189. številka. Ljubljana, četrtek 19. avgusta. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po poiti prejeiuan za avstro-operske dežele za celo leto 16 gk za pol leta 8 A za četrt leta 4 glđ., — /a Ljuhljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 frld., za četrt leta 3 »rld. 30 kr., za en meBec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za raoBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor postnimi iznaša. — Za gospod« učitelje na ljudskih SoUh in za dijake velja znižana cena in eicer: Za LjublJ-ano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeuian za četrt leta 3 Kold. — Za oznanila se plačuje od četiri8,opne peti t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 9t. 8 „^ledaliAka stolha". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naroinine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiSi.
Prihodnje štetje ljudij in Slovenci.
Letos na starega leta dan, 31. decembra 1880 bode pri nas „v deželah zastopanih v državnem zboru" občno popisovanje ali štetje Jjudij. S postavo od leta 18G9 se ima namreč vsacih deset let tak popis ljudij vršiti. Pred desetimi leti, ko je ta zakon delan bil, vladali so ustavovemi Nemci in oni nijso postavili nobene rubrike o narodnosti v popis ljudstva. Nemci v Avstriji namreč dobro vedo, da imajo še manjšo manjšino, nego se navadno misli, in da po številkah narodnostij v Avstriji nemajo Nemci nobene pravice vladati nad vsemi druzimi v Avstriji. Zato so v postavo pač sprejeli rubriko koliko je slepcev, blaznikov, gluhonemih; zato Nemci radi statist ikujejo : koliko je v deželi krav, konj, koz, praset itd., ali koliko je po narodnosti Nemcev in Čehov, koliko Poljakov in Slovencev, Hrvatov in Italijanov, tega nehčejo liberalni Nemci zvedeti, boječ se, da bi se izkazalo, kako je nj i h premalo. Za tega delj so v zakonu pred 10. leti izpustili rubriko „narodnost1'. — Ali zdnnja večina državnega zbora je v zadnjem zasedanji terjala naj se to dopolni. Zdanja vlada se temu nij naravnost upirala in obljubila želji ustreči. Pa kako jej misli ustreči? Ne prav naravnost, temuč tako nekako, da se bojimo, da bode Nemcem na korist, ako mi Slovanje sami ne pazimo.
Vlada namreč nij hotela vzeti naravnost besedo „narodnost" v rubriko, temuč da bi liberalnim Nemcem nekoliko ustregla, vzela je kakor smo uže poročali, z naredijo od G. avg. 1880 besedo: „jezik v katerem navadno v občenji govoriš" ali nemški: „Umgangs-sprache".   S tem se pač  le narodnost
misli in zato naj vsak SloveDec (naj tudi v občenji kak drug jezik govori) gotovo le zapiše za sebe in za svoje : „slovenski jezik". Državni zbor je imel, ko je to sklepal, le narodnost pred očmi. Treba je paziti, da s to rubriko „Umgangssprache" mi Slovenci veliko ne izgubimo pri štetji ali popisovanji in sicer izgubimo na Nemce in na Lahe. Zato uže zdaj kličemo: pozor! Upamo, da bodo tudi druge slovenske novine na to obračale oči svojih bralcev.
Ker so bile dozdaj vse naše Sole nemške ali italijanske, ker je nemški ali italijanski jezik v uradih vladal pri nas, govori mnogoteri Slovenec doma in v prometu tuj jezik, ali nemški ali laski. Zarad tega pa še nij Nemec niti Lah, ravno tako ne, kakor nij tist Kočevar še Slovenec, ki se je mej Slovenci uselil ali slovensko ženo vzel, pa slovenski govori. Mnogo jih je pri nas, ki govore zdaj ta zdaj oni jezik. Katerega naj zapišejo? Gotovo, da morajo zr pisati le takozvani materinski, svoj narodnostni jezik. Kakor mi ne terjamo, da bi nemšk industrijalec, kateri ima slovenske delavce in ž njimi mora slovenski govoriti v občenji, zapisaval svojo „Umgangssprache slovenisch" tako tudi pro-testujemo, da bi Slovenci zapisavali se za Nemce, ako slučajno znajo tudi nemški in govore nemški. Nemec, ki francoski zna in s svojimi otroci govori, da se urijo, zarad tega še nij Francoz. To isto naj velja o Slovencu.
Zatorej je jako važno, da se v tem smislu pri nas agitacija razširi.   Neizogibno je, da bomo Slovenci s to rubriko „Umgangssprache" več tisoč „Slovencev" izgubili, zlasti po mestih lin ob mejah. Ali pazimo in delajmo, da bode I to število omejeno,  kolikor se dii in kolikor
moremo. Sicer postava prepoveduje, da bi komisar kaj vplival pri popisovanji, ali paziti bode trebalo, da bode res neutralen, ker pri nas se bode mnogo tacih dobilo, ki bodo samovoljno radi delali Nemce iz Slovencev.
Uže zdaj lehko vemo, da bodo Nemci po končanem popisovanji vse one k nnemškej narodnosti" šteli, kateri bodo zapisali „Umgangssprache deutsch". Zatorej varujmo, opozorujmo, branimo se! Kdor nehče biti črn renegat, priznaj svoj rojstveni jezik, svoje rodno ime!
~ Politični razgled.
Rotrtftllje ttefcele.
