Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto 11. - Štev. Jl3Z
Gorica - 9. avgusta 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
REŠITEV?
Dostikrat se v tihih, samotnih urah zamislim v težko usodo človeštva. V duhu preštevam neskončne armade mrtvih ,gledam izžete obraze preganjanih in stradajočih, spremljam nepregledne množice sužnjev, oropane vseh najosnovnejših pravic, na drugi struni pa zločinsko smejoče se obraze krvnikov dvajsetega stoletja, ki brez pomisleka in celo z zaničevanjem stopajo po truplih ljudi, ki so bili vsi uničeni — ponižani in trpinčeni vsled njihovih lastnih zahtev, da njihova živalska strast uživa ob takih pogledih. A za njimi mi vstaja vrsta onih, ki brez vsakega človeškega čuta ali sočutja mirne vesti kupčujejo s posamezniki. ali s celimi množicami (pri tem ne morem pozabiti enajst tisoč slovenskih mož in fantov) in včasih gre to kupčevanje celo z narodi, da poravnavajo z njimi, kot z drobižem svoje nečedne, večkrat celo ostudne račune... In pri tem mi vpada v moje misli vprašanje: ZAKAJ? Zakaj tako brez vsakega sočutja? Kaj ni svet za vse dovolj velik, dovolj bogat?
Mislim, da isto vprašanje nadleguje še marsikoga drugega. Zato malo postojmo ob tej misli. Gotovo je zanimivo, kako si svet zamišlja rešitev iz tega obupnega položaja. V Ameriki je bila razpisana anketa, V kateri so bili vprašani vprav vsi sloji ljudstva, kako si zamišljajo rešitev sveta v bodočih 50 letih. Odgovori so prav zanimivi in kažejo, kako daleč smo še od rešitve.
Boljšo rešitev si zamišljajo talco-le:
1) V boljši vzgoji človeka (gozdni delavec)
2) V boljšem razumevanju med narodi (prodajalka)
3) V čim večjem pridobivanju tehničnega znanja (poslovod-
}°)
4) V vzgoji za dobre državljane (učitelj )
5) V boljših delavskih pogojih ( delavec )
6) V pravilni razdelitvi produkcije in potrošnje (farmer)
7) V urnosti posameznika (brivec )
8) V starostnem zavarovanju (kapitan vlačilca)
9) V bratstvu med narodi in v vrnitvi k krščanskim načelom
(tovarniški delavec - zamorec). Kdo ima sedaj prav? Priznali moram, da so vse te stvari dobre, koristne in celo potrebne, toda zdi se mi, da so vsi ti ljudje — razen zadnjega, ki je slučajno Zamorec, zidajo svoje gradove v oblake, si zamišljajo nov svet in novo družbo le preveč brez vsake osnove, brez podlage.
Zdi se mi. da je rešitev samo ena: v vrnitvi k krščanskim načelom. Samo ta morajo sankcionirati človekova naravna in nadnaravna prava. Ali ni današnji člo-
vek podoben onemu beraču, ki je sedel pred tempeljskimi vrati v Jeruzalemu in prosil mimoidoče miloščine. Tudi Peter je prišel mimo in videl tega kruljavega, pohabljenega ubožca, vsega zapuščenega. Zasmilil se mu je. pa pravi: »Nimam zlata, ne srebra, toda kar imam, to dam. V imenu Jezusa Kristusa Nuzareške-gu vstani in hodi«. In kruljavi berač je vstal in hodil. Seveda je bil Peter zaradi te besede in čudeža vržen v ječo. (Ta zgodba se danes ponavlja v tisočih primerih ). Toda Peter se ni tega zbal in pri zaslišanju, v čigavem imenu je to storil, je jasno in korajžno priznal: »V imenu Jezusa Kristusa... On je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, ki pa je postal vogeljni kamen... In v nikomur drugem ni zveličanja, zakaj nobeno drugo ime ni dano človeštvu pod nebom, da bi se mogli v njem zveličali«.
