Ilustrirani Slovenec
Leto V      Tedenska priloga »Slovenca« (št. 275) z dne 1. XII. 1929    Štev. 48
K današnjemu državnemu prazniku zedinjenja 
Naša kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom.
378
Na levi: Pretepi na dunajski univerzi
Huda iK)litićna nasprotstva, ki divjajo v Avstriji, so zašla že tudii med akademsko mladino iii povzročila velike kravale na dunajski univerzi. Kakor so naeionalistič-ni študentje nekoč divjali proti slovanskim dijaikom, tako divjajo sedaj proti svojim socialističnim in judovskim tovarišem. Zaradi njih divjanja so morali dne 7. p. m. rektorji za več dni zapreti vse dunajske visoke šole.
Spodaj: Strašen izbruh vulkana
V Guatemali (Srednja .Amerika) je pred kratkim izbruhnil vulkan Santa Maria (glej sliko sjxxlaj) in povzročil silno razdejanje. Lava je tako hitro zalila okolišike vasi, da je našlo v njej smrt več sto prebivalcev.
Spodaj:
Milijardne izgube 
Newyorska borza (glej sliko spodaj) je doživljala ikonec oktobra in prve dni novembra pravo paniiko. Pretirane spekulacije z delnicami so privedle nenadoma do silnih padcev papirjev, ker se miso uresničile nade r trajno dobre konjunkture. Izgube so v nekaterih dnevih znašale po več milijard in mnogi (milijonarji so postali čez noč berači, izgubili so pa jako mnogo tudi mali ljudje. Slika nam kaže nervozno vrvenje okrog borze v kritičnih dnevih.
Spodaj : Korupcija v ameriški politiki
Korupcija ni nobena posebnost nekaterili e^ropskil^ držav, temveč daleko prekaša Evropo tudi v tem pogledu Amerika. Pred kratkim je bil obsojen tam državni tajnik za notranje zadeve v kabinetu bivšega predsednika Hardinga. Alb. Fall, kateremu so dokazali, da je sprejel 100.000 dolarjev podkupnine. Slika nam kaže Falla na ;boluiškem stolu po obsodbi.
Na levi: nagrobni spomenik maršalu Conradu v. Hotzen-dorfu, ki so ga pred kratkim odkrili na Dunaju. Conrad je bil nedvomno inajsposobnejši mož, kar jih je vodilo bivšo Avstrijo v  zadnjem desetletju
njenega življenja. Na desni: Princ Maks Badenski, zadnji kancler Viljemove Nemčije, je pred kratkim umrl v Konstanzi.
379
Sir Eric Drummond
(na levi), generalni tajnik Društva narodov, je prispel dne 3. p. ni. v Belgrad, kjer se je mudil dva dud, nakar je odpotoval preko Dalmacije na/.aj v Ženevo. Konferiral je oh tej priliki z našim zunanjim ministrom M a v i n k o v i č e m (na desni). Njegov ol>ilsk ima baje važen politični značaj. (Slavia Press.)
Spodaj:
Prizor iz 5. dejanja izvrstno uspele mladinske igre »Janezek Nosanček«, ki jo igra sedaj naše narodno gledališče na veliiJso veselje mladih gledalcev.
Hrvaški kmetje v Belgradu
začetku p. m. je obiskalo 350 hrvaškili ikmetov iz Zagorja in Medji-murja našo prestolico in več krajev v notranjosti Srbije, kjer so bili sprejeti z vsoi gostoljubnostjo. Naša sliika nam kaže izletnike na helgrajskili ulicah z vojno go"bo na čelu. 'Slavia Pres*.)
Ob obletnici sklenitve premirja
(11. XI.) se vršijo vsako leto v vseh zavezniških državah pomembne svečanosti. Tudi na belgrajskem vojnem pokopališču je priredila ženska sekcija Fidaka tega dne pomembno slovesnos:t, ki so se je udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, ves diplomatski zbor in razna društva. (Slavia Press.)
Na desni:
Vladimir Gorian,
istrski narodni mučenik, ki so ga Italijana dne 17. oktobra t. 1. ustrelili.
I
Na levi:
Mićun M. Pavićević,
odlični črnogorski pesnik, pisatelj in nabiralec narodnega blaga,  ki  je slavil  včeraj  svojo petdesetletnico.