V Ljubljani 18. avgusta. Povsod  v monarhiji se  je cesarjev
50. god slovesno praznoval. Telegram z Dunaj a poroča, da so bili v okolici na višinah kresi, celo mesto je bilo krasno razsvitljeno in okinčano, mnogo tujcev je došlo. (Torej so bili oni judovsko-nemški ustavoverni glasi zastonj in brez vspeha, ki so kakor v „N. Fr. Pr.u in drugod dunajskemu ljudstvu prigovarjali, naj ne bode „bizantinsko" in „nedostojno" lojalno, zdaj ko Taafle vlada.) — Iz Prage se telegrafuje, da je bila serenada z vojaško godbo, bakljada meščanov in občna udeležba pri čestitki. — V Pešti so bile zvečer 17. slavnostne gledališke predstave, obhod po mestu. — Isto v Zagrebu. — Enako se poroča iz Trebinja, da so Turki in kristijani klicali „živio4* cesarju.
V u itnje ilržnte. Crna ffora je baje tako-le razpostavila svoje vojne moči proti Albancem: V Pod-gorici so bataljoni Kueijev, Piperijev, Njegušev, Bjelopavličev, Pivcev in Drobnjakov; ti imajo 14 kanonov; mejo zoper Klemente so zasedli Ubli. Od Podgorice do Spuža stoje v reservi trije bataljoni na Velikem Brdu. V Žubjaku stoje Crnojevici ter Ljesanski.   V Baru stoji
Mlinarica.
(Povest; poljski spisal Lucjan Siemienski; poslovenil K. Strokelj.)
II.
(DaUo.)
„Na pomoč! na pomoč!" — Gospod poročnik bojuje se sč smrtjo .... na njem leži bajdamak z vso svojo težo, stiska, duši ga se svojimi krepkimi pestmi, kakor s kleščami .... po tebi je! moli. ... ej, na vratu kozakovem sedi zvesti pes, mrmra in gloda ob njega mesu prav do kosti. Lučica zabrli kvišku ....
Na tleh ležeči poročnik in opazi s poslednjim ostankom svoje dušne navzočnosti, da je potegnil kozak nož.
Pes, pohiti sč smrtjo kozakovo!
Ubojica! pohiti sč smrtjo svoje žrtve!
Nož se zabliska v zraku in popraska na lahko roko mladega moža, kateri se krčevito stresa in odvali v stran; kozak pa — potoči se na tla — mrlič! — Oproščen tega bremena, diha poročnik zopet prosto — ozre se kvišku, kakor bi hotel zahvaliti Boga .. . kar zagleda nad soboj noge, ki 8e porivajo nizdoli skozi vlomljeno špranjo.
„Moje orožje! mojo puško! na pomoč! rešite! . . . ."
Mladi mož sliši iskanje — kričanje —
blodenje po temi....., ubito okno zleti v
sobo . . . ., vidijo se brkasti obrazi, svitli meči, divje vrteče se oči, obsejane od strelov (iz pušek).
„Tu je Leh! Imamo ga! ... . Hajdite nanj, proč z noži, proč s puškami, zvežite ga; udaj se, hudičev sin, udaj se! . . .
Roke hajdamakov obvijejo ga kakor kače, duše ga, tišče ga k tlom. „ Z vezati!" Druhal zagrabi volnene pase. — S tabo je proč, porod-1
nik! Kolikor nožev se je vzdignilo, v vsakem je smrt — ti pogineš! — proč so vsi užitki življenja — proč krasotica ukrajinska — ti pogineš! — priporoči svojo dušo Bogu! . , . .
Zabliska se — od peči sem poči strel!. .. Kaj je bilo to ? Uoke hajdamakom upadajo, jeden se vali črez druzega.
„Moja puška se je dobro obnesla! Tukaj je sablja — zdaj pokažite, kako se znate boriti, mladi gospod, na desno in levo! . . .
V enem trenotku podre pridni Mazur (kajti on je strelil izza peči) enega na potu mu stoječega kozaka ter skoči skozi okno, pot pripravljajo svojemu poročniku.
Šum in vrišč prestane nenadoma, gost in gorak dim napolni sobo, skozi špranjo se lehko vidi plamen. Živa duša več ne misli na mori-tev, vse sili k oknu, vse išče brata . . . ., aH okna nij mogoče najti, vrat nij mogoče zaslediti : tako je soparno, vroče, strašno — glave se vrte okrog! — Umirajočim je lažje, hitro
Sava Petrovič z 2000 mož, v Dobravodi pa
Gjorovie' s 1000 mož. Vseh Črnogorcev je zdaj v orožji 20.000. V kratkem gre knez Nikola v Podgorico.
Na Mernikom so francoske besede Gambettine v Cherbourgu, da bode francoski narod s svojo vojsko ob priliki terjal Elsass-Lotringen od Nemčije nazaj, veliko senzacijo in velik skriven strah vzbudile, kateri se mej vrstami tudi v nemških novinah kaže.
V londonskoj s pod nj ej zbornici je izjavil lord llartington, da Ayub kan ter Abdu-rabman ne moreta biti v sporazumljenji, kakor se je v nečem poročilu v „D«dly Newsu trdilo, ker imata oba čisto druge interese.
Iz Afganistana javlja se, da so Afganistanu napadli britski ostrog pri Kahamandanu. Angleži so Afganistance odbili in sovražnika baje podili 9 milji daleč. Angleži da so izgubili 80 mrtvih.
