leteli skozi vas, da so jim beli In rumeni lasje trepetali v vetru. Dečki so kričali in deklice za njimi: »Pri Lovričku se tepol Pri Lovričku se tepol Stoklasov Nace tepe Melajneževega Martina...« »Zavoljo Lenke se tepo,« je zavpil pr- vi med njimi, rdeč in debel bučman. »Stoklasov Nace je stolu nogo odlomil in trem je utrl črepinje.« Taka strašna in silna novica se je razlegala po vasi in je prišla do ušes tudi babama Repici in Repčnicl, ki sta gostovali v Polenčevi kajži, gori na griču. Zaslišali sta, in ta vest jih je prečudno razveselila in razvnela. Kar za roko sta se prijeli jn jo vdrli naravnost na vas po strmi rebri navzdol. Toda ti dve osebi sta prevažnl, da bi sc ne seznanili z njima bolj natančno, ker bo najbrže prilika, da ju vidimo še parkrat v tej resnični in lepi povesti. Repica In Repčnica sta bili babi in sta stanovali skupaj v kajžl na griču. Repica ie bila lepo okrogla In je tako hitro govorila, kot bi sladko repo jedla. Govoriti je znala dva dneva in še tisto noč posredi kar naprej, in ni ji zmanjkalo. Drugače pa Je bl'a brumna ženska In devica. Posebno je častila sveto Nežo in sveto Uršulo in vseh enajststo čistih devic. — Repčinca pa je bila oglata, ni bila dolga, ampak koščena in močna ženska, tudi govorila ni prijetno, ampak se je zadirala, kakor bi zajemala kislo repo. Sicer pa je bila tudi Repčnica brumna ženska, a devica ni bila. Zgodilo se Je v njenih mladih letih, da je ujela v Težki vodi prav čednega fantka, Tinček ga je ltii-cala. Sedal na se je ta sinko njen potepal po svetu. Repica in Repčnica sta tmell to navado, da sta se dopoldne kregali, opoldne sta se lasali in popoldne sta se jokali In molili, ali pa kako drugače prebili dan v pobožnem premišljevanju. Tisto znamenito nedeljo sta baš prebirali jagode na molku, ko zaslišita presunljive glasove, da se pri Lovričku tepo. Vprav sta prihiteli na vas, ko so otroci raznašali radostno vest. a Repica in Repčnica sta hoteli videti vse na svoje oči In slišati jok In stok, zato sta liiteli proti Lov-ričkovl gostilni. Prišli sta prav v tistem trenotku, ko je stopil Stoklasov Nace skozi vrata. Bil je bled in leva roka mu je bila zavezana z ruto, ki je bila rdeča od krvi. Mlado dekle ga |e peljalo in sl brisalo solze, ali to mlado dekle Je bilo čedno in lepo in tako prijetno, da je bila videti kot okroglo In zrelo jabolko. Stoklasov Nace ni govoril; bilo ca je na prvi pogled zelo sram, in zato ni pogledal ne naprej, ne na stran. Klobuk s krivci je potegnil na ček) in opiraje se na dekleta, 1° *el skozi črno gručo radovednih gledalcev. Dekleta so jokala in tiščala za njim, zakaj Nace je bil vsem pri srcu. Repica in Repčnica sta planili naravnost v sredo. »Joj. Nace. ali so te? AU te je Melai-nežev, saj ga bodo še obesili. Jaz bom pričala zate,« Je hitela Repica. »Olel Jo, no, Lenka, ali so ga res zavoljo tebe?« je vprašala nato dekleta, ki le peljala ianta. Lenka ni odgovorila in ni pogledala. »Jov. jov, pa so se res tepli, še kri je tekb,« je vzdihnila »smilieno Repčnica. »Jov, jov, bom pa molila zanj, mogoče umrje.« »Kako pa ie bilo, kako pa je bilo?« je zahitela Repica In se obrnila k svoji znanki, dekli Jeri, ki Je pomagala v kuhinji. »Da me ni bilo zraven!« »A kako?« se je začudila Jera. »Za Lenko se je šlo. Vidiš, to dekle Pride z bratom Janezom v gostilno, saj ves, da je fant še mlad, da je ravno lani nehal hoditi v Sok). Pa pride ta-le Melajne-žev in mu začne natakati. Kar koj ga je upijanil, pa je fant zaspal na klopi. Sam je pa sedel k Lenki in jo začel objemati. Sto-^ace pa nadenj, s stolom po glavi, a Melajnežev ga sune z nožem.« »Jej. jej, to so pa res hudobni tile Me-lajneževi. Pa vsi so takšni! Prav vsi!« Repčnica ^ * ^°‘>€ se *e razburila »Obezaia ga je, Stoklasovega in šla ž njim domov. Prav gotovo ga ima rada.« . , »Lenka, praviš, da ga Ima. O-ja, pa še Kako! AH ta fant, Nace, pa je tudi prav go-lant!« ga Je pohvalila Repica. Pred Lovričkovo gostilno še dolgo ni Potihnil vrlšč, ali ker Je šla Lenka na vas z Nacetom, ni bilo tam nič več posebnega, m začel se je temniti dolgočasni večer. II. Lenka je bila dekle, da mak) takih. Pet Jih je bilo na domu, vse mlade in močne, zato Je oče, stari Lovrin, hotel, da se po. može. Vse bi bil rad dal od hiše, samo Lenke ne. Hodila je ž njim orat in kosit, hodila ie ž njim na sejem po konje. Mladi vaščani so letali za njo, ali bali so se je, ker so vedeli, da Leuka ne gre ž niimi. in da ima že izbranega Stoklasovega Naceta. Sijala je luna na vas, in vse je bilo tiho. Vasovalcev ni bilo, samo Lenka Je stala na trati pred hišo. Čakala je, ako bi morda vseeno prišel k njej Stoklasov. ki so ga v nedeljo oklali zavoljo nje. in ki ga je spremila domov. A vedela ie, kako samosvoj je Nace. Nikdar je ni sam ogovoril, in še v nedeljo, ko je raztrgala svojo svileno ruto in mu obvezala rano, jo je gledal Jezno in kljubovalno ter ni vso pot izpregovoril besede. Sedela je na travi in srdito trgala predpasnik, ali bilo je že polnoči,'in sedaj je vedela, da Stoklasovega ne bo od nikoder. Vstala ie in se zamislila. .Ali ga naj gre ona klicat? Sla je na vas in se ustavila pod lipo, v gioboki senci ter °fr*a.pr°ti Stoklasovi hiši. Bila je temna irt tiha. Lenka je zavriskala in se nato potuhnila k zemlji. „ Potihoma in polagoma ie vstala ter ot. sla od lipe k Stoklijsovim. Sla Je okoli hiše ',n,se ustavila pod skednjem, kjer Je ve-fiu . , Nace. Stopila je na lestvloo in tiho kolikor mogoče začela stopati navzgor jn se ustavila v temni odprtini. Zaslišala 1» krepko, zdravo dihanje in Je poklicala: »Nace! Nace, ali spiš?« Na Stoklasevini Je tisti večer že vse spalo, ker je hodila vsa družina zgodaj k počitku in je zgodaj vstajala. Na domu je gospodaril Nace s svojo staro materjo, gluho In od starosti otročjo žensko. Mogoče j* bilo zato v njem toliko samovolje to Oto* sočnosti, da se oi mosai nooliati pr#d n** Jovamni možnost, da točno plačujejo kmetovalce. V Petrogradu je določena podrobna ;ena za sladkor v kockah na 30 kopejk, za tladkorni pesek pa 33 kopejk za funt. Težke skrbi ima Rusija v lesni industriji. Na seji gospodarskega odbora z dne -0. februarja se je ostro govorilo proti roparskemu izsekavanju gozdov. Kljub temu Pa je padla produkcija lesa na polovico. Mnogo se govori v tej številki »Eko-nomičeske žizni« tudi o industriji in rudar- stvu. Produkcija premoga v donskem ba-senu ni dala zaželjenih rezultatov. Mesto proračunjenih 31 milijonov pudov je bilo doseženih samo 20 milijonov pudov. Industrija preživlja težke čase in mestoma obstoji vsa skrb oblasti za industrijo samo v tem, da obvarujejo tovarne pred popolnim razpadom. Delavske plače so nizke. mestoma naravnost'beraške. Kljub temu pa se dogaja, da velja kakšno blago na trgu 41 do 42 rubljev,, dočim znašajo produkcijski stroški tovarne od 120 do 150 rubljev. Politične vesli. r. = Težkoče opozicijonalnega bloka, t-ievaričev Beogradski Dnevnik piše, da “vira ustava sporazum med Davidovičem, ^Pahom, Korošcem in Radičem. Ta sporazum je zlasti problematičen za čas po voli- s ker so Spaho, Korošec in Radič re-y*Zi]Otiišti in so naravnost proti vidovdan-"stavi. On misli, da pred volitvami o govoriti. Po njegovi želii in »vedbi se ne bavijo z vprašanjem ustave u naši znani revizijonisti Boža Markovič m tovariši, dasiravno so še do nedavno „a{Ysaki številki lista »Nedeljski Glasnik« oVa*i P°trsbo ustavne revizije. Go-Radič torej nima razloga, da bi dvo-n o Davidoviču in demokratih, kar se ee skupnega dela do volitev. Toda kaj bo ^“‘jtvah, o tem sedanji sporazum med volu u opozic>ie ne vsebuje ničesar. Po ^jPtvah morejo imeti vsi proste roke. l. . Nadaljne priprave opozicijonalnega fiSr*k jkor Poročajo nekateri zagrebški Jti, podo vsi radičevski poslanci predali tla l.e Poverilnice narodni skupščini, ki bo-tebi-iZr0u?e verdikacijskemu odboru tako, si*-i ,do. dospele. To zahtevajo namreč M h ■? ■ up'ne opozicijonalnega bloka, ker nočejo na vsak način zasigurati večino StVn ' ako se Pribičevičevi demokrati k ° ne Pridružijo ustavobraniteljem. Fa- Sfif;„-4ae e’ se Položaj poostruje v smeri ti?noC,lV:P.e odločitve v našem notranjepolitičnem žaljenju. ni »T Br- Beneš In sprejem Nemčije v minici0 ,nar°dov. Češkoslovaški zunanji «« ie Priobčil v »Journal de Gčnčve« &v n ° d stopu Nemčije v Društvo uaro-Be“®5 te Prepričan, da bi bil vstop mena t ^ Društvo narodov velikega po-Vbrns, , dokler se ne reši reparacijsko mor(,a“)eJ.na ta Mi °ni način, se to ne cli — m * v sP'°šno korist. '— p Morganovi pogoji za posojilo Frr.n-riuie a dopisnik lista »Daily Herald< Isstrjuie j" “OL“ "‘-'““J' iivi',i“* francosk u le moTaI Prevzeti predsednik V- času “anke obvezo, da ne bo Francija Svojega an?efiške podporne akcije zvišala Pisati nnhISe£ega dolga. Tudi ne sme razne hi i, ,ene£a posojila, katerega obresti — i7 ,r.ale iz rednih dohodkov. ^Ternno i imperljalističnl načrti, te v ^Poroča, da ni izključena odgndi-V-:Lnna italijanske kralievske dvoiice da j«, ker stoii Mussolini na stališču, ellio tesnejši stik med Italijo in An- dokler ni rešeno vprašanje te vnrn* .in dokler Anglija ne prizna, da iiyn0 Sanje Dodekaneza za Italijo dcfini-hočp m Francosko časopisje piše, da ►c,... Mussolini s pomočjo Rusije otvoriti .---*» tvuiuucju UlVUilU Muscr.1- .spanz*i° na vzhod. Pri tem stoji Prašni”1 t>a stMišču, da je treba rešiti ifcTko )e, Besarabije v prilog Rusije. Itali-ekspanzija naj bi prodirala preko V Tar£ii° in v Orijent. Po Musso-tl6« !rnI..na£rtlJ naJ bi bili Poleg Dodeka-afenr- °staii egejski otoki strategična Sorico, *‘ahje. Glavni cilj rusko-italijanskega nPJc, yanja naj bi bilo preprečiti angleški, ski m francoski vpliv v Turčiji. 7‘‘ češkoslovaška in Poljska. O prvih •T?. zbO'ljšanja odnošajev med tema solidnima republikama piše »Venkov« v svo-IBm uvodniku: Naše razmerje do Poljakov Jjt bilo najboljše. Ne po naši krivdi. Že dkvno preje v Avstriji je poljska politika, °®irajoča se na geslo, da »to ni sicer častno, ali zato koristno,« često nasprotovala ttašim narodnim in političnim intenciiam. Prišla je svetovna vojna in z njo obnovlje-d,ržaYne, samostojnosti Poljske in če-6Wh dežel. Zdelo se je, da bodo med obe-'SJ™ yiadal,i naibo’i Prijateljski ^ v \ f,lskl ,konservativni Poljaki Pnikt tadi J Politiko nove svobodne fekn n- ,protlceške tendence. Niti Nemci niso pisah o nas s tako zavistjo in zani- lem™ ™ km P°!iski’ t?Iavno sMiški listi, v'PraY ,ie blla ravno Poljakom, pri miho-em žalostnem gospodarskem stanju, mno-R«‘,tZ^n,aniih sovražnikov in 50 odstotkov Itabetov, avtokritika najlroli potrebna S smo potrpežljivo čakali da se je tem-^ramentnejši sosed pomiril in prišel k partij/ in trezna naša politika nosi že prve, 2aen.krat še skromne sadove Bili ^ sicer tudi preje že med Poljaki kritični SospV so smatrali dobro razmerje med za obema koristno, ali njihov PblickB ,e. lzgubiI v splošnem razpoloženju ^JSKega lavnega mnenja. Nekaj časa sem fclave "a. Pobske,m vedno bolj pojavljajo kn Priznavajoče potrebo češko-poijske-“*ston,vania in sporazuma. To dokazujejo mu govor novega zunanjega ministra, knl. prositi nikogar, in da ni imel dekle-Ptosii n mu Ie zd®lo prenizko, da bi jih ljubezni. Prav «,• ,ace te bil zaljubljen v Lenko, če-'-v\ vs‘ tega ni hotel priznati. ^ ie s stolom napadel Malajne-^ečei Martina samo zavoljo nje, ker se je !