380
382
Naš narodopisni musej v Ljubljani
Etnografski muzej v Ljubljani se je pod inieaom Etnografski! institut ustanovil 1. 1921., samostojen muizej pa je postal 1. 1923. Prvi ravnatelj mu je bivši niinister dr. Niko Ziipanič.
Zelo često se je naglašala v naši javnosti potreba P9 lastnem slovensikem narodopisnem muzeju, ki bi hill matica tozadevnega znanstvenega dela in zbiranja. Skrajni čas je že bil, da ,smo' ga dobili; naš folklor namreč že blizu sto let izumira in trdja je s skrbjo in naglico reševati ostanke.
In sedaj ga imamo. Nameščen je, dokler ne dobi lastne zgradbe, v prostorih Narodnega muzeja na Bleiweisovi cesti, od katerega je prevzel v upravo v^e dotlej zbrane narodopisne objekte. Etnografski muzej ima dane« veliko nalogo, z neumornim delom popraviti silno zamudo v našem etnografskem delu, katere je kri\ še stari avstrijski' režim, ki je slovenski etnografiji posvečal premalo pozornosti in je videl zgolj svoje »krono-vine« namesto slovenskega ozemlja. Tako je naš muaej imel samo >kranjsko< področje in ne slovenskega. Sedaj je treba zbrati v Ljubljani gradivo za vse slovensko ozemlje, kar ni mala stvar. Muzej sistematično proučuje našo slovensko kmečlio stavbarstvo, plastiko io pohišie, slikarstvo in vezenine, noše in običaje, reke in vraže, pesmi dn melodije — začeti! je moral malo manj kakor oid začetka, pravzaprav je načel — ledino. Nikakor ni mogoče, da bi muzej, t. j. ravnatelj in njegov edini uradnik (dr. St. Vurnik) v kratkem vse to opravila. Treba je pomoč/i vsega naroda. Za zgled naj služi letijska država, kjer je narod daroval popoilnoma vse objekte, da se je omogočilo ipostaviti celo staro letijsko vas z voščenimi prebivalci v pristnih nošah! Pri nas ipa velja, da bojkotiraj >državo< kar se da in ne daj muzeju ničesar izpod 10.000 Din, čeprav je to stara kiklja! Saj je to vendar naš, slovenski mnzei, sai je vendar interes vsega naroda, da se svetu
preastavimo z lasmo loLKioro. KaKrsna najiaćie dokumentira naso narodno individualnost!
Muzej ima daues, žal, premalo prostora za razstnTo vseh objektov, ki morajo zato deloma počivati v depotih. Razstavliene ima ljudske noše, vezenine, hišno opravo, plastifno obrt, slikarstvo, obrtno orodje ter ima svoj antropološki oddelek, kjer ima razstavljene lobanje, izkopane na našem ozemlju. Dalje upravlja svojo eksotično zbirko predmetov iz Amerike, Azije in Afrike, ki so jo oskrbeli zlasti slovenski misijonarji.
Muzej dobi od države skromno dotacijo, s katerO' je nemogoče uspešno nadaljevati naširoko zastavljeno delo. Zato, Slovenci, spomi-njajino se ga, kadar me vemo kam s kmečko starino, in darujmo mu predmete zastonj! Rad sprejme staro, umetniško oblikoivano pohištvo, orodje, dele noš, vezenin, slike na steklo, kmečlce rezbarije, slikarije na steklo in panjeve končnice, zapiske pesmi in melodij, tlorise in fotografije hiš, podatke o narodnih običajih, vražah, rekih itd. Pomagajmo mu, saj s tem pomagamo sebi na noge, pomagamo dvigniti našo znanost on iposredno naš kulturni in narodni ugleiđl
Statve za platno iti za sita ter kolovrati v našem narodopisnem muzeju.
Spodaj:
Belokranjske no§e. vezenine In nnkif za neveste
Jaslice, modeli poljskega orodja, oslovniki, lesena veriga, žličniki itd
* Uporaba teh slik brez dovoljenja etnografskega muzeja v Ljubljani prepovedana]
II-
Kmetiško ognjišče in »hiša«, na mizi ženitovanjska potica
Na levi: Kmetiška kamra, slike na steklo, postelja, skrinja, zibel; ograjo tvorilo ornamentaluo izž^-gane deske.
Na desni: Omara s predmeti iz Afrike, ki jih je daroval misijonar Knoblehar, na desni egiptovska mumija.
Zbirka dragocenih zlatih avb iu brokatnih modrcL'\, sklepanci, zidane rute itd.
