3 nć. 125. številka. (y Trstu, v soboto zvečer dne 17. oktobra 1896.) Tečaj XXI. „BDIHOIT" Izhaja po trikrat na teden ▼ ieatih i»-danjih ob torkih, četrtkih In eobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane: za Jeden meneč . t. 1.—, izvan Avstrije f. 1.50 za tri meeec. . „ 3,— • ■ » za pol let* . . . 6.— . • * •— za vae leto . . B 12.— » » * 18.— Naročnino je plačevati naprej m naročilo Urez priložene nare&olne oo oprava ao ozira. Poaamitae Številke bo dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lrstu po S nvč. izven Trata po 4 nvč. EDINOST Oglati «e račune po tarifa ▼ petita; za naslove i debelini ftrkaasi ae plačajo proator, kolikor obaega navadnih vratie. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« mači oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Vai dopiai naj ae poiiljajo uredništvu nlioa Caserma it. 13. Vsako pismo nora biti frankovano, ker nefraakovana ae ne aprejsmajo. Rokopisi se ne vračajo, Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pit-colo hSt. II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklansa cije ao proate poštnine. 61 ko. •„f »dinoil je moe". „Dejstva" naših nasprotnikov. Nedavno je priobčila poreška „L' Istria" Članek, katerega smo — občudovali. Da, da, kdor zna pa zna! In kdor zna takih slvarij, kakoršnih zna poreška „Istria", ta zna več kakor hruške peči. Poslušajte le, spoštovani čitatelji, in strmeli bo-dete tudi vi! Zadnja ljudska štetev, katero so — to treba povdariti posebno — po velikem delu izveli italijanska gospoda sami, ima Istra 185.000 Slovanov in 118.000 Italijanov, to je po priliki: 9 tretjini Slovanov in 1 tretjino Italijanov. Tako pravi uradna statistika. Tej statistiki ukljub je vendar ,L' Istria" srečno izračunala, da v Istri so pravo za pravo Italijani v večini. Da srečno dožene to bravuro drzne eskamo-taže, pozvala je na pomoč glasovitega slavofoba Cz&rniga, ki je v letn 1857. baje izdal neko knjigo, v kateri dokazuje, da neitalijansko prebivalstvo v Istri ni homogenno ali jednotno, ampak je razdeljeno na razna plemena, dočim so Italijani homo-genni in jednotni. Neitalijansko prebivalstvo da se deli na celih 13 plemen, t. j.: Romune, Albance, Savrine, Bržane, Brkine, Hrvate, Bizjake, Tačke, Uskoke, Morlake, Črnogorce in Čiče I Vsa ta ple- I mena so različna po jeziku in po kulturi in nimajo nikakega pismenega jezika. Med temi plemeni so vse možne nijanse —tako brblja brbljavi Cziirnig: tu je poslovenjenih Hrvatov, poitalijaučenih Hrvatov itd. Vsi ti so pozabili na svoj jezik in govore neko mešanico, pol srbski ali hrvatski, pol ital. itd. Na podlagi te kolobocije — dejstev, pravi on — vsklika ta list: kako naj bi vsej tej mešanici privoščili ravnopravnost! Potem pa računa — kdor sna pa zna — tako-le: ako razdelimo neitalijansko prebivalstvo na 13 delov, in vsako teh skupinic primerjamo s kompaktnim in homogennimin Številom Italijanov, prihajamo do zaključka: da so Italijani v ogromni večini nasproti vsaki vseh teh skupin. Saj pravimo, kdor zna pa znal To računanje bi bilo res neizmerno „kunštno", ako bi ne bilo tako grozno — bedasto! To je ravno tako, kakor da bi rekli, da na Krasu živi ne vemo koliko narodnosti: Sežancev, Bepentaborcev, Šempo-Iajeev, Tomajcev itd., kakor se že zovejo posamični kraji po Krasu, in bi potem zaključili vso za-resnostjo : na Krasu ni Slovencevl Tako si UBtvarja svoja „dejstva" slavna .L' Istria" in je še toli drzna, da to svojo paten-tovano neumnost ponuja grofu Badeniju na proučevanje. PODUSTEK. Iz uredniških pisem Davorina Trstenjaka. Ker se je pretekli mesec slavil spomin D a -vorina Trstenjaka z odkritjem spominske ploče na njega rojstnem doma, o čemer smo poročali i mi, dovoljujemo si priobčiti takaj nekoliko odlomkov iz njegovih pisem, ki jih je pisal mlademu rojaku kakor urednik „Zore" in „Kresa". Iz teh pisem razodeva se veliki duh tega slovstvenega našega očaka, prošinjen s plemenito blago-hotnostjo in s pristno krščansko prizanesljivostjo iz one blažene dobe, ko še negovanje pesništva in slovstva v obče ni bilo potisneno v tesni okvir strankarske nestrpnosti. Odlomki iz preznačilnih pisem začenjajo s strogim ukorom mladostnemu pošiljatelju „svobodomiselne" pesmi, a završujejo z veledušnim zavračanjem sumničenja, da „Kresovi" privrženci in sotrudniki agitujejo zoper „Ljubljanski Zvon". Evo njih: .Gospodine! „Dobil sem po pošti pesem: „Slovanom", z vlastnoročnim