6ITATBLJ1! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova u dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
lasf slovenskih delavcevv Ameriki.
luk, 1949 M Om PtU Office M Nm Ink. N. t« mi
Act «1 Cmstcm •( March M. 1S79.
SA NEKAJ VEfi KOT
na dan dobivate. . V -'C 'GLAS NARODA''
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (ixrzem&i sobot, nedelj Im
ČITAJTE, KAR VAS ZAKIMA
No. 222. — Štev. 222. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1942 — SREDA, 11. NOVEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
AMERIKANCI HITE PROTI LIBIJI
AMERIKANCI V ALŽIRU ZELO HITRO PRODIRAJO PROTI LIBIJI IN VELIKA MORNARIŠKA POSTOJANKA V BIZERTI BO ~ KMALU POSTALA PRIZORIŠČE VELIKIH OPERACIJ.—NEKO POROČILO IZ ARGENTINE, KI PA NI BILO POTRJENO, PRAVI, DA SO AMERIKANCI ŽE VKORAKALI V TUNIZLJO
Amerikanske čete, ki so se izkrcale pri Philippeville, 100 milj od Tunizije, se bližajo tuniški meji. Drugi oddelek, kot pravi poročilo iz Vichyja, pa prodira proti vzhodu iz Alžira.
Poročilo iz Vichvja pravi, da je poveljnik v Tuniziji odredil vse potrebno, da se postavi proti Amer i kancem, ;\ko bi skušali iti skozi deželo v namenu, da gredo proti ltaljanom v Libiji, medtem ko jih angleška osma armada žene od vzhoda.
Predsednik Roosevelt je obvestil t umskega be j a, da bodo ameriške čete šle skozi njegovo deželo v namenu, da gredo proti ltaljanom v Libiji, medtem ko jih angleška osma armada žene od vzhoda.
Kot pravi poročilo iz Vichy-ja, prodirajo Amerikanei v Alžiru po najkrajši poti na potu v Libijo in sicer proti Bou Saa-da, 120 milj južno od Alžira in okoli 400 milj od meje Tripoli« a.
Amerika nci so zlomili vsak olpor ob 500 milj dolgem obrežju francoske severne Afrike ter so zavzeli Oran, ki je drugo največje mesto v Alžiru.
Oasablamca v francoski Za-padni Afriki pa se proti hudemu bombardiranju rz zraka in z bojnih ladij-ne bo mogla dolgo vzdržati. Ameriški tanki so že prodrli skozi zapadne utrdbe me-ta.
General Gharlas Nogues je baje že odpotoval iz Rabata, sedeža francoskih oblasti v Mo-roku. Amerikanei so sedaj že popolni gospodarji eele francoske Severne Afrike, razim vzhodnega AKira in Tunizije.
Alžirski governer Yves Cha-tel je svoj urad prenesel v Con-stantine dalje proti vzhodu ter izvršuje svoje posle tam.
V svojem prodiranju proti Libiji bodo Amerikanei lahko tudi obhodili Tunizijo na jusru. Viohyska radio postaja
Toulona, ostali predel obrežja pa bi prepustil Hitlerju.
Iz zanesljivih virov pa so medtem prišla poročila, da vlada v francoskem kabinetu naj-
BELGIJA TOŽI FRANCIJO
Belgijska vlada je pri najvišjem sodišču v New Vorku vložila toolbo francoske vlade za povračilo $220,000,000 v zlatu, ki ga je belgijska vlada zaupala Francoski banki, pre-dno je nemška armada vdari-
Philip Murray zahteva večjo delavsko zastopstvo v WPB.
Boston, Mass. — Predsednik organizacije CIO, Murray, je v govoru, s katerim je odprl peto redno letno konvencijo Odbora za industrijsko organizacijo dejal, da delavstvo krepko in na celi črti podpira predsednika Roosevelta, tola v Belgijo. To zlato je vlada da moralo pa bi biti boljše zastopano v War Production v Vichvju izročila Nemčiji. Boardu, kjer bi se mu morala dati močnejša beseda.
Francoska vlada je poslala v petek sodišču svoj o^lgovor, v katerem pravi, da jo je maršal Petain prisilil, da je zlato izročila nemški Reichsbanki. Po razsuT.u Francije je bilo zlato poslano v Dakar v zapa-dni Afriki. Francoska banka pravi, da je razrešena vsake krivde, ker jo je k temu prisilil maršal Petain.
Belgijski vladni krogi vpra-
večja zmeda, tako. da je viehv- ««Vejo, kai pa je z denarjem, ska vlada razcepljena v tri ali!k'i je Francija po rojeni
padeu podala na Martinique?
Belgijska vlada 7. velikim zanimanjem čaka na sodnijsko obravnavo ter pričakuje, da bo zadeva kmalu in v njen prilog rešena, kar bo zelo pomagalo v njenem vojnem naporu in za razvoj Konjra.
štiri različne smeri—naciji pa dosedaj še niso vrgli kart na mizo v tej zadevi.
ADM. DARLAN UJET
London. — Adm. Darlan je bil mj«4<po ajneriškib četah pri zavzetju Alžira, tako pravi poročilo porta no iz zavezniškega glavnega stana.
Darlan se je poslužil prilike bolezni svojega sina, da je spravil v Severno Afriko celo svojo družino, ko je sam odhajal tja. — Zdaj se zdi to malo čudno, kakor se je zdel čuden slučaj, da je bil Darlan v poslopju admiralitete baš v času, ko so istega obkrožile ameriške čete.
Murray je dejal, da je prepričan, da bode konvencija potekla harmonično. Tekom svojega govora je tudi lopnil po bivšem predsedniku CIO. John L. Lewisu. Glede zbližan ja z APL. je izrazil mnenje, da mora ta organizacija zavreči rasne diskriminacije in poleg tega ne sme zblLžanje priti na podlagi kakšnega apizmenta.
Konvencijo je brzojavno pozdravil predsednik Roosevelt, ki je organizaciji izrekel za-
mocnejsa
hvalo za pomoč in sodelovanje, ki ga je nudila na domači fronti.
Dalje je konvenčne delegate osebno nagovoril Robert P. Patterson, vojni podtajnik, ki je dejal, da bo leto 1943 bojno leto ameriških čet, ki bodo vodile boje v Evropi, Afriki in Aziji in na sedmih morjih. U-spelii našega orožja bodo tedaj še vidnejši, kot so že sedi»j.
Poroča Jugoslav Information Center v New Yorku.
Iz Slovenije
ILEGALNI SLOVENSKI LIST OBSOJA "SODELOVANJE"
ilegalni sloA'enski časopis 4*Sk>vei»&a ■zaveza," ki je oficijelno glasilo organizacije istega imena, vsvoji številki od 20. junija 1942. ostro napada
sodelovanje z Italijo.
Uresničenje nemških sanj
I>ondon. — Overseas News Ageiwy poroča, da so Neirtci naselili 4 tisoč, nemških farm-je!skih družin v okrožju Žitomi
včeraj večkrat naznanila, da je vse mirno v vzhodnem in sred
njem Alžiru in v Tuniziji. Ne-' Zeitung", ki je bil prinešen a* katere -vast i pa poročajo o hu-j London po skrivnih potih dih bojih pri Blindi, 25 milj v' notranjosti Alžira.
ra v Ukrajini; To je razvidno iz lista "Deutsche Ukrainiscbe
iz
HITLER. MUSSO IN LAVAL IMAJO SEJO
Kot pravi neko poročilo Berna v Švici, so se sestali na seji Adolf Hitler, Pierre-Laval in Benito Mussolini; poročilo pa ne pove, kje. mogoče v Mo-nakovem, mogoče v Solnogra-dn, mogoč*1 na Brenner?kem prelazu.
S Hitlerjem sta prišla na sejo feldmaršal Goering in feldmanšal WiHiekn Keitel; I>aval ima s seboj samo poslanika pri Vatikanu Leona Be-rarda. Mussolini pa ima za .ovoja svetovalca generala Ugo Cavallera in vnanjega ministra grofa Ciana.
RUSI POTISKAJO NEMCE NAZAJ
Rusi so s pomočjo bojnih ladij na Volgi in s kopno armado zavzeli 7 sovražnih postojank v južnem Stalingradu ter so vrgli Nemce z neke zasnežene višine pri Tuap^e.
Rusi so tudi potopili nek 10 tisoč tonski nemški transport v Baltiku.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da ni nikakili posebnih bojev na obsežni ruski fronti. Rdeča armada pa popolnoma obvladuje položaj na vseh krajih fronte.
Rutenci so se uprli Madžar skim armadnim oblastim
Kdor sliši krike talcey in ve za nečloveško pobijanje nedoLž nih ljudi, kdor gleda goreče slovenske domove, barbarsko uničevanje in ropanje skromne slovenske imovine in kdor čuti kako divjaško surovo ponižujejo človekovo dostojanstvo, pač ne more gledati z zaupanjem v "pravičnost ki veledušnost" fašistične Italije. Narodnosti ne ustvarja tuje priznanje, tem več sam obstoj naroda.
Iluziji, ki jih je v pričako-
vanju italijanske pravičnosti in velikodušnosti spočetka še morda kdo imel, se je zdaj že zadnji Slovenec otresej in danes ves slovenski narod dejstvom trezno gieda v oči. Zato svojega nacionalnega obstanka ne bo ohranil in si tudi ne bo ohranil pogojev za boljšo bodočnost, če bo kot slepo o-rodje podpiral one, ki gazijo vse določbe mednarodnega prava in uničujejo ubogo slovensko ljudstvo.
London. — Overseas News Agency poroča, da so čeboslo-vanki kr&gi v Londonu prejeli
vesti, po katerih je sklepati, da so se Rutenci uprli odredbam madžarske vlade ozir, armade s tem, da se niso hoteli pokoriti nabornim postavam, ko so. ■ , . ... , . . ..
... . i , - canu, ki so uh lani izzvali prebili vpoklicani v armado, ki iih1 „ , .__- -	, , . 1
1 ., i -L	naglem m nezadostno priprav-
e namenila za slu&sbo na ruski . .	' V. .