Spodaj: -, ^
Vitrina z nošami z Gorenjske, Koroške, Primorske, Kočevskega, Bele krajine itd.
Omara z različnimi predmeti Indijancev,
dar misijonskega škofa Barage.
382
Iz modernega živino-zdravilstva
umetnost napreduje z orjaškimi koraki na vseh poljih, kar nam najleiJŠe dokazuje dejstvo, da po vseh kulturnih deželah umrljivost jako hitro pada. Vsak dan beremo o novih odkritjih v prid trpečega človeštva, zato «memo z vso gotovostjo upati, da se posreči učenjakom popolnoma obvladati tudi one bolezni, ki jim za enkrat .še ne morejo prav do živega, kakor raku, fetiki i. dr.
Kakor človeška, tako pa napreduje hitro tudi živalska medicina. Skoro ni nobenega zdravilnega sredstva več, ki bi ga ne uporabljali tudi pri živalih. Napredek ži-vinozdravništva je jako velikega gospodarskega pomena, saj vemo vsi. da trpi kmetic zaradi nesreče
pri zivmi casili po vec let, preden preboli izgube. Naša današnja serija nam kaže nekaj prizorov iz moderne oskrbe živali, zdravstvene in lepotične.
Železna »postelja« za konju, \ katero ga trdno povežejo, da leži pri operaciji popolnoma animo.
Spodaj:
Prednica v tičji kliniki potlaja svojim bolnikom zdravila.
Na desni:
Kužek moderne bogate Američanke: v posebnem zavodu ga polepšajo in mu narede trajne kodre.
Spodaj:
Zajce v modemih znanstvenih zavodih cepijo tako, da jim vbrizgajo serum v uhlje.
Spodaj na desni:
Doga   pri   živinozdravniku, prebiti mora kuro z višinskim solncem.
383
Napredek
slovenske vasi
Prve  štiri  slike:  Pogledi  na  vas Brod (občina Dol. Logatec) ob Lo-gaš6ici pred in po regulaciji.
V spodnjem levem kotu: Kapelica v Brodu, ki je bUa postavljena kot krona in spomin na regulacijska dela po načrtih šole prof. Plečnika.
Samouprava je neprecenljivega x>mena za na.še ljudstvo, zlasti v culturnem in gospodarskem izgledu. Kdo se ne spomni neprecenljii-vih del, ki jih je izvršil v letih 1908 do 1914 biv.ši kranjski deželni zbor, in neptzabn-» ostane tudi delovanje naših oblastnih samouprav, čeprav je trajalo komaj dobri dve leti. Oboje je dokaz visoke zrelosti našega ljudstva za samoupravo.
Danes nam je pa dana prilika podčrtati tudi velik pomen naše občinske samouprave.
Skozi vas Brod pri Dol. Logatcu teče potok Logaščica, ki je v suhean času videti jako '[»hleven, a ob deževju je poplavljal vso vas, ra-zun tega pa še jako oviral promet in povzročal razne neprilike. Celih 65 let st) si ljudje belili glave, kako bi odpravili tj neprilike, začeli, so že zbirati fond za regulacijo, ki je pa med vojno zopet propadel. Letošnje poletje je pa posegla občina s svojim odličnim županom g. Oblakom pogunvno v to \-prašanje, zbrala med vaščani večjo vsoto, preskrbela znaino podporo obi. odbora, ostanek pa prevzela na svoja ramena in izvedla regulacijo, ki je laliko mnogim drugim večjim ob-čiuam za zgled. Gradbeni oddelek obi. odbora je izdelal načrte, dne 10. avgusta so pričeli z deli in dne 2". oktobra so bila dela že dovršena in blagoslovljena. To je pa šele prvi del velikih regulacijskih del, ki jiih je občina započela, v delu je šo cesta Brod—Martin hrib, a zgradi se še občinslko kopališče. Vsa čast občini, ki se s takim pogumom zaveda, da je največ vredna — samopomoč.
384
Sport in kino
Balkanska olimpijada
Nedavno se je vi'šila v ogromnem stadionu v Atenah (glej sUko na desni), ki je največji na Balkanu in Srednji Evropi sp^loh ter lima prostora za 60.000 gledalcev, uspela olimpijada za Balkan, na kateri je nastopilo tudi 5 Slovencev (glej sliko spodaj od leve im desno) in sicer: Korže (Primorje), Rezek, Sporn, Stepišnik (vsi Ilirija) in Medica (Primorje). Sporn (X) jo bil ob tej priiMki pnvi slov. atlet, ki je tekel maraitonski tek.