podpisom Vašim. Ker Vas najdem med naročniki „Zore", mislim, da ste omenjeno pesem poslali s tem namenom, da bi se v njej natisnola. Gospodine! Jeli ste Vi s to pesmijo hoteli napraviti šalo, ali res tako mislite? Jaz sem star rodoljub, ki že 30 let neutrudljivo delam za izobraženje slovenskega naroda, in smem brez vsega hvalisanja reči, da me vsi udje naroda, omikani in manj omikani, posvetni in duhovni, če-stijo in priznavajo moje nesebično delovanje; vendar sem tudi zvest služebnik sv. cerkve, kateri kakor tudi drugi moji tovariši, poučujem narod in ga vzdignem iz teme nevednosti. Zato ne morem razumeti, kako morete Vi, gospodine l v svoji pesmi zapeti: „Odtegnite vplivu se... zvijačnim mračnjakom, Ne dajte podložno ae.... vodjam v oblunt". Kaj takošnjega poslati duhovniku je, Gospodine ! — predrzno! Vendar ne zamerim Vam! Vem, kako marsikateri pošten rodoljub zagazi po nepravem izobraženji na kriva pota; poznam borbe človeškega duha; saj se je v jednakih razmerah nahajal „učitelj narodov" apostol Pavel, zato mislim, da kakor je on našel svoj Damask, ga bo-dete tudi Vi. Tudi ne mislite, da bi mi Vaša literarna pomoč ne bila naprej všečna; iz srca rad bodem vsprejel vsak prinesok, kateri poučuje, pošteno razvedruje, ne pa draži in žali najsvetejše čute mnogih „Zorinih" čitateljev. Torej posvetite svojo pero hvaležnejši tvarini, in ne naskakajte grada Siona, in ne pridigujte punta za osvobojenje, kajti ne junaške pesmi, nego vsa druga orožja osvobo-jujejo narode iz sužnosti in med temi je tudi krščanska nravnost ............ Naj se Vam torej srce ohladi; jaz mislim, da niste takšen sovražnik popov, kakor očituje Vaša pesem. Pesniki živijo v kraljestvu idealov, ali so, kakor pravi Nemec, prav „gemttthliche Leute". Kakor jaz kot učitelj ljubezni ne gojim v svojem srci nobenega Brda do Vas, tako mislim, da tudi Vi v meni bodete vsaj spoštovali poštenega človeka, ker nisem jaz tako zelotičen, da bi Vas silil to verjeti, kar jaz verujem, in to čutiti in misliti, kar čutim in mislim jaz. Zato pričakujem od Vas poleg kakšnega treznega Članka še tudi prijazno pisemce in do onih mal sera brez vse antipatije. Vaš slovenski brat Davorin Trstenjak. Na Ponikvi, 10. februvarja 1872." „Častiti gospođine! Vaše pismo me je prav razveselilo, posebno pa Vaša odkritosrčna izpoved. Jaz sem prav razumel vse borbe Vašega duha in tudi Vašo pravično srd na marsikaj na svetu ; a kaj si hočemo: objamimo jedro in ohranijmo dobro bistvenost, s človeškimi napakami pa imejmo potrpljenje! Rad Vam odprem predale svojega lista. Vi „L' Istri-i" velja tudi to kakor „dejstvo", da so vsi veči kraji — ob bregu in v notranjem — izključno italijanski, ker pa ni res. Prav je; gosp. grof Badeni naj si ogleda te absurdnosti, in te etnografiške nemožnostil Ako ne ve še, kakih sredstev se mora posluževati italijanska stranka, da se svojim nadri-dokazovanjem opravičuje — seveda le pred nevedneži in ignoranti — svoje italijansko nad vlad je; ako ne ve še, kako se gospoda morajo truditi v potu svojega obraza, da bi falzik ovali ali vsaj po taj ili resnične etnograflčne odnošaje: iz gorostasne bedastoče, ki mu je ponuja „L* Istria", izve vse to natanjčno. Prosimo torej njegovo ekscelenco, da si dobro ogleda „dejstva" „Istrie". Te bedastoče in absurdnosti kaj dobro za« vrača list „II Pensiero Slavo". Označivli take vrste liberalce, ki prezirajo pojave aedanje dobe in se zatekajo k „etnografu" iz dobe reakcije in najhujega absolutizma — kateri siromak niti tega ni vedel, da vsa ona nazivanja, katera navaja, prihajajo od krajevnih imen, in da niso znak različnosti v plemena — podal je „Pensiero Slavo" nastopno lekciju slavni „Istrii": „Ne, draga „Istria" 1 Med narečji, ki se govore na Cetinju, v Sarajevu, v Spljetu, v Zagrebu, pravite, da imate več pesmij iz one dobe, ko je Vaše mlado srcrce plamenelo o pogledu krasnega ženskega stvarjenja. Pošljite mi njih kaj, hočem boljše izbrati, ker pač sami umejete, da jaz kakor duhovnik moram previdno prvlje presoditi vsak članek nego ga pošljem v natis. List moj je še mlad, intolerantnih ljudij pa dovolj na svetu in ne bi se rad kavsal na stare dni s fllistri. To je baš krivo bilo, da se doslej ni mogel vzdržati pri nas nobeden beletrističen list, ker so zeloti zvohali povsod razširjanje nenravnosti. Vi pišete tudi lepo prozo, „Zora" ima obširno polje: poskusite spisati tudi kaj prozajičnega na pr. ondotne