Tu je torej edina rešitev. Ne bogastvo, ne zlato, ne tehnika, ne
MOSKVA IN OZN
Povrat Rusije v OZN še danes, kljub raznim sejani pri katerih je Rusija s svojimi predlogi pogorela ni jasen. Zdi se. da Rusija grozi z razširjanjem vojnih konfliktov. Malik je namreč zahteval odpravo sankeij proti komunistični Koreji in takojšen odpo-
klic ameriških čet iz Koreje. Malik je s tem dal razumeti, da se bo vojska še drugod pojavila, če se njegov predlog ne sprejme. Ta teden bomo videli uspehe odgovora, ki ga bo Malik dobil na prihodnji seji OZN od zapadnih dr-
NESOGLASJA V ATLANTSKI ZVEZI
Države atlantske zveze za o-brarnbo Evrope si niso edine v imenovanju enotnega vrhovnega poveljstva skupnih oboroženih sil. Združene države so predlagale za vzhodnega poveljnika gene-
rala Eisenhowerja. Anglija in Francija hočejo uveljaviti svoje pomisleke zoper to kandidaturo. Vendar pa je videti, da bo Amerika s svojim kandidatom prodrla.
V Italiji je živeža dovolj
Italijanski ministrski svet, ki je ga vzroka, ki bi dal najmanjše
zboroval te dni je z ozirom na porast nekaterih cen za živež izjavil po ministru Togni-ju, »da z ozirom na razburljivo pisanje nekaterih časnikov, ki ima poseben političen namen, ni prav nobene-
opravičilo za to razburjenje«. Za morebitno skrivanje živeža in višanje cen je pozval vse vladne organe na posebno tozadevno pažnjo.
KAJ JE NOVEGA NA KOREJI
Pritisk komunističnih čet na imerikansko obrambno črto je še edno zelo težak, vendar drže A-nerikanci v glavnem svoje po-
stojanke, samo ob gornjem toku reke Nagtongu zaznamujejo komunisti malokoristne uspehe.
ALI JE RES MOLOTOV V PEKINGU ?
Nekateri listi poročajo, da se nahaja Molotov v Pekingu. Ne ve sc pa, ali izravnava nesoglasja med Kitajci in Rusi, ali pripravlja napad Kitajcev na Form >zo.
Partizani na sovjetskem ozemlju
Poročila, ki krožijo v Nemčiji in ki jih od časa do časa spuščajo v javnost Tazni obveščevalni centri, pravijo, da imajo sovjeti hude težave z oddelki partizanov, ki se na Poljskem in v Ukrajini vojskujejo proti sovje-
tom. Te oddelke vodi v Ukrajini polkovnik Bandera, ukrajinski nacionalist, ki se vojskuje za neodvisnost Ukrajine. Že ves čas vojne in od leta 1945 naprej je s svojo vojsko, ki šteje nad 60.000 mož, v gozdovih. Sovjetska vojska in policija ga stalno preganjata, toda njegove metode vojskovanja so take, da je vzdržal in ima celo redne zveze z voditelji in somišljeniki v zahodni Nemčiji.
Sovjeti so morali v zimskih mesecih na svojih ukrajinskih in poljskih železnicah ustaviti ves železniški promet v nočnih urah.
Zahodni vojaški komentatorji pravijo, da je delovanje te gue-rile tolikšno, da resno ovira sovjetske vojaške načrte v Evropi. — Res pa je, da je ruska zgodovina bogata na takih notranjih upornikih; vendar ni vojska z njimi trajala nikdar toliko let, kakor sedaj s polkovnikom Bandero.
zlagane demokracije, in tudi ne nasilje in uničenje vseli duhovnih in materialnih dobrin, enako ne v lepo zvenečih in zlaganih govorih raznih državnih poglavarjev in ne konferencah, v blu-godonečih besedah pri obloženih mizah — vse v prid trpečih narodov — ampak samo v IMENU JEZUSOVEM more bolno človeštvo spet vstati ter zaživeti boljše čase.