Ijeni »upori, se ne ponavljajo.
Sedaj je vse. kar predstavlja
Iz ilegalnega ljubijanskega časopisa "Zarja Svobode." štev. VII, II. letnik, ki je izšla sredi junija 1942. prinašamo:
POLOŽAJ V SRBUI
__ (Mihajlovič in Bolgari)
V Srbiji je letos položaj bolj proti izdaja,lskemu Borisove-
jasen, nego je bil lani. Ves oborožen odpor proti okupatorjem je pod enotnim vodistvom..Strašne naipake .s težkimi po^Iedi-
f ron t i.
Poročilo navaja, da je bila poslana kazenska ekspedicija v Karpatsko Rusijo, kjer so
vojaki streljali na ljudi in a"i y^jg^Qm Miha "loviva Kar "e retirali Tia stotine sorodnikov______ *__________Aar
stvarno in moralno silo srb-stva, združeno v okviru jugo-I slovanske vojske in pod po-
Konfuzija v francoskem kabinetu
London. — Overseas News Agency poroča, da so poučeni
Svobodni Francozi pozdravi
Lifct piše, da je bila farmar-! li ameriško invazijo u>m d min nn rnznolasro najboli-' London. — List
'France",
Pomanjkanje papirja v Franciji
moških, ki so se uprli vojaški službi.
Rutenci so kmalu po obisku ministrskega predsednika, Nikolaja von Kallaya vprizorili
posebno razveseljivo je to, da so se Mlhajloviču priključili tudi uporni odredbi na Bolgarskem, kjer se širi upor naroda
besne demonstracije pnvti ma- vilke podane po radiju, ki je
džarskini oblastim. Von Kali a v, p0d nacijsko kontrolo, so vse-l sodelavcev, se je izjalovil, ker
V Bern v iSivici-je prišlo poročilo. ki pravi, <la je v Fran-* ciji nastalo toliko pomanjkanje papirja, da ga ne bo niti za tako potrebne stvari, kot so
živežne nakaznice in davčna j cijo z Madžari v vojnem priza- zredili danski kmetje, so jih potrdila.	j devanin. Njesrovi jjovori pa ni-' naciji pobasali ono tretjino,
Sauterau, diktator francoske so rodili zaželjenih uspehov, j obenem pa je padla prodnkei-papirnate industrije, je nazna-' Ravnotako je povečana policij- jn jaj<» jn prašičjega mesa za
I ! __v ■ _	_.»____I
mu režimu. (Prošli mesec je bil Mihajlovič osebno v Bolgariji ter je uredil vprašanje sodelovanja z bolgarskimi četniki. S tem postaja Mihajlovič vojaški vodja vseh južnih Slovanov.
Razpoloženje v Srbiji je odlično. Ljudstvo v organizirani pripravljenosti čaka na ukaz svojega vodstva. Srbi imajo organiziran ves vojaški in upravni aparat, Mihajlovič — je edino geslo, ki danes združuje srbsko silo >za borbo in osvoboditev. Nedičev poskus, zastrašili pristaše Mihajloviča z aretacijami in internacijami rodbin njegovih oficirjev in političnih
je rtrišel v Rutenijo, da bi pri- kakor verjetne, dobil prebivalstvo za koopera-' fM vseli prašičev, ki so jih
nil, da je zaradi pomanjkanja ska nažnja in vmešavanje po-'45^ in klanje ffoveie živine se
papirja ogroženo vse gospodarsko življenje Francije.
Za knjige papirja sploh ni in ravno tako ne za uradne li-
vzročilo. da je mnotro rekrutov pobegnilo v gore k guerilcem.
jem dama na razpolago najbolj
ša ženil ja v okrožju, ter obenem ki je glasilo svobodnih Franco-svari te nove naseljence, naj zov v Londonu je primeril a-se zavedajo, da imajo sedaj meriško invazijo Severne Afri--elike odgovornosti, ker mn« } ke prihodu ameriških čet v F,v-ffi, ki so prej obdelovali kine- ropo oz. Francijo v letiu 1917. , tije oblegajoče komaj 27 akro%'l List je izjavil, da je invazi- m ravno tako ne za uradne h- Nemci zro. kot usi
zavezniški krogi v Londonu' jnilje, posedujejo se<laj zem-'ja za vezni k m- v Afriki upravi stine. C.pre.ni »menja da bo kmalu konec vi- Ijišča katerim ne vidijo konca, cena, ter jo je smatrati za prvi ski vozni listk , po>tne dop^- «tevi ke, ki jih >e javila chvske' vlade v nezasedeni1 Se s t oje na Pr«*u inr« jih hiš. Iz korak na potu osvobojenja j m« in^ daven i l^ti bodo^anskn. dokaznjeio. dn Franciji, ker naciji najbrž ne tega razlogi morajo sedaj po- Francije. Dalje je ILst obudilfT^i^	^ 1 OCTOnine k°1in-
bodo dopustili, da bi bila fran-[ kazati .sposobnosti «a upravlja- f»pomine na pribod prvih Per- poiozaj ne iapoij>a Co ska sredozemska obala v' nje teh svojih velikih posestev shingovih enot, ki so pristale v(	—
francoskih rokah, medtem, ko'na katerih jim ni treba orati Bordeaux-u in v St. Nazairu, so zavezniki v Severni Afriki.1 in sejati in se potiti, kot vča-' pred 25 leti ter je pripomnil, da Zdi
je iiiovišalo za 30 odstotkov.
itd.
je teh preveč, da bi mogel vse kaznovati.
Sibski človek je odklonil propagando, ki je skušala ubiti Mihajlovičeve uspehe, čeprav je bila spretno prikroje-1 na krajevnim razmeram. V Sr-e|biji so ga poskušali onemogo-v nekaterih čiti z očitki, da ima tajno
— Na jnoveiše1
ne žrvil in ker «=o bile te šte-
Pridelek žita. lanu je znatno skrčil.
krajih za 30 do 40 odstotkov,; zo z dedičem in Nemci. Ugo-
nonekod na sploh ni bilo pri-; tovljeno je> da je bila organi.
delkn vredneca omembe.	ti.*	_ j	n
.. ,	... i zator te propagande samo (xe-
Vklir«H vsemu pa naeiji re-	f	., .
kvirirajo visoke odstotke pri- staiP°- Domaci nasprotniki so delka.	i pridno pomagali.
AKO BI BIL NEW YORK OBKOLJEN KOT STALINGRAD
glede
francosko Krvijero ni bi rad invadiral ta kraj do vršijo vse težko delo.
» Franciji.
T--
NEMCI ZASEDLI CELO FRANCIJO
Pariška radijska postaja, ki je pod nemško upravo, je danes naznanila, da je bilo nemškim četam naroročeno, da vkorakajo v nezasedeno Francijo
Javnost je z napetostjo čakala, kaj bo napravil Hitler, ko so Amerikanei dospeli v Severno Afriko, od koder bocfo najbrže vpa dli v iužno Evropo.
Radijska postaja dostavlja, da bo zasedena tudi Korzika, da bo odstranjen vsak nadaljni zavezniški napad. :
Poročilo pravi, da je Hitler ukazal armadi vkorakati v Francijo ter je načelniku vlade maršalu Petainu poslal pismo naslednje vsebine:
"To povelje sem izdal iz edinega vzroka in sicer, da preprečim ameriško m angleško izkrcanje. ^ -
"Armadi sem dal povelje paziti na interese Francije. Nemška vlada zeli, kolikor mogoče s sodelovanjem s francosko armado braniti afriške posesti evropskih držav."
Xa levi strani je zemljevid Stalingrada, ki ga Nemci napadajo. Na desni strani pa je zemljevid New Yorka, ki kaže, kak bi bil položaj, ako bi bil New York v sovražnih rokah.
LAB N A B O D A" ~ Htm
WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1942
ftCANOYUBI 1M
GLAS NARODA
'foi« or Tin rtoru)
M
Owned and Published 67 Slorenlc Pabttibing Company, (A Corporattoo) Frank Sakser, President; Igue Hud«, Treasurer; Joseph Lapaha, See. Place of budne« of the. corporation and addn—eg of above officer«: 216 WEST 18th STREET, NEW IOEK, N. T.
49th Year
"Glaa Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sunday* and HotMftys.
Subscription Xearly f8.	Advertisement on Apreement.
Za celo leto velja Uit za Ameriko ln Kanado $«.—; aa pol leta IS.— ; u fcetrt leta |1J50„ — Z« New Tork aa celo leto ; ra pol Veta |3JJ0. Za lnoaemstvo m celo leto 97.— ; aa pol leta $3.50.
"Olaa Naroda" lahaja vsaki dan lxroemB sobot , nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA", 21< WEST lftk STREET, NEW YORK, N. t
»: CHelaea »—1142
KATOLIŠKA PODONAVSKA DRŽAVA
V današnji veliki borbi, v katero so zapleteni skoro vsi narodi sveta, se miljoiii izprašujejo: Kaj pa bo potem i Kakšne države bodo n astale iz razvalin i
To vprašanje je tudi zelo važno in nad vse važno za nas ameriške Slovence, četudi smo našli drugo svojo domovino, daleč od rojstne zemlje. Kaj bo s Slovenijo, kaj bo z Jugoslavijo 1
Naše želje so, da bi bila bodoča Jugoslavija dežela, v kateri bodo združeni vsi jugoslovanski (bratje in pestre; vsi, tudi oni, ki so bili po Jirvi svetovni vojtii po krivci zavezniških diplomatov odtrgani od našega narodnega drevesa
Tam ob Soči, v tužni Istri, na vedrih Kvarnerskih otokih so naši bratje, ki so nad 20 let na svojem telesu čutili fašistični bič in ki luefpni jo, da se združijo s svpjitni brati v eni državi Gori na severu, v Korotami, ob Žili in Dravi naši bratje hrepenijo, da pridejo z ostalimi brati pod eno streho. Vsi oni, ki niso bili do setlainje vojne v okvirju Jugoslavije, si želijo, da pridejo v njen <fbjem; oni pa, ki so živeli v Jugoslaviji, pa jih pričakujejo z razprostrtimi ro kami.