kraje, navade, običaje ali izdelajte kakšno povest; bom že opilil, kar je grčavega. Toliko za zdaj ker mi zel6 časa pomanjkuje. Upam, da mi bode prilika, ostati z Vami Še da\je v zvezi in Vam nasvetovati, kako se naj Vaš bistri duh izobrazuje ter koristno deluje za Slovenstvo. Da ste mi zdravi! V bratinski ljubavi Vaš rojak D. Trstenjak. Na Ponikvi 19. svečana 1873." „Dragi moj! Mnogo opravila, ki mi ga nanaša moj poklic in slabo zdravje, ni mi dopustilo, da bi Vam odgovoril kaj na Vaš poslednji list. Vi bi radi videli svoje pesmi že natisnene. Prijatelj! Teško je uredniku ustreči vsakomur. Tudi urednik se ima držati reda in pripravljati gradivo za tisek po vrsti, kakor se mu je poslalo. Ker posebno pesmij pride na kupe, ne morem vseh hkrati prirediti in baš pesmi mi vzimajo dosti prostora v listu. Zato potrpite; nekaj njih že pride, a vse se niso prav godne. Priporočam Vam tudi, da si ne odbirate zgolj „ljubezen" za predmet; še bi utegnila postati Vaša družica ljubosumna t VI imate živo domišljijo in rabite lepe slike: opevajte morje, gore, hribe in doline ter vse, kar ima priroda krasnega! Samih zaljubljenih in tudi | samih mokrih pesmij občinstvo tudi ne mara. Različnost razveseluje ! v Ljubljani in po Istri, ni niti sence one razlike, kakoršna je v resnici n. pv. med narečjem bene-čanskim in napolitanskim. Da, reči smerno, da razlike med posamičnimi narečji italijanskimi so velike veče, nego med narečji slovanskimi. Hrvat, Rus in Čeh se razumejo lagije, nego pa Lombard in Si-cilijan. Še več — kar pa menda ni znano le ignorantom okolo „Istiie* —: Hrvatje in Srbi imajo jeden in isti pismeni jezik!" .L' Istria" — tako [travi povsem umestno ,11 Pensiero Slavo" — nima ni pojma o napredku Hrvatov in Slovencev v zadnjih Časih. In bodi tudi, da imajo Italijani res več kulture, kaj de to ? ! Ako koji narod nima toliko kakor drugi, potem pa se mu mora dati na roko sredstev, da bode mogel napredovati ; ne sme mu pa jemati se onega, kar ima. Z narodi je istotako kakor z ljudmi: jedni utegnejo biti močneji in bogateji, nego drugi; ali, ko je govor o pravicah, tedaj moraj o biti v si jednaki. Vsakako pa Hrvatov in Slovencev istrskih ni smeti smatrati za usamljeni plemeni, ampak veji naroda hrvatsko-slovenskega. To so resnična dejstva, ne pa ona, katera navaja „L' Istria". Ako torej vzamemo .dejstva" .Istrie^za to, kar so — bedastoće, izvirajoče deloma iz ignorancije, večinoma pa iz stiske in zadrege laške gospode, trepetajoče za obstanek svojega neopravičenega nadvladja —, ako smatramo poskus „Istrie" za nezmiselno razdeljevanje istrskih Slovanov na ne ?emo koliko plemen, le kakor drzno nasilje zoper ranico, zoper znanost etnografije in zdravo človeško pamet, potem rečemo lahko, da tudi iz večkrat omenjenega članka poreškega glasila izhaja pri-poznanje, da je večina prebivalstva istrskega — slovanska. Grof Badeni naj premisli vse to, in naj stori potem, kakor zahtevajo dejstva in — pravica 1 Politlike vesti. V TRSTU« dne 17. oktobra 189«. Državni zbor. Poslanska zbornica je sklenila včeraj, da je preiti v podrobno razpravo 0 domovinskem zakonu. Ker vse kaže, da bodo za zakon glasovale vse stranke nekdanje desnice in tudi nekaj kmečkih zastopnikov in vrst nemških Premišljujte vse te moje dobrohotne nasvete in ne obupajte: potrpežljivost ima veliko moč in človek se lehko dosti nauči na svetu. Z Bogom 1 Vaš Trstenjak. Na Ponikvi, 21. sušca 1872." t Dragi moj 1 Obilo posla na v<»e strani — zato zaostajam 1 odgovori. Vaše pesmice sem vse prejel in s časoma porabim, kar je prikladnega. Spiiite kaj prozajičnega, na pr. ondotno mesto in njega okolico 1 Toliko v naglici. Z Bogom ! Vas Trstenjak. Na Ponikvi, 29. aprila 1872.* a Dragi rojak! Veseli me, da imate toliko zaupanja do mene, a svetujem Vam, da v takšnem .spleenu" ne dopisujete drugim osebam (jaz Vam ne zamerim, ker znam uvaževati Vaše tožno stanje), kajti ljudje so kaj malo poetični in idealni na svetu, pa bi se Vam utegnili rogati zbog Vašega idealizma! Ne bodite nezadovoljni s svojo usodo, saj ne trpite Vi sami, na svetu je še na milijone revnejših Jjudij in tudi meni ne gre vse po godi. Spoznavam iz VBeh Vaših pisem, da ste melanholik in da imate prav žalostne nazore o svetu: a dragi moj 1 svet se ne bode ravnal ne po Vaših, kakor niti po mojih nazorih! šhakeaspeare je bil velik dramatik, a za svojega življega moral si je svoj kruhec služiti, kakor — Brauerkneeht. Rad bi Vas vzel za nekoliko dni k sebi, dasi nisem bogataš in izhajam za silo s svojimi dohodki, a baš zdaj nimam prostora. Že je bolehavi J. O g r i n c, tudi nbog slov. pisatelj, od 1. maja t 1. pri meni in me je prosil, naj ga obdržim do jeseni. Tudi imam dovolj znancev, ki me obiskujejo in o počitnicah priromajo bogoslovci in drugi dijaki, katerim tudi moram dajati zavetišča. Potrpite torej do jeseni, v tem pa izpodite vse Črne misli: z božjo pomočjo in lastno eneriijo liberalcev, računati je torej, da bode ta prepo-trebni zakon vaprejet s precejšnjo večino. Razprava o domovinskem zakonu se je pretrgala in je potem zbornica razpravljala o nujnem predlogu poslanca Haueka radi pravočasnega sklicanja deželnih zborov v ta namen, da se tudi deželni volilni redi preosuujejo v zmislu direktnih volitev. Razprava o tem predlogu je bila dokaj vihai na. Posl. Hauck je utemeljeval svoj predlog z nezaupanjem do vlade, rekši, da bi značilo to le zlohotno igro z deželnimi zbori, ako bi jih ne sklicali v tem tre-notku. Posl. Morre, ki je zagovarjal nujnost, pa je vskliknil: .Tu nismo drugega, nego balzamo-vaui poslanci, toliko mumij". Tudi posl. Pernerstor-fer je strastno napadal vlado. Nujnost predloga Hauckovega je zbornica odklonila 103 proti 98 glasom. Posl. Šusteršič je stavil nujni predlog, da ne bi sodišča po svoji tesnosrčnosti ovirala delovanja kreditnih zavodov. Skliceval se je na dejstvo, da je višje sodišče tržaško odloČilo, da kreditne zadruge ne smejo vsprejemati drugih vlog nego od svojih zadružuikov. Nujnost predloga se j« vsprejela, ko se je izjavil ministerjalni svetnik Call, da vlada hoče povspeševati namen predlagatelja. Ustaja na Kabi. Glasom vesti, došlih iz Madrida, maje se španjsko gospodstvo na Kubi kar se da. Doslej je Španska poslala na ta uporni otok vojsko 165.000 mož, uštevši onih 25.000, ki so odšli iz Španije junija meseca. Španjsko mini-sterstvo nameruje poslati na Kubo še 40.000 mož, kajti rmena mrzlica in drizka in druge bolezni znatno krčijo vrste španjske vojske. Pričakuje se v bližnji bodočnosti hudih borb v zapadni provinciji Pinar del Rio. V tej pokrajini stoji vodja upornikov, Maceo, z glavno Bilo upornih čet. A kljubu znatni vojski, ki jo ima na razpoloženje vrhovni poveljnik španjski, general Wey-ler, ni se nadejati, da se mu posreči udušiti to ustajo. Uporniki so bogato preskrbljeni živežem, orodjem, streljivom in denarjem ter se znajo jako spretno izogibati odločilni bitki, v tem ko prizadevajo Španjcem ogromne škode nenadnimi, zavrat-nimi napadi. Turške grozovitosti. Carigrajski dopisnik lista .MUnchener neueste Nachriehten" pripoveduje, pojde vsel Vam je treba druzega kraja, ki je zdravejši, da se Vam pomirijo razdraženi živci 1 Do svidenja 1 Vaš D. Trstenjak. Na Ponikvi, 9. junija 1872.u Med tem in naslednjim pismom je preteklo dvanajst lett .Moj dragi rojak! Jaz nisem niti o rajnem Jurčiču verjel, katerega sem poznal kot nesebičnega slov. rodoljuba ter ga visoko čislal, niti o g. Levcu, katerega tudi poznam kot rodoljuba gorečega, da je ta ali oni podkopati hotel literarno podjetje, ki se ni rodilo iz špekulacije ali iz kakšnega si bodi nečistega nagiba. Ker sem izprevidel, da Stritaijev ,ZvonM ne ustreza vsestranskim literarnim potrebščinam našim, sem sklenil že meseca sušca 1880. s pomočjo svojih jednakomislečih prijateljev ustanoviti nov slov. list in sem pisal o tem g. dru. Vošnjaku okoli Velike noči na Dunaj, kateri je bil tudi prepričan o potrebi leposlovnega in znanstvenega lista, samo je želel, da bi isti izhajal v Ljubljani. Jaz sem takrat imel malo upanja, da bi se v Ljubljani dobil sposoben urednik, ker Jurčič je bolehal ter bil preobložen z delom pri .Slov. Narodu". Mislil sem tudi na ljubljanske profesorje, a nisem bil prepričan, da bi si upal ta ali oni prevzeti uredništvo, ker vsakemu bi utegnila pred očmi stati usoda Glaserjeva, Šumanova in Pajkova. List sem hotel začeli izdajati že s 1. julijem 1880. 