Londonski „DaiIy Nevvs" poročajo, da Turki hote ■n«li|ce naščuvati zoper Angleže, zato je iz Carigrada več brošur v tem smislu pisanih bilo v Indijo poslanih. Porta da je zato vedela. Turki se hote torej maščevati, da so jim Angleži podporo odtegnili.
Dopisi.
Iz slo renskega Štajerskega 16.
avg. [Izv. dop.] (O prihodnjej volitvi v državni zbor za Maribor-Ptuj.) Pred lansko volitvijo v državni zbor pisal sem vam uže, gospod urednik privatno pismo, v katerem Bem poudarjal, ka bi zmaga v Maribor-Ptuju etc. ne bila nemogoča. Vi, gospod urednik, ste gotovo tisto moje pismo zavrgli, misleč si: to nij mogoče. Nemška in nemčur-ska stranka postavila si je takrat kandidata dovolj nesposobnega v osobi politično umršega dr. Duchatscha. Jaz sem uže tačas trdil, da je mogoče, da zmagamo, akopram so bili časi za nas jako neugodni.
Kak pa je sedanji politični položaj ? — Mi Slovenci na Štajerskem nemamo uzroka ga hvaliti, saj smo v tistem položaji kakor smo bili, — nikjer ne moremo zabeležiti kake podpore in iz tega napredka v narodnem obziru. Pa z našo zmago bilo bi sedaj vendar vse drugače. Pretečeno leto dobil je voljeni takrat še vladni kandidat, znani Slovenožerec dr. Du-ehatsch izmej 1287 glasov le 452 glasov, gotovo malo število, a ta poslanec vjel je gotovo najmanje 100 slovenskih glasov, ostaja mu jih torej le kaci h 352. Koliko v teh glasih je c. kr. uradniških, nehčem preiskavati ali smelo smem trditi, da polovica, ostaja torej jako malo „nemških" glasov. Mi ne terjamo od vlade terorizma, a vladina dolžnost je, da svojo avtoriteto varuje. Kdo se ne spominja strašanskega pritiskanja od uradniške strani v
jih je konec; ranjenec se zvija, prosi vode; — zdravi pa mora prestati po vrsti vse muke: peklensko vročino, strašno žejo, dušeč dim, ogenj, ki se mu vnema na obleki, na telesi — kje je še kaj upanja na tej živej sliki pekla ?!.. .
nt
Mogočen plamen! požar! — ogenj v noč-nej temini, ki se odseva v širokej vodi: to je čudež, ne ogenj! Katere oči se nijso vsaj enkrat obrnile na ta prizor? Pri katerem še tako globokem nravnem mislecu se nehote ne vzdiga v duši misel: kako grozen in vendar kako lep prizor! Zdi se, da je mej zubljem n dušo neka skrivnostna vez, katero je splela sila te čarodejne miline: plamen ne da se priprijeti, on prodre vse, vedno vzdiga se kvišku — to je tudi duša, ki si vedno želi k nebesom.
„Videl sem uže požare! — in vendar nij niti Human niti katero drugo lesko gnjezdo
pretečenem letu pri celjske j volitvi! O tem
pritiskanji vedo največ uradniki sami, kajti z jednacimi sredstvi se volitev sme imenovati sužnost. Naša, avtonomistiČna stranka mora tedaj uže pravi čas kandidata izbrati, kateti bi bil sposoben, to je tacega, zoper katerega uradniki ne morejo rovati, kajti znano je, da v mestih in trgih spodnjega Štajerja v volilnem okraji vedno uradniki zmago odločijo. Zakaj bi vlada od svojih podložnih ne terjala, da ne bi zoper njo rovali.
Iz «lovciislK'ua tttajerfa 10. avp. [Izv. dopis.] Letošnje uradne učiteljske konference ni Štajerskem imajo nalogo sestavljati razklade učenja za vse šolske predmete narodne šole. Za razdelitev učne tvarine je treba dr žati se strogo merila učnih ur, ki so vsakemu predmetu v učnem načrtu določene. To se ve, da posameznim predmetom oziroma na število učnih ur le toliko tvarine odmeri, kolikor se je more temeljito obravnavati, da si jo mladež dobro prisvoji. Ilazven navadnih šolskih predmetov imajo pa šole na slovenskem Štajerskem jeden težak predmet več, nego šole na nemškem Štajerskem. Predmet „diugi deželni jezik", katerega vlada slovenskim šolam nalaga, ki pa nema v normalnih učnih načrtih za razne kategorije narodnih šol nijedne ure določene. A vendar se zahteva poduk v nemškem jeziku in sicer nekateri okrajni nadzorniki terjajo celo toliko, da se še samo v nemških šolah od samih nemških otrok tolik vspeh doseči in zahtevati ne more.
„Slov. Narod" št. 285 lanskega leta je poročal, da je okrajni šolski nadzornik lani pri uradnej učiteljskej konferenci zahteval, da se nora v slovenskih šolah toliko v nemškem jeziku doseči, da bodo otroci iz šole izstopivši smožni, 86 nemški ustmeno in pismeno „korektno" izraževati. Vsak človek zdrave pameti mora priznati, da je t« terjatev črez vso mero pretirana, in da nij toliko niti v nemških šolah de manj pa v slovenskih doseči mogoče. Ako bi se moglo uže v ljudskih šolah toliko jezikovne vednosti in spretnosti si prisvojiti, ustno in pismeno korektno izraževati se, pote n pa v srednjih šolah res nij treba več poduka za jezikovni nauk.