In še dalje seže jugoslovanski rod, tja do Črnega morja, kjer žive jugoslovanski bratje Bolgari. Tudi Bolgari si žele biti združeni z ostalimi Jugoslovani v neodvisni, močni Jugoslaviji.
Kako bo do vsega tega prišlo in mogoče še do kaj večjega, naj razsodi narod, ne pa njihovi voditelji — diplomati.
Ako bo narodu prepuščena isibira, tedaj fbodimo prepričani, da bo prav izbral.
Prav gotovo ne bodo zadovoljni niti Slovenci, niti Hrvatje, kar po najnovejših poročilih namerava po vojni napraviti nemški poslanik v Ankari Franz von Papen.
Von Papen je po splošnem mnenju najsposobnejši nemški diplomat sedanjega časa, zato ga je Hitler tudi poslal na tako važno mesto, kot je turška prestolica, četudi ni iskren Hitlerjev pristaš in baje tudi ne spada k liaeijski stranki.
Von Papen je namreč mnenja, da bo Hitler padel in
10	je v Ankari nekaterim inozemskim diplomatom odkrito priznal. Hoče pa, kot je oznanil, po sedanji vojni vsta-noviti četrti rajh, četrto nem&ko državo.
Ta država naj bi bila podonavska država katoliških narodov. Zakaj so se mu ravno podonavske diižave tako priljubile, pač ni mogoče sedaj vedeti in to tem manj, ker sam ne prihaja iz nobene podonavske države, temveč je njegova domovina v Porenju, torej daleč od dežel, ki jih
11	oče združiti v katoliško dišavo.
PO njegovem načrtu naj bi ta katoliška država obstojala iz naslednjih držav: Avstrije, Madžarske, Slovenije Slovaške in Hrvatske.
To bi bilo zopet leipo skrpucalo! V državi bi bile tri r azlične narodnosti: Nemci, Madžari in Jugoslovani, to je Slovenci in Hrvatje. Zopet bi bila država po avstro-ogrski </bliki, kjer bi se narodi med seboj prekljali, kjer ne bi bilo nikdar sloge, nikdar prijateljstva, nikdar zadovoljstva.
Ideja je najbolj neumestna, kar si jih moremo misliti, kajti države se morajo vstvarjati po narodnostni/i, ne pa po verskih načelih.
Samo narod, po jeziku enak, ali saj v najbližjem sorodstvu, more tvoriti skupno državo. Vera pri tem pride Je toliko v počtev, da je v taki državi verska svoboda, da vsak po svoji veri nemoteno in neovirano živi in svoje \ erske dolžnosti -opravlja po predpisih in postavah svoje cerkve.
Po jeziku morajo biti določene državne meje, ne pa po
veri.
Von Papenova idejo gkdie podonavske države je tako zelo brez vsake trdne podlage, da se na mirovni konferenci diplomati za n jo ne bodo miti zmeniti, ako jim bo sploh; predložena, kajti thdno verujemo, da na prihodnji konferenci noben Nemec ne bo imel niti najmanjše pravice staviti kak predlog, najmanj pa o določevanju meja. posameznih držav.
Mislimo pa tudi, da je sedaj čas dozorel, ko bodo govorili narodi, ki. se ne bodo več ozirali na odločitve in sporazume diplomatov in bodo sami odločili svojo usodo in določili meje svojim državam.
Vox populi, vox Dei!. — Glas ljudstva, glas božji I
Znani kinogledališčni in oderski igralec STUART ERWIN,
ki bo igral glavno vJogo v burki Kelti F ring? we "M"R. SYCAMORE", ki bo prvič vprizorjena v petek zvečer, 13. novembra v Gnil«! gledališču: St. James Theatre, 44. ce-*to zapadrio od Broadwav v New Yorktu
Pozdrav gen. Mihajloviča ameriškemu narodu
(JIO.) — National Broad *tano rafitel m P^tajal »ovraž-oasting Company (WEAF)) je mku	,bori nevaren. .
priredila dne 1. noeiribra uro a-' 'G^rai -Uihajlovič in njego-meriske vojske, posvečamo Ju- 'VI v<>i»kt> katerih sovražnik ne
goslaviji. O priliki te sveča- niol,e P°razit^ so ponos mojoga strani. Pndodafl je k temu, da nosti je bil oddan na radiu po>a™da in simbol duha svobode, zdrav generala Draze Miliajlo~'kl vedno myi k^ob tlatauu
vso to doibo priklenil ina jugoslovansko <jeemlje preko 30 vizij osi&oa. Znatno vam je^ da vzdržujejo jugoslovanske ma-r tere in žene moralo naAih vojakov in da ta morala ni .bila ni kdar. močnejša ko je danefe. Bodite prepričani, da bomo tudi še naprej vatrajali v krvavem fin neenakemu boja proti osvojeva&m, dokler naš narod zopet jne doseže svoje svobode ali pa, dokler zadnji Jugoslovan ne pogine na polju glave in čaeti. .
(Jetniki, katerim poveljujem, bolj bdajkoli, zaupajo v to, da beljio Rusija, Velika Britanija* posebno pa Amerika, storile vse. da podprejo naš narod v tej krvavi borlbr, v kateri ne štejemo in ne štedimo žrtev. Navdahnjen i smo z upanjem, da bo Amerika ne le znova pomagata Evropi do svobode, tem več da tbo tudi storila in ukrenila vse potrebno, da <<Jo»be o-plenjeoi in tzstradani evropski narodi po zmagi 6im večjo pod poro in pomoč. V tem prepričanju nadaljujemo svojo borbo v jugoslovanskih planinah, in upamp. da bo naš narod kmaln zopet osvobojen in naša lopa domovina Jugoslavija obnovljena.
General Mihajlovič."
Amerika je kriva, pravijo Lahi
London. —Fašistični komentator v Rimu je pred par dnevi opozoril italijansko ljudstvo, da je obzorje temno in je pričakovati napade od katerekoli
viča ameriškemu narodu, katerega besedilo smo ravnokar prejeli, doeim je jugoslovanski ambasador Konstantin Fotič prečita? nasktdtnjo poslanico kralja Petra IX
"Pred letam in pol je general Mihajkrvič začel borbo proti invaziji dsiSča. zbiral posamezne skupine jugoslovanske vojske in organiziral civilni od por najprej v planinah zapadne Srbije, pozneje pa sirom vse Jugoslavije.
iCjogov odpor ni prenehal niti za trenotek in je navzlic vsem drugačnim vestem nepre -
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE smrti našega blagopokoj-nega in nepozabnega sina in brata
GEORGE SAMSON
Id Je t rvrtu mladeniSke dobe preminul
1L novembra, 1941 '
v (iowandi, N. Y.
Kruti UHodi »o je zahotelo po Tvojem mladem in upapoinem življenja. Danes je leto dni, odkar eo ooteklenele Tvoje blape ln ljube*n| polne ofi—In danes Je leto dni naših jjrenkih lo i tekočih solzfi. Id padajo v nnroPje materi naravi, katera krije Tvoje mlado telo.
Drafii stn, čaj Žalostno mater ln čuj tnžni Klas Tvojega brata, ki TI kUCeta:
"SpoSiJ se mirno v rodni jrradi"!
Žalujoča:
Josephine Samson, mali, Frank fiamnrm brat.
kljub tlačenjn in okrutnostim, ki jih sovražnik izvaja v Evropi.
Zaslužil je, da Se spominjam« njegovega imena in imena njegove vojske z občudovanjem in hvaležnostjo."
Pozdrav generala Mihajloviča ameriškemu narodu se glasi:
LAlmerifcikcmtf narodu in* "junaškim .ameriškim dboroženiro silam na suhem, na morju in v zraku, pošiljam iz svobodnih jugoslovanskih planin — dbe-nezn s svojimi bojevniki za svobodo domovine in svobodo vseh tlačenih narokiov v Evropi — pozdrave in izraz gTobokega zaupanja v zmago združenih narodov. Jugoslovanski bojevniki, ki se zdaj že več nego leto in pol pod mojim pove4j?#vom bore proti silam teme in zla. so i globoko uverjeni, da bo njihov i boj prinesel 'bogate sadove in se 'zaradi tega ne strašijo nobenih , žrtev za naš skupna cilj.
tfvakor leta 1918. bodo ameriške Združene države s svojimi junaškimi oboroženimi silami in s svojo ogromno proizvodnjo vojne opreme vseh vrst, znova prinesli Evropi o-s vabo jen je. Velika Britandja in Rusija, obenem z Ažmeriko in z ostalimi združenimi narodi, bosta zagotovo še enkrat izvo-jevali zmago nad silami os Lisca an osvobodifi svet tlačenja in suženjstva.
Vsi veste, da je število paiJ-lih Jugoslovanov približno milijon; v»i vesrte, da so bili v Srbiji in Sloveniji mnogi krajS razrušeni z ognjem in meoem; visi veste, da je navzlic temiu nas narod že leto in pol v neprestanem boju in da je skozi
je vse\ga tega kriva Amerika
"Leteče trdnjave Zdr. držav," je rekel komentator,4'so igrale veliko vlogo pri napadu •na Genovo."
Komentator Aldo Valori je dalje obdolžil Američane, da so bila oni tisti, ki so pripeljali armado čez Atlantik in ameriške tovarne so tiste, ki prodn-cirajo ogromno Število tankov, kateri so sedaj v bojih v Egiptu. Dejal je, da italijanski voj ni položaj ni zadovoljiv spričo zadnjih dogodkov jjoma hi na fronti.
Hitlerjev zakonik vpeljan v sodiščih zasedenih krajev
Lonon. — Vsi sodniki iti državni tožTtelji v Nemčiji in v zasedenih dežeflah izvajajo sedaj Hitlerjevo justioo, katera je slednjenvu izmed njih dostavljena v obliki takoimeno-
Nekaj zabavnic na račun j Hitlerja in Co.
Vkljuib strašnemu trpljenju} in lakoti ter grozi, ki jo je zase-jala po Evropi naci-fašistična tolpa, iraajo ljudstva še hmifeei za humor, kar je razvidno iz( šaljivih dovtipov in smešnic, kij jih zbijajo ljudje na skrivaj naj račun Hitlerja in njegove pa-kaže.