1. in ga uredovati sam, a dobil sem zanj še premalo gradiva. Delo je bilo začeto, vse uravnano, sodelavci pridobljeni, založnika sem našel, nesem torej mogel več nehati. Ker je založnik v Celovci, sem naprosil iz-prva g. prof. dra. Sketa, naj prevzame 1. in 2. korekturo, a on je bil tako blage volje, da je prevzel tudi vse uredovanje. da so imel: vsi Armenci, ki so bili ubiti o poslednjih klanjih, izprazneue žepe obrnene na rube. Nadalje so oddali vse te žrtve bose na pokopališče. Vzrok temu pa je iskati v dejstvu, da so niže turske oblasti p r o d a 1 e te žrtve proti gotovi odškodnini nekaterim krošnjavjem, da jih oropajo, oplenijo ! Ta infamija nadkiiljuje pač vse turške grozovitosti ! O poneverjeiiju v Palermu. Občinskega blagajnika Martineza, ki je poneveril, kakor smo sporočili, preko pol milijona iz občinske blagajne so našli skritega pri obitelji Marasa, knezi Pan-dolfina. Moški členi te obitelji so se uprli organom, došli m, da odvedo Martineza v zapor. Mar-tinez je bil preoblečen v kmetsko obleko in si je bil prilepil ponarejene brke. Kljubu temu pa so ga spoznali orožniki in ga prijeli. — Pri njem so našli 2100 lir iu pa izkaz onih oseb municipija Palermškega, ki so kompromitovane vtem grdem poslu. Martinez je izjavil, da padejo ž njim še druge, visoke osebe. — Zaprli so tudi člene obitelji Marasi, kateri bodo obtoženi upora zoper javne organe in skrivanja hudodelca. Med tem so se odkrile nove goljufije in poneverjenja. Občinski svčt bode bržkone razpuščen in pride t Palermo kraljevski komisar. Različne vesti. Na jutršnji javni shod na Prošeku opozarjamo še enkrat mestne in okoličanske rodoljube. S tem shodom bode formalno odprta akcija za bodoče volitve; po tem je vsakomur jasna važnost tega shoda. Osebna vest. Novoimenovani tržAški finančni ravnatelj, dvorni svetovalec vitez Schuster pl. Bon-not, je dospel z Dunaja v Trst ter prevzel vodstvo finančnih uradov. Za sv. Ivansko podružnico sv. Cirila In Metoda je nabral g. Anton Godina, po domače Škof, o priliki svatovanja njegove sestre Mariji, in to pri veseli mizi, 1 gld. 76 nč., Fran Godina je dodal 24 nč., skupaj gld. 2. In zopet c. kr. poita. Pred par dnevi je prilla neka služkinja pred ograjo, Kjer se sprejemno novci na poštne nakaznice. Ona ni umela drugega nego slovensko, a obadva tam nameščena uradnika sta bila popolnoma nevešča slovenskemu jeziku. Kaj Jurčič je meni in g. prof. Sketu sam pisal, naj vlada med obema listoma pošteno tekmovanj« in jaz mislim, da „Kres" ni dal „Zvonu" in njegovim patronom dozdaj še nobenega dokaza, da bi ga hotel podirati, ali da bi njegove smeri ne bi odobraval. Več slovenskih zmožnih pisateljev bi ne vzelo v roke peres, ako bi izhajal samo .Zvon", ker ljudje imajo svoje predsodke in se bojijo strogosti in zabavljanja nekaternikov. Vedoči, da imam jaz nekov upliv na .Kresu in da sem jas zmeren in potrpežljiv človek, oklepajo se ti rajii .Kresa", negoli .Zvona", in zagotavljam Vas, da imam gradiva za dve leti, med tem večji roman, za katerega je pisatelj dobil 100 gld. nagrade. Naših sodelavcev bi .Zvonovci" ne mogli nikdar odvrniti, ko bi tudi hoteli, gledć naročnikov pa ne opravijo ničesar ni „Kresovci", niti .Zvonovei", ker to je subjektivna stvar. Vsakternik si naroča časopis, ki ugaja njegovemu ukusu. Ako sodržaj in .ton" „Kresov" ni pravi, bodejo nas zapustili naročniki sami, ni njih treba odvračati: če list preneha, ne bodo se jokali ne založniki, niti sodelavci in patroni „Kresovi". Mi ostanemo pri tem obrazu, ne gledoči, da-li ugaja ali ne, ker smo prepričani, da slov. literatura potrebuje resne svrhe. Biva sicer jedna stranka, katerej ni po volji ni .Zvon" niti .Kres" : na to se ne oziramo! Ta ima svoj poseben ukus in posebne pojme o literaturi. Recite torej g. prof. Levcu, naj ostane čisto miren in uaj junaški urejuje .Zvon": od naše strani ne bode nikdar napada ! A če mu smem kaj svetovati, povejte mu to: Naj gleda, da si ohrani kot urednik samostalnost, da mil njegovi prijatelji ne bodejo delali nadlog; naj brzda njih .Passionen", to bi utegnilo listu preje škodovati, nego-li izhajanje dveh listov. Izročite g. prof. Levcu moj bratinski pozdrav, s katerim se tudi od Vas poslavlja Vaš Vam udani Davorin Trstenjak. Staritrg pri Slov. Gradcu, dne 16. sept. 1884." storiti P Ker j* dekle nekaj nepravilno napisalo, napravili so jej drugo nakaznico, a namesto slovenski so napisali nemški. Hvala lepa na taki u-Ijudnosti. Nebodigatreba. Pretirano. Pišejo nam : V 124 št. cenjenega Vašega lista bilo je citati med „različnimi vestmi" na prvem mestu vest pod naslovom „v obrambo". Nisem jaz oni srečni ali nesrečni, kije provzročil tftkč odločno .obrambo", toda vsejedno želim tudi jaz povedati svojo v tej aferi. Da se slovenska dekleta žalijo v taki meri, kakor nam jo slika omenjeno slovensko dekle, to ni res, ampak res je, da se čedalje bolj