Dokler krščanska načela, nauk, ki ga je Odrešenik prinesel med nas, ne bodo postala obnova, fundament pri reševanju prav vseh: privatnih, družinskih, narodnih. državnih, mednarodnih ter še socialnih, političnih, kul-
turnih, delavskih in še drugih problemov, toliko časa je vse naše prizadevali je Sisifovo delo, mahanje po zraku in celo norčevanje iz vseh onih, ki v svoji bedi umirajo, pri tem pa trdno pričakujoč rešitve od nas. ki živimo v svobodnem svetu, upajoč, da oni. ki so skupaj z njimi trpeli, pač ne bodo pozabili vsega gorja in bodo doprinesli svoj delež, da se dosedanje izpremeni, poboljša., obnovi po Kristusovih načelih.
In ti, ki to bereš, si tudi eden izmed trdnih in dragocenih kamnov v tej novi stavbi sodobne človeške družbe. Zato začni tudi ti brusiti ter klesati samega sebe.
Presenetila nas je vest v zadnji številki našega tednika, da so orožniki zaprli dr. Av. Sfiligoja, predsednika Demokratske zveze za Goriško.
Ker moža dobro poznamo, smo začeli premišljevati prot' kateremu paragrafu javne varnosti ali proti kateremu ustavnemu določilu italijanske republike naj bi se bil odvetnik Sfiligoj pregrešil.
Vemo, da je bil prepričan protikomunist, odkar je spregledal zanjke komunistov. To je vllaliji dovoljeno, ker je demokratična.
Za časa državnozborskih volitev se je zelo trudil za zmago demokristjanov, pisal tozadevne slovenske letake in skrbel z drugimi demokratičnimi Slovenci vred za njih širitev. To je v Italiji dovoljeno.
Za časa občinskih volitev je agitiral za volitev slovenskih demokratskih kandidatov v občinski svet. To je v današnji Italiji dovoljeno.
Potegoval se je za šole slovenske manjšine. To bi moralo hiti v demokratični Italiji dovoljeno.
Zato nas je kakor strela iz jasnega neba zadela novica, ki jo po italijanskih listih prinaša Glas, da gre za neko politično obsodbo iz leta 1941, ki jo je izrekla nad njim Mussolinijeva fašistična justica češ. da je delal za zrušen je fašizma. Kar se špijonaže tiče pa je bila tožba prazna, ker je sam ovaduh pred sodnijo svoje ovadbe zanikal.
Ker smo prepričani, da dr. Sfiligoj nima drugih »grehov« nad seboj, pričakujemo, da bo v najkrajšem času spet spuščen na svobodo, ker bi v nasprotnem slučaju morali ugotoviti, da za Slovence še vedno veljajo fašistične sodbe in obsodbe.
OBOROŽITEV NEMČIJE
Strokovnjak za zunanje-politič-ne zadeve republikanske stranke v Združenih državah je John Eoster Dulles. Ta jet istočasno tudi svetovalec zunanjega ministra Združenih držav, Dean Aeliesona. Preteklo nedeljo je imel John Poster Dulles v San Franciscu v Združenih državah govor, v katerem je poudarjal, da bi bilo potrebno vključiti Nemčijo in Japonsko kot enakovredni članici zapadnega sveta v boju proti ko-
munizmu.
Nemčija in Japonska ležita po izjavi Dullesa zemljepisno tako, da bi pomenila njih zasedba po komunistih znaten uspeli sovjetskega oboroževalnega načrta. In Foster Dulles je pristavil: »Nato bi moglo slediti to, kar imenu-
„Katoliaki glas" v vsako slovensko družinol
jemo zadnje dejanje in to je ali počasno davljenje, ali smrtonosen napad.«
Sicer je Dulles proti taki nemški in japonski armadi, ki hi mogli služiti samo nacionalnim željam Nemcev in Japoncev, vendar pa Dulles brezdvomno zagovarja oborožitev Nemčije in Japonske.
Južnoafriški katoličani proti plemenskemu zapostavljanju
Južnoafriška vlada ima v načrtu postavo, ki predvideva določitev reserviranili pokrajin za nekatera plemena. Na podlagi te postave bi morale številne narodne manjšine zapustiti svojo zemljo in imovino ter se preseliti drugam. Katoliška javnost smatra ta načrt kot kršitev temeljnih človeških pravic in gaženje naravne postave.
ENAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7, 31-37)
Tisli čas je odšel Jezus iz lirskih krajev ter šel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Deseteromestja. In pripeljejo mu gluhonemega ter ga prosijo, da'bi položil roko rum j. Vzel ga je od množice v stran, vtaknil svoje prste v njegova ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika; in pogledal je v nebo, vzdihnil in mu rekel: Efeta, — to je: Odpri se! — In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. Zapovedal jim je, naj nikomur ne pravijo; pa bolj ko jim je prepovedoval, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: Vse je prav storil: gluhim je dal da slišijo, nemim, da govore.
*
Žalostno je, da nas zgodovina življenja tako malo nauči. Vedno ostajamo v neki otroški nedoslednosti in vsak hip pozabljamo, da visimo nad prepadom sveta, oklepajoč se grmička, ki mu velika podgana izpodjeda korenine. In posebno tega ne uvidimo, kaj bi morali storiti kot božji ljudje.
Kristjani smo, pa nam vera umira. Tovarniški dimniki so prerasli zvonike, delo je preraslo vero. Tehnika je dosegla blazno brzino, vera pa komaj tiho koraka. A istočasno, ko mi izgubljamo vero, jo drugi pridobivajo, samo ne božje vere, temveč vero tega sveta.
Poslušajte kakšnega komunista! Kakšno vero imajo ti ljudje! Zato so tudi tako močno zarezali v naš čas. Iz svoje vere delajo, žrtvujejo, zidajo, rušijo in ubijajo. Ves svet s svojo vero poplavljajo in jo vsem usiljujejo.
Vsako stoletje pred nami je imelo svoj poseben pečat. Bila so tiha stoletja, bila so revolucionarna; ena mirna, druga nasilna in bojevita; ta premišljujoča, ona delavna; nekatera vdana, druga strastna. — In vsako stoletje je vtisnilo svoj pečat tudi veri. Tako so nekatera stoletja tiho molila, druga se z molitvijo bojevala; nekatera so v veri hirala, druga z vero oblikovala in ustvarjala, z vero živela in z živo vero tudi zmagovala.
Mi imamo marsikatero slabost teh stoletij. Živimo v času zagrizenega boja med zmoto in resnico, med vero in nevero. Naša naloga je, da gremo z vero v življenje, v valove, v ruševine, z vero v boj. Seveda naše orožje ne sme biti sovraštvo, ampak božja ljubezen. Tej sili se ne more ustavljati nihče. Našo vero in ljubezen mora razplamteti ona božja strast, ki se ji celo nebesa ne morejo zapreti, kaj šele uboga okenca tega sveta.
Razmere zahtevajo od nas dela za resnico in odločnosti. Sedaj ne zadostuje več, da svojo vero v srcu skrivam, pokazati jo moram na zunaj. Če nasprotniki tako širijo zmote, zakaj bi mi ne pokazali resnice! Svet, ki bo v veri prepričan, in bo znal spet ljubiti, bo hipoma in kakor z otroško roko raztrgal vse zanjke in vsa vprašanja, ki nas teže.
NEDELJSKA MOLITEV VSEMOGOČNI VEČNI BOG, KI Z OBILJEM SVOJE DO-BROTLJIVOSTI PRESEGAŠ PROSILCEV ZASLUGE IN ŽELJE: IZLIJ NA NAS SVOJE USMILJENJE. DA ODPUSTIŠ, KAR V VESTI ZBUJA STRAH, IN NAVRŽEŠ, ČESAR SI S PROŠNJO NE UPAMO DOSEČI.
Koledar za prihodnji teden
13. avgusta. NEDELJA. Enajsta po* binkoštna. Hipolit (n Kasijan.
14. PONEDELJEK. Evzcbj.
15. TOREK■ Vnebovzetje .blažene Device Marjje. Zapovedan praznik.
16. SREDA. Joahi.ni, oče Device Mar''j e.
17. ČETRTEK. Hijacint, spozn.