^sa. jv"1,,113 njeno stran in jo objel okoli MJo Sra , te zato nož v roko. Zato ga je I,silno Ea je jezilo, da ga je vi-^ila ® ,ka slabega in ponižanega, da mu je N sam ga ““Itela iz gostilne, ker je “0f Val Ye? omamljen od bolečin. *)i “L. an le ni. hotel videti, in ko je šel a želja k ji razoden #5‘ia, prad\ “1"“' ;*J6. m‘u 111 življenja ui ve- l Prstku u. , te, b‘te zapisano na tistem *a K ni hotel datiUPU "a ?IaDiCi 2ani°’ a pa brez tvojega ni srčka nič veselja zame — m brez tvojih rdečih ličec žalost me objame. ^elAl^0v55.,t?.je hite skrito v njem, in ko je m je, kako *mis!i Pri Lenki, in mi- Me, ko mu fe 1 1 tresl? vro£e in mehlce io mu ie dnKr>a yez“vMa rano na levici, m, in kako ^ uma ?l?1ko dela “tena bli-?*Ila po temveč občutek je gorek in mehak, kakor bi ga kdo božal. In zato izpre-govori: »Lenka! Lenka!« »Na«' Ah dia ga dek’e kli£e: zakliče: °dpre o£i in v,roviC »Lenka!« IestvlMrpNnrf3 Se *e ,nekdo zasmejal na pokonci Popolnoma zbudi in skoči »Lenka, ali si ti?« Skoči k odprtini, in pod niim se 71 smeje in zakliče vesel dekliški glas: »Pojdi z menoj! Ne upam se k tebi'« Fant skoči po lestvi navzdol in bela krila trepetajo pred njim Lenka se mS umL ka m teče čez vrt, in Nace gre za njo. Nenadoma planeta drug drugemu v naročie in se objameta. »Lenka, ali si res moja?« Ali zdaj se je v dekletu vzbudila kljubovalnost, udari ga 1 po licih in zmaje z glavo: »Nisem ne!« Prime ga z obema rokama za lice in kliče: »Nisem ne! Nisem ne!« A ne utegne govoriti, zakaj njene ustne so žejne, in vsa se vsesa ž njimi v njegove. Fant jo drži objeto in stiska nase, vzdigne jo in hodi ž njo po vrtu. »Ti punca ti, ali res misliš, da te maram!« Objema jo in sc ves trese sreče in veselja. »Ti punca ti!« A vse naokoli je noč, tiha noč, žive duše ni, le dva mlada zaljubljenca hodita po *= Francija popravlja, kar so uničili Nemci. Min. osvobojenega ozemlja Charles Reibel je podal v »Comitč National dss Etudes Economiques« poročilo o današnjem stanju opustošenega ozemlja. Za cenitev škod je bilo treba proučiti tri milijone uradnih spisov, v katerih je bilo vsega skupaj odškodninskih zahtev za 140 milijard frankov, katere je komisija znižala na 82 milijard frankov. Danes je ostalo samo še 80.000 nerešenih prešeni. Dosedaj ie izplačanih 54 milijard za poškodovanje privatne lastnine. Razven tega je Francija plačala 18 milijard za obnovo državnega imetja. Nemčija je plačala na račun reparacij sa-, mo 190 milijonov mark v zlatu. V -esnici je Francija samo izvršila obnovo celega od Nemcev opustošenega teritorija. Davkov se je nabralo v osvobojenih delih Francije 1. 1923 že 3 in pol milijarde frankov proti eni milijardi 1. 1919. = Morebiten proglas republike v Perziji. Po vesteh Reuterjevega dopisnega urada iz Teherana zavzema republikansko gibanje vedno večje dimenzije. Kakor iz-gleda, bo gibanje odobreno po zbornici. Napredna stranka, ki zahteva odstepitev šaha in proglasitev republike, je izdala tozadevno izjavo. Stranko podpirajo socijalisti. Obe stranki skupaj imata večino. = Brazilija in Društvo narodov. Brazilsko ministrstvo je obvestilo generalno tajništvo Društva narodov, da je sklenil predsednik brazilske republike ustanoviti pri Društvu narodov stalno zastopstvo. Brazilski zastopnik v Ženevi bo ime! čin in pravice poslanika. = Velesila proti kltajsko-ruski pogodbi. Iz Moskve poročajo, da so francoski, ameriški in japonski poslanik protestirali pri kitajski vladi proti sporazumu Kitajske s SSSRj1 Kitajska vlada je nato preklicala podpis svojega zastopnika Li-Vana r.a že podpisani sovjetsko-kitajski pog:dbi in sporočila sovjetskemu zastopniku Karainnu, da je dogovor o navezanju diplomatskih stikov med obema državama izgubil svojo veljavnost. = Vprašanje Klajpede (Memela) je definitivno rešil svet Zveze narodov, ki je sprejel od ameriškega delegata Davvisa izdelani načrt Klajpedskega statuta. Poljski delegat Skirmunt je izjavil, da ne more sprejeti statuta in da bo o tem poročal svoji vladi. = Predlog za zmanjšanje angleške vojske. V političnih krogih je vzbudil veliko pozornost predlog iz delavskih vrst za zmanjšanje vojske za 150 tisoč mož. Ta predlog bo stavljen v znak protesta proti oboroževalnim kreditom. Vlada nima s predlogom ničesar skupnega. = Zopet vojni spomini. V kratkem izidejo v Varšavi spomini bivšega ivstro-ogrskega finančnega ministra L. Bili iškega, ki je v svojih spominih posvetil posebno pozornost Bosni in Hercegovini. V poljski javnosti pričakujejo z velikim zanimanjem te spomine, ki vsebujejo razne tajnosti avstrijske in medvojne politike. Finančna vzpostavitev Mvstrife. Generalni komisar Društva narodov na Dunaju je poslal v Ženevo dve poročili, ki se tičejo nadaljevanja sanacije avstrijskih finančnih razmer v mesecih jan. — febr. 1924. leta. Iz teh poročil, ki jih je vzel na znanje Svčt Društva narodov, posamezno najvažnejše podatke: V Avstriji je bilo do konca febr. letošnjega leta odpuščenih 64.020 državnih uradnikov in nameščencev, število 75 tisoč, ki je bilo predvideno za 31. dec. 1923, se torej ni doseglo. Za mesec januar, ki znači tretjo proračunsko etapo v načrtu sanacij avstrijskih financ, je bil proračun sestavljen r.a sledeči način: izdatkov 591,8 milijard papirnatih kron, dohodkov 512,7 milijard, torej primanjkljaja 79,1 kron. Za mesec februar je bil proračun sestavljen na sledeči način: izdatkov 588,8 mili ard, dohodkov 5! 8,8 milijard, torej primanjkljaja 70 milijard. Februarski, kakor tudi januarski primanjkljaj presega vsoto, ki je bila od začasne delegacije stavljena v proračun in ki znaša za čas od 1. januarja do 30. junija 51,1 milijarde. Razumljivo je, da je generalni komisar privolil v ta dva proračuna, samo pod pogojem, da se kar je preveč primanjkljaja, izenači z dohodki prihodn'lh mesecev. Monopoli, katerih dohodki tvorijo jam- stvo za mednarodno posojilo, (tobak, carina) so prinesli v mesecu decembru brutto 308 milijard papirnatih kron in v januarju 350 milijard. To je najvišja številka, ki se je dosegla, odkar se vrši sanacija. Kritje, ki ga zahteva posodilo, je povprečno na mesec le okoli 90 miliiard papirnatih kron. Predvsem so dohodki duhanskega monopola dosegli neverjetno višino. Splošni položaj je dober, število brezposelnih se je sicer povečalo od 95 096 v začetku januarja na 119.300 v začetku februarja, vendar je pa treba pripomniti, da je lansko leto ob istem času dobivalo 161.227 brezposelnih podpore. Vloge v hranilnicah nadalje naraščajo. Meseca novembra je znašala njih vsota 35 milijonov zlatih kron, februarja pa 49 milijonov. Pripomniti je treba, da je v začetku sanacijske akcije v jeseni leta 1922. znašala ta vsota samo 2,1 milijona zlatih kron. Letos 7. februarja so znašala državna pasiva, vštevši obtok bankovcev 7469 milijard papirnatih kron, to je 513 milijonov zlatih kron, kritje v zlatu je znašalo 53 odstotkov. Ako se torej ne pojavijo nenadne zapreke, ki jih pa za enkrat ni predvideti, se bo akcija finančne upostavitve Avstrije potom Društva narodov izvršila po izdelanem načrtu in sicer 2 dobrim uspehom. —Br. Srednješolska vzgofa višjih krogov v Angliji. Angleška aristokracija pošilja svoje sinove v šolo v Eton College. Ta internat je bil ustanovljen leta 1440. in je od takrat ostal zvest svojim tradicijam. To je z.ani-iniva stran zgodovine vzgoje v Anglih. Mi sicer nimamo stoletnih, pač pa desetletne tradicije v svojem srednjem šolstvu, in zato se nam mora šolski sistem, ki vlada v Etonu. zdeti še posebno zanimiv. Učenci spadalo vsi v angleško aristo-kracko. Eton noče mešanja slojev: človek mora biti visoko rojen, da ga pripustijo v družbo princev modre krvi in mladih lordov. Vendar pa vlada v šoli popolna enakost med vsemi dijaki, samo da večji v resnici nadzirajo in po očetovsko skrbijo za mlajše. Tukaj, kot skoraj povsod v Angini vlada sistem »self-control«-e in medsebojne kontrole, tako da skoraj odpade nadziranje s strani profesorjev in vzgojiteljev. S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da v Etonu ni nadzorstva! Samo bolj domače je, boli prožno in manj ostro, dijaki ga čutijo manj. Predvsem ni skuonih spalnih dvoran, kot po drugih internatih in samostanih, kjer so nesrečni srednješolci brez vsakega sistema nametani kot ribe v škatlic. Tudi ni v Etonu ogromnih jedilnic, kjer vsak posameznik izgine v čredi, ki io nasitijo in na-pa:a'o. Tu ni avtomatičnega, mehaniziranega živl:en!a, katerega najmanjše utripe ure-ju;e zvonec. Škrata, tu ni izklučeno kolektivnega življema, k er izgine vsaka osebna inH’ativa. Angleški duh individu dnosti sovraži ta sistem, kajti čut za osebnost je pri Angležu globoko • razvit in predvsnm skrbi za to, da se pri otroku razvija osebni značaj in osebna volja. Ko bo prišel čas, da se bodo tudi pri nas začeli ustanavhati penzi'onati, bo treba, da poleg francoskih vzgoinlh metod tudi upoštevamo angleške, in sicer predvsem ono vzgo;evališča v Etonu. vrtu in grulita in se ljubita kot dva goloba. Na nebu sije ščip, in med drevjem se ozira skrivaj nanja. »Ti punca ti! Ali si res moja?« »Nisem ne!« In Lenka obiema fanta in ga poljublja in sama ne ve, kaj govori. l 1 Babi Repica in Repčnica sta sl bili ravno v laseh. Dodobra sta se premikastili in nakričali, ko zaslišita iznova vpitje na vasi. Za roko se primeta in stečeta po griču navzdol. »Ali boš ostala zadaj?« kriči Repica. »Ali si upaš na vas, vsa strgana, saj še pri maši nisi bila!« »Ti ostani, ti,« vpije Repčnica. »Ti, ki si včeraj pri Stoklasovih ukradla povesmo prediva in dve klobasi.« In babi tečeta in se držita za roke. Po vasi pa hodi pet ali sedem otrok in upi je jo: »Lovrinovo Lenko iščemo, ki se je izgubila. Nikjer je ni.« »Ušla je, ker ni oča pustil, da bi se omožila. V mesto je šla!« pove oblastno rdeči, debeli bučman. Kdor izmed vaščanov to sliši, se nasmeje in dobro se mu zdi. »Prav mu je! Da bi je le nikoli ne do-bil!« pravi Melajnežev Martin in misli s tem Stoklasovega Naceta. »Ov, ov, ov,« se čudi Repčnica, »ušla je!« Počasi govori in se zadira. Repica pa teče po vasi in upije: »Jej, jej, jej! Zakaj pa ne! Naj ga vzame. oj, koliko Imajo klobas na Stoklasevmi! aame klobase bo lehko jedla, pa prešičeva rebrca. 01, jej, ieil« V Etonu ima gotovo število profesorjev, ki so izrecno določeni za to, »boarding school«, ki sprejme deset do dvanajst dijakov. Ti stanujejo v prijaznih sobah, ki si jih okrasim po svojem okusu. Pri obedih se snide!o pri mizi profesorja (tutor); jč se v družini, veselo in brez ceremonij. Naloge se izdelujejo vsak dan v študijski sobi, kjer pomagajo di:aki drug drugemu in delajo skupno pod čisto prhateljskim nadzorstvom svojega »tutor«-ja, ki pa ni noben siten, zakrkn'en profesor, ampak prijazen možak, ki si je svest svoje očetovske naloge. Redi, ki jih dobivajo njegovi varovanci v šoli, se mu sporočajo in on je tudi v stalnem pismenem stiku z rodbinami. To je enostavno in praktično. V Etonu torej ni nobenega življenja kot v vojašnicah, ki se vrši med dolgočasnimi zidovi in v velikih žalostnih in mrzlih dvoranah, kakor se to godi po penzijo-natih v drugih deželah. V Etonu živi di:ak rodbinsko življenje pod prijateljsko očetovskim varstvom učitelja in materinsko oskrbo ženske — kajti »tutor«-jeva soproga nadzira dijake najmanj ravno tako skrbno kot njen soprog. Dijak prebije velik del svojega časa na prostem, svobodno sme iti v mesto in v okolico; športom, ki pa so se povspeli v Angliji do sile narodne institucije in se gojijo z isto vnemo kot pri starih Grkih, posveča največjo pozornost. Predaleč bi šli, če bi hoteli govoriti še o razdelitvi učne snovi, ki se predava še po starih načrtih, kateri so gotovo potrebni spremembe. Demokratskemu duhu, v katerem smo vzgojeni, se upirajo stare aristokratske navade, ki so se že zdavnaj preživele. Vendar pa moramo j^jiznati, da je etonska organizacija dobra in da se od nje lahko marsičesa naučimo. —žn— Pri Lovrinu pa se danes hudo kregajo. Hiša je glasna in v njej buči kakor v 1 'j-njaku. Hčere so nad očetom in silijo zanj, da bi ga kmalu opika'e. »Zakaj ste pa takšni! Pustite jo, naj se omoži! Saj se bomo tudi me!