zgubljajo taki slučaji. In kolikor se jih še dogaja, so le izbruhi lačnih neodrešencev, a še tem junakom zleze brzo srce v hlače, da jim le primerno odločnostjo pokažeš zobe. Klin s klinom! Ako oni žalijo Vas, pa jim odgovorite jednako mero, in ako to ne pomore, zahtevajte obrane od lastnika trgovine! V slučaju pa, da je poslednji Lah ali Nemec — obrnite mu hrbet in kupujte pri n a š i h J Da so i dekleta energična, kadar hočejo, priča naslednji slučaj: Gospa G., ulica S. Spiridione, je imela kuharico in hišino slovenske narodnosti; večkrat se je hudovala gospodinja nad njima, ker sti vedno le slovensko govorile med seboj. Nekega dne pa se je gospa osrčila in je jednostavno prepovedala (M) omenjenima, da ne smeti več govoriti slovenski. A oni dve sti odgovorili, ,da ga ni še Bog dal onega, ki bi jima zamogel zabraniti materini jezik; in ako gospa noče poslušati slovenske govorice, naj si le poskrbi Labilne ali Nemke t" Tako je treba postopati. Ne mislite pa, da ati zgubili službo radi tega, ampak spoštovani sti bile bolj nego prej. Posnemate ja, pa bode bolje I Nebodigatreba. Narodna žena — bodočnost naroda. Naie slovensko ženstvo ni na oni stopinji izobražbe in omike, kakor ženstvo v drngih narodih. To boli nas vseh, posebno pa občutimo to posamične rodo-Jjubke. Pomanjkanja dekliških viših šol na narodni podlagi je bilo do letos povsod, sedaj pa se, hvala Bogu, veudar otvori prve dni meseca novembra „Mestna višja dekliška šola v Ljubljani", kateri bode učni jezik slovenski. Za nas Slovenke je bila taka šola neobhodno potrebna, ker naie učenke ao se dosedaj po šolah navzemale nemškega duha in mišljenja. Posledica temu je, da zanemarjajo avoj materinski jezik. Le vprašajte jih o Schillerju, Goetheju in Danteju, videli bodete, kako poznajo nemško in italijansko literaturo. Če pa vprašaš kdo je Preširen, Gregorčič, Stritar, Aškerc itd., to te bodo gledale debelo, a povoljnega odgovora ne dobiš. Kakor pa se zanemarja naša književnost, tako se zanemaija vse, kar je slovenskega. V to novo slovensko višjo dekliško šolo naj slovenske matere pošiljajo svoje hčerke. Tu se popolne vsaj nekoliko, tu se bodo izobraževale v svojem milem, materinskem jeziku. Iz tega slovenskega zavoda naj vzrastejo dične in vredne hčerke naroda svojega 1 Tu naj si Slovenoi iščejo svoje družice, slovenske družice; naj se potem ne ozirajo po tujkah, izgovarjajoči se, da so drugorodkinje izobraženejše. Tu v svoji, naši domači zemlji, naj vzgaja obitelj slovenska in narodna mater. Naj si je mož še večji narodnjak in domoljub, žena ptujka nam nikdar ne vzgoji narodne dece. Ne pregrevajte se Slovenci, prezirajoči nas, rodne sestre 1 Ne pregrehi se, ti mladi slovenski pisatelj, ki si se izrazil nedavno temu, da si družice ne bodeš iskal po narodnosti, ampak po dopadljivosti 1 Naj se tvoje plodonosno pisateljevanje strinja tudi s tvojimi čini. Obstanek narodov bode osiguran le na taki podlagi. Kraševka. Drzno čelo. Sinoćnji „Plccolo" govori v posebni dunajski brzojavki o sporu med nadvojvodo Karolom Štefanom in poveljnikom mornarnice, admiralom baronom Sterneckom. Ta spor da je bil vzrok, da je rečeni nadvojvoda ostavil službovanje v mornarnioi. Mi se ne pečamo radi takimi deli-katnimi stvarmi, ker je težko zasledovati, da-li imajo kty podstave ali ne. V stvar samo nočemo posezati torej. Pač pa moramo spregovoriti besedo o jedni podrobnosti, katero navaja „Piccolo" kakor jeden vzrokov nastavšemu sporu med nadvojvodo in admiralom. Pravi namreč, da baron Sterneck ni j priljubljen ni pri možtvu ni med častniki, ker kaže i več naklonjenosti do Nemcev nego do Italijanov, katerih poslednjih da je v avstrijski m o r n a r n i c i — 95 odstotkov !! Oddahnimo se malo I Kako ne bi človek zgubil sape pred takim — drznim čelom?! Po j vsem svetu slujejo naši dalmatinski mornarji; celo ! slovita mornarnica angleška jih vsprejemlje laz- ! prtimi rokami! Iu kar se dostaje možtva, ima 1 tudi nača vojna mornarnica menda najbolji mate- ' jal poleg vseli nje vrstnic; ima ga, ker jej ta materijal prihaja po ogromni večini iz iste Dalmacije. A kaj je Dalmacija v entnografiškem pogledu ? Prek in prek slovanska zemlja, ako ne upoštevamo malih italijanskih naselbin po par mestecih ob obrežju. Iz te slovanske zemlje prihaja malone ves materijal naši vojni mornarnici. To so taka notoriška dejstva, da niti ne treba zgubljati besed v nadaljnje dokazavanje. In v očigled