Spodaj na desni: Senorita, film ia življenja španskih farmarjev v Južni Ameriki, ki ga ligra te dni kino Ljubljanski dvor v Ljubljani.
Sergej Minclov :
Car Berenđef.
(Povest iz sibirskega pragozda.) XVIII. POGLAVJE.
— O, Jezus Kristus! — je zakričal poslovodja, pa se prekrižal. — Primi puško, postavi se poleg mene! Naj se rešita vsaj ona dva!
t *   *   *
Begunce sta izdala njih lastna psa. Kure še niso letale z gredi navzdol, ko se je že zbudil in stopil na dvorišče Merkul. Zapazil je, da neka dva psa ne najdeta nobenega mesta in ne nehata tekati okoli hiše. Kmet je pogledal bolj natančno, pa spoznal psa: bila sta o^a, od Ananjevskih slov.
Zdaj ga je kar podžgalo.
— Kaj pa psa hočeta r — je i>omislil: — mar ne iščeta svojih gospodarjev? Ali niso ti Krasnojarei zopet pobegnili?
Psa sta prevohala dvorišče za hišo, planila k plotu, odtod smuknila skozi luknjo v stepo in jo mahnila proti reki.
Merkul je hitel v hišo in zbudil domača sinova. Skočila sta v sobe pogledati, ali so gostje še tu, a o njih ni bilo ne duha ne sluha! Stekli so v konjuS« nico. Merkul je s pestjo sunil v rebra dvojico izmed svojih fantov, da ju je takoj spanec minil. Zagrabili so za puške, konjem vrgli samo uzde čez glavo, ne da bi jih utegnili osedlati, jih zajahali in kakor ptice zleteli v stepo z domačima sinovoma vred.
Vabilina nista hotela zaostati za Usinskimi. Bala sta se, da bi ju utegnil sicer Merkul sumničiti, češ da sta morebiti posvarila trgovčeve sle ?
XIX. poglavje.
Nilka se je ozrl proti reki, a splava še vedno ni bilo videti! Zasledovalci pa so bili že blizu: pridrveli do strmega obronka in se spuščali navzdol v
staro strugo. Bili so samo kakih tri sto sežn jev daleč. Prod jih je zadržal, konji so se pregloboko udirali. Ljudje so raz jahali, pustili konje in peš stekli naprej.
A splava še vedno ni!
Ostalo je le kakih dve sto sežnjev^...
— Počakaj, ne streljaj... — je zašepetal Ve-denej Savič: — predaleč je še za kroglo!
Solnčni ognjenordeči rob jima je posijal izza stepe naravnost v oči: na poti jima bo, ne bosta mogla dobro meriti!
— Hitro se vkrcajta! — je izza njiju zdajci zaklical Grunjin glas. — Voda naju obrača!
Vedenej Savič in Nilka sta se sunkoma ozrla splav, glej ga! — je bil že tu, z rilcem se je oprl < breg in ga je že zavijala struja v stran, vsak trenutek je hotel zdrkniti proč!
Pograbila sta vreče in cule, vse zmetala na splav m obenem sama skočila gori.
Pok! ipok!... so pričeli za njimi streljati iz pušk, a kdo naj bi zadel v naglici, pa na petdeset sežn jev daljave? Splav pa se je kakor pogreznil v zemljo; izgubil se je v megli.
Zajsledovalci so prihiteli k vodi, — pred njimi se je pozibavala samo bela stena. Pričeli so po njej streljati kar na slepo; prisluškovali so po vsaki izproženi krogli. Toda ne, nobenega glasu ni bilo éuti od reke, samo v stepi je odmevalo.
Solnce se je dvignilo višje, megla se je pričela spuščati vedno nižje. Onstran reke se je prikazal med njo kos sinjega neba, smehljaje je pogledal odtod žareči gorski vrh.
Sredi reke je nenadiuo nastal diven privid. Iz vode se je dvignila vsa zlata deklica. Nepremična je splavala nad rečno gladino. Noge so ji zeikrivali do kolen »rebrni oblaki, na hrbtu so rahlo trepetala
Erozorna krila... Megleni jeziki so jo zopet skrili akor beli plameni. (Dalje prihodnji«.)
* Seženi = 2-15 m.
Balcrotialc JugoalovanaUe ilaHarnc v Cfuhlttmi