« In potem pride še Stoklasov Nace v hišo. »Stoklasov je tukaj,« zavrešče in gledajo mladega fanta. Sram ga je, in ves je rdeč in skoro se trese. »Oče Lovrin,« pravi, »zakaj pa ste hudi na Lenko? Kar zlepa mi jo dajte, če ne uideva v Ameriko. Oba.« Stari Lovrin odpre usta, da se mu vidi edini rjav zob in kar boji se mladega Sto-klasa, ki stoji tako močan in odločen sredi hiše. »Kar dajte mi jo! Saj nič nočem, samo njo! Vsega imam dosti, če ne, pa kar greva. Pri nas je in se joka, jaz pa tega ne bom poslušal.« »Ej, Nace, saj nisem hudo mislil,« se smeje starec. »Saj nisem hudo mislil. Osemsto bo imela, pa tako balo kot še nobena v vasi. Zato ker je Lenka, in ker imam oba rad.« ,, „ »Jaz tudi tako mislim,« pravi Nace In še vedno stiska pest. Misli, da mora biti še zmeraj jezen pa se smeje nehote. »Oča Lovrin. če gre tudi bosa od hiše, punco imam pa tako rad, da sam ne vem, kako. Še vas imam rad, ampak Lenka bo moja, če ne greva v Ameriko.« »Kam bosta hodila!« zakriči oča Lovrin. »Tukaj bosta živela in zemljo obdela-vala in otroke redila. Pojdi domov po Lenko! Še enkrat jo moram natepsti, potem \nai pa bo v božjem imenu tvoja.« Prosveta. Glasbena Malica v Mariboru. Kmalu po prevratu je zbral sodni svetnik Oskar Dev okoli sebe v Mariboru vse prijatelje glasbene umetnosti ter ustanovil za Maribor novo društvo »Glasbeno Malico«, Po zaslugi agilnega odbora začela je Matica takoj s svojim delovanjem, otvorila je redno glasbeno šolo in si ustanovila svoj pevski zbor.'Prvi vodja pevskega zbora je bil skladatelj Oskar Dev. Zbor se je takoj 06 početka odlikoval po izredno lepih in močnih glasovih in to prav posebno še v moškem zboru. Nastopal je pri vseh večjih narodnih prireditvah na naši severni meji, 2» časa plebiscita bodril s pesmijo naše Korošce in v Mariboru samem je zastavil krepko koncertno delovanje. Vsled preob* loženosti z delom, je moral prvi zborovodja g. Dev zbor zapustiti In dobil je vrednega naslednika v osebi g. Frana Topiča, ki je bil ob koncu svetovne vojne ravnatelj glasbene šole podružnice Glasbene Matice v Trstu. Pod njegovim vodstvom se je zbor dalje spopolnjeval in žel vsestranske in zaslužene pohvale. Pod njegovim vodstvom bodemo imeli priliko čuti Matični zbor v ponedeljek, dne 24. marca t. L ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. »Cezar in Kleopatra.« Premijera angleškega pisatelja Bernarda Shawa velike historične komedije, »Cezar in Kleopatra« bo v soboto, dne 22 t. m., prva repriza pa v nedeljo, dne 23. t. m., obakrat ob 8. uri zvečer. Dejanje se vrši 47. In 48. leta pred Kristom v Egiptu, ko se mudi tam Cezar in postavlja na egiptovski prestol mlado Kleopatro. Komedija sestoja iz osmih slik, v katerih nam kaže duhoviti in zabavni angleški mojster tedanje življenje Egipčanov in Rimljanov. Režijo vodi g. Šest. V naslovnih vlogah nastopita ga. Nablocka in g. Putjata Ftatateeto igra ga. Marija Vera, Ptolomeja gna Gorjupova, Ruflja g. Skrbinšek. Britannusa g. Peček, Pothlna g. Lipah, Thodota g. Terčič. V ostalih vlogah so zaposleni gg.: Plut, Gregorin, Cesar, Medven itd. Sodeluje del godbe Dravske divizije. Primerno glasbo je zložil g. Ba-latka. Deloma nove dekoraciie ie naslikal g. Škružny, kostumi so narejeni v domači delavnici. Janačkova »Jenufa« v Berlinu. V berlinski državni operi se je vršila dne 16. t. m. generalna vaja Janačkove opere »Jenufa«. Ob tej priliki je prišlo med predstavo do velikih ovacij skladatelju. Polno gledališče je prelomilo staro načelo absolutne tišine pri generalnih vajah. Še večje ovacije pa je priredilo občinstvo pri premijeri v popolnoma razprodanem gledališču. Predstava v lepem prevodu Maksa Broda, v muzikalni izvedbi kapelnika Kleiberja in v reži 'i Ceha Holija, Je bila v vsakem oziru popolna. Letno poročilo za slovansko kulturno vzajemnost. V decembru 1922 se je ustanovilo v Varšavi društvo za kulturne zveze med vsemi Slovani. V društvenem odboru ie 14 članov, ki so 2astopniki vseh slovanskih narodov Društvo ima nalogo, da posreduje vza!emno poznavanje bratskih slovanskih kultur in da ustvari med vsemi slovanskimi plemeni naiožje prijateljske zveze. Leta 1923 so Imeli delegati posameznih slovanskih narodov skupno 16 predavanj. Zagrebški univ. profesor dr. Ilešič je govoril o »Ujedinjeni Jugoslaviji«. Predaval je tudi dr. Leotiold Lenard j^ro-fesor Golombsk je predaval o diplomatskih odnošajih med Poljsko In Bolgarsko v 18 stoletm. O češkoslovaško-poljskih od-noša!ih sta predavala J. Kurnato\vski in doktor Bidlo. O literarnih odnoša-iih med PoFsko in Češkoslovaško je govoril prof. Vydra, o slovanski mitologiji R. Kra;ewski, o arhitekturi vzhodnih Slovanov pa T. Nowakowski. Vršil se ie tudi ciklus predavani o lepoti slovanskih pre-stolic. Društvo ie skrbelo, da so se vršila predavanja o slovanstvu po vsej PoFski. V Pragi, Beogradu in Zagrebu ie predavala Wanda Melcerova - Nudkovvska. Društvo je skrbelo tudi za dostojen sprejem raznih slovanskih odposlanstev. V tekočem letu bo priredilo društvo več predavanj o slovanskih literaturah in več koncertov s slovanskimi narodnimi pesmimi. Ogromen spomenik Mlcklewlcza. V Vilm se pripravljajo na veliko proslavo 100 letnice izgnanstva velikega poljskega pesnika Mickievvicza Ob tej priliki bodo odkrili pesniku ogromen spomenik v, višini 12 metrov. Spomenik je izdelal poljski kipar Zbigniew Pronaczko. Sokolstvo. — Sokolska župa Ljubljana izda v kratkem predpisane vaje za III. pokrajinski zlet, v Zagrebu, za člane, članice, ter moški m ženski naraščal v pravilni slovenski termi-noogjjj. Cena 5 Din. Narodni dom. KAJ BO? Radičevec: »Ja, gospod, kaj pa bo z našo republiko, kadar vi odidete v Beograd?« Radičevski poslanec: »Kdi bo? Bo pa še ona šla z nami, da se pokloni našemu kralju«. In fant gre po Lenko in Ji pove. Vrneta se pred starega in ta tepe svojo hčer z desnico, boža pa jo z levico, in solze mu tečejo po obrazu. »Lenka, Lenka, torej od mene stran hočeš!« Dekle pa se že oklepa Stoklasa, gorečega in šepetajočega: »Lenka, Lenka, zdaj si pa le moja punca...« ■ • • • Poteklo je nekaj let po tem, in na Sto-klasevini je vse živo. Toliko je že drobiža, da jih ne moreš prešteti. Stari Lovrin pa zib je enega v zibelki, drugega na kolenih, tretji pa mu sedi na hrbtu. »E. vseeno nisem prav naredil« pravi starec. »Kam pa bomo s to drobnadjo?« KINO MATICA Od 20. do 23. marca: Salve smeha II Dnevne vesti. — Dr. Vladimir Ravnihar je podal včeraj ostavko na svoje mesto kot starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza in sicer Iz razloga, ker se ne more strinjati z načelom, da ne sme biti vodilni politik starosta JSS. Ker se bo o tem načelnem vprašanju sklepalo na sokolski skupščini in ker noče dr. Ravnihar v nobenem oziru vp’!vatl na mnenje članstva, odlaga dr. Ravnihar svoje častno mesto. — Cehoslovaki v Ljubljani. Danes ob pol 5. uri popoldne dospe v Ljubljano delegacija Češkoslovaške narodno-socijalistične stranke, ki se udeleži strankinega zbora NSS. V delegaciji so zastopani, kakor je bilo javljeno iz Prage, poslanca Špatny in Trnobransky, gavni strankin tajnik Sole in predsednik osrednje delavske šole g. Pichl. Kakor znano, je bil poslanec Emi! Špatny pred vojno eden izmed glavnih vodij anti-militarističnega gibanja na Češkem, ki je imelo med vojno z ustanovitvijo čeških le-gii za posledico razbitje Avstrije in osvoboditev avstrijskih Slovanov. Tako posl. Špatny, kot posl. Trnobransky sta bila pred vojno in med vojno radi svoje revolu-cijonarne protlavstrijske propagande dalje časa v ječi; Spatny se ima zahvaliti le slučaju, da ni bil ustreljen. — »Naša nacljonalna čast.« Ker skuša »Jutro« z ozirom na naš tozadeven uvodnik slepomišiti, naj nam bo dovoljenih par pripomb. Da ima Nemec, ki je naš državljan, pravico, da se posluži pravic, ki mu jih daje zakon, je nesporno in zato tudi ni dvoma, da ga sme v čisto trgovskih in nepolitičnih zadevah zastopati tudi vsak slovenski odvetnik. Vendar ne bomo importirali nemških advokatov samo zato, da ne bi noben sovenski advokat zastopal Nemca v nepolitičnih zadevah. — Cisto druga pa je stvar, kadar intervenira slovenski advokat v korist Nemca in v škodo Slovenca. čisto druga pa je stvar, kadar brani slovenslu advokat s svojo politično močjo, kar se je na Štajerskem zgodilo več ko enkrat In zlasti v raznih sporih glede agrarne reforme. Tako zastopanje pa smatramo za nacljonalno sramoto in to sramoto je zagrešil marsikak demokratski advokat! Če bo treba, bomo pa o tej stvari spregovorili še kaj več! — Finančna delegacija objavlja uradno: Po telegrafskem obvestilu gospoda finančnega ministra z dne 20. t. m. je izplačati državnim nameščencem za april t. 1. iste prejemke, kakor za marec, torej tudi predujem ua nove plače v dosedanji višini. — Izkaz posredovalnice Slov. trg. društva »Merkur« v Ljubljani od 12. marca 1924. V službo se sprejme; 3 knjigovodje, 1 korespondenta, 2 kontorista, 1 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 1 pomočnika manu-faktume stroke, 2 pomočnika delikatesne stroke, 1 pomočnika mešane stroke (za Nemško Avstrijo), 5 trgovskih potnikov, več zavarovalnih potnikov, 2 koresponden-tinje (1 za Prekmurje), 2 kontoristinji (1 za Beograd, 1 za Osijek), 1 blagajničarko, 1 prodajalko mešane stroke, 1 prodajalko ma-nufakturne stroke, 1 prodajalko konfekcijske stroke, 1 prodajalko delikatesne stroke, 1 prodajalko za zlatnino in ure, 4 učenke in 4 učence. — Službe iščejo: 11 knjigovodij, 6 korespondentov, 12 kontorlstov, 3 praktikanti, 3 poslovodje, 10 potnikov, 15 skladiščnikov, 85 pomočnikov raznih strok, 43 kontoristinj, 15 blagajničark, 3 knjigovodkinje, 19 strojepisk, 52 prodajalk, 24 učencev in 41 učenk. — Posredovalnica posluje za poslodavce brezplačno, za ostale pa proti odškodnini. Vabimo vse interesente. da se vedno poslužujejo naše posredovalnice. — Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Beogradu skicuje za dan 23. marca V. redno letno skupščino v dvorani nove univerzitetne zgradbe v Beogradu. — Francoski glas o jugoslovanski pesmi. Pariška »Revue de musicologie« prinaša v svoji februarski številki oceno jugoso-vanskega oddelka Kubovega monumentalnega dela »Slovanstvo v svojih spevih«, ki jo je napisal J. Tlersot, predsednik »Socičtč irancaise de musicologie«. Tiersot piše med drugim: »Srbske pesmi 90 mogoče najkras-aejše v Evropi. So očlvidno prastarega Izvora, pri tem pa tako mlade in žtve, kot bi se porodile šele včeraj.