Učni načrti imajo vsakemu predmetu do ločeno število učnih ur, za drugi deželni jezik pa nijedne ure ne, zatorej se sili v slovenskih šolah podučevati v nemškem jeziku v onih urah, ki so drugim šolskim predmetom odločene. Razume se, da kolikor časa se za nemški jezik vporabi, toliko ga gre za druge važne predmete v izgubo. Zahteva se pa tudi
tako lepo gorelo. Do poslednje sodbe gledal bi ta plamen. Ogenj je vino duši, on me opija. Denes hočem biti popolnem pijan, v glavi, v srci, v očesi! . ..."
Tako si je mislil vataška v Tatjaninem naročji, sede na bolmu onkraj malina.
„Ha, ha, puške pokajo, sablje brenke-
tajo..... Leh se brani predolgo,  ali so se
moji mladiči pozabili biti? Naposled zagrabim sam nož in zletim tja; prav hudičeva želja me je, še enkrat z njimi zaplesati!"
Vataška se obrne in pogleda ljubici v obraz, kakor bi jo prosil dovoljenja.
„Ah, Tymenko! . . . ."
Ona ga objame krepkejše, pogleda nanj z očmi, prepreženimi se solzami; njen smehljaj ga omehča, pred njenim vzdihom stopi se njega moč. On vstane 1 .. .. Nij ti več mogoče zle-teti proti vragu, ako se je železo tvoje krepke vohje stajalo v njenih poljubih; nekdaj si sam
v slovenskih šolah iz vseh šolskih predmetov isti cilj, k&kor v nemških šolah, kjer se drugi deželni jezik ne podufuje, ter se za vsak predmet popolno število učnih ur vporabi.
Torpj predmet „drugi deželni jezik", kateremu nič učnih ur normalni učni načrt ne določuje in pa ova pretirana terjatev, naj bi se slovenska mladež nemščine toliko prisvojila, da se ustno in pismeno „korektno" izražuje, to je tista „mora", ki tlači in močno zavira napredek šolstva na slovenskem Štajerskem. Slovenske šole ne morejo z nemškimi jednako-merno napredovati, ker morajo za poduk v nemščini čas porabljati, ki je drugim potrebnim predmetom odločen. Popolnem prav imajo torej oni učitelji, ki so pri svojej učiteljskej konferenci zahtevali in predlagali, da se vis. c. kr. deželni šolski svet prosi, naj za „drugi deželni jezik" posebe učne uro določi, da ne bod« trebalo nobenemu drugemu predmetu števila učnih ur krčiti.
Potrebno je, da se učiteljstvo na slovenskem Štajerskem v tem oziru sporazume in da učiteljski poslanci pri bodočej le-tošnjej deželnej učiteljskej konferenci, ko bodo razkladi učenja na vrsti, na to delajo, da se za drugi deželni jezik — ako še kot predmet v naših šolah ostane — posebne učne ure določijo, ne da bi se kateremu drugemu važnemu šolskemu predmetu število učnih ur prikrajšalo.
Domače stvari.
— (G. knezoškof dr. Pogačar) je včeraj v imenu kranjskega duhovenstva poklonil se deželnemu predsedniku čestitaje cesarju.
— (Petdesetgodišnica Nj. Veličanstva cesarja v Ljubljani) se je splavila na predvečer, vtorek, brez vsega oficijoz-nega znaka iz magistratske sobe. Meščanje so sami mej soboj sklenili proslaviti cesarja petdeseti rojstveni dan in ta dogodjaj označiti tako, da se ne bode izbrisal iz spomina. In v resnici je ta slovesnost cesarju na čast izpala v Ljubljani tako sijajno, da se z njo skoro da ne daje primerjati niti proslavljenje cesarjeve petindvadesetletnice vlanskega leta. Takrat se je še dobila kaka nerazsvitljena hiša, — pred-sinočnjem nobene, razen erarnih poslopij. Na vseh hišah so vihrale velikanske zastave, avstrijskih ter narodnih slovenskih barv, vse hiše so bile tako rekoč ovite v zastave, na več krajih skoro samo narodne. Na tisoč in tisoč lučić pa se je okolo 8. ure prižgalo po vseh oknih, ki so ulice skoraj dnevu jednako razsvitljale. V tem obziru so se odlikovale postavil vžigalo pod leska gnjezda, sam si zaganjal bodalo v srce, da bi iztočil krv — in denes? Denes si nem gledalec! — ti ljubiš, kakor poljski magnat, kratkočasje, turnire.
„Sladka golobica! glej, tuje skočil jeden iz dima na konja! . . . zastavljajo mu pot, streljajo nanj — on nij zadet — hitro jaha doli ob nasipu — to je gotovo jeden naših. Kdo neki bi mogel tako jezditi, ako ne Ukrajinec, veter na stepi?"
„Morda je kak vražji Leh, hiteč svojim po pomoč ?"
„Naj le beži, naj privede soboj toliko Lehov, kolikor jih je palo pod mojim mečem, — jaz se ne ganem od tu; tukaj mi je tako dobro! . . .