Uničeno mesto.
Hitler in Goer ing «ta se vozila v letalu nad Anglijo in ker Hitler rad zadremlje, je tudi v letalu med potjo zaspal in ko se je nekoliko v zadregi prebudil, je pogledal dol in videl pod seboj razvaline velikega mesta. Ves poln navdušenja sej je obrnil k-Goeringu rekoč: — "Imenitno, Herman, imenitno. Tukaj si naprafil prvovrstno delo!"
Ooering ga je pogledal malo «*pod čela in dejal: " Ah, Fuehrer, tiso mesto pod nama je Hamburg."
Prekoračenje Rokavskega zaliva.
Hitler je čul dolgo v noč in Žgal polnočno olje, da bi stuh-tal kako bi se dalo najlažje prekoračiti Rokavski zaliv. Ko mu ni prišlo nič pametnega na mi pel, je poklical tajnika in mu naročil, naj mu takoj pripelje spiritual ista, ki ga bo spravil v stik z Mojzesovim duhom.
vašega "Jurističnega pisma", ki je perijodieno razposlano iz urada Otto Thieracka, novega nad jskega justicnega ministra, kateri je bil po Hitlerju pozvan, da reorganizira nemško justieo tako, da bo v sorazmerju z nacijsko ideologijo.
To se je sedaj prvič izvede lo v Londonu, ko so te dni tja dospele kopije nradnega glasila jus-tičnega ministra, "Deutsche Justiz."
Thierack se je izrazH, da vlada sme in mora dajati glavne direktive, katerim naj sodi-sča sledijo v svojem izvrševanju pravil sodnega zakonika Iz tega razloga se tudi pošilja sodnikom tajna juri stična pisma, da se vedo kako ravnati.
ABRf KOPRIV&EK te «jecov
Tcradokt n
Na ptanliMsb—r»l&* Itf. M »I »■ DWKJB8NE CMVnsm
TAMBURICA — it*. M 671 Za toa. cenik ta cene «MS m obrnite m: JOHN MARfUCH Inc. MS W«t Oal Street. Htm ¥erk
POZOR GOZDAKJT!
Potrebujem mož za Defense Work za hlode sekati, konje goniti in za trnke vozdti. Goad I je lep v ravnini. Dobra plača Zglasite se pri:
FRANK SLEJKO I GLEXFIELD, K". Y. '	(3x)
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam m Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOV EN SKA KATOLIŠKA dfa J E D N 0 T A

Najstarejša slovenska 'podporna organizacija
v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800	Premoženje $8,000,000
SOLVENTNOST K. 8. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.34%
Črn Me* Mm mM lm tvojim imgl«, uvaraj ae pri oaJMJki. pi-tirni in ndMlnete« podporni orsanizadji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JRDNOTI, kjer M Uitko emvarnje« t« mrtoine. rasne prtkiAe, ofwradje. preti bolmi iD onemoglo*!.
K. S. K. JEDNOTA apnjeaaa mike In ieuke od 1«. do M. IHa; otroke pa takoj po rojstvu In do 1«. leta pod eroje okrilje.
K. 8. K. JEDNOTA hdaja danje doke od RM.N da ff.Mt.Mi
nate certifikate ••
K. S. K. JEDNOTA jo pewra artlftelt afcot. Ce «• «U all Oaaiea te «againe In bogate aala
Za pajaanOa a warwiWi te ta m • ae okrnite aa wiidkt tm
K. S. K. Jednote, aH pn aa:
OLATUI tf^AD 351-353 No. Chicago Street,	Joliei, IUinoto
"Jaz sem nemiri firer," je 4ejal, '4 ko je 8f»ritaa4ist oefkr-bel zvezo, "m rad bi vedel, ka^ ko si razdelil vode Rdečega morja, ko si hotel s svojim ljudstvom čee."
"Zelo preprosta stvar," je odgovoril Mojzesov d ah, "udaril sem s palico po morja in vode so se razdelile/*
"Kje pa je sedaj tiata palica, ki si jo rafbfl," je vprašal firer, "rad bi se je poeložilt
Mojzesov duih: "Palica je v
Brii«kem mireeju."
Vojni spominki.
Dve Nemki ^a govoričili in ena se je napram drugi hvalila kaj vse je dobila iz raznih dežel, katere so naeiji pogazili.
"Iz Norveške «em dofcila par krasnih rokavic,** je dejala, "iz Čehislovaške par elegantnih čevljev, iz Pariza divne obleke . .
Prijateljica jo je prekinila rekoč: "Kaj pa ei dobila iz Rusije?"
"O, iz Rnsije pa sem dobLIa moj žalni pajčolan," je rekla klepetava vdovica.
Hitlerjeva čreda.
Hitler ?e je v avto ponoči vozil na strankine seje. Neko noč se je avto ustavil kakih 60 milj zunaj mef<ta, ker je čreda volov zadavila pot. Hitler je vprašal svojega pobočnika, kaj je narobe.
"Pred nami je velika čreda, moj firer," je odgovoril po-bočnik. Hitler pa je takoj vtaknil glavo skozi okno avta in zavpil: "Tovariiš moji, vas firer vas pozdravlja!"
Oreda je samo zamakala v odgovor in Hitler se je jezen dbmil do pobočnika: *Pa to so vendar sami volil"
"Natančno, moj firer," je dejal mehko pobočnik, "to so sami voli!"
Naoijski program.
Hitler je Sel v neki Berlinski teater pogledat najnovejšo nacijeko dramo. Predstava pe je že pričela, ko ga je rednik privedel v njegovo ložo. se mu priklonil in ga Seo»ptajoč vprašal: "Ali imajo gospod rajhs-firer že program?"
Hitler je skočil pokonon in divje zavpil: "Poslušaj, ti ničvredno tele, meni ne bol dajal prav nLČ pod na* s programi!"
I
NEWYOR3KA GLEDALIŠČA
Teden, ki se je pričel z 9. novembrom, je v zgodovini newyorskih gledališč spomina vreden. Ko se je začela v St. James gledališču na za-padni 44. cesti burka "Without Love", to je bila že 25. zaporedna letna sezona tea-trskega guilda.
Da pa bo vse še' bolj zanimivo, bo Gniild predstavil še drugo igro, Ketti Fringeino (burko "'Mr. Sycamore," ki pride na oder v petek zvečer, 13. novembra. Theatre Guild poprej ni nikdar postavil v enem tednu dve premieri na oder.
Druge predstave, ki jih bo Theatre Guiild postavil prihodnje dni na oder, so: "The Pirate," "Green Grow Olaos," "Porgy and Be&s," "The Russian People," "Plans for To-morrop" in "Eespectfulyy Yours."
THEATRE GUILO predstavlja KATHARINE H.EPBURN E CLIOT NUGENT
WITHOUT LOVE^
^ova burita, aplao] PHILIP BARRY Vstopnic« od tl.10 napr«J
ST. JAMES THEATRE
*4th at., hmubo M	N- y. c.
*G L Al HiBODi*»MlIl
WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1942
VKANOVLjni vm
V VAŠI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI ŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVSSO, DA SE NAROČJI?
n
Kanadski festaik
Poročila is rasnih naselbin, kjer bivajo in AeJafr Slovenci '
i
Kupovanje bondov v Kanadi
Več kot 1,200.000 Knnadta-nov j«" prispevalo k nakupu vojnih bondov tekom tretje kampanje imwnrivane Third Victory Loan, katera -s« je zaključila k 7. novembrom.
»Vsota, k i je bila določena za to 'kampanjo, je bila že daai pred zaključkom inte preko ra-
S tem se je za nekaj časa rešilo problem financ za vojne potrebe in največji problem, ki je sedanj in a vrsti, Ua se ga reši, je moška delovna sila in enakomerno porazdeljenje iste.
(Sodelovanje Kanade z zavezniškimi nanddi ji nalaga dolž-
oena in sicer za 130 milijonov	ki	Kanade sa-
flolarjev, tako da je bilo namesto pričakovanih 750 milijonov, prodanih bondov za 880 milijonov dolarjev.
Vse province so prispevale svoj <lelež In s>lo*lnja občina je prispevala k skupnemu delu v tem pogledu, kar je pokaaalo. da se kanadsko ljudstvo temeljito zaveda važnosti izvojeva-nja zmage v tej vojni .
me m zato ee vlada trudi, da prispeva čim več mogoče k sflcnpnemta prizadevanju zaveznikov.
DocHaj je Kanada v glavnem prispevala rzrvezbwno zračno «1-lo, vojni material vsake vrste in pa živež ki igra tako važno vlogo v programu vojnih operacij in načrtov. In Če se upo-
AMERIŠKI VRHOVNI POVELJNIK
ršteva, da Kanada »nima zaadost-ne delovne eile na razpolago, ker nima posebno mnogo pre-} bivafetva, tedaj se mora pri-i znati. Via je dtfslej storila več kot sfvojo dolžnost v pogledu sodelovanja z zavesniki. .
Živež iz Kanadeipe izvaža tudi v Rusijo, kakor tudi v one i evropsko dežele, katere je mogoče dos<«či in v katerih se skuša omiliti strohotx> lakote
PoteK vsega tega pa je Kanada tekom zadnjih let zgradila precej iruocrto mornarico, ki uspešno pomaga pri prtvažanju konvojev, ter skrbi, da so morske poti prdd konvoji očiščene podmornic .
Oeneral Dwig*it Eisenhower (levo), vrhovni poveljnik združenih anieriško-angleškili armad pri vpadu v Afriko.
Zanimiv uvodnik za ženske
V nekeir fcinad<kcn. fVtn je nii prej 'r-ilkiui napisan »ie-tl"či uteduiški člai^t • :<«, f-a-'ke:
"Ali si bila kdaj kruta na-ptam komurkoli? Recimo, takole v trenotku togote, ali jeze — v takih monnentiii smo kruti vsi — ali kadar je tvoja notranjost mirna in uravnovešena ali se tedaj porajajo v tvojih mislili zločestt- žolje, da bi
šotah predirteta, ki bi to natančno kril. Oe bi ga umeli, bi s tem pri vzgoji naših defeteit dosegli več, kakor jim more nuditi moderna računska in etična vdda. .