« — Štiridesetletnica »Narodne jednotc pošumavske«. Letos praznuje to češko obrambno društvo, ki je za časa Avstrije vršilo ogromno narodno nalogo med Čehi v Šumavi, jubilej svojega delovanja v korist čeških manjšin v zapadnem in južnem delu češke dežele. — Iz direkcije državnih železnic v Zagrebu. Dosedanji direktor državnih železnic v Zagrebu g. Bogovič je premeščen v Beograd in imenovan pomočnikom generalnega direktorja. — Za direktorja državnih železnic v Zagrebu je imenovan dosedanji načelnik prometnega oddelka gosp. Dimitrije P. Popovič. — Princ Pavle v Novem Sadu. Dne 17. t. m. je obiskal Novi Sad princ Pav e v spremstvu svojega adjutanta. Princ Pavle Je posetil tamošnjega komandanta artnije generala Milosavljeviča in si potem ogledal novosadski aerodrom. Zvečer se je princ Pavle vrnil v Beograd. -- Češkoslovaška vojaška misija v Beogradu. Prva člana češkoslovaške vojaške misije generalštabni polkovnik Dole-žal in artil. major Novak sta prišla v Beograd. Doležal in Novak sta svojčas služila kot prostovoljca pri naši armadi na do-bruški fronti in bosta sedaj dodeljena našim armljskim poveljstvom v Novem Sadu in Valjevu, da se seznanita z organizacijo naše vojske, češkoslovaškim gostom je priredil naš generalni štab v »Palače« hotelu slavnostni dine. •— Splošna aretacija v praški banki. V pondeljek zjutraj so izvedli v banki Fischer, Krasa I. dr. uradniki bančnega urada fin. min. revizijo knjig, kateri je sledila aretacija ravnatelja zavoda Neunerja, prokurista, dveh disponentov in enega uradnica. Banka le flnglrala razne račune z inozemstvom in špekulirala na padec čsl. krone. _ — Zagrebška občina za deložlrance. Zagrebška občina je sklenila, da bo še do letošnjega poletja zgradila 12 provizoričnih stanovanj za deložirane stanovanjske na-jemniKe. • — Prvi jugoslovanski avljon. Te dni je bil dovršen prvi jugoslovenskl avijon, ki ga je zgradila novosadska tovarna avijonov »Ikarus«. Avljon je skonstruiran po najmodernejšem sitemu in razpolaga s 100 konjskimi siiami. V prihodnjih dneh ga bodo svečano preizkusili na novosadskem vojnem aerodromu Ljubljana, 20. marca. — Krhanje prohibicije v Ameriki. Vladi Severoamerišk'h Zedinjenih držav je bil predožen predlog, da se dovoli v Ameriki točiti lahka vina in piva. O predlogu se bo najbrž razpravljalo v parlamentu. Naša vlada naj pravočasno ukrene vse potrebno, da se dovoli uvoz našega vina v Ameriko za slučaj, če bi ameriški parlament sprejel omenjeni predlog. Ll&s&ljana. — Protestna skupščina radi aneksije Reke. Včeraj popoldne ob 5. uri se je zbrala pred ljubljansko univerzo akademska mladina, da protestira proti aneksiji Reke k Ita iji. Skupščino je otvoril predsednik akademske podružnice Jugoslovanske Matice Franjo Baš. na kar je govori; akademik g. Ljubo D. Jurkovič v imenu naprednih društev. a za njim akad. Vatovec v imenu katoliških akad. društev Sprejeta je bila re-soluc ja, ki naglaša, da jugoslovanska akademska mladina apelira na vlado, ki naj se spomni bratov pod italijanskim robstvom in pospeši čimprejšnje uiedinjenje našega okupiranega življa z Jugoslavijo. Akademiki so se nato v povorki podali pred deželno vlado, da izroče velikemu žunanu resolucijo. — Akademija »Bratstva«. V nedeljo se vrši v veiki dvorani Narodnega doma akademija, katero priredi »Bratstvo« na čast češkim gostom. Na akademiji sodelujejo člani kr gledališča gg. Julij Betetto. Mario Šimenc, A. Neffat in Polonca Juvanova: »Ljubljanski Zvon« r>od vodstvom g. J. Prelovca; vodba dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina in člani »Bratstva«. Po sporedu ples. Podrobneje je razvidno iz lepakov. Akademija obeta biti ena najlepših prireditev v Ljubljani, zato že vnaprej opozarjamo na isto. ŠTEVILNI VLOMI NA JOŽEFOVO. V zadnjem času se v Ljubljani vedno števiineje pojavljajo predrzne tatvine in vlomi. Razmere so se pač bistveno spremenile od tistih časov, ko se je reklo, da je Ljubljana dolga vas Mesto pridobiva na obsegu in številu prebivalstva in vedno večji je dotok tujih elementov, ki ne pridejo k nam z ravno najboljšim namenom. Vpoštevati je tudi,'da je postala Ljubljana obmejno mesto in s tem prav dostopna ne-poštenjakom. ki se utihotapijo iz Italije in Avstrije Poeg tega se v policijskih krogih sodi, da je prirastek na tatovih in vlomilcih nastal tudi z zadnjimi amnestijami, ki so oprostile zaporov ljudi, ki niso krenili na pošteno pot. Razni amnestiranci so sedaj še veliko bolj predrzni in obenem preračunljivi ter previdni v svojih tatinskih in vlomilskih poslih. Umestno bi bilo, da bi občinstvo pomagalo oblastem pri izsledova-nju temnih elementov in opozorilo 'policijo na vsakogar, ki je sumljiv in se ne ve o njem, kako se preživlja. Vlom v Keršlčevo stanovanje. Gostilničarka in posestnica Ant. Ker-šičeva v Spodnji Šiški je javila, da je bilo-v torek popoldne med 15. in 16. uro vlomljeno v spalnico njenega sina. Tat je odnesel rjav usnlat površnik, več parov čevljev, navaden površnik, žensko obleko, dva jopiča in 3 knjige (»Das Buch fflr Alle«) v skupni vrednosti do 8000 Din. O vlomilcu, ki mora domače razmere dobro poznati, nima policija še nobenega sledu. Vlom pri fotografu Rovšku. V torek okrog 4. ure zjutraj so neznani vlomilci prispeli čez vrt v delavnico fotografa Davorina Rovška v Kolodvorski ulici. Iz delavnice so šli v pisarno, kjer so sneli vrata in zakrili z njimi okna, da se ne bi s ceste videlo luči, ki so jo užgali. Vlomilci so nato navrtali železno blagajno na dveh krajih. Prejšnji večer je pa fotograf Rovšek blagajno Izpraznil in vlomilci niso našli denarja, katerega so iskali. Vlomilci so odnesli iz Rovškove delavnice le razne fotografske potrebščine. Vlom v Bernatovlčevo izložbo. Iz vežne izložbe tvrdke E. Bernatovič na Mestnem trgu št. 5 je bilo v torek zvečer ukradena otroška obleka in perilo v cene raznih predmetov. Hišnica pa na to zvečer, ko je zapirala vrata, opazila v veži na tleh listke, na katerih so bile označene cene raznih predmetov. Hišnica pa nato ni polagala posebne važnosti, ker je mislila, da je tvrdka spremenila cene in stare listke zavrg a. Vlom se je pri Bernatoviču izvršil v zgodnih večernih urah. Izložbeno okno je bilo odprto s ponarejenim ključem. Vlom na Dolenjskem kolodvoru. V torek zvečer je bilo vlomjeno v buf-fet na Dolenjskem kolodvoru. Vlomilec je odnesel več škatelj cigaret in tobaka razne vrste, več steklenic in več parov čevljev. Vomllec je ^dprl vrata buffeja s krampom, katerega je po izvršenem vlomu pustil za vratmi. Prepoden vlomilec v Florijanski ulici. Včeraj zjutraj okrog četrt na 3. uro je našla policijska straža v Florijanski ulici v bližini Kajfežove gostilne na tlaku velik sveder, s katerim se lahko odpira ključavnice. Stražnik Je postal na sumljivo najdbo pozoren, preiskal okolico in ugotovil, da so vežna vrata gostilne ari Kajfežu odprta. Stražnik je vstopil v vežo in videl, da je bil pri vratih čevljarske delavnice Dolenca izruvan železen drog, ki je zapiral vrata. Očlvidno je hotel tat vlomiti v Dolenčevo delavnico, bil pa je pravočasno prepoden. — Brezposelnost v Ljubljani. Kolikor se je doslej dognao, je v Ljubljani 670 brezposelnih, med temi 350 nekvalificiranih delavcev. Če je v resnici samo 670 brezposelnih delavcev v Ljubljani, potem ne bo težko vse te delavce zaposliti v sezijskem delu, ki se pravkar pričenja. Zaposl tev bo tem lažja, če bodo javne* korporacije kot mestna občina, pričele s stavbnimi deli. — Zadnja številka »Kmetijskega lista« priobčuje članek o brezposelnosti, v katerem konstatira, da navzic veliki brezposelnosti v celi državi kmetski posestniki ne morejo dobiti delavcev. Vsak 50. kmet je lahko zadovoljen, če dobi hlapca ali deklo. Cela vas je pa srečna, ako dobi v košnji za lepo plačilo 5 do 6 koscev. Vse polno kmetij ravno vsled pomanjkanja delavcev propada in zemlja se ne obdeluje. Državna statistika pa Izkazuje 80.000 brezposelnih. — Domača obrt Naš domačin in obrtnik. tapetnik Dragotin Puc v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 18. ie dobil na osnovi zakona o zaščiti domače industrije patentno pravico za izdelavo najnovejšega »Postelj-nega. divana« — Umrli so v Ljubljani: Dne 17. marca: Ernest Koder, čevljarski mojster, 68 let. — Dne 18. marca: Lovro Pristavec, delavec, 31 let. — Leo po d Markič, uradni sluga, 50 let. — Josipina Kosmatin, novorojenka, 5 ur. — Dne 19. marca: Vlasta Kolb, hči orožniškega narednika. 8 let. — Dne 20. marca: Josip Kruppan, elektromonterjev sin. 10 dni. — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dneva so bile vložene na policiji te-le ovadbe: 9 radi tatvine, 3 radi vloma, 4 radi prestopka cestno-policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 2 radi pasjega kontumaca, 4 radi pretepa, 1 radi poneverbe in po 1 radi lahke telesne poškodbe, beračenja, goljufije, nedostojnega vedenja in 1 mali požar. Maribor. — Seja občinskega sveta. Prihodnja redna seja mestnega občinskega sveta se bo vršila v sredo 26 t. m. ob 7. uri zvečer z običajnim dnevnim rodom. — Občni zbor f-govskega gremija. V torek 18. t m. se ie vršil v Gambrinovi dvorani 59. občnf zbor trgovskega grem'ja v Mariboru. Zborovanje, katerega se ie udeležilo precejšnje število članov, je otvoril predsednik gremiia Vilko \Veixl. Iz njegovega noroči a je posneti, da je gretnij štel konec leta 740 članov trgovcev, 604 nameščence in 210 učencev ozir. vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje 60.950 Din imetja. Glede delovnega časa je bil sprejet sklep, da smejo biti trgovine ob sobotah čez opoldne odprte, sicer pa je bil določen za posamezne stroke različen delovni čas. K sklepu je odposlanec trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, g. tajnik Mohorič podal še poročilo o trgovinskem položaju v državi, na kar je predsednik zaključil zborovanje. -- Anketa stavbenih zadrug. V sredo 19. t. m. se je dopoldan ob 10. uri vršila v mali dvorani kazine anketa stavbenih zadrug. ker pa je bil poset nepričakovano pičel. se ie dnevni red, ki je bil prvotno zasnovan na širši podlagi, skrčil le na predavanje tajnika gradbene zadruge »Moj-mir«. Predavatelj je obširno navedel delovanje tujih držav pri reševanju stanovanjske bede; ugotovil vzroke pomanjkanja stanovanj, oziroma pritoka z dežele v mesto, ki datira že izpred vojne; pojasnil Statute gradbeno-kreditnih bank v Nemčiji in gradbenih zakonov v Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji itd. Obenem je opozoril na posledice, ki se pojavljajo pri nas radi zastarelosti. oziroma sploh radi pomanjkanja enotnega in modernega gradbenega zakona. Treba bo, da bodo naše gradbene zadruge pritisnile na centralno vlado in izposlovale, da se tak zakon čimpreje uve javi, tembolj, ker je izdelava takega zakona lahka, ko imamo dovolj lepih in praktičnih primerov v drugih sosednjih državah. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je le škoda, da krog poslušalcev ni bil večji. $ KINO TIVOLI Od 20. do 23. marca: Tekmec!. IT HARRY PEL — Razstava gradbenih načrtov. Raz- stava gradbenih načrtov, prva svoje vrste v naši državi, se stalno izpopolnjuje še z novimi prispevki, tako da nudi sedaj zaokroženo informativno sliko. Razstavo, ki bo otvorjena do 25. t. m., je obiskalo prvi dan čez 300 ljudi, v pondeljek in torek od 50—100, v sredo 19. t. m. pa preko 200. Vstop v razstavo je prost in se sprejemajo le prostovoljni prispevki. — Upravnik gledališča v Beogradu. Upravnik Narodnega gledaliča g. dr. Brenčič je odpotoval te dni v Beograd, da poizkusi še enkrat doseči pri vladi, da se poviša v proračunu predvideno subvencijo in da se tako omogoči nadaljnje poslovanje. Upamo, da bodo merodajni krogi končno vendar uvideli krivico, ki so jo storili našemu gledališču ter jo popravili. Pouk na moškem učiteljišču, ki je bil radi škrlatinke začasno ustavljen, je v pondeljek zopet pričel. Vsi dijaki, ki so oboleli na tej nalezljivi bolezni, so ozdraveli. — Spidiciia »Grom« In kolkovna afera. Iz dosedanjih poročil o razkrinkanju ponarejevalcev kolekov bi se dalo sklepati, da je bila v celo zadevo zapletena mariborska podružnica špedicije »Grom« kot taka, kar pa absolutno ne odgovarja resnic. Špedicija »Grom« ni s kolkovno afero v nobeni po-srednf zvezi, soudeležen Je kot kupec ponarejenih kolekov le njen voditelj kot privatna oseba. Špedicija je dobila novega voditelja in pos uje dalje kakor doslej. — Jožefov sejem v Studencih. Jožefov sejem v Studencih pri Mariboru je bil tudi letos, kakor običajno, zelo živahen. Bilo je tako obilo prodajalcev kakor tudi kupcev. Poleg pobožnosti je bilo tudi mnogo pijančevanja in mnogo preveč — nemškutarjema. — Petletnica L SSK »Maribor«. Letos slavi Prvi slovenski športni klub »Maribor« petletnico svojega obstoja in bo ta svoj prvi jubilej tudi primerno proslavil. Kljub temu, da ie »Maribor« m ad klub, si je že zgoda! priboril mariborsko prvenstvo in se prav lepo razvija. O klubu In njegovem dosedanjem delovanju bomo o priliki spregovorili še obširneje. — Nespreten vasovalec. Na Vodnikovem trgu je na Jožefovo zvečer neki Anton K. pričel buditi svojo spečo izvoljenko, s tem da je metal kamenje proti njenemu oknu. Ker pa je zaradi zaužitih dobrot videl vse precej narobe, ie nrtmesto pravega okna zadel sosedovo. Sosed se je prikazal na oknu. Ker pa se ni dovolj dostojno zahvalil za podoknico, je nastal besedni dvoboj, čigar konec je bil, da je moral nespretni trubadur s policijskim stražnikom v — Tatvino. Policija je aretirala nekega Otmarja Lorgerja, ki je izvršil v Mariboru in okolici več tatvin. Zaradi tatvin ga zasleduje tudi okrožno sodišče in razen tega še avstrijske oblasti. Izročen je bil sodišču. — V trgovini trgovca Preaca na Glavnem trgu je brezposelna služkinja Uršula Prah ukradla predpasnik, vreden okrog 50 Din. Bila je aretirana in izročena sodišču. — Občni zbor muzejskega društva. V nedeljo 23.. t. m. ob 10. uri dopoldne ima »Muzejsko društvo« v mali kazinski dvorani svoj letni občni zbor. — Vlom. Zaradi tatvine že večkrat kaznovani Jožef Likavec, je dne 19. t. m. popoldne v družbi z brezposelnim delavcem Nikolajem Petakom vlomil v stanovanje Adolfa Lavrenčiča v Kejžarjevi ulici, kjer sta skupaj pokradla razno obleko, zlatnino in druge stvari. 2e drugi dan pa je oba tička izsledila policija in ju izročila sodišču. Večji del ukradenega blaga so našli v Melju pri nekem njunem znancu, ki se bo radi tega moral zagovarjati pred sodiščem. — Umrl je tukaj v četrtek 74 letni upokojenec Josip Ivanuš. Cei!e. — Mestno gledališče. V torek 18. t. m. ob 20. uri se je v našem mestnem gledališču vprizorila premijera »Vzgojitelj Lano-vec«. Režiral je komedijo g. Vekoslav Janko. Uloge so bile v rokah naših priznanih igralcev, ki so jih dobro rešili. »Vzgojitelj Lanovec« se vprizori danes v petek 21. marca za B-abonement. V nedeljo popoldne se na spošno željo vprizori šestič opereta »MamzeUe Nitouche« pri 50% znižanih cenah. — Jožefovo v Celju letos vsled slabega vremena ni bilo tako živahno kakor druga leta. Prišlo je ta dan v Celje na hrib sv. Jožefa mnogo manj ljudstva, kakor sicer. V noči od torka na sredo in tudi na praznik ie zopet snežilo. Letošnje zime noče in noče biti konec. — Trgovine so bile na praznik sv. Jožefa v Celin dopoldne po večini odprte. mostc. — Gledališka predstava. V nedeljo zvečer je priredil »Pomočniški odsek obrtnega društva za Novo mesto in okolico« v Narodnem domu Fr. Finžgarjevo dramo »Raz-vallna živlienjo«. Režiral je g. St. Sch\vei-ger. Igralo se je dobro, škoda le, da pred napol prazno dvorano. — Ponarejevalci denarja. To vam je bil zadnje dni halo po mestu. Trgovec Bar-borič ded denar. Množica ljudstva, žandar-mer'ja, vpitje, zabavljanje, kletvina, smeh! Okoli 7. ure zvečer pokliče vneti trgovec K trgovca Barboričn iz gostilne ter ga važnega obraza povabi k sebi na stanovanje, češ da bo tam še najvarneje. Prideta v sobo. sedeta si nasproti, trgovec Barborič pričakuje trgovske ponudbe, kar naenkrat Da bruhne njegov vneti vis-a-vis: »Gosp. B. vi ste ponarejevalec denarja!« Trgovcu Barboriču se to zameri in hoče oditi. Tu je pa njegov tovariš že pri vratih in ga ne pusti ven. Prigovarjanje ne pomaga nič, grožnje nič. Da si napravi prosto pot, pograbi korenjaški Barborič malega prefri-ganca ter ga potisne od vrat. Pa ne pride naprej. Oni sc pobere kot mačka in že spet straži vrata. Treba je še hujše sile. Gosp. Barborič zakolne, nasprotnik se pobira ob majajoči se omari, na tleh leži razbit kip Matere Božje. Barborič je srečno zunaj sobe. Pa se ne raduje dolgo. Kot blisk je za njim in pred njim mali nasprotnik, skoči po stopnjjcah. zaklene vežna vrata in ključ v žep. Zdai pa čakaj, ponarejevalec! Zunaj že halo. Ce'a ulica vpije. Brez sape prihite orožniki. Preiskava. Trgovec Barborič zatrjuje svojo nedolžnost, trgovec K. z dru-ž'no ga obtožuje ponarejanja denarja ter govori o številnih pričah. Preiskava se prestavi v trgovino gosp. Barboriča, deloma celo v stanovanje trgovke udove gospe Božičeve. Rezultat: Prebrisani Barboričev sin Milan ima strojček, kamor se spravi par lepih bankovcev, vpričo občinstva pa se devlje notri prazen papir, vrti in na drugi strani padajo ven novi bankovci. Ta igrača je potegnila že marsikoga. Tako tudi sorodnike trgovca g. K. koder je fant razkazoval in plavšal dekleta, ta pa je smatrala stvar za resno in prisegala ter še danes prisega, da oni strojček, ki ga je žandarmerija zaplenil in drugi dan vrnila, ni pravi, da oni je bil večji, preciznejši in je delal nove »kovače«. Tako so prišli senzaciježlcjni No-vomeščani na svoj račun, vneti trgovec K. pa ob kip Matere Božje. Imenovani strojček ima še svojo zgodovino. Bil je pred mnogo leti last pokojnega trgovca g. Božiča, ki je rad potegnil z njim vsakogar, kdor se je dal. Nekoč »dela denar« v gostilni pri Steinburju v Kandiji. opazuje in požira sime več kmetov. Pa se oglasi eden: »Gospod,. samo za nocoj mi jo (ma-šinco) posodite, pa vam dam »brama« (konja), ki je v hlevu!« — To je spet malo oživilo mrtvilo Novega mesta. — Občni zbor Ciril-Aletodove ženske podružnice se vrši v nedeljo 23. t. m ob 16. uri v mali dvorani Narodnega doma. , . Vreme je strahovito. Par dni smo Imeli južno, veliki sneg je izginil vsaj z mestnih cest, plavali pa smo v plundri In 5 strešne žlebove bi naši gospo- Tj ‘a"ko popravili, ker sicer je treba ob najlepsem solncu po trotoarju z dežnikom. V soboto zvečer je zapadel nov sneg. Včasih Pred in med vojno so očistili cesto s snežnim plugom, danes se za to ne zmeni nihče. Cesta sredi mesta izgleda kot v kaki zagamanl vasi. Naj bi novi občinski odbor tu sem pogledal. Kino. MESSALINA, II, DEL. Kino Ljubljanski dvor. Neprimerno močnejši od I. dela filma »Messalina«. Je njegov II. del, pa čeprav je bil že prvi del filmska senzacija. Dejanje je v drugem delu kondenzirano do viška, nepotrebne sentimcntaln sti skoraj ni in na Imponujoč način se raz-giinja pred gledalcem vse bleščeče življenje starega Rima. Prizori iz rimskega cirkusa, nastop gladiatorjev, valovito življenje rimskega naroda na forumu, vse to je podano na sijaien način. Zlasti mojstrske pa so scene v Izislnem templju, ker je stopnjevanje dogodkov naravnost klasično. Vzorno je pisana in Igrana vloga Mes-sallne. Njen brezmejen pogum, njena neustrašena odkritosrčnost prideta v polni meri do veljave, da io celo razvratna Messalina ob svoji smrti simpatična. Polno učinkuje tudi boj Enlja in njegove izvoljenke za liubavno srečo. Skratka: Ves drugi del Messaline je izredno sijajen film in tudi kritičen gledalec bo ž njim nad vse zadovoljen Skrivnost hiše št. 8 na Šentjakobskem trgu. Na Št. Jakobskem trgu v Ljubii*0* stoji hiša, ki nosi številko S in katere lastnik je baron Lazarini. V II. nadstropju te hiše je stanovala Marija Svete.k, vdova P° poštnem ravnatelju, ki sc je pred leti zastrupil v spovednici neke ljubljanske cerk**: ln res. Marija Svetek, bivša natakarica I»' »Auru«, je v poslednjem času dovoljevala v svojem stanovanju stvari, ki so te dm vzbudile ined ljubljanskim občinstvom precej pozornosti. Kakor znano, se_ v št. 8 na Št. Jakobskem trgu v pritličju nahaja gostilna kjer se toči dobra kaplima. ki privabi mnogo gostov. Ker pa pri bri pijači večerne ure tako hitro P94 da je vsem razgretim gostom skrajno prijetna takozvana policijska ura, je brodušna vdova Svetek priskočila vese* — razpoloženim gostom na pomoč; Ko » ie namreč približala policijska ura, in ko m morali gostje zapustiti lokal, ie prijadra«* dična gospa Svetek s svojo 16 letno hčerko v gostilno, hitro razmotrila okolico, j** brala najbolj »trdne« in jim namignila, ua lahko nadaljujejo svojo zabavo v njenik stanovanju. Potruditi se ie'treba samo stonnjlcah v drugo nadstropje. Njeno pov*^ bilo je navadno potrdila z zapeljivimi P0* sledi njena hčerka, kar ie tako vplivalo n* razgrete goste, da se je takoj dviPju par nd njih, ki so se oborožili s težkimi tmj teljkami in jo mahnili po stopnjicah vzgor. Tu je seveda goste čakal nov užite*, kajti v družbi navadno ni manjkalo še dv«“ drugih brhkih deklet, ki so potem z zaTjL ženimi močmi zabavale družbo do raDI jutranjih ur. Povsod ie konkurenca, zakai bi 1® .J Ljubljani ne bilo. In res. Ena od navzot prijateljic je le preveč vplivala na navzo moške, seveda v svojo korist, kar je t®* za posledico, da jo je to dobrodelno dams™* društvo izključilo iz svoje srede. £eK“ .. ob istem času pa je nekdo, ki je bil w med temi gosti, do odhodu zapazil, da 1 manjka precej več denarja, kakor ga >e ‘Z njegovem mnenju mogel zapraviti 10 stvar prijavil policiji. Policija je * t«-ordvzela potrebne korake, da ugotovi w tvine. Neki detektiv se je bil odpravil svrho v hišo štev. 8 in vprašal, če se ^ nahaja neka natakarica. Od gospe je dobil negativen odgovor, ki ga P®, vjn»-do-voljil in ie enostavno počakal pre° j((jt dom. dokler se natakarica ni vrnua-, ^ temeljito sumljivo tatvine io ie aretiraj odvedel na policijo. Tu pa ie ona izpove**. stvari, ki so izdajale nečedno početje speJ Svetek in njene družbe. » Nedavno je bilo opaziti ua 9r0I^jjnl. v Šelenburgovi ulici dve čedni gospom(a ki sta z očmi lovili kava'irje. In zopet osrečili le take, pri katerih sta slutili P° mošnjo. Ugotovljeno je. da sta te dve * spodični vabili goste v stanovanje v0 a, Lvetek, kier so /e dogajale pravkar opne stvari. ^ Zadnje pijančevanje se je odigrajo ^ den dni pred aretacijo Marije Svetek. y njene hčerke, kateri se nahajata sedaj preiskovalnem zaporu. <. Sosedne stranke, ki bivajo v Isti h_' so se čestokrat pritoževale, da nimajo J*r noči miru. Glas teh pritožb je prišel « ušes lastnika barona Lazarinija, katerem pa je znala Svetkova stvar vedno oleps>a in ga pomiriti. _________________________________________ Izpred sodišča. »EINS«. Dne 24. aprila so igrali v gostilni Pjj1 Kuneju v Lescah igro »Einundzwanzl‘,j znano pod imenom »Eins«. Drugi o*0- «*. France Praprotnik ovadil Jožeta Kosma posestnika na Potokih, da je igral Igro in da mu je, ko je izgubil 100 Dtn. ** y sodil še 3 mlinarje. (Mlinarje imenhiei^ Je Lescah 100 dinarske bankovce.) Ko**0? zanikal posojilo, pač pa je povedal. “ au vrnil Praprotniku 100 Din samo Zat‘ je imel mir pred njim. Pri okrajnem Tre. šču v Radovljici je bil Kosmač oproščen utemeljitvijo, da »Eins« ni hazardna j in da se lahko igra previdno, posebno v nakupu kart. Proti razsodbi se je pa “J u ni pravdnik pritožil z ugotovitvijo, da r »Eins« hazardna igra in je kot taka ozn8vedane igre 100 Din globe ali na en dan zapora. NAPAD V FRANČIŠKANSKI ULICI- Dne 14. januarja je napadel v škanski ulici v LjtbijanI zidarski pomo*-. Filip Kineze gospo Marijo Ilnikar. Krn-j, se je moral sedaj zagovarjati pred ščem, ker je bil obtožen, da je vzel P** padu gospej Mariji Ilnikarjevl denarnic0' ko je potem gospa zakričala, jo je še PS> krat udaril po glavi, da jo je oblila kn- ro tem dejanju je Kineze stekel. Ujel ieJnt napadalca na Marijinem trgu neki P*^e|, v trenutku, ko se je spodtaknil in PrL Kineze je bil izročen stražniku, lis*®!