In zopet pije med na njenem rožnatem lici, vtaplja se v njeno oko, prazni kozarec razkošja v krepkih požirih ... • *
„Mlio gori, ataman moj! prekrasen mlin,
sebno nekatere hiše n» mestnem trgu, dunn jskej cesti, Selenburgovih ulicah, Cojzovem grabnu v Križankih in na Starem trgu. Tudi predmestja, tako Trnovsko, Krakovsko, Šentpeter<ko, Poljane, so se z narodnimi trobojnicami ozaljšala ter rnzsvitlila hiše. Mesto in predmestja so bila tako ozaljšana in v obče tako razsvitljena, kakor more to storiti le pravo navdušenje. — V večje proslavljenje večera je svirala godba po mestu, za godbo pa so stopali veteranci ter prostovoljna ljubljanska požarna straža. V čitalnici pa se je zbral „Sokol", pevski zbor ljubljanske čitalnice in Šišenska čitalnica, vsi z baklami ter svojimi društvenimi barjaki. Godba z veteranci ter gasilci in narodna društva, vsi so imeli jeden cilj: pred stanovanje g. Wl n k le r j a, cesarjevega namestnika. Narodna društva napote se s prižganimi baklami od Čitalnice proti stanovanju deželnega predsednika. Silna množica ljudstva jih je spremljala. Pred stanovanjem deželnega predsednika sešel se je ves sprevod z dveh Strani}, Navdušenje mej občinstvom je rastlo; uže so se čuli gromoviti klici: „Živio cesar! živio \Vin-kler!" Pevci, šestdeset po številu, vstopijo se v veliko kolo ter za po jo iz češkega preloženo „Svoji k svojim". Pevskemu zboru je čestitati prvič na izvolitvi ravno te pomembne pesni, a potem na nje popolnem in dovršenem eksekviranji. Tej pesni je sledila Nedvčdova divna „Potnikova". Znan je uže prekrasen Bamospev za tenor v tej pesni; ali, preveč ne rečemo, ako trdimo, da duhovito poje to pesen samo naš Meden; on jo pojmi, on pozna duh, ki je vsajen v to pesen. Gromoviti „živio"-klici na cesarja so zadoneli po tej točki iz ulic ter Turjaškega trga. Naposled zapoje pevski zbor cesarjevo pesen. Mej tem se na pragu prikaže deželni predsednik g. Winkler. Viharen „Živio Winkler!" je zagrmel od nagnetene množice. Deželni predsednik g. \Vinkler se je zahvalil najprej čitalniškemu pevovodji g. Valenti, potem pa predstojnikoma veterancev ter gasilcev. Ves sprevod z baklado vred in godbo je potem zapustil turjaški trg in šel po razsvitljenem in zastav polnem mestu. „Sokol" in čitalnKki pevci so pa skupno šli v gostilno k „Zvezdi", kjer se je mnogo napivalo na cesarja, na vlado in g. Winklerja itd. Ljudstvo si je po ulicah ogledovalo razsvitljavo.
— (Imenovanje častnih občanov.) Piše se nam: Kmetske občine Zagorica, Dob in Muljava v Zatiškem okraji so enoglasno izvolile za častne občane eksc. grofa T a af f ej a, eksc. grofa Ilohenvvarta in dež. predsednika
pet milj na okrog nij tacega," reče Tatjana z žalostnim vzdihom in vijoč roke.
„Ti si pri meni in se še česa bojiš? . . . Čemu ti je treba tukaj bivati, Tatjtma? Še pred zoro se vzdignemo in odpotujemo na Valaško. Moja mošna je polna, trideset mladičev imam, tam ustanovimo posebno naselbino, na rebri neke gore pri hrastovem gozdu vzdiga se bel dvor; ti, črnooka moja, boš tam gospodinja, in jaz bom živel kot bojar, užival bom in ljubil," in zopet objame, poljublja in boža svojo bojarko. Potem gledata zopet v bojni vrišč na dimove oblake in plamen! Pred njijiiimi očmi gostuje smrt, krvava vojska, in ona še sanjata o tihej ljubezenskej idili!?
„Koga vlečejo moji mladiči le sem na plečeh, kakor zaklano tele?"
„To je on, — moj mož! Jurij!" vsklikne Tatjana, pokrivši si z rokama obraz in pomilovalno- povesivši glavo.
Kozaki privlečejo mlinarja,  ki se pijan
v. Winklerja. Dob in Muljava poleg imenovanih velespoStovanih gospodov tudi (kakor uže povedano v našem listu) ljubljanskega poslanca viteza Schneida.
— (V Št. Vidu na Dolenjskem) se je petdesetletnica cesarjeva slovesno praznovala z razsvetljenjem hiš, s kresovi, streljanjem in navdušenim petjem naroda.
— (Iz Postojne) se poroča, da je tam na vajah zbranim vojakom daroval tržaške trgovinske zbornice predsednik Keinelt 2000 gl., da morejo praznovati petdesetletnico cesarjevo.
— („Triester Zeitung",) nemško-ustavoverni list, ki v Trstu izhaja, bil je v ponedeljek konfisciran zarad članka „o položaji ustavoverne stranke na Kranjskem in o vedenji kranjskega deželnega predsednika". „Tr. Ztg." je uže od nekdaj Slovencem silno sovražen in lažnjiv list, ki sprejema vsako novinarsko brozgo iz Ljubljane. Zdaj „Tr Ztg." velik hrup dela s svojo konfiskacijo in jo v svet telegrafuje, a prej v ustavovernej dobi se jej je prav in liberalno zdelo, ko smo bili mi vsak teden konfiscirani.