takim golim resnicam prihaja „Piccolo" z naonstrozno in smešno trditvijo, da avstrijska mornarnica je po 95 odstotkih italijanska. Res, ni je stvari svetu nad — drzno čelo! Kako potrebno bi bilo okrajno glavattvo za okolico ! Od sv. Ivana nam pišejo: Ni davno temu, ko je neka okoličanka, stanujoča v II. okraju, šla h komisarju istega okraja po neka spričevala, da vpiše svoja dva otroka v lolo. Omenjeni komisar jo je uljudno vsprejel, ali ko je čul, da hoće vpisati svoja otroka v šolo sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, navstal je hrup med razburjenim komisarjem in mirno okoličanko in on ni zahteval nič manje, nego da more povedati, kje da stanuje, da pride sam se prepričat, in da bode morala plačati kazen zato! Otroka sta sicer v šoli Cirila in Metoda, ali očetu še vedno ne miruje srce, ker ga vznemirja misel: ali smo res kje tam doli — ne vem kje ?! Pred nekaj časa je Šel okoličan, stanujoči v III. okraju, vprašat nadzornika tržaškega tlaka, da-li je kaj dela; dotični nadzornik pa je rekel: „Jaz vas vzamem v službo, ali morate prinesti listek od vašega „capodistretuale", da ne .držite* več z vašo stranko in da bodete odslej držali z nami." Ti ljudje mislijo res, da ima vsaki okoličan slamo v glavi! N. Gospodarsko druitvo na Groti priredi dne 8. novembra v svojih prostorih „pri trdnjavi" veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Podrobnosti se priobčijo pozneje. Posebnim veseljem jemljemo na znanje to došlo nam prijavo; to pa ne le zato, ker naša plemenita družba krvavo potrebuje podpore, ampak tudi za to, ker so se je spomnili ravno — na Greti! To nas tolaži in vzbuja nado, da vzlic demoralizaciji, ki jo širijo izvestne kukavice, naša stvar še ni izgubljena tam na Greti. Ta nada pa je opravičena tem bolj, ker je gori omenjeno gospodarsko društvo v rokah najpostavnejih mož na Greti. „Obrtnljako druitvo v Bar ko vijah" naznanja svojim članom, da bode imelo v nedeljo, dne I. novembra 1.1. ob Va uri pop. svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu je predlog o nakupu lastnih prostorov. Del. podporno društvo priredi svoj letošnji veliki ples dne 20. februvarja 1897. Ob tej priliki se poživljajo vsa naša društva, da pravočasno objave program svojih pred pustnih veselic, da ne bode pozneje nepotrebnih kolizij. Tožba zoper ministra železnic. Z Dunaja javljajo, da je urednik lista „Der Eisenbahner", Josip Tomšik, izročil Sternberškemu okrožnemu sodišču tožbo proti ministru železnic, Emilu vitezu Guttenbergu. To okrožno sodišče je naprosilo dunajsko okrožno sodišče v Alsergrundu, da naj omenjenega ministra pozove na glavno razpravo. Minister pa ni odgovoril ničesar in se tudi ni odzval pozivu tega sodišča, ker stoji na tem stališču, da on, kakor general v dejanski službi, ne more stopiti pred civilno sodišče kakor obtoženec; zahteva zatorej, da se ga stavi pred vojaško sodišče. No, vojaško sodišče v Olomucu pa je izjavilo, da se minister Guttenberg ne more smatiati vojnikom, stoječim v aktivni službi. Ako minister niti sedaj ne bi hotel priti pred civilno sodišče, moral bi biti po zakonu obsojen „in contumaciam*. Proti umetnemu vinu. Trgovinska zbornic. na Reki je sklenila, da se j« obrniti do koiupetciitua oblasti v ta namen, da bi se postavila po lobd vsem poskusom za uvajanje umetnega vina na Ogersko, kakoršneg.t izdelujejo v Avstriji, iu posebno še v Barkovljuh. Naprositi da je avstrijsko vlado, da bi potoni zakona prepovedala piiit-janje umetnega vina, iu to na korist vinarstva v Dalmaciji in v Istri. Le jedno besedo z nase strani. Kolikor je nam znano, se s ponarejanjem vina pri nas \ pi vi vrsti pečajo — Židje ! Vipavci, kaj delate?! Zadnja „Soča* piše: „Naši veljaki po Vipavski dolini se pridno kavsajo med seboj, ker hoče imeti postajo pred svojo hišo vsakdo; to utegne gradnjo le zavleči. — Toda za najvažniša vprašauja, ki se tičejo železnice, se nikdo ne briga. — Ko je povabil dež. odbor vse naše občine in veijavniše može k posvetovanju in volitvi akcijskega odseka, je došlo le par naših mož, Lahi pa vsi. In tako imajo zdaj Lahi prvo besedo pri pripravah za železnico po — čisto slovenski Vipavski dolini! -- Toda grozi še večja blamaža! Za konceaijo nameravajo prositi: inženirja Antonelli in Dreossi, Mulitsch, A. Cassagrande, Saunig M. in še par drugih Lahov; s kratka : tudi koncesijo hotć dobiti Lahi v roke! — Vprašamo : Kje so pa na&o občine, kje