«* katero je pa hotel Kineze zakopati v ?!«» je dobila gospa Ilnikarjeva nazaj. Poleg '‘Tj, Je bil Kineze še obdolžen sokrivde P?.,hicl pravi telesnega plodu pri njegovi '»“ si Štefaniji Humski. Te zadnje obdoIŽltv* ^ pa Kinezu ni moglo dokazati In je 0l,lkar< sojen samo radi napada ua gospo l'0* jevo na dva mes.ca ječe._____________ Današnje priredita*1 V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: »Manon.« Red B. ^jd Kino Matica: »Maks Linder in Lloyd.« Predstave ob 5., pol 7. 1° ',m Kino »Ideal«; »Tlbetskl volk.« Sen^Ž^ija^-drama. V glavni vlogi Ernst. * pri-Predstave ob 4., pol 6., 7. in P0* 'viogi Kino »Tivoli«: »Tekmeci.« V gla^? 7, 1° Harry Piel. Predstave ob 3., 5" 9. url. j|. Kino »Ljubljanski dvor«: »Messal10.'.jor0, del. V glavni vlogi Rina dl 1'"‘na v Predstave ob 3.. pol 5., en C*“ in 9. url. V Mariboru: Narodno gledališče: Zaprto. Lsui°veC,< V Celju: Mestno gledališče: »Vzgojitelj Red B. Nočna lekarniška služba v UlubU*®^^ Tekoči teden: lekarna Procliazka n® ft*»d čevem trgu, Ustar na Sv. r* in Jošt v Soodnll šiikL Gospodarstvo. PoloSai na evropskem Besnem trgu. Položaj na evropskem lesnem trgu ie Približno tale, kakor je bil v začetku letošnjega leta. Povsod se učvršča prepričanje, da moramo računati z naraščajočimi lesnimi cenami, kar velja zlasti za listnato drevje vseh vrst. Naj-znatnejši porast cen zaznamuje v vseh državah hrastov les, in sicer ne samo visokovredne jugoslovenske, japonske, ameriške in spessartske vrste, temveč fudi hrastov les vseh ostalih prcveni-lenc. Cene iglastega lesa so procentu-ahio do sedaj sicer narasle manj, kakor cene listnatega lesa, vendar je nemo-rečis, če bo to trajalo še nekaj ča-^ če še ne bo pojačal tudi tempo dvi-cen tega lesa, odnosno, če se bodo te cene za dogleden čas stabilizi-ra‘e. Radi teženj, da se lesno evrop-^ gospodarstvo uravnovesi in da se omogoči vsaj nekako životaremje, z*asti pa, da se ustvarijo teritorijalno Rejenim gospodarskim kompleksom znosljivi eksistenčni predpogoji, ie opasti v vseh lesno-izvoznih državah pričevanja, da se zmanjšajo prenapete obremenitve lesnega gospodarstva. V oziru so dosegli v zadnjem času nekaj uspehov v Češkoslovaški, na Polj-Avstriii im Nemčiji. Toda ti dosedanji uspehi še ne zadostujejo potrebam lesnega gospodarstva. Zvišanje .govne tarife v rranciji je zelo hudo mzadelo njeno lesno gospodarstvo, animiv je pojav, ki ga je opažati že ne-aj časa, da namreč kaže kapital v dr-^ah, ki morajo les uvažati', veliko ve-eije do udeležbe pri lesnih podjetjih ^zav, ki les izvažajo. Poleg tega se ‘pflrnia tudi nek močen severoameriški 1?.^ konzorcij za izkoriščanje ve-koKf^arpat°ruskih pragozdov. To iz-^čanje naj bi se vršilo sistematično rusk^° S češkoslovaško vlado. Karpato-jjs^ Pragozdovi vsebujejo po večini ota i drevje, predvsem bukev. Les bi JovaJi takoj na licu mesta. Nerrf*^na. industrija v zasedenem delu - ima računati v najbližji bodoč- nosti 2 velikimi dajatvami, ki jih bo dobavljati zmagovalcem na ra-a; reparacij. 2e sedaj določena koli-tenf ?s?’ ga mora Nemčija dobaviti r*1 državam, je precej velika^ pa se °rez dvoma še povečala. V nezasedeni Nemčiji so cene igla* ega drevja nekoliko nazadovale; cedil rezane*a lesa, ki se še niso prilago-^e cenam surovega lesa, pa kažejo “^sprotno rastočo tendenco. Dve činje-^°sta za nemško lesno gospodarstvo velikega pomena: s 15. marcem je Postal lesni izvoz iz Nemčije prost in Posestniki gozdov so pričeli zopet prodajati na kredit. Češkoslovaška, kjer se ie splošni tržni položaj nekoliko izboljšal in kjer je stopila s 1. marcem v veljavo železniška tarifna reforma, si silno prizadeva za trajno izboljšanje svojih izvoznih predpogojev za les. Lesno-izvoene firme zahtevajo dopolnilo železniške tarife s posebno izvozno tarifo za les. NadaJje zahtevajo češkoslovaški lesni industrijci tudi znižanje visoke uvozne carine za uvoz češkoslovaškega lesa v Nemčijo. Končno zahteva Češkoslovaška od nemške železniške uprave nadaljne ugodnosti za češkoslovaški tranzit lesa preko Nemčije, da bi se iako povečala češkoslovaška konkurenčna sposobnost na zapadnoevropskih tržiščih iii v Angliji. Anglija je danes zelo dobro tržišče. Potreba po lesu v Holandiji in Belgiji vidno narašča. V Franciji cene naraščajo tako domačemu, kakor tudi importiranemu Fesu. Poročila z vzhodnih lesnih tržišč so manj ugodna. Poljska boleha na visokih davkih, na nezdravih tarifah, na pomanjkanju kredita in gotovine, na nejasnem poslovnem položaju in na malenkostnem povpraševanju. Sedaj so pričeli tudi na Poljskem misliti na to, kako bi odpravili vse ovire, da se lesna trgovina nekoliko oživi. Slično je malo zadovoljiv tudi precej pomembni gdanski trg. Ruska letna trgovina je radi zelo visokih cen mirnejša, kakor do sedaj, toda kljub temu ni opažati volje za znižanje cen. Glavni interesent za letonski les je sedaj Anglija. Od nordijskih držav je trgovina živahna edinole v Švedski, kjer v glavnem nakupuje Anglija; položaj v Finski in Norveški je precej neugodnejši. Občutno je škodovala Norveški stavka pristaniških delavcev, ki je zelo trdovratna. Finska računa z ojačanjem svojega lesnega izvoza, ker bo odpravila vse izvozne carine in ostale dajatve na izvoz lesa. Avstrijska lesna trgovina in industrija trpita precej hudo krizo, ker je potreba po lesu doma zelo majhna, konkurenčna sposobnost avstrijskega lsa v inozemstvu pa je radi občutnih fiskalnih obremenitev tudi zelo zmanjšana. V Madžarski je nastaio radi padca krone burno povpraševanje po lesu in tu je dosegla Avstrija precej dobre trgovske zaključke, zlasti še, ker ji je bil olajšan transport. Nazadovanje franka je povzročilo nazadovanje lesne trgovine tako v Avstriji, kakor tudi v jugovzhodnih evropskih lesnih državah. V Jugoslaviji je povzročil padec francoskega franka v lesni trgovini celo nezdravo paniko, ki pa se je k sreči kmalu polegla. Položaj pa se je zadnje dni radi učvrstitve franka zopet izboljšal. Romunija je izvozila zadnji čas radi visokih cen zelo majhne količine lesa; po-največ v našo državo. Lesna trgovina v naši državi je malenkostna. Edini večji kupec je Italija, ki zelo kupuje naš les, zlasti za kurjavo, ki ga potem velike količine reeksportira v druge države. Naša lesna trgovina Občutno trpi radi težav z nagimi železnicam!; pa tudi avstrijske železnice povzročajo našemu lesnemu izvozu velike težave. Poleg tega nam dela občutno škodo romunska konkurenca, ki uvaža precejšnje količine lesa v Vojvodino. Netnčija, Grška in Madžarska za enkrat za naš lesni izvoz ne pridejo v poštev; edino Francija se bo morda pojavila v kratkem zopet kot zaželjen kupeo, ker se je njen frank precej izboljšal. Zaščita češkoslovaškega kmetijstva v novi italijansko-češkoslovaški pogodbi. Tržeta p©p©šiis. ŽiVINA. Zagreb, 19. marca. (Tedenski sejem.) Sejem je bil radi neugodnega vremena slab. Cene v glavnem nespremenjene. Notirali so za kg žive teže: Voli domači I. 14—15, II. 11—12, III. 10—11, bosanski I. 13—13.50, II. 11—12, III. 10-11, junci I. 13-15.50, II. 11—12.50, krave I. 13—14, II. 11—13, teleta 16—17,50. svinje debele 26—26.25, mesnate 20—25. Krma (za cent): Seno 75—125, otava 125—150, deteljina 120—150, slama 100 do 125. Drva (za voz): Sekana 100—550, rezana, mai voz 100—175 dinarjev. Praga, 18. marca. (Mesni trg.) Ovce 7—17, teleta 10—15, koze 5—10, svinje, domače 12.50—13.50, danske 12—14.50, švedske 12—13, voli prednji del 10—13, zadnji del 12—15.50, biki 12—14, krave prednji del 8—11, zadnji del 10—13, janici 11—13 čsl. kron za kg. ŽITO. Novi Sad, 19. marca. Pšenica 325 do 332.50, oves 247.50, koruza 240—257.50, mo-»0« 510, »Oss« 500—520, »2« 430, »6« 315, krompir, slovenski, pariteta Beograd 170 dinarjev. Krompirja iz Slovenije je bilo prodanega dva vagona. Budimpešta, 18. marca. (V tisočih madžar. kron.) Pšenica 305—320, rž 270 do 275, ječmen za krmo 290—310, za pivovarne 350—370, oves 255—260, koruza 250 do 260, otrobi 180—185, lucerna 8.5—9. Praga, 18. marca. Pšenica in rž sta se podražila za 3—5 čsl. kron. Trgovina je bila zelo slaba. Romunsko b ago je v ceni znatno nazadovalo. VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE. Zagreb, 19. marca. Na trgu je opažati stagnacijo radj neugodnega vremena. Povpraševanje je živahno edino po modri ga lici. Notirajo: Modra galica (98—99%) 10.50 do 11.50, žveplo 3.50—1.50, natrijev triosul-iat 7, galun 5.50—6, rafija 10.50—11 dinarjev za kg. UMETNA GNOJILA. .. Zagreb, 19. marca. Popraševanje živahno. Cim nastopi lepo vreme, bo popra-ševanje brez dvoma še naraslo. Cene za 100 kg. Apneni dušik 300, kajnit (12—15%) 70—75, 1 homasova žlindra (17—18%) 160 do 170. kalijeva sol (10%) 150-155, super-fosfat (16/&) 135; čilski soliter za 1 kg 5 dinarjev. To En ono. Italija in Češkoslovaška sta sklenili PGJiodbo, popolnjujoč ono iz 1920. »Venkpv.«, glasilo čsl. kmetovalcev, a zadovoljstvom konstatira, da se je ugo-in P0?0^ vsa) najnujnejšim željam n potrebam češkoslovaškega kmetijstva, ki si je pridobilo za izvoz svojih produktov tele ugodnosti: . Carina na slad, za katerega je ta čas *WHja eden glavnih odjemalcev, se je zrnom? Ji 12. na ^ z*- **r: za ‘to*50 trajanja na ? j ,e garantirano nezvišanje carine : iečmen, ki znaša 4 zl. lire. in Istotako zagotovljen dovoz brez carine limelju, ko 'iemu semenu *n posušenemu korenu ci-, Carina na izvoz zelja iz žup praške, ®*^ske, hradeške, karlovarske. brnske, olo-»ni? • uherskohradiške |n bratislavske je ri» ot* dosedanjih 18 na 3 zi. lire. Ca-15 * ina kumare v kisu je znižana od 18 na v .21. lir. Koelicijcnt na uvoz čsl. škroba ‘talijo je bil črtan, v nT0V02 IZ Italije na Češkoslovaško ie pogodbi upravljeu takole: it ^arinska postavka na industrijske iige Pod pogojem carinske kontroic —, zni« tiij3 od 60 na 40 Kč. Dalie ie znižana ca-% *>a uvoz pomaranč od 180 na ■iO Kč, Ha pd MO na 30 Kč, oreškov v lupinah ^ina’ 2 lup,n na MO Kč. Znižana je tudi sv«,? na uvoz sadja, zgodnje zelenjave in °stan 5vetlic; UVQZ zsodnjiga krompirja -^^brez carine — kot ie bila praksa do- ^ariza ®ta ut nemško emisijske banke. Iz ^r>ert*^a» ^ne 1®* tnarca: Podkomisija t«t odbora je včerai dokončala sta- nemi w bank.' In načrt za organizaci-Preds6fi i. 2eleznJc. Danes bo zaslišala ^eteznu5Jl':ai ^ržavne banke dr. Schach-a in ^komiJiio u ,nce- tej konferenci bo S?111! sk»ni;v’1?lj^žiia sv°ie Prefdloge ple-^ sprejme ekspL'rtne&a odbora, da ^ M • h*. SiiŠakumOh^® ,fa .trgovce in Indusirljce vfla velik ’ko’,'n'»b m kolodvoru se na-kile b« prK.fi*?, *c*«n;škega zemljišča, fe 2« iTikladniiie ra tvi-dkam in zasebni- SCe k postali, LLa;i,lCRahlai..n. To zem- Su sedaj, ko s • n,? e države in se ®a^a nn ja() ' Promet preko "aJem ‘o zemljišče aa'0 sedaj — do konca junija; pozneje se plača 260 Kč. Uvoz svežega grozdja ostane pod istimi pogoji kot v francoski pogudbi. Uvozu italijanskega vina je dala nova pogodba iste ugodnosti, kot jih ima francosko vino, ali le po izpolnitvi posebnih, v pogodbi jasno označenih pogojev, od katerih je najvažnejše potrdilo o provenijenci vina, izdano od oficijelnih strokovnih instanc, na pr. od državnih agronomov, v obliki analiznih certifikatov. — S temi po-se šč'‘{i čsl. vlada pred aplikacijo ugodnosti, danih uvozu francoskih in italijanskih X'1!' "a ostalo vino dobavljajoče države, s riL./it , a na J*- trgovske pogodbe na temelju največjih ugodnosti. dovoljene uvozu francoske-» 80 dane *in>ni italijanskim KOfSonzola, stracchino in fontina; pa™ezan, lodigino in reggiano, je znižana za 40 odstotkov. .fosfatom je omejen uvoz Uvoz in izvoz ostalih poljedelskih nro-duktov ]e uravnan po določilih češkoslovaške trgovske pogodbe To vtia posebno za drva, deteljno seme ‘ mno. in perut- izvrT* *n »r.iionm ^rnijisce aa o '■ U h vfi,<“”k5fc Vsa Ja prededa ^ ,a. PO*®bna ko- ieljae priprave rln t ii‘^e ln izvrši ^omitlin nrirfp’ n zeinljiSče v Pf^de na SuJak 27. marca. X Prodajna zadruga SHS švlcar«ikeffA domovinskega varstva in druStvn j mače izdelke v Bernu sva priredila v d^h 13.