"Matere naj malo pomislijo na to in vcepljajo svojim hčeram dobrohotnost in spoštovanje čutnosti človefka. Beseda lab ko ranja buje od noža in zato jo moramo znati brzdati — nauk v tem pa moramo /dajati mladini že zaroda j v življenju."
mezniki ne pomislijo, kako bi se počutili, ako bi drug brusili njim take v obraz.
u 4 Najžaloštnejie .pri tem je to. Id a na-s v soli niso nikdar učili o takih stvareh, ter da ni-koga ranila z be^do Lake, da pamo niti sedaj vključenega v mu ostane brazgotina na duši. dokler 1k) živel?
4'Recimo, da ti je uspelo nekoga, ki si imela kako piko nanj. raniti kruto in brezobzirno, kaj si končno imela od tega?
"Zdiala si ram« — tako namreč razlaga hudobno vseka nje z besedo 'besedni besednjak — dobro — kaj imaš od t ega ?
"JPo našem natziranju je oni, ki ranja drugega človeka z besedo hujši, kot tat, ki oropa človeka materialnih posesti — te so da zopet nabaviti — kruta beseda pa Šesto oropa našega sočloveka t tete človeške eamo-Kavesti. ki je vsakemu tako potrebna v borbi za vsakdanji kruh in obstoj.
''<*'e bi veljala maša, tddaj bi imeli za te vrste ljudi, ki tako radi vbadajo in z besedami po-nižnjejo in zaničujejo ter precenjujejo sočloveka, posebne vrste ječe, kjer naj bi oezdTave-Yi od svoje boleeni, preden bi bi K pripu^čeni nazaj me«} družbo.
"Vse poenate ljudi, ki uživajo pri tem, da se posmehujejo nesrečnim pohabljencem in dm ga Če nsidložnim 'ljudem — ali pomislite kdaj, kako to vpliva na ubogo ddšo teh siromakov?
•"Vsakdanja navada mnogih
lin krajev s tem, da »e odpre v Kirkland Lake in drugod v o j-.
—--------------| ne MTusrije, kar bo odpomoglo
je, da vsakemu, ki se pokaže slabšajoeenm se po*ožaju v teh malce (neroden ali neveden v krajih. Za visaJko znižanje pro kakem ozriru, zabrusijo v obraz, dukbije v aLatib rudnikih naj bi iia je zabit, neroden, motovi- ^ odprlo aH ustanovilo kako last. itd. Nikdar taki posa^' vojno iifcJnstrijo v prizadetem
kraju ali v iMižini, že kanejo prilike. .
kakor pač
VELIKO STEVLO KANADSKIH (TET JE DOSPELO V ANGLIJO.
Kakor se glasi poročilo iz Londona, je na angleški obali pristalo veliko število kanadskih čet, med katerimi je bil tod i oddelek pomožnega ženskega bora (CWAOS) in istočasno so dospeli na angleška tla zračni oddelki iz Kanade, ki ^
SlovuncL v JianadL
KOVENCIJA V. P. Z. "BLED." Zapisnik drag« seje redne konvencije V. !P. Z. "Bled" dne '	31. avgusta 1942.
(Predsednik odpre sejo točno na dan, pddpira br. Muhvic in ab 1. uri popoldne« pozdravom,j je predlog tsudi odobren z ve-
— „—______: i__.„;___ .J _______
Rojake prosimo, ko pošljejo za aarodnino, da se posluiujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONET ORDER,
ako je vam le priročno
V vrhovno sodišče so izvoljeni: Prank Tekauc, Ivan Oavric, tleorge MihelLč, Valentin Jago-
idw in Joh/n Košmrlj.
SPrefcBsednik zaključi sejo ob 5. trri popoldne irn odredi drugo eejq ob 6. uri zvečer.
George Mihelie, zapisnikar.
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V AN-GUEŠClNI O ŽIVLJENJU AMERI-DIVJAČINE POD NAflIJOVOM
AMEMtAlJ
WILD LIFE
Oi ta ee poosdravni brzojav od lista "Bdinoet", kakor tudi po dira v od li>ta "Novosti", nato
č-ino glasov. P;ci le se na volitev glavne-
ekajo piiporočifa <xteekov iz	J*1/
Toronta in iz Port Arturja,.'^ br L ^^J^^t Predsednik se zahvaljuje za po-	m	\
zdrave in obenem priporoča, ^kH^n^fodi B^P da se pozdravi vrnejo ter da se 1 ,,c inTr.j *	revec
tudi pois^je pozdrav premierju
Mackenzie Kii^i, in jugoslo- ^Povedni* nominaciji iz vanvkemu poslaniku Dr. ^J^^ da se prefvec dovoljuje
FARMARJI SO ZASKRBLJE NI GLEDE ZLATIH RUDIKOV.
(Farmarji iz okrožij in na polju zlate rude, so sestavili peticijo, ki bo posAana v Ottawo in ki se bo tikala položaja, o-ziroiria ogrožanja položaja farme rje v v slučaju, >da obratovanje rudnikov pade na tako nizko **topnjo, da boido delavci prisiljeni na izselitev. .
Farmarji v teh okrožjib. ®o odvisni največ od nakupne moči rudarskih naselij in mest, ki se ttfdi vzdržujejo z dohodki, ki imajo svoj glavni vir v zlatih rudnikih. .
Flarman^ka dTuffiba bo sodelovala z drugimi skupinami, ki' ee potege jejo zato, da ee prepreči razpadanje rudarskih naselij
so (bili najštevilnejši od veeh-lck>sedaj poslanih zračnih enot.
V dospelem konvoju je bilo dostavljenih mmogo oddelkov pehote, oklopnih divizij, top-
doriu Cankarju v Ottawi, Ont^ ee vzaiiHj na znanje tudi priporočila, gori on»enjenih odsekov. Br. Fiigina predlaga, da se diskusrra o thie.vnicah delegatov in glavnih odbornikov. Br. Sparrriblek stavi protipredlog, se naj o tem razpravlja na
Tam i m polit ičnim elementom [vtikanje v upravo Zveze in wploh v njeno delovanje, ter izjavlja, da on ne mere voditi Zvezo nepristransko, ako bodo pod kontrolo ene ali druge politične struje, ker Zveza mora se vaj, da bodo tudi Slcvcnci v biti strogo nevtralna, ne oeira- Toronto zmožni neka j prirediti.
PfiFI NASTOP "ZVONA" V TORONTO.
Od vseh krajev Sirom Kanade ee ogiaiŠajo rojaki v našem priljubljenem listu "Glas Naroda." Torej sem se namenil tudi jae, napisati nekaj iz To-ronta. . 1
Ubogim je znano, da tukajšnji rojaki iso ustanovili svoje pevsko društvo. Po večmesečnih vajah bo ■vaše slovensko neodvisno pevsko društvo *Zvon' prvikrat nastopilo v javnost s pevskim koncertom v Bolgarski Wvorani na Ontario St. Torej rojaki, "Zvon" vas vabi na Martinovo soboto zvečer 14. novembra 1942.
Pridite od blizu in daleč, da se skupno »aha v am o ob na£i slovenski pesmi. Priznanje gre nasemlu pavovcfdji Mr. T. Krne-tea, ki uči in piše note brczplač-no, kakor tudi pevcem in našim pevkam, ki se trudijo in ho di jo k vajam, ker so vsi delavci Pa kljub temu, da imajo malo časa am razpolago, udeležujejo
V knjigi Je natančno popisano Ur-
Ijeiije pottnmeznib živali, žlvetib na suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljnbl naravo in njeno pestro ilratetro, knjigo bral z velikU zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj is življenja OlrJJh živali, kar mn dosedaj Se nI bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati t petih knjigah, toda
Je slednjič lz£La v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prlnaSa POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE I>rVJAClNE.
Knjigo bo z ulitkom bral levee, ker navaja in poptauje vse živali, ki jlb Je dovoljeno in prepovedano streljati;
■MT, ker so popisane tirali, ki na polju koristijo ali Hcodujejo ter slednji? ribi?, ker so v knjigi nafttete VSE HIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vseboje knjiga 32? SLIK (fotografij); 6 slik v naravnih barvah, velikosti eele strani, ter trna 778 •trasi. Velikost knjige Je * x 6 fatev. Knjiga opisuje sesavce, ptRe, riba, k*-te in ilvali, ki m ravnotako na suhem kot t vodi doma. — Vezana Je v moi*uo platno z zlatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.«»
Naročilu pofiljite .... KNJIGARNI 8LOVENIC PUBLISHING COMPANX 210 W. 18tb STREET. NEW TORK.
je se na vero ali politiko.
Nato pridejo raane diskusi-in voc govornikov razprrav-
.ie
konci konvencije ter obenem protestira, sia ni točen zapisnik pr\*e itd.no konvencije,
nakar br. Grebene pojasnjuje,1 lja o tem in prosijo br. Spe-v čem in koliko ni tooee. Br.jhai'ja, da prevzame nominacijo ni^ib regimentov in vojakov,Ant N<)vak ]X4dipira predlo^ za javnega polJipredsednika. za goddno službovanje	jbr. Fiigma, tw pi iporoča, da Rr. A. Novak predlaga, da ee
tSin goveraerja držav^ New se are z delom naprej ter da «e naj opozori uredništvo "Glaa Yoi^. Peter Letenaji, k", se je prežita zapisnik včerajšnje se^ jNaroda'% da ne prevzame <do-pred čaaom vpisal v kr.nadeko! je od 30. avgusta, nakar-se pre- pi-ov od raznih "sumljivih ele-zračnn sila, je prispel z ROAF (Čita zapisnik in se vssame na na Akrjrletsko. .	[znanje. Dalje br. Ant. Novak
Z vojaškimi oddelki so pri- zahteva, da bi morali klavni
H





KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo	®®
' 1 g- - | m ..	.	.	__rmnjnpi u,r Kiumc I^trem
i	»i »"^Knjiga je trdo vezana in ima 621 atram"^fcl(M vraktifino, pripro«to in nspegno.
i|	I. Min <1 n*<4 o I
, Recepti so aapiia*i t Angleškem jedka; ponekod pa so , | A tudi ▼ jexiku naroda, Id mu je kaka jed posvbao v navadiV,
ii	Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki so aaidmajo saj kuhanje in se kočejo ▼ njem čimbolj laveibati
('(» UpopolnitL	ii
L	"
pn:
k\
;
M
S' if«
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHEVG GO
216 Wort 180i Street	Kov York, H T
Fpele kc.
tudi kanaickke bolnjcar-
KANABSS3 POSLANIK ZA KITAJSKO.