zavedni narodnjaki Vipavske doline, da molc& k takim spletkaratvom nasprotnikov ?! — Še je čas, da se odvrne tak škandal za vso Vipavsko dolino \ V družbi koncesijonarjev morajo biti vsaj one občine, akozi katere pojde železnica, t. j.: Št. Andrež, Miren, Bilje, Vrtojba, Renče, Dornberg, Rihemberg itd. Najodločneje pa pro-testujemo proti sedanji nakani, da, bi dobili koncesijo v roke nasprotniki ljudstva, kateremu je železnica v prvi vrsti namenjena. — Pozor, Vipavci I!!" Mi pa pristavljamo, da se nam jako čudno zdi, da so Vipavci — sicer toli vedri in probujeni — na jedni strani tako malenkostni, ko gre za veliko stvar, na drugi strani pa tako brezbrižni. Ko gre za taka velika dela, namenjena blaginji ukupne pokrajine, treba, da se umaknejo koristi posamič-nikov, a vse sile se morajo potegniti za ukupno korist. Vipavci, kaj delate?! Grozen roparski umor. Dn6 13. t. m. zjutraj ob osmih so našli otroci, ki so šli v šolo na okrajni cesti pri vasi Dobrepolje truplo, kateremu je bila glava popolnem odsekana. Tekli so v vas in sklicali ljudi. Ti so spoznali takoj svojega soseda, precej imovitega posestnika Janeza Primca po domače Vencaka. Nedaleč proč zagledali so morilca, ki si je v cestnem jarku umival roke in spiral krvavo obleko. Ta je na to zbežal in hotel skočiti v Reko ter jo preplavati, toda par krepkih mož ga je zgrabilo, zvezalo in gnalo v sodnijo v Bistrico. Morilec se piše Janez Šile, je 38 let star, doma iz Žirovnice, občine cerkniške. Par dni se je klatil po Bistrici, Trnovem in hodil spat v Harije. Tam je moral zvedeti, da namerava Janez Prime ta dan v Bistrico plačat neki račun. (Jstal je ob šestih zjutraj, ukral malo sekirico in ga šel Čakat. V tem, ko ga je čakal, zajutrkoval je hlebec kruha. Morilec je zadel svoji žrtvi šest ran s sekiro na glavo, katerih vsaka je bila smrtna. Na to mu je še glavo popolnem odsekal od trnpla. Vsled tega groznega umora vlada mej ljudstvom velika razburjenost in slišijo se glasovi, da orožništvo premalo pazi na tiye postopače, katerih je ob glavni cesti vedno dosti. „SI. Nar." Skrljeva hiša na Greti, ki se je deloma podrla vsled deževja, še ne izgine z zemeljskega površja. Strokovna komisija je namreč odredila, da je povsem podreti oni del, ki se je deloma porušil, t. j. del, v katerem je stanovala obitelj Likonova, v tem, ko za drugi del, t. j. za stanovanje lastnika škrlja, za sedaj ni nevarnosti, ker je še trden. Kralj Aleksander je dobil — koiaricol Iz Belegagrada poročajo: Tukajšnji politiški krogi živahno komentujejo vest, ki jo je bil prinesel „Graždanin". Ta vest namreč potrjuje z vso od* ločnostjo, da je knez Nikola Črnogorski odrekel kralju Aleksandru srbskemu rok6 svoje hčere Ane in to z ozirom na nestanovitno politiko Srbije, ki je v poslednji čas cel6 protinarodna. — V očigled tej „košarici" se je seveda odločil kralj Aleksander, da ne pejde na Cetinje. Najnovejie veatl. Homburg 16. Na slavnost polaganja temeljnega kamena ruski cerkvi je došlo pet ruskih duhovnikov in viši župan peterburški. Ko je dospel carski vlak, zasvirala je glasba 13. huzar-skega polka rusko himno. Carica in car sta se podala v šotor. Na to je pričel duhovni obred. Ko se je prečitalo ustanovno pismo, položil je car prvi kamen ttikratnim udarcem s kladivom. Na to so položili 15 kamenov cesarica Friderika, cesarica Aleksandra in druge knežje osebe. Viši župan Tettenborn je zahvalil Veličanstva na prihodu ter je, vsprejemši kapelo v svoje varstvo, zaklical živio carju Nikolaju. Carigrad 17. Turška vlada je dovolila po avstrijskem poslaniku zahtevano odškodnino svojcem od turških vojakov ustreljenega Sladka. Poslaništvo zahteva ponovno, da se v zadoščenje odstavita od službe dva častnika, ki sta bila neposredno kriva na onem dogodku. Sradac 17. Diplomatski agent Francije, ki je bil v Parizu povodom obiska carjevega, se je vrnil tu sem. V imenu odsotnega kneza so ga pozdravili členi dvora. Tvgovtaake bmojavk« ta v««tl. Bullnptlta. Pšenica za jesen 7-70 7-72 Plenic* aa spomlad 1896 7*95 do 7 96 —.—. Ore« za jesen 5*60—5-62 IU za jeaen 6'60—6'65 Koruza za uept.-okt. —•----•— Hftuiok. nova od 78 kil. f. 7 65-7*70 od 79 kilo. 7.75—780.. o' SO kil. f. 7-80—7-85 od 81. kii. r. 7-90 7 95 , od kil. for. -.--I(«M<,tm 5*10—S'— t.roso 5-15- - 5-30. Pšenica. Trg jako stalen, dobro povpraševanje, rastoče, 9—6 novč. dražje. Prodaja 35.000 met. atot. Rž 10 nč. dražje. — Vreme : dež. Pra?d. S