—lo. marca skupno prodajo svniih £ delkov. Obe društvi se pečati z Tdetova' njem in prodajo umetniških švicarskih ^ maeč Izdelke v Bernu sta Driredfla v d?Žh bila ustanovljena na Dorfli-bazarju švicar ske deželne razstave leta 1914 razpečava umetniške spomine s potovanj ln dobre švicarske umetne tkanine. Vsak predmet, ki ga proda ta zadruga, odobri poprej posebna jury. Špeciialitcta zadruge SHS so ročne pletenine. X Stavka državnih uradnikov v Portu, galski. Iz Lisbone poročajo z dne 19. marca. Državni uradniki so stopi-i v stavko. X Železnica Solun-Blioli Iz Aten poročajo: Opozicijonalni listi prinašajo vesti, da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev v poslednjem času stremi na vse mogoče načine za tem, da kupi železniško progo Solun—Bitolj. Listi zahtevajo od vlade, da to stvar onemocočL X Pogajanja z Italijo. V torek je bila seja ekonomsko-finančnega komiteta ministrov. Na tej seji so bili odobreni nekateri krediti ministrom in razna izplačila. V glav-56?1 ,Ra 51,0 za izdelavo programa in za določitev stališča naše vlade v pogajanjih z italijansko delegacijo. Pogajanja so dospela v tako fazo, da se sedaj rešujejo najvažnejše stvari. O instrukcijah, ki so bile izde ane, je obveščena naša delegacija, i dohodki naših carinam v tretji dekadi februarja so znašali 39,016.454 dinarjev. Največ je dala zagrebška carinama na južnem kolodvoru (6,943.277 dinarjev) nato beograjska na postaji (4,854.284 dinarjev) in za njo ijubljanska carinama (3,831.257 d narjev). Carinarnica na Jesenicah je dala 260.886, v Mariboru 2,108.589, na Rakeku 635.496, v Celju 1,352.463 dinarjev. X Dohodki monopolske uprave so znašali decembra 1923 186,430.979 dinarjev (decembra 1922 160,076.158 din). V proračunu so bili predvideni mesečni dohodki monopolne uprave za leto 1923 na 147,788.020 di-narlev. Dasiravno so dohodki večji, kakor umva ]«eva Proračun, stnatra monopolna uprava, da so vendarle premajhni Zato ftro' veliWhVskId!Strt7losti države m!o vr‘ .*xv Sst rude namerava ustanoviti v Sloveniii ru-Posebna komisija bo proučila geološke razmere v Sloveniji in bo sestavna učni načrt za to šolo. — Poleg tega namerava ustanoviti ministrstvo tudi šumar-sko akademijo v Ljubljani. X Zvišanje carinskega ažija v Madžarski. Madžarski dopisni urad poroča: Uradni list z dne 18. marca objavlja odredbo vlade, da se carinski agio od danes naprej zviša za povprečno 80 odstotkov. . X Pogoji francoskega posojila za okrepitev franka. Pariški poročevalec lista »Daily Herald« potrjuje, da se je mora' predsednik francoske banke napram Morganu zavezati, da Francija ne bo povečala, dokler traja ameriška podporna akcija, svojega tekočega dolga in da ne bo najela ni-kakega posojila, katerega obresti bi se ne kriie iz stalnih sredstev proračuna. Francoska vlada se je nadalje zavezala, da sprejme priporočila izvedeniškega odbora reparacijske komisije glede reforme nemških financ in stabilizacije nemške valute. Poročevalec pripominja, da so pogoji, ki jih je sprejel Poincarč, vzbudili v Franciji živahno vznemirjenje, ker se smatra, da so sedaj ko si je tako hitro oporno gel, mno so pretrdi. X Stavka kovinarjev v Franciji V industrijskem ozemlju St. Etienne Je izbruhnila stavka kovinskih delavcev. Dek> je zapustilo 2500 delavcev. X Francoski finančni zakon sprejet. Senat je dne 18. marca sprejel zadnje člene finančnega zakona z neznatnimi spremembami v podrobnosti. Spreminjevalni predlog. da se vsa posojila, ki so bila najeta od leta 1914 dalje, izplačajo v zlatih frankih, Je bil zavrnjen. X Indeks v nemški veletrgovini je znašal dne 13. marca 1493.9 milijard. (Mirna doba = 1.) X Obveznice negažiranega predvojnega dolga. Finančno ministrstvo ponovno poziva vse Imejltelje obveznic negažiranega predvojnega dolga bivše avstro-ogrske monarhije, da naj jih pošljejo v svrho zamene za nove direkciji državnih dolgov najkasneje do 1. aprila. V spremnem pismu je navesti najbližji davčni urad, preko katerega bo poslala direkcija reverz o prejetih obvoznicah. Nove obveznice se Izroče samo proti temu reverzu. Vsi oni, ki čuvajo te obveznice, kakor banke itd. jih morajo poslati v zameno direkciji, ker bi bili sicer materijelno odgovorni lastnikom za X Nemška državna banka. V prvem tednu marca Je dovolila nemška državna banka industriji in trgovini novih 119 trilijonov posojila. Obtok bankovcev je narasel samo za 25 trilijonov. X Naraščaj insolvenc v Avstriji. V ce-rem 1923 letu je bilo v Avstriji prijavljenih prt deželnih sodiščih 20, pri trgovskih pa 80 ustavitev plačil. Take ustavitve pa so lc‘°s silno narasle. Samo v času od 1. Januarja pa do 8. marca je bilo prijavljenih na -unaju že 180 insolvenc: Tudi v provinci razmer« ni to mnogo boljša. Maščevanje zapuščenega. Pred berlinskim sodiščem se ie te dni odigralo zadnje dejanje tragične ljubavne drame. Neki 52 letni Schaber je živel že nekaj let v intimnem razmerju z vdovo Konrad. Sčasoma pa se ga je lepa vdovica naveličala in pričela zahajati na plese In druge zabave, s katerih se je vračala rano zjutraj v družbi lahkoživcev. Doma je puščala svojega ljubimca in sedemletno hčerko Lucijo. Ko jo je Schaber nekoč posvaril, mu je odpovedala stanovan e. S tem dnem je mislil Schaber na maščevanje. Malo Lucijo je imel zelo rad in se mu je revica smilila. Vendar pa je bilo njegovo sovraštvo do nezveste ljubice preveliko in je zamorilo v njem vsa druga čustva. Nekoč se mu je posrečilo priti v stanovanje. Doma je našel samo lačno dekletce, ki je milo jokalo nad svojo usodo. Prijel ga je za nežno ročico in peljal v spalno sobo.^Nekaj časa se je lepo razgo-varjal z Lucijo, nato pa je potegnil iz žepa vrv, napravil zanko in obesil deklico na kjjuko vrat. Sam pa je odšel v kuhinjo. Deklica se je nekaj časa zvijala v groznem strahu in se je končno izmotala iz zanke. Skočila je k oknu, da bi poklicala na pomoč sosede. Med tem pa se je Schab že vrni v sobo z majhnim kadivcem. Udaril jo je po glavi, da se je nesrečna deklica opotekaje zgrudila na tla. To pa mu ni zadostovalo. Bil jo je toliko časa, da ji je razbil vso glavico. Nato jo je zavil y dve odeji in pustil ležati na tleh, kjer jo je našla drugega dne njena mati, ki se ie ponoči zabavala na nekem plesu. Po zločinu je odšel morilec v kuhinjo in mirno zavžil večerjo. Prišel je pred sodišče, ki ga je obsodilo na smrt Posledica verskega fanatizma. V mestu Tampa v Zedinjenih državah se je nedavno izvršil strašen zločin. Nekega starca sta umorili lastna žena in hčerka, ker sta bili uverjeni, da ga je obsedel hudič. Zločin sta smatrali za bogu dopadljivo dejanje. Žrtev tega zločina je bil stari farmer John Winchester, ki je bil že deset let pa-raiitičen. Zena umorjenega je prišla pred nekaj dnevi k edinemu zdravniku mesta in mu sporočila, da je i umrl njen mož. Zdravnik je preiskal truplo; dognal je, da ni farmer umrl naravne smrti in je celo zadevo javil pristojni oblasti. Odrejena je bila sodna obdukcija, ki je dognala, da je bil revež umorjen od lastnih ljudi na naj-grozovitejši način. Vsled neozdravljive bolezni je bil farmer zadnje čase melanholičen. Bil je nagle jeze, nepotrpežljiv in se je često jezil na ženo in hčerko. Nekoč je prišel v vas neki čudežni apostol, o katerem so ljudje pripovedovali. da lahko ozdravi vsako bolezen. Zdravstvena metoda neznanca je obstojala v molitvi k svetemu duhu. Poklican je bil tudi k farmerju in je ostal pri njem več ur. Farmer je zaukazal ženi in hčeri, naj ga pustita samega z apostolom. Apostol je prišel k njemu še drugi in tretji dan; deklica pripoveduje, da je oče tretjega dne že nekoliko okreval. Zapustila ga je melanholija, bil je miren in se je čutil splošno boljšega. Od tega trenutka pa ga je pričela njegova žena smrtno sovražiti. Pripovedovala je sosedom, da je bil apostol preoblečen vrag, ki je začaral njegovega moža. Vrnil mu je sicer zdravje, toda to ga bo drago stalo. Zena se je neznansko bala. da je moža obsedel sam hudič in je o tem uverila tudi hčerko. Nekega večera je nič hudega sluteči starec mirno zaspal v naslonjaču. Mati in hči pa sta ga sklenili umoriti. Bili sta ga toliko časa po glavi in telesu, da je revsž izdihnil. Ko jima je preiskovalni sodnik pre-dočil strašno početje, je mati bogu vdano vzdihnila: »Doprinesli sva svetemu duhu majhno žrtev, da si rešiva duše.c Papandajanin Kava Manuk Dr. Burger 'pripoveduje v svojih potopisih po Javi tudi o svojem izletu k dvema tamkajšnjima ognjenikoma, Papandajanu Id Kava Manuku. — Vrh 2600 m visokega Pa-pandajana tvorita dva skupaj zraščena stožca, med katerima se nahaja žrelo, ia katerega se neprestano dvigajo žvepleni plini. Vdolbina med obema stožcema, kjer se nahaja krater, je posledica strašne eksplozije, ki je dne 12. avgusta L 1772 razdejala krog 40 vasi in j>okončala preko 3000 ljudi Eksplozija je bila tako močna, da je odnesla ves vrh mogočnega vulkana in ga tako razklala na dva de a, katerih vidni izraz sia oba današnja stožca. V svrho izleta k temu žrelu sem si izposodil v vasi Tjizaru-pan konja in najel dva spremljevalca, oziroma vodn ka. Pot nas- je vodila najprej preko kavinlh in klninovih plantaž, nato pa skozi krasen tropični pragozd. V tem gozdu sem videl drevesa vseh mogočih vrst, na katerih so se naselili razni mahovi, praproti in drugi zajedalci ter so jih prepregle neštete lijane s svojimi slakastimi, včasih kakor roka debelimi steb i. Tla je pokrivalo gosto in nepredirno grmovje, tako da bi brez sekire ne bili prišli naprej, če bi ne obstojala sicer ozka, ali vendar uporabljiva pot, katero so napravili menda garutski tu-r.sti. Bila je to tipična slika tropičnega pragozda, ki deluje na Evropejca skrivnostno in tesnobno. Človeku se zdi, da čuje z vseh strani glasove gozdnih duhov in da je zajet v začaranem svetu. Med vsemi rastlinami sem občudoval najbolj različne praproti, ki so ohranile še skoro prav iste slike kakor so jih ime a v davnih razvojnih dobah rastlinstva. Nekatere so tako velike kakor nižje palme in so jim tudi precej podobne. Ko se ie končno pričel gozd redčiti, smo se vstavili ob male. od ognjenika tekočem potoku z žvepleno vodo in povžiU zajutrek. Mojima spremljevalcema so zalogaji prav zelo teknili, jedla sta kakor za stavo in pri tem čmokala z usti. da Je odmevalo. Cmokanje pri jedi je tu namreč Izraz dobrega tona. Enega spremljevalcev sem pustil pri konju, drugi pa je odšel dalje e. menoj, da me vodi. Gozd je kmalu prenehal in tudi sicer je postajala vegetacija vedno bolj redka. Bell sublimati in žvepleni kristali so pokrivali pobočje mogočnega ognjenika. Tla so postajala vedno bolj vroča in iz razpoklin so sikali zadušljivi plini Zrelo samo je bruhalo piine s tako močjo proti nebu. da so težki kamni, katere sem zagnal v' odprtino, zleteli v zrak kakor lahka peresca in odleteli daleč vstran na p Državni uradnik: Obžalujem, moja ura je reducirana. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani- {1enry Murger 69 La Boheme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) »Toda vi se nikakor ne boste zabavali,« je dejala Musette, »in nam boste na poti, da se tudi mi ne bomo zabavali; pomislite, da me bo ta dečko nujno poljubil!c »Musette,« je dejal Maurice, »ali ste večkrat našli tako uslužne ljudi, kot sem jaz?