Urad kitajskega mnanctga ministra je naamaniL da je bil imenovali za kanadskega poslanika najKitaj&em gen major Viktor OcBum. Imenovanjfe je sledilo siporaaarou used Kitajsko in Kanado, ki je bil podpisan v mesecu arvgustu letos.
"SPANISH in » LESSONS" — Stina v 20-Uh nalogah. — Spansk®-^ tMlo al«%itica. — Spisal jo ie K. D-L* Cortina.
Ta knjiga Je popolna fn prav všč V**-kraJSana. Od l>nre So aatfnje strani Je je popoinoma lata. kot Jo Je pisatelj napisal ln kot Je bila prvotno teflana za vKJo ceno. Cena Je aato nizka, ker eno w porabite prvotne tiakar«ke Tor me, ln ker Je pisatelj »prejel nKJo ceno.
Po tej pri prosti atopnjevalnl metodi vam Oorinta pomapi. da «e lahko na-
nHte ipanKlne.
ro praktično n?enje Ima kar najmanj nesanlnMb ki zar^rtenih slovn»nlh
pravil ter vas tiei brati, jcovorlti ln razumeti špansko.
Corfntovo kratko metodo bo odobrtD u«teUi, profesorji. Sole, poslaništva in eknportne tvrdke po celem svetu. Je
tajnik in drogi meiodajni faktorji bolj podroftmo pojasniti delegatom imovino Zveze in <te-;narno stanje. Grl. tajnik nato pojasni bolj -natančno po vseh skladin odsekih. Dalje vpraša <br. Ant. Novak, kaj je s tisto "zavarovalnino $15, o kateri je tajnik poročal prvi Idan. ter priporoča bratom delegatom kn gla. orffbornikom, da se naj uljodno obnašfajo eden napram drngOmti. Tajnik popasni. da je fetili $15 taksa za bonde za gl. uraldiRiike.
Preide i>e na debato o dnev-
Izrazlte vaše zadovoljstvo z obilnim posetom in to bo pevskemu društvu na jlepše priznanje in vzpdbuVJa za bcdoeo delo! — Na svidenje!
Naročnik.
mentov, ker bi škodovalo Zvezi. Br Tekaxrc irn Pugina ponovno urgiiata na Speharja. da prevzame nominacijo ter pri poročata, da se da primerna li^k^ifa političnim elementom. Br. Fragina dalje prddlaga. da se naj da polno moč gl. odboru v odOočftvi glede člana v »nuVln kake nerednosti in vtikanja politike v Zvezo,, kar je tudi odobreno z večino glasov. Br. S pehar prevzame nominacijo pod pogojem, da <se> ne dovoli br. Zckravjetu prisostvovati na konvenciji, kakor je to Boločil gl. odbor, kar je tudi rprejeto.
Preide se ma tajno glasoma-
nicah. Br. tajnik prelaga, da ^ ^^^Lt Al^mli Ar^Z^ *ovak 8 glasov. Predsedtaikom
je izvoiljen Miatija Speli ar, prvi
podpredsednik Anton Novak,
Prodan lb Je bHo te nad 2,000,060 Cortlnovib taajfar:
Ce van ta knjiga zanimiva. Jo lab-lo naroČite pri
KNJIGARNI *»fc0VEN1C PUBLISHING OOXPANT, aw Wert 18ft) Street, Netr York. N. T, — rvma Je saxnn «1.—
ADVERTISE m
. . "tSlAS-NAROD V
naj pustijo delegati dnevnice v korist skupnosti, br. Ferder-bar pr^ddaga, da naj bi vsak od-sek plačal dnevnice svojim delegatom;.br. A. Novak in br. Sparmlblek se odpovesta evojim flne^vnicam; br. Košmrlj poroča, da je njegotv od'sek rešil, da ima plaSano ipo eibti 5 dni od odseka; br. Fugina je mnenja, in je livarjem, kla delamo vsi, kakor on za dobroftnt Zveze in bi ne bilo xtmegrtno, da si iščejo de4setgat-i dnevnice pri <sldis€«-kib. Br. Novak pojasnjuje, da ni mislil € tem žaliti delegatov, če se je odpovedali dnevnici za sebe. Br. Tekausc priporoča, da se naj priredi pri vsakem sekn ena zabava v korist kon-veneneiga fonda, kar ise tudi olddbri.
Br. Mele predlaga, da se za-pienik zadnje konvencije vpo-steva v celoti. Predsednik na-
drugi pod/predsddnik Frank Pe^ cerle. za ajpiika predlagan Fr. Grdbenc in Vinko Vidrih. Br. Orebencldobi 23 glasov in je izvoljen za (gl. .tajnika, Vinko Vi dr i k Vdohi 2 glasova in je namestnik gl. tajnika. Za glavnega blagajnika je izvoljen A. Preveč e 16 glasovi, za names t nika Peter Gregorio 6 glasov. V nadzorni odbor so izvoljeni Frank Mele, Frank Peoarič in Steve Pogina,, namestniki pa N ick Kuzma, Nick Pavla kovic in Frank Anzelje. Za bolniškega nadzornika je izvoljen Peter Gregorie s 15 glasovi, namestnik Frank Tekanc s 10 gl*u vovi. V gospodarski odbor so enoglasno izvoljeni Jakob Mo-dic, Vinko Vidrib in Martin Novak.
VESTI 12 DOMOVINE.
(JI<?.) Med t eon, ko nemški listi in njihovi hlapci iazivajo ljudstvo k bratomornemu kl'a-nju, da bi tako preprečili »stvaritev nove, močne in složnejše Jugoslavije, prihajajo iz domovine vesti, ki potrjujejo, da je ves njibov trud breeospcšeu, ker je le zelo majhno število oportunistov stopilo na stran izdajalcev. Oseba, ki je pravkar prispela m Jugoslavije, iz oeem lja izdajalca N^ddča, je izjavila naslednje: :
"'Srednja plašit in kmečko prebivalstvo v Srbiji smatra, da je Jvredno^t in smoter našega narodnega življenja le v veliki Jugoslaviji Srbi ne morejo živeti bred Hjrvatov in Slovencev, in obratno. Potrebno bo seveda na Hrvaškem izkoreniniti pflevel. kakfw bo treba očistit Beograd tamognjib ižt-daiakev
Poročevalec pripoveduje da-
"Simfpatije .db Maceka so se mf^d Srbi povečale. V težki da^ našnji situaciji je b svojiin ravnanjem napram BaveTiSn pokazal, da je položajju 'kote. TakSne &o mMi naših Srbov, ki so ustvarili srfosko državo, maščevali Kosovo polje isn položili tfsrie^je jtwraslovanski državni edinosti. Tako ■scfcKjo in za to umirajo, da b! oevobodili sebe in čkivestvo.
"'Propaflice, nemški hlapci in petoliaci se hlinijo Baderju in drdgixn Nemcem.. Oni ne povzročajo prelivanja krvi le med Srbi in Hrvati, temveč med nekaterimi posameznimi
hrano našega izstnadanega naroda. Prav tako pomagajo Nemcem pri c»iganiziranju ka-^enŠkili efcspedioij. Ali, nikar naj ne mislijo, da bodo njihova zverstva trajal'a dolgo.
Hitlerjeva pošafet ie sama sebe v r«p grize. V Rusiji, v Egiptu, povsod že vidimo začetek Hitlerjevega konca."
IŠČEM
JOE MRAKA, doma pri Novem mestu in ga prosim, da se mi oglasi, ker rrra imam nekaj sporočiti. Kdor kaj ve o njem, ali pa če sam bere ta oglas, naj se javni na: Joe Verce, 1266 St. Luke Rd., Windsor, Ontario, Canada.	(3x)
eainniifiiHwimuiiniiRifniniiiifliif
Note |
za
PIANO.-HARMONIKO • 1 i KLAVIR
BBEEZES OF SPB1NQ TIME OF BLOSSOM (Cvetni časi
slovenski fantje vse bom pbooala
eo JEZEBU KOLO
to predlaga višino dnevnice $5 Novak, namestnik Fr. Tekanc.
ohio valley sylvia polka
tam na vktni gredi mabibor walts
8pavaj milka moja orphan waltz _
dekle na vrtu
oj. mar1čka. peqljaj
BARČICA
mladi kapetanb
gremo na &tajbb8ko Staje riS
happt polka ob na tujem
35 centov komsd _ 3 za $1.
moja dekle je se MLADA IVSfe!
[Mladinski vodja je Anton deli gifoskega naroda. Sami po-
magajo zločincem, ki kradejo
NaroOta "pri KNJIGARNI
njoviNiG rmnnM cs. »« West ffth SA. New Vmk


1
*8EKI R A I O D i" m m« X«
WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1942
Islandski ribic
ROMAN — Spisal PIERRE LOTI.
Xj na avha »e je puščala globoko na čelo ter ee ga oprijemala, kakoi tesna vez. na obeOi straaieh ob sencih pa je bila močno privita mavzgdr, da so /se videli krasni lasje, spleteni tesno nad use* i v Idtve daLeli kiti — zelo stara noša, vsled kar-11 i t- Mi zde Paimpokrcanke nekam starinske, kakor izaa davno minulih. časov.
Takoj se je lahko vidtlo, da je bila. ta mladenka drugače vzgojena kakor uboga etarica, ki jo je nazivala baibico, ki pa je biia v resnici samo oddaljena sorodnica, dofeivevša na svetu že dovolj meereče .