— (K nagrobnici „Laibacher T a g b 1 a 11 a ".) Piše se nam od tukaj: Ker nič ne omenite, morda Vam nij znano, da je neki nemšk poet v Ljubljani zložil tri štrofe dolgo nemško pesen nagrobnico na „Laibacher Tagbl.", ter jo po noči od sobote na nedeljo po vseh ogljih na ljubljanskih ulicah nalepil v obliki partelista. Na vse zgodaj je šel baje dr. Sehrev proti Švicariji zajutrkovat in je mej potom bral oni „poetični" izliv, pa ker mu nij bil po srcu, tekel je po policijo, katera je potlej ono nagrobnico z oglov potrgala. Da g. Schrevu, bivšemu sodelavcu umrlega lista, ona nalepljena nagrobnica nij dopala, lehko si raz-tolmačite, nko varn povem, da sta se poslednji dve strofi nemškega poemata glasili:
I »umi schrcibt auf Heincn (Jrabestoin: llier liegt dio Pest V0flB Laiule Krain.
In enako neuljudna je cela pesen neznauega mi poeta, kateri ima sicer bolj dobre misli nego čiste rime.
— (Ponarejanje bankovcev.) V Gorici so te dni prijeli in zaprli necega Italijana, ki je iz Italije nosil in prodajal ponarejene avstrijske bankovce.
— (Slovenski kade tj e.) Piše se nam: Vojno ministerstvo je imenovalo več frekven-tantov zagrebške c. kr. kadetnice rodom Slovence za kadete. Ti so: Radoslav Razlag iz Brežic, Ivnn V u rja iz Rogatca, Josip Ripšl i/Celja (h kranjskemu pešpolku št. 17),
opoteka in glave ne more držati po konci, pač pa krepko stiska na se svojo čapko.
„No, stoj vendar ti grdin I"
Hočejo ga postaviti na noge, ali on se zvrne po tleh kakor je dolg in širok in iz Čapke stečejo mu tolarji na zemljo.
„Glejte, ta pes je prodal Lehu svojo ženo !u
Vataška ga zaničljivo sune z nogo in pijani mlinar potoči se po strrnej rebri v dolino proti reki, ki se je vila ob vznožji gore. Voda za-škropi nekoliko po bregu — mlinar se potopi ne za pustivši mej svojimi več pomilovanja kakor kamen, kateri vržemo v studenec.
Še gori dom utopljencev, stene in strehe so se spremenile v oglje, mlinarska kolesa pa se vrte, kakor v najboljših časih pred veliko nočjo. Namesto vode pa teče ogenj, ki se prši v iskrenih vencih in skakljajočih zmajih. Nekaj trupel, vsled ran in opekliu nepoznatih,
Hugon Schaffer iz Celovca (k 7. pp.), Karel Globočnik iz Krškega (k 70. pp.), Iler-mann Krušič iz (Vlja (k 53. pp.), Franc Masser iz Celja (k 01). pp), Janko Roth in Friderik Kmet oba iz Litije (k 8 bataljonu lovcev), Ludovik Pečar iz Vojnika, Leopold Polzi iz Maribora in Fridolin Kavčič iz Sevnice k pp. baron Litzelhofen št. 47. Nadejamo se, da bode g. K. posnemal marljivega pisatelja službenih in vojaških knjig g. stotnika Ko-melja."
— („Koliko je pa ura?") Znano je, da so starodavne pripovedi, s katerimi draži ta vas sosednjo vas, to mesto ono mesto, in narobe. Tako na priliko ne smeš vprašati v Višnjej gori, kje imajo polža priklenenega, Ribničana ne, kje ima lončeni bas itd., ako nehcel zameriti se ali celo tepen biti. V vasi Smariei, v kameniškem okraji, pak se ne sme vprašati koliko je ura, ker stara pripoved pravi, da imajo tam samo „namalano uro", ki tedaj ne gre. Ali dva fanta, potrjena vojaka sicer, Šimenec in Majdič, sta bila vendar tako neuljudna, da sta mimo vasi gredoča vprašala Janeza Iglica, ki je ravno streho popravljal in njegovega soseda, ki je spodaj stal in mu pomagal: „koliko je pa ura?" Sosed doli je na to silno razžaljivo vprašanje flegmatično mirno držal se, ali Iglic na strehi se je raz-hudil in rekel: „ali jih ne boš?" Ker se sosed nij hotel tepsti, stopi ljuti Iglic se- strehe, pobere poleno in dirja za Šimencem in Majdi-čem, da bi jima s polenom naštel: „koliko je ura!" Ali ona dva se nijsta dala kar tako meni nič tebi nič pretepati, temuč sta se krepko v bran postavila, in prvi je Iglica tako s kamenom udaril, da se je ta borilec za vaško čast komaj nazaj povlekel, Črez nekaj dnij legel in ker je bil rano zanemaril, črez jedna j st, dnij vsled udarca — umrl. Fant, ki je vprašal: „koliko je ura" in vsled tega slučajen ubijalec postal, moral se je v ponedeljek jutro pred ljubljanskimi porotniki zagovarjati. Obsojen je bil zarad težkega telesnega poškodovanja na 8 mesecev ječe. To bodi v svarilo povedano vsem, ki bi utegnili v vas Šmarico priti in vprašati „koliko je ura."   Tu nij šale.