18. PETEK. Helena, cesarica.
19. SOBOTA. Janez Eudes, spofzn.
SVETO LETO
Dijaki
Tudi pretekli teden so se vršili skupni sprejemi pri sv. očetu v znamenju mladostnega navdušenja. Po večini je napolnila baziliko sv. Petra že odrasla šolska mladina najrazličnejših učnih zavodov iz Italije, Francije, Belgije, Nizozemske, Anglije, Irske, Malte, Nemčije, Švice in ZDA.
Riža pice
Poleg te učeče se mladeži je prišlo 800 mladih delavk, roma-ric iz riževih polj Lombardije in Emilije, kjer so ravno svoje h lat -no delo, presajanja riževih sadik v juniju in juliju, dokončale. V jeseni bodo te sadike obrodile obilen sad za Italijo tako važnega pridelka. Ta skupina je vzbujala pozornost zaradi svojih slamnikov z zelo širokimi krajci, ki varujejo dekleta pred žgočimi sončnimi žarki pri njih delu na obširnih poljih; zaradi njih živahnosti s katero so pozdravljale sv. očeta, ko je stopal blagoslavljajoč mimo njih, in še zato, ker je vsaka teh rižarie prinesla papežu v pomoč za njegovo dobrodelnost lično vrečico, ki je vsebovala en kilogram riža. - Zakaj so ta dekleta kot zastopnice vseh 180 tisoč svojih tovarišic tako hvaležna sv. očetu? Še pred par desetletji so bile rižarice najbolj zapuščen delavski sloj. Danes so po prizadevanju Društva katoliških delavk, ACLI, pri svojem sezonskem delu uzorno organizirana, imajo pravično delavsko pogodbo, pravično plačo in vso dušno in telesno oskrbo. Papeževa podporna komisija je v zvezi z ACLI in Svobodnim sindikatom italijanskih delavcev omogočila tej mladini svetoletno romanje. Zato je s svojimi značilnimi slamniki veselo mahala papežu v pozdrav z vzkliki:	»Viva	il Papa delle
mondariso!«
Romat* na konju
Francoz Hovine, učitelj jahanja, je iz Pariza na konju priromal v Rim preko Moncenisa, Turina, Genove in po obali tiren-skega morja. Pot je dolga nekaj čez en tisoč kilometrov, romar na konju jo je prejalial v 21. dneh. od 8. do 29. julija.
Srcsoelna Jom v Sazcvici
Trdjj0 sicer, da je Cerkev prva so» vražnica znanosti1, kulture in napred* ka in da se zavija v svoj st ! .	••
plašč nazadnjaštva, pa glej ga spaka, kot že mnogokrat, tako se je zgodilo tudi sedaj. Kot so že v preteklost prav duhovniki bili prvi očetje »n vas
vedo in potrebnim * pritiklinami1, nad njima je prostor za spravljanje kute. Na nasprotni stran'’ je ped kabino z.i apr.raturc lepa veža z blagajno, gar* derobo in stranišči.
Pri - el je 30. juLj, in z njim otve* lva-, dvorane. Ob festih zvečer s
rubi slovenske kulture, tako je tud’ j Bazovii napolnil-' novo dvorano do sedaj bazoviški gospod župnik pr v. ! zadnjega kotička, kljub temu, da je
BAZOVICA
V nedeljo 13. avgusta vsi v novi prosvetni dom na Bazovici, kjer bo »Bazoviški oder« vprizoril Jalenovo dramo »DOM«; začetek ob 6.30.
Zunanjost prosvetnega doma, ki pa še ni popolnoma dokončan V nedeljo bo imel drugačno lice
:mel tol'ko poguma, da se je odi;, i I na nasprotni strani ceste na ves glas postaviti Bazovcem dostojen pr. svet- j grala godba jn vabila na ples. »Ples ni dom. Največja njegova želja pa imamo vedno in za vsakim voglom, je bjla, da bi se v njem zb rala m la* [ otvoritev prosvetnega doma pa je sa* dina, ki je v teh razburkanih iashjmo enkrat«, so rekli BazovcIn ni prepotrebna modre besede, očetov* jim bilo žal. Mehko rumeno barvana skih nasvetov jn dostojnega raz drMa.