[Bila je hči gospoda Mevela, starega Iaiaaidtoa. ki si je bil opomogel z d ranim i podjetji na morju, morda tudi nekoliko po nepošteni poti..
Ta lepa SKDbica, "kjer se je pisalo sedaj pišimo, je bila njena; ijopolnoma nova, po mestno n rajema posteljica z mu&LLnastim, čipkasto obiobljenim preginjalomr, kar je bilo nepravilnosti na ijebeliih »tenaii, so jiih zakrivale svetlobarvne papirnate tapete. IJebeli stelbri na stropu, ki so pričali o starosti poslopja, bili belo barvani. Skratka (bila je to hiša boljših, premožnejših meščanov. Okna so igledala na veliki, starinski trg, kjer so se vršili paimpoLski semnji. .
Ali sva sedanj končali, mati? Mu /nimate ničesar več povedati r"	•
*'Xe, hčerka, pristavi samo se moj pozdrav za mladega (iaofea."
Mladega Gaosa — drugače inutttiovasnega Jana. — Lepa ponosna deklica je zardela, ko je pisala njegovo ime. .
Ko je napisala s spretno roko poedrav na rotb pismč, «e je .Ivigntila ter pogledala proti oknu, kakor bi gledala tam na trgu nekaj posebno zasninvivega. .
Bila je visoke postave. lepih, elegantnih oblik, kakor kaka
ZAPISNIK
seje JPO slov. sekcije, vršeče se 20. oktobra 1942 v prostorih glavnega urada SNPJ v Chicagu, IU.
(Predsednik Gaunkar odlpre \vasshingtanislki vladi popolno-sejo ob 10. dopoldne. Navzo-ma prepričani, da smo dtofori m či so bratje: Vinceait Cainkar,1 zanesljivi državljani in se do-Joseplh Zal ar, L#eo Juxjevec, in bro zavedamo, da so naše tdtolž-Anton Klraipene. Ti tvorijo otžji nosti d'o Zditiženiii držav pr\Te odbor, ki ima nalogo, da, pri- t ep" kako čutimo do evojlh bra-pravi vse potrebno za Sloven- tov v starem kraju. To naj bi t&L narodni kongres.	} bila glavna tema referata št. 1.
Za zapisnikarja je imenovan' Olavni namen našega kon-Anton Krapenc.	Igretsa je seveda, da povemo, kaj
Br. predsednik na kratko želimo in hočemo za svoje bra-poroea o dosetdaj že storjenih te v starem kraju in to naj bi korakih za Slovenski narodni se povedlalo v referatu št. 2. V kongres, glede katerega je bi-J tem referatu se mora obdelati lo na seji JPO slov. sekcije 12. in jasno ter s krepko besedo sopt enih na definRivno izaklju^ j postaviti vse potrebno o nesre-čeno, da se ima vršiti 6. deoem-,či fn tipljenju Slovencev, o bra t. 1. v Cleverandu. Zaesnotnjih stream! jen ju po zed in j en ju, ceneni, kaj je potrebno, da se osvobojen ju, želji po \dern ■okra-
se stori, da bo kongres res reprezentativen in uspešen. Poda tozadevna priporočila.
(Poročilo pi'tjdseHtnika se vza-me na znanje. (
SWjii daljša razprava glede priprav in načrta ^ploli in nato so «klepa o točki za točko, kakor pfledi:
1.	Ker je razvidno že sedaj, da pride pred kongres veliko več reči, kot jih je mogoče v enem dnevu opraviti, je zaključeno, da se kongres začne v soboto 5. deaiiiiiibra in konča ee v nedeljo 6. decembra. Torej bo trajal dva dni.
2.	Sklenjeno je, da se povabijo na kongres elevelandski
dama v tesnem modrcu brez vsakih gub. VMjub svoji avbi | £tipan Lanske, zastopnik Ame-j.' hila videti čisto kakor kaka gospodična. Njene roke, ki I rigfoga 5j0vknskega kongresa icei1 niso bile tako čudovito majčkene in ozke, kar velja kan- zastopnik washuigtooske
"iici jonefno za največjo h^poto, so bile fine, bele, ker nikdar v|a(je š(> niso dotaknile težjega dela. .	j ~ 3. Predstavnikom
jugos-lov.
Res. v prvi. mladosti je brodila naša mala "Gaud" bosooio-j vlade se dovoli da »c;ejo kon-po vodi; takrat že ni imela več matere in osUiala je skoraj, ^^ pri^tvoVati kot opaž«-z.inciuarjena doma, ,dočim je oe»e ribaril na daljnem Islandu,1 vaj^j ne morejo pa sodelova-. pa, rdeča, raznirisena, svojeglavna in trmasta, se je krepfko1programu, ker slednji • »zvijala v zdravem, ostrem morskem zraku ott> la Manchu. V mona hitildelo isfcljucno ame-1 i-t ill časih, je preživela cela poletna pri tej stari Mjoanki, ka-t< a je izročata malegp Silvestra v varstvo, d-očim je sama i-kala zaslt^žka pri pa i m pol sikih meščanih. .
Ljubila je svojega v«? kovane k a kakor ljubi mlada mati •v nje dete. klasi je bila komaj poldrugo leto starejša od njega,
riškrh Slovencev. .
4. Da bo pri društ%*ih več zanimanja za zastopstvo, je sklenjeno, da se pošljejo pofcebna pozivna pisma vsem društvom in
!' j.- v isti meri rjav, kakor je bila ona bela. v isti meri po-; klulxmi ter centi alitzirane orga-
il< von in miren, kakor je bila Gaud živahna in pore"dma. jirizacije «a naprosijo, da jih
. . , ■ - * i ,	T. . . . , razpošljejo svojim podružni-
Sponun.iala se je se teua mladega ztvljen.ja m ne bogastvo,' ' . J J .. <* 1
im stino življenje ni izbrisalo v dekličji (d-uši mladostnih vti-j .. .	^ . - .... ^- -
«ov. Ostali so jej kot daljne sanje neomejene svobode, kot '^"-t-	' T ^ k on
ia^na «lika iz neke skrivnostma dobe, ko je bil zaliv širji, ko1	<®roe bili bregovi še močnejši, gigantski,
• cam iz svojih uradov ter s jjvo-
dopnike
5. Sklenjeno jo, da se napro-Ko je bila še zelo mlada, kakih pet ali šest let, je njen očej vsj slovenski časopisi in i»ogatel. Zače4 je bil prekiuipčevati s pomorskim blagom in'« revije v Ameriki, da pišejo v
ciji, bodoči socialni uredbi njihove države in spi oh vse, glede pravičnosti kot podlage za bodoči mir v Evropi. Ta referat mora tvoriti jedro našega kongresa. .
Za osp^šno izvajanje naše pofitične akcije je neobhodno pdtrefono. da imaano dobro zamišljeno organizacijo in v referatu št 3. bo predložen kongresu načrt, v katerem bo povedano, kako to nameravamo in kaj nam je storiti pohtičn® v prid Slovencem v Evropi ter kako bomo prišli do denarnih sredstev za tako delovanje.
8.	Sklenjeno je naijalje, da; se rejefrati poverijo več sposobnim osebam, ki naj delujejo kot ožji odbor s predsednikom na čelu. V poštev naj pridejo uTedpiki naših listov, pisa-te>ji, voditelji večjih organizacij in »ploh bolj prominentni ljudje, katerih naj" vprašamo za 'sodelovanje. .
9.	Da ibo mogoče vse referate pred' kongresom dobro preuda-riti Ln nardjfti eventuetee spre-mesnfbe ali potrebne popravke, je sklenjeno, da se celotni c*d-bor sestane enkrfut še pred kongresom v to svrho.
V od!>ore za referate so imenovani in naprošeni za sodelovanje sledeči:
Za referat? "Vojna in ameriški Sol venci" Lou^ Adamič, predsednik; Frank I^ausche, Ivan Zorman. Ignac Hiude, Ja mes Debevec, Anton Ivan Zupan, Anton Trbovec, Ivan Joiitez, Louis Rozman, Al
' i tako opomogel; takrat je povedei svojo hčerko v St. Brieuc] prilog kongresa ter to važno hi-na Novak. Ivan Jerič, Ivan '.n pozneje v Pariz. In tako je vzrastla iz male Gaudr 4'go-j m prei>otrebno stnar moralno' -'pica Marjetica", velika, pc^tavma, resna. Bila je še vedno' podpio čim največ mogoče, kolikor toliko sama sebi prepuščena, sevddia v dmigačniih okoii-j pa naprosijo naši Cleve--eLnali nego na bretonskih bregovih, in tako se je zgodilo, daj landč-ani, naj »se pobrigajo, dfi
ohranila tiili pozneje svojo samovetljno naravo, ki jo je kanala ž? kot dete. Kar je vedela o življenju, se jej je bilo od-U t i lo >\i;čajno, ne da bi dobila o vsem jasno sodbo toda neka j»ri rv.jena, frtroga dostojnost jo je bila oibvarovala. Od časa ■o Čas« <e je vedTa drzno ter govorila ljiH-sm v obraz stvari, ki .jih presenečale, in svojega lepega, jasnega očesa ni vselej povesila pred pogledi mladiTiičev. Toda bila je pošter.u, laku jiošt^na, da so mladi ljudje takoj vedeli, kako malo so jej mar; videli .<0, Ida imajo pred *.*eboj pametno deklico, katere srce je bilo še tako sveže, kakor je bila sveža cela njena oostava V teli velikih mestih se je bofj izpremenila njena vnanjost nego pa 011a sama. Dasi je še vedno .nosila avbo, od katere se 1 IretcJike le težko ločijo,, je vendar hitro premenila vgo nošo. \Kitava nekdanje majhne ribiške deklice se je račela razvijati, n juno lopo telesce vzklilt> sredi zdrafvih morskih vetrov, ie za čelo dobivati polne oblike, toda bilo je vitko, kajti nosila je vedno tesne modrce. .