« »Gospod vicomte,« je odvrnila Musette, »ko sem se nekega dne peljala na izprehod po Champs-Elysžesu z lordom * * *, sem srečala Marcela in njegovega prijatelja Rudolfa, ki sta hodila peš, bila sta oba zelo slabo oblečena, blatna kot ovčarska psa in sta kadila iz pipe. Tri mesecc že nisem bila videla Marcela in zdelo se mi je, da mi hoče skočiti skozi vrata. Dala sem ustaviti voz in pol ure sem se pogovarjala z Marcelom pred vsem Parizom, ki je prišel mimo v svojih kočijah. Marcel mi je ponudil nanterreske kolače in šopek vijolic za en groš, ki sem ga vtaknila za pas. Ko me je bil ostavil, ga je hotel lord * * * poklicati nazaj, da bi ga povabil na obed z nama. Za kazen sem ga poljubila. Tak je moj značaj, dragi gospod Maurice; če vam ne ugaja, morate takoj povedati, potem bom šla po svoje copate in svojo ijpčno čepico.« »Včasih je torej dobro, če je človek ubog!« je rekel vicomte Maurice z obrazom, polnirn žalosti in zavisti. »O ne,« je dejala Musette; »če bi bil Marcel bogat, bi ga ne bila nikdar zapustila.« »Pojdite torej,« je dejal mladi mož in ji stisnil roko. »Oblekli ste svojo novo obleko,« je pristavil, »čudovito se vam poda.« »Prav res,« je rekla Musette; »kot bi bila davi slutila. Marcel me bo poljubil v tej obleki. Zbogom!« je dejala, »grem jest malo blagoslovljenega kruha veselosti.« Musette je bila tega dne mikavno oblečena; pesem njene mladosti in njene lepote ni bila še nikdar v zapeljivejši vezavi. Sploh pa je bila Musette in-stiktivno genialna v eleganci. Ko je prišla na svet, je morala biti prva stvar, ki jo je poiskalo njeno oko, ogledalo, da se je uravnala v plenicah; in preden so jo krstili, je bila že grešila z nečimernostjo. V času, ko je živela še v zelo nizkih razmerah, ko je bila navezana še na koteninaste obleke, na čepice s pentljami in čevlje iz kozjega usnja, je z dražestno eleganco nosila ta revni in preprosti kroj grizet. Te lepe deklice, na pol čebele, na pol črički, so prepevaje delale ves teden in so prosile Boga samo za malo solnca v nedefjo, ljubile so sploh s srcem in so skakale včasih skozi okno. Tega rodu sedaj ni več, temu je krivo današnje pokolenje mladih mož: pohujšano in pohujšljivo pokolenje, a vrh tega prav napihnjeno, neumno in brutalno. Iz zabave, da so delali slabe paradokse, so zasmehovali te uboge deklice radi njihovih rok, ki jih je delo skvarilo s svetimi brazgotinami, in kmalu niso zaslužile več dosti, da bi si kupovale mandeljevo mazilo. Polagoma se jim je posrečilo, da so jim vcepili svojo napihnjenost, in tedaj je izginila grizeta. Potem se je rodila loreta. To je mešan rod, nesramna bitja, srednjevrstne lepote, polu mesa, polu mazila,, katerih budoar je prodajalnica, kjer ponujajo kosce svojega srca, kot bi prodajale kose pržolice. Večina teh deklic, ki onečaščajo zabavo in so moderni galanteriji v sramoto, nimajo vedno toliko pameti kot živali, ki nosijo njih perje na klobukih. Ce se jim slučajno pripeti, da imajo, ne ljubezni, niti muhastega nagnjenja, temveč navadno poželjenje, je to namenjeno kakemu meščanskemu vetrnjaku, okoli katerega se vrti bedasta množica in mu ploska na javnih plesih, in ki ga časopisi, pri-dvomiki vseh smešnih, slave v svojih reklamah. Ce prav je bila Musette primorana, živeti v tej družbi, ni imela njenih navad, ne njenih običajev; ni bila sužnja lakomnosti, kot je navadno pri teh bitjih, ki ne znajo drugega čitati kot računico in ne drugega pisati kot številke. Bila je inteligentna deklica, po njenih žilah se je pretakalo nekaj kapljic. Mansujeve krvi; uporna proti vsaki sili se ni znala nikdar upreti kaprici, naj so bile posledice take ali take. ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, Marijin trs št 8 □ priporoča sledeče najnovejše D dunajske in pariške modne iiste: Star-Album 1924 .... Parls-Chlc-Parfalt 1924 . . Comins-Season 1924. . . Llngerle Modern 1924 . . Parfa t-album za otroke . Lyon’s-aIbum za perilo . . Varia-album za perilo . . Din 45 - LJublJana Gosposvetska c. St. 2 priporoCa svojo bogato zalogo pisalnih strojev xa rodbine In obrt ter mi koles Styrla — DUrkoop — Orožno kolo (Waffenrad). : Ceniki zasloni in tranko.: Diletantskim odrom priporočamo sledeče zvezke »Splošne knjižnice”: • • • Št. 3. I. Rozman . . . Testament, ljudska drama v 4 dejanjih , 6 L. Novak . . Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju................ .11. P. Golia .... Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah . 12. Milčinski . . Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih . • . . IS. J. Vrhlicky. . . Oporoka lukovSkega grajSčaka, veseloigra v 1 dejanju ■ 19. G. Hauptmann Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih . . . in Andrejev. . Uaudeamus, komedija v 4 slikah........................... broft. vas. < Din 12 - Din 17 — • . 6- . 11- 12- . 17-- 12— . 17- 6— . lile- , 22 - 10-— ZVEZNA KNJIGARNA V LJUBLJANI Marijin trg št. 8. Marcel je bil res edini mož, ki ga je ljubila. Bil je vsaj edini, za katerega je v resnici -trpela, in treba je bilo vse trdovratnosti nagonov, ki so jo vlekli proti »vsemu, kar žari in vsemu, kar zveni«, da ga je zapustila. Bilo ji je dvajset let in zanjo je bilo razkošje skoraj vprašanje zdravja. Nekaj časa ga je mogla pač pogrešati, a popolnoma odreči se mu ni mogla. Ker je poznala svojo nestalnost, ni hotela nikdar privoliti, da bi zaklenila svoje srce s prisego zvestobe. Vroče jo je ljubilo mnogo mladih mož, za katere je gojila tudi sama zelo živa čuv-stva; in vedno je ravnala z njimi pošteno in zelo previdno; zveze, ki jih je sklepala, so bile preproste, odkritosrčne in kmetske kot ljubezenske izpovedi kmetov pri Moličreu. Imate me radi in jaz tudi vas; basta, obhajajva ženitovanje! Če bi bila hotela, bi bila že desetkrat našla stalno mesto, to, kar Imenujemo prihodnjost; toda na prihodnjost ni verjela, gledd te je priznavala Figarov skepticizem. »Jutri,« je rekla včasih, »to je neumen predsodek koledarja; to je vsakdanja pretveza, ki so jo iznašli možje, da jim ni treba spraviti njihovih poslov danes. Jutri bo mogoče potres. No, danes je zemlja mirna.« Ljubeznjiv mož, s katerim je bila živela skoraj šest mesecev, in ki se je bil vanjo blazno zaljubil, se ji je nekega dne resno ponudil, da jo vzame za ženo. Pri tem predlogu se mu je Musette zakro-hotala v obraz. »Jaz naj bi vklenila svojo prostost v ženito-vanjsko pogodbo? Nikdar!« je rekla. »A jaz vedno trepečem iz strahu, da bi vas izgubil.« »Izgubili bi me prej, če bi bila vaša žena,« je odgovorila Musette. Ne govoriva več o tem. Sicer pa nisem več prosta,« je pristavila, misleč nedvomno na Marcela. Tako je preživela mladost, prepuščajoč sV?je^ duha vsem vetrovom slučaja, mnoge je osrečila osrečila je skoraj tudi samo sebe. Vicomte Maurice, s katerim je tedaj živela, se je moral zelo trudi . da se je navadil na ta neukrotljivi značaj, P^nkaj svobode; in z nestrpnostjo in ljubosumjem je čaK na povratek gospodične Musette, ko jo je bil via odhajati k Marcelu. ^ »Bo ostala tam?« se je ves večer vprase mladi mož in si zapičeval ta vprašaj v srce. »Ubogi Maurice!« je rekla Musette, »to se ._ zdi malo prehudo. Pa kaj! Mladino je treba, obraziti. Potem je prešel njen duh takoj M, . misli, mislila je na Marcela, h kateremu ie ■* ko je pregledavala spomine, ki jih Je obudite,^ njenega prejšnjega ljubimca, se je izpra=e ,z0 kakšen čudež se je bil zgodil, da so pogrnui ^ pri Marcelu. Hodž je še enkrat prečitala pisttl ’ e ga ji je bil pisal umetnik, in si ni mogla kaj, da 1)1 bila malo žalostna. A to je trpelo samo *re.n° aJij Musette je po pravici pomislila, da je sedaj kot kdarkoli prilika, biti žalostna, in ker je v ten? trenotku zapihal močan veter, je vzkliknila: . (Nadaljevanje) »ELIN « družba za električno industrijo d. z o. Gradi električne centrale in naprave. — Velik* zaloga motorjev In električnega materllala. " Cene izredno nizke. — Postrežba tožna. —’ Na želio poset Inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. MALI OGLASI Cena oglasom do 20 hased Din 5‘—; vsaka nadallna beseda 2!« para s davUlno vred. 11 Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I ifnitUO ®2 ora]ov njiv, trav-l»wvllU| nikov in leozdov pr) Ptuju z mlinom. (8l6P0JtSl!0."Kr..v£ glav živine pri Mariboru, kakor razna druga posestva z vilam in grajščinam od 5 do 000 oralov. Ujljl S orale parka, takoj prosto lilU stanovanje. |||fa enodružinska, takoj pra-Ulili prszna, K 380.000’— pri Mdriboru. mlin, žage, trgovske hiše proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor. Barvarska ul. 8. Solili želi se seznaniti v svrho prijateljstva z gospodično ali vdovo. Ženitev ni izključena. Dopisi s polnim naslovom in sliko na upravo lista. Tajnost zajamčena. Maj lepo posestvo, 9 oralov t5 min. oddaljeno od postaje Konjice, obstoja Iz 2 oralov vinograda, 2 orala sadonosnika, 8 orale gozda, diugn njive. Poleg zidana hiša s tremi sobami, »podaj obokana klet s stiskalnico, viničarija z eno sobo In hlevi Vee * opeko krito. Cena K 550,000'—. Naslov v upravi Usta, * DM i naj ne manjka knjiga „Babi-lonska uganka«. Dobi se v vseh večjih knjigarnah. Motno kolo 8 V, PH v dobrem stanju, se vsled pomanjkanja prostora ceno proda. Vpraša se pri vratarju v hotelu »Slon«. lliilir starega od 14-10 let, poštenih tarisev, sprejme takoj z oskrbo > dogovoru Mihael Lesnika, nvskl mojster, Dolenjavas ,ni Ribnlai, Laurin & Klement 12/14 HP, s sedežem, šport karoserija vse kompletno v najboljšem stanju se proda. Ponudbe pod šifro: ,Nizka cena" na upravo lista. dobro ohranjene Dunajske prim citre za 750-— Din in poleg ..Dunajsko šolo" za citre. Na slov se poizve pri upr. lista. ščem inteligentno moč, ki bi bila v stanu nadomeščati sča-šoma šefa. Pogoji: iep nastop, veselje do dela in resno voljo, da si v slučaju pomanjkljive trgovske Izobrazbe isto čimpreje pridobi. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo predštudij, oziroma strokovne predizo-brazbe, znanja jezikov pod — »Bodočnost« na upravo lista. ali večje trgovsko podjetje rabi dobrega knjigovodjo? — Eventualno: Kdo želi v te) stroki poduka? Obrni so nemudoma na upravo »N. Dnevnika« pod >Dobro za dobro«. mrevmatičnihieu uporabljajte za drsnenje M Diana- “= Dobiva ae povsod! . čuvajte se ničvrednih ponaredbi Mala steklenica Din fr-Srednja steklenica „ 24 -Velika steklenica „ 48 — Generalno zastopstvo In depot: Jugopharmada d. d., Dlana-oddelek, Zagreb, Prllaz 12. 16 let stara s 6 razredi Iju^ j, in 1 letom meščanske š°‘e ,,j rota brez matere, želi vst«P ^ kot učenka v kako trgovin ^ vso ali delno oskrbo Ponudbe pod „Učeoka' * upravo lista. zamenjam, ocenjujem Id vzamem v komisijsko pr0 ^ poštne znamke, star kovan fo0 nar, starine. In sicer po*ai»* ^ in zbirke. Osobito iščem ofl. na pismih iz trgovske ko***?, v dence ter aktov ( 1850"' „ Nuber, Ljubljana, Gosposv* cesta 5, U. nadstr. __, 1 obstoječe iz 40 oralov *e šča, polovica obdelane *e ostalo gozdovi in trav proda tudi z inventarjem Naslov v upravi lista. ““J st9 Salonski onofoi z nekaj ploščami ter g»r^|,sitili obstoječa iz dveh dekor* jjro-svečnikov po 5 sveč ii1 ,. po-idoče ure na proda) ra^poV® manjkanja prostora. Nasl°v nn.aira Ilci a ^ uprava lista. vseh vrst ima nove v inižjl ter izdeluje solidno P° " ’ v«s ceni, kakor tudi »PrBJ,8 popravila. M.Ložar, i*d .al(lh. vozov, Dragomelj Pf* ^ " «0116 BP S!»U na surovo *olj* ** u Pokojninski **vod, drova cesta !*•