Gospod župnik se je lotil težke na--loge, popolnoma sam, praznih r<'k jn s skromnim štev lom naklonjenih lju* di. Odločil se je, da prezida neko stas ro stavbo, ki je 'mela zelo primerno lego. saj je sredi vasi- Z nasveti sta mu pomagata gg. 'mg. Kregar .n Sosič. Načrti so bili pripravljen . Predviden nC stroška so znašali čez dva mibjona lir. A gospod župnik se ni ustrašil n sreča se mu je nasmehnila. Načeln k ameriške katoliške dobrodelne or ga* nizacije v Trstu msgr. Harnet je za vso stvar pokazal globoko razumeva* nje in se je zanjo zavzel. Na njegovo posredovanje je ZVU poslala delavce Oddelka za javna dela m krampi so zapeli. V nekaj mesecih je ;z nekda* njega hleva nastala lepa moderna k < nodvorana z odrom in potrebnimi prostori, pravi modern' prosveta' dom. V dvorani je prostora za 300 gledalcev. Oder je širok 6 m jn glo* bok 5 m, v:sck pa 3,5 m. Za njim sta moška in ženska slačilnica s tekočo
dvorana je s težkimi rdeč'mi zave« sami ustvarjala prav prijetno razpo* loženje. Počutil ' so se kot doma. Oba dela zavese na odru pa sta bila pre* peta s slovensko trobojnico. Zapel je
zvonec. Luoj ugasnejo. Dvorana rae* mirno valovi jn se kar ne more umi* riti'. Na oder stopi gospod župnjk n po kratkem nagovoru blagoslovi dvo* rano. Nato pristopi mala deklica, in prereže slovenski trak, ki je vezal oba dela zavese. Zastor se razklene m na odru je že zbran pevski zbor, k' je pod vodstvom organista Pavla Fonde zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. Dvjakjnje pa so navdušeno de* klamirale prelepo Gregorčičevo pe* sm: Naš narodni dom. 2ele so burno odobravanje. Tako je bil dom slo* vesno otvorjen.
Kakor so šla zidarska dela proti koncu, tako je naraščalo delo baao višk ‘h fantov in deklet. Odločili »e se, da bodo za otvoritev igral: Jaie* novo dramo »Dom«. Preč. g. Zork* jim je pomagali 'm delo tudi režiral.
Igralci so dobro podali' svoje vloge, posebno Škrinjar, Švamberger. Kalc, Križmane v. Kralj, Guštin in Stopar, med 'gralkami pa gdč. Žagarjeva, Križmančičeve Silvestra, Dora in Mas rija. Izredno lepe so kulrsc, tako sobi kot pokrajina. Ker je bila prva pri* redtev namenjena le Bazovcem, bo »Bazoviški oder« igro ponovi v ne* deljo 13. avgusta ob 6.30 zvečer za ostalo občinstvo 'n ste zato vsi kar najvljudneje vabljeni. Za prevoz je poskrbljeno s številnim* avtobus\
K lepemu kulturnemu dogodku če« stitamo vsem Bazovcem, pevskemu zboru in igralcem, še prav posebno pa gospodu župniku, ki nosi na svo« jih ramenh težo vseh skrbi, prete* kljh, sedanjih in bodočih. Bazovc, naj bo vaš novi prosvetni' dom resnic* no svetišče slovenske besede in umtt* r.ostj ter središče mladega bazovške«
ga rodu.