V'i-ako leto se je vračala z očetom v Bretaaiijo — samo >10 letu, kakor letovišč ar j i — oživljala nekaj lini stare sporni- naporih up in čiila zopet svoje nekdanje ime Gand (kar se pravi bre>-|
tonski Marjetica); rada bi bila enkrat videla tiste Islandce") ~—-
o katerih se je toliko govorilo, katerih ni bilo nikdar tu Ifn od knteiih je vsako leto ta ali oni •zmanjka!; ko je vedno tol5ko -I i šala o tem Island u, se }\ ;«e zdel nazadnje kakor daljno, strahovito žrelo — in tam je bil Mlaj on, katerega je (ljubila.
In nekega lepega dneva sta prišla z očetom za vedno v Pairrtpol; o*e se je b?l navMičaf dosedanjega življenja ter sklenil se nas liti stalno in živeti kot meščan <na paimrpoiskemft trgu.
Dolbra baibica. tfbožna tr>d'a čedno napravljena se je odpravljala na pot proti dcrrni ter se hitela Zahvaljevati; pismo jet bilo koi.čano in zapečateno. Stanovala je precej daleč, v plo-ubazlanškem okraju, v majhni nabrežni vasici, le vedno v isti koč', v kateri je bila rojena, v kateri je negovala svoje sinove in svoje vnuke. .	-	i
Ko je stopala tako po mestu, jo je srečevalo mnogo ljudi, ki --o jo posJl avljali: bila je ena najstarejših žensk v Okraju, zadnja potomka hraibre, spoštovane rodbine. >
Njena izvanredna snažnost in redoljuibno=t je povzročila, da je bila videti skoro dobro oblečena. Idsasi se je njena stara/ zakrpana obleka komaj še skupaj držala..
Rjava ruta, ki jo je imela ovito krog vratu, na katero »o padali že šestdeset let vedi njene avbe, — to je bil poročni vif, ki je bil prvotno modrobarven, ob ženitvi njenega sina Pe-t ■ a pa rjavo prebarvan. Od tedaj 'ga je nosila sairno ob ne-deljah, in bil je še vedno čeden. . f Nadalje Tanje prihodnjič.
bo tam vse dobro pripravljeno za ikongres in se za votletvo priprav poskusa najti pripravna oseba.
7. Za program kongresa naj se pripravijo trije glavni referati in sicer:
a) Vojna 111 ameriški Slovenci. — b) fPdložaj Slovencev v Jugoslaviji in zamejnih drža-" vah ter njih bodočnost. — c) Politična akcija ameriških Slovencev..
Odbor smatra za. važno, da kongres najprej spregovori o
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
|e nujno potreben
...in ravno v
H AMMON DO VEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in.lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakorten je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, .glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
7.«uUrpbni svetovalni tdbor Je Isbnl lzautf tri Um* h lik samo najbolj*« barvane »like— ta zbirka Je tako popolna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne ln po vejnL
Vključeni bo nana»lednji zemljevidi: — »vel, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško o^otjo. Franelja, Seta-tija. Italija, Švica. Holandska, Belgija. Švedska. Norveška. Danska. Olja sovjetskih soeja-UfUifnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. GKka. Albanija. Azija. Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajakl polotok. Indija. Burna, Kitajska. Ja-pondta, Psefflk Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (JuinI del), Afrika. Sevrrna Amerika. Kanada Združene države, Mehika. O-srednja Amerika In Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe i »opravlja, ima aameo reSlti nmr*lkatera na.<q?rotujo^a «1 vpra^aujs, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so skladišče »vetovnega znanja Id podajajo razsežnost zemlje, prvine	w^iava, i>okra-Jlne in giobgfloo oreanor ln J?*er. dolgost najdaljših rekr In preko[iov, površino (NigLivitnih otok«iv In f<wkq«t netovnlh gora. Tu bo odgovori na mnopa dnnaAnja vpraSunja.
SEDAJ
40
centor
PO POSTI V URADU — 36 CENTOV
■tessaas.?!c:-.raeraras ■• ss msssras* •:,
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenlc Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
Molck. Janko Rogelj, Rev. B AniibroK% Rov. A. Urankar, Jakob Zupan, Goo. J. Brince, Ivan St ant, John Oerm, odbdrnlki.
Za referat "Položaj Sloveri-cev v Juaraslavii in zannejnili državah ter njih bdločno^t/' Etbin Kristan, pied^ednik Rev. J. M. Trunk. Hilary Frisian d* Rev. Vitus Hribar, Rev. Milan 31aje. Rev. M. F. Kobe. Frank Gos^podari<\ Frank Zaitiz,, Rev. Zakraj>ek, Joseph Zalar,, F. A. Vider, IMath Fetrovich, Anna P. Krasna. Zvoriko Novak, Kat ka Zupančič, -odborniki.
Za refe-rat "JPolitična akcija ameri^kLh Slovencev1': Vine. Cainkar. p:<ed£eednik, Leo Jur-jevec, Anton Krapenc, John
GENERAL MEHAJLOVIČ j "M bo-.no %-etrajali na teh i»o-ZAUPA V SILO ZDRUŽENIH rajnih bregUi in stnninah
DRŽAV.
(JIG.) — John Paris, pred-utavnik ameitlške easniike a-g-onture Uinited Pretss v Londonu, jc prejel dj generala Mihajloviča, vrhovnega poveljnika jugicsi'ovaiiske vojske, naslednje porodilo, napisano za • United Press:
Jugoslavije tako dolgo, kakor le mogoče Dt*jl-tvo. da je Anie-j ika z v^emi svojimi borbenimi silami stopila v boj, je u-stva-rila neomajno vero v zmago, i Amerika ni le nov kontinent, v njej je utelešen tudi nov duh.
"Iz tega novega duiha ee bo
rodil nov §»vot ki bo mora! biti lx>ratorijih madridskega
lui.1>«i (\wfmi7iP01n l-ri nQ nrnrr«"-.'
Francisco Franco ubija republikance
Španski republikanci v Mehiki so izvedeli, da diktator Franco navzlic protestu mehiške vlade daje streljati špan-fcke republikance.
Med zadnjimi žrtvami je tudi mladi kemik Juan Morillo, ki je izvršil sijajna dela v la-
vse-
rf<Pozdrav)jam: idejo, da se'bolje organiziran in na pravte-' nčiii.šča. opLše ameiiSki javnosti borba n^jši osnovi nego današnji, ki| Morillo je bil tri leta v kon-našffL četnikov in drugih do-j iz enega trpljenja, prehaja v centracijskera -taboru. 5. sep-mcljubov, ki vodijo boj za na- drugo. Glais Amerike bodo. culi tembra pa je bil Wtreljen.
lojalnosti ameriških Slovencev Gorni'kt ^ton ZZlasnik, Anton
in naših vsestranskih vojnih ter sp?oh. da so pri
Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice
SOLDIERS ON PARADE
(MLADI V0JAE3) Priredil za PIANO HARMONIKO
Jerry W. Koprivšek
Cena 40 centov
o o o
Naročila lahko pošljite na
Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. 0.
JeržJin, John Wfx^'xN Liouis Že-leznikar,, Chae. Pogorele. Josephine Erjavec, Uršula Amibro-žič, Mary PoUutnik in Joseph Ponikvar. odiborniiki. .
Ker je s tem rešeno vse pred-i lažen o. se seja zaključi ob 1. uri popoleftne.
V. Cainkar, preds.
A nt. Krapenc, zapisnikar.
vsi. Oei ^'seh narodov, ki ljubijo svobodo, <so uprte v Ameriko."
SMRTNA KOSA
rodno neodvisnost in človeško Gvobodo.
"Naše gore so nepremagljive (trdnjave demoikracije. Kresi, ki zagore ponoči.v naših pla ninah, kadar se narod pri-J pravlja na ^ odo vinska zlxra-'
nja, so simlboi nai^ega neuipogljl	.	- . ,
vega duha..	" V Bridgeport, O., je dne 27.
" oktobra v ^bolmsinici preminil "Zdaj so tudi simbol *rdi-ljohai stare, star 70 let in do-tih bojev proti fašističnemu ma ^ Rake na Dolenjskem. V suženjstvu,. Naš odpor kaže ^aneriki je bivai 40 let in za-
nqso odločnost in voljo, da ho- j plj$i5a hčer
"-----— --- " +
Morillo je-toil najmlajši (brigad ni general v republikanski armadi, star šele 23 let.
investirajte v ameriko
DEČEK UBIT PRI ROPU.
< emo v .svobodi živeti.
I "Velika ameriška d^mokra-(cija navdahnjuje z upanjem.-vise i-aiše »bojevnike po naših svo-Ona navdxi-
Charles Bečaj, v Akron O star 15 left, je pred dnevi v kodnih planinah, družbi dveh tovarišev pskušal šuje tudi vse druge pod jarmi je-ropati neko reeta vrači jo. Tro- ne narode šiiom Evrope. . Po-jica je pa v restavraciji naleto- polnoma se zavedamo, da 25d<ru-la na dva detektiva, ki sta oa-.žene države zdaj kujejo orožfc ■čela streljati in mali Bečaj je za wmago..
' 'Storite kar morete, da bo to orožje -skovano čitn močnejše in čini boTjse,, tako '' da bomo .T.	v	,	prisilili krate«ra sovratžnika,
vprašanje	^ uklominpoklekna pred-
boste dali, samo dajte po'-no	nove milijone clove-
svoji mooi.	.	1 ških življenj.
•obležal mrtev.
V	W«st Pullman, I1L je umrl v nedeljo 18. oktobra rojak L! Okorn, ki je preafrvel tukaj nad 50 let Omrl- je v Boepland bol-1 nisnici za srčno hibo. Zapušča1 ženo m enega feina. Rojen je' bil leta 1864 v MMiki. v Bell j Krajini
t
V	Chicago., El. je* nedavno umrla Mm Mary Potočnik, sta-1 _ .	KUPUJTE ra 53 let in rojena v Kamen- united STATES WAR SAVINGS šcaku pri Ljutomeru na Šta- BONDS in STAMPS jerskem. Zaipušca moža in d ve I omoženi hčeri. , _
1