— („Poklič in naloga notarja") se zove mala, jedno tiskovno polo obsezajoča slovenska brošurica, ki jo je izdal dr. Albin Pozni k, c. kr. notar Novomeški. Natisnena je v „Narodnej tiskarni" in cena jej je 5 kr. Nje obseg naznanja naslov.
leži po dvoru: ne more se ločiti Leh od kozaka !
Zmagovita četa hajdamakov vrže se na poročnikove skrinje. Sodčki in trebušaste skle-nice iz očetine kleti, zaprte še s celim pečatom, pokajo pod mahljaji nožev in sulic. Oger-sko vino, gdanske pijače močijo od vročine posušena grla hajdamhška — čreda pije!
„Tiho! nekaj ropota . . zakriči jeden in položi uho na zemljo, „to so podkovani leski konji!"
Toda d nihal ne sliši nič: ona kriči in pije. Svareči kozak je star lisjak, ki ima več brazgotin nego gub, on dene sklenico od ust in kmalu stoji pred vataško.
„Dej vzdigni se vataška, le hitro! Slišijo se kopita leskih konj."
Vataška ne sliši nič, on pije med na rožnatih ustnah, razkošuje se z očesom in opija svojo dušo . . .
(Konec prih.)
Najlepše praznovanje petdesetletnice Nj. vel. presvitlega cesarja.
Včeraj je hI za našo sirjo domovino, Jjubo Avstrijo, imeniten slaven dan. Vsi narodi, toliko različni po jeziku, še različneji po nazorih, združeni pod krilom krepkega avstrijskega orla, so zopet sijajno pokazali, da so vsi jedno srce, kakor otroci jedne velike družine, kadar velja pokazati spoštovanje in ljubezen do Njegovega Veličanstva, našega pre-milega ljubljenega vladarja. Večkrat uže je v teku let svet občudoval v srečnej Avstriji, česar nij videlo še nobeno drugo cesarstvo ali kraljestvo; Se bolj pa občuduje poslednji čas: Vsi rodovi Širnega cesarstva res tekmujejo, kako bi lepše pokazali svojo udanost in ljubezen do presvitle cesarske hiše. Slavnost je sledila slavnosti, in v središči cesarstva in drugod, tudi v glavnem mestu naše ožje slovenske domovine so se obhajale, jedna lepša od druge, jedna živeja od druge, — a v vseh je jedna in ista žarna zvezda — zvezda udanosti in ljubezni do slavnega cesarja. Zato je tudi pri slavnostnih obedih in povsod navdušenost do vrhunca vzkipela, ko se je v napitnicah omenjal Njegovega Veličanstva petdeseti god, katerega smo včeraj slavili. — In kako ne bi? Vsaj imamo mi cesarja, zavoljo katerega nas tuji narodi zavidajo, dobrotnika, ki povsod pomore, kjer je kaka potreba. Nij treba druzih dokazov, dovolj nam pričajo Njegovo preblago dobrotno srce časopisi dan na dan.
Gotovo je tedaj za nas lepo in dostojno, da praznujemo slavnost petdesetega rojstvenega dne tako milega, dobrotnega vladarja in gotovo v Njegovem smislu, če Njegovi udani podložni toliko dobrotljivost Njegovo posnemajo in jej kak spomenik postavijo. In v Kranjskej naj ta slavni in veseli dan na vedne čase priča in zanamcem oznanuje Deška sirot niča, ki se bo v kratkem sezidala, — zavod, ki je za mesto Ljubljano in za vso deželo toliko važen in potreben. V ta namen je namreč tukajšnja družba sv. Vincen-cija kupila na Poljanah hišo (štev. 36) z dvorištem in vrtom, kjer hoče toliko zaželjeno delo krščanske ljubezni precej pričeti. Odgojo dečkov bodo pod nadzorstvom družbenim prevzele hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavljanskega, ki so svojo sposobnost in zmožnost v Dekliškej sirotnici in v Zavetišči dovolj pokazale. Če tudi družba potrebnih po-močkov in premoženja še nema, je vendar naloga ne straši, ker trdno zaupa, da jej bo pomagal Bog in dobrotni prebivalci mesta ljubljanskega in naše dežele. Darovi bodo gotovo toliko obilneje dohajali, ker so namenjeni za najlepše delo ljubezni in ker imajo ob jeduem kazati domoljubno srce in ohraniti spomin petdesetletnice premilega dobrotnega cesarja Franca Jožefa I.
Vsak, tudi najmanjši dar se bo z veliko zahvalo sprejel. Oddajajo naj se darovi ali prečastitej župnijskej duhovščini, ali slavnim uredništvom časnikov (katere uljudno prosimo da jih nabirajo), ali predstojništvu tukajšnje Vincencijeve družbe. Kdor bo to delo odgoje kakor koli pospeševal in podpiral, deležen bo vsega sadu, kar ga bo pri ubozih zapuščenih sirotah dosegel lepi zavod reda in nravnosti.
Od predstojništva ljubljanske Vincencijeve družbe.
Razne vesli.
■ (Povod enj!) Z Dunaja se poroča, da povodnji na Avstrijskem rasto, Dunav nevarno narašča.
* (Nesreča na lovu.) Z Beljaških planin pišejo, da je na lovu na srne, kateri je bil dne 12. t. m. na Dobraču, padel mladij logar Kubik s skale 10 sežnjev globoko v votlino, dvakrat v padci ob skalo udaril in ubil1 se. Drug dan je šla posebna ekspedicija ubitega iskat iz globine.
* (Ž and ar m obstreljen v svojej službi.) Žandarm Fran Turza je šel nedavno v Zakopski gozd na patroljo. Pred soboj ugleda moža s puško ter gre za njim. Oni pa žan-darja opazi ter ubeži v gozd. Žandarm gre vsejedno še za njim, kar počita dva strela in žandarm, v roko in v nogo zadet, vrnil se je z velikim trudom še domov. Ozdravel bode sicer, a za službo ne bo sposoben več.
15. avgusta: Katra Zagorec, uradnijskega sluge vdova, 66 let, na sv. Petra cesti st. 49, za vodenico. — Antonija Štepec, delavke hči, 1 nics., na starem trgu ŠL 4., za slabostjo.
16. avgu»t»: Lorenc Belič, kovačev sin, 5 let, v Gradišči št. 10, za davi en.
V deichifj bohrfci: 11. avgusta: Ne/a Jak Opi , gostija, 80 let.
Umrli no v IJiililJtaiil:
13. avgusta: Ana pl. Jablonski, polkovnikova hči, 20 let, na starem trgu St. 3. — Franca Pukel-stein, hišnega posestnika žena, 39 let, na St. Peter-skej cesti St. 48, za otrpnenjciu pjuč.
14. avgusta-. Jožef Tišiar, adjunktov sin, 7 tedn , na tržaškej cesti št 16. — Franca Kihar, usnjarskega kupčevalca hči, 19 m., na Marije Terezije cesti St. 14.
Zalivala.
(Jledč mnogostranskih dokazov globokega Boćutja, s katerim so prijatelji in znanci našega neporabljenega predragega soproga, oziroma očeta, gospoda
Evgena Mayerja,
c. kr. poštarju., župana in trgovca,
za časa njegove dolgo trajajoče bolezni, kakor tudi po tužnei osodi prerano premi-nolega VBled mnogobrojnoga spremstva k tihemu poč tku tudi žalujočo rodbino čestiti blagovolili, — izreknjo udano ostali vsem p. n. čestitim udeleževalcem britkega pokopa globoko čutno zahvalo.
V Vipavi, dnč 15. avgusta 1880.
(3971
Žalujoči ostali.
O c c rt - « - *
« O > S -J3 i__, I
S d. B o j, tj    o O    >o,o'?S'N 2
i Mislil
S o *- h On" b
Ji......." fc
Smo i i ooćifio -*j< t— I   I oo t- eo o ao
t/l    2 •
B te
2?      eo t- £J t-» M t— o> iR t—
5     l-t'OOft'MNH tO
od..........
1—i
rt -g ....
11 .....
H M m . *<2.....
«1 ► ► . QJ.....
W   -O t3       ao -a  -j __u.
i s   ^ « *z o -j . e — j
.5   S.G a
u ca
m ^ oa
w I £ .2
I Al *
.alfM -
m rt » M a> M
*******
ft<  I c, 7     2-, Mi
a s> 00 Q »g
•-p P
T e m e 1 j i t» j> o m o i>
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim de'om na čiščenje In snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo jo
dr. Eoza
življenski balzam.
Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zalito vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravju zopet. Odpravlja vbc teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bij oranje, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., ju gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo.
i velika skftiiiiit 1 f/ttl., jn»l sk-l*>Miee .*« *•»*.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Vaše blagorodje!
10 let sem bolehal za boleznijo v želodci, ki mi je prouzročila zlatenico. Zdravniki so dejali, da sem bolan na vranici, u pomagali mi nij so.
Nijsem mogel ni b|,ati ni jesti, s kratka, jako sem bil slab. A nasvetovani življenski balzam dr. Koze mi je odstranil vso bolezen; zdaj sem zopet zdrav in mučan kot mladenič. »A ■
S u k o r a d. (Mlada Poslava.) * ' »ciutoern.
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno Ur. Kobov I j enak i balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da bo naročniki na več krajih dobili neuipeioa zmes, ako so zahtevali samo življouski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskoga balzama.
Pravi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca It. FrugntTJM, lekarna „k
črnemu orlu" v Pragi, Ecku der S]>oriiergasse Nr. 20.r>—3. V Ljubljani: Vilj. Mayr, hkar; O. Pioooli, lekar; Joa. Svoboda, lekar. — V Novem mestu: Dom. Rlzzoli, lekar. — V K a m o u i k u :
Jos. Močnik, lekar. iHT Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rune in u lesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo žensko prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zauohtuico ali takozvanoga črva na prstih; zoper obustavijanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po preblajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če su nogo potč ni zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; 7oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnoji ; zoper raka, ranjene noge, vnctie kožico na kosteh itd.
VBak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje so kmalu ozdravi; kjer eo je pa pričelo uže gnojiti, ulo izsosa v kratkem in brez bolečin ozdravi. i   itkutljicah gnt 2.i im -t> Ki:
lialzaiu za ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odBtrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-niča 1 gld. av. velj. (361—3)
Iitetejj in uradnik Makso Arraič.
Lastnina in tiek „Narodne tiskam*1*.