D. p.
Prvo dejanje iz Jalenove drame »DOM«, ki je bila prva vprizor-jena v novem prosvetnem domu v Bazovici
Lep razvoj angleških katoličanov
Med 46 milijoni prebivalcev Anglije, Gallesa in Škofije je o-koli 3 milijone katoličanov, ki imajo okoli 6000 duhovnikov, 2900 katoliških cerkva, 2000 katoliških šol, 472 moških in 1075 ženskih verskih zavodov. To je lep napredek, če pomislimo, da je bilo pred sto leti le en milijon katoličanov s komaj tisoč duhovniki, 694 cerkvami, dvesto šolami in 60 verskimi zavodi. An glija je sprejela katoliško ven že v sedmem stoletju, a nesrečn Henrik VIII. jo je spravil z nasiljem v protestantovsko krivo v< ro. Šele dobrih dvesto let pozneje (1778) so dobili katoličani d< voljenje, da smejo opravljat službo božjo. Največ zaslug z osvoboditev angleških katoličn nov je imel irski voditelj Daniel
O’ Connel, ki je dosegel, da je izdal angleški parlament tako zvano »emancipacijsko postavo« (1829) s katero so prišli katoličani do popolnih pravic. Znano oxfordsko gibanje je privedlo v katoliško cerkev veliko intelektualcev, med njimi slavnega New-inana, Fabera in Manninpa. Letos bo sto let, odkar je papež i'i j IX obnovil katoliško hierarhijo na Angleškem ter ustanovil novo nadškofijo v Westminstru s prvim nadškofom kardinalom Wiseman-nom in z 12 škofi sufragani. Danes imajo angleški katoličani štiri nad.sk ofije in 14 škofij.
Angleški katoličani so zelo delavni; sodelovanje med duhovniki in ljudstvom je popolno. Or-!"v. rani so v neštetih bratovščinah društvih, kot na pr. v
»Zvezi kat. žena« in v »Marijini legiji«. Skoro vsak stan ima svojo organizacijo:	študentje	imajo
svojo »Newmanovo organizacijo«, delavci organizacijo »Mladih krščanskih delavcev«, delavci in delodajalci svoje sindikate itd. Vse te organizacije so v polnem delovanju in dajejo veliko pobudo pri obnovitvi verskega in socialnega življenja angleških katoličanov.
Letos praznujejo angleški katoličani stoletnico obnovitve katoliške hierarhije. Za to proslavo bodo organizirali 1. oktobra velik tabor v wembleyskem stadiju z zgodovinskim sprevodom, ki bo predstavljal prihod prvih misijonarjev na Angleško, razvoj kal. vere in prinos angleških katoličanov k nacionalnemu življenju. Tabor se bo zaključil z verskimi slovesnostmi, ki se jih bodo udeležili vsi angleški škofje.
Let« II. - Štev. 32
KATOLIŠKI GLAS
Stran J.
POROKE BEGUNCEV
Pred časom je bil objavljen v Demokraciji članek o zakonu beguncev. Ker je zadeva za begunce zelo važna, se mi zdi potrebno, da dodamo še nekaj pripomb.
Po mednarodnem haaškem dogovoru morajo predložiti tuji državljani, ki sklepajo poroke v Italiji od oblastev svoje države izjavo, da proti nameravani poroki ni nobenega zadržka. Le na podlagi gorinavedene izjave se cerkveno sklenjeni zakon sme prepisati na občini in le tako prepisani zakon ima tudi civilnopravno veljavo. Med vojno so bile posebne olajšave, ki so veljale vse do letu 1948, na podlagi katerih olajšav so se vsi potrebni dokumenti, med njimi tudi gori-ndvedena izjava lahko nadomestili z zapriseženo izjavo 5. prič. Že lansko leto je bil predložen poslanski zbornici zakonski predlog, da se le olajšave podaljšajo še za nekaj let, toda predlog je obtičal, najbrže za vedno, pri neki parlamentarni komisiji. Zato svetujem, naj se na te olajšave nihče več ne zanaša. Toda tozadevni zakonski predpisi ne veljajo za begunce, vsaj ne za pretežno večino. L se države onstran železne zavese, med njimi prva Jugoslavija. so vsem državljanom vzeli državljansko pravico, ker se niso vrnili v domovino v določenem roku 3. mesecev. Zato imajo vsi ti begunci pravni položaj »a-polidovu ali kakor bi po domače rekli brezdomcev. To je sedaj že mednarodno priznani položaj in
kot takim so izdali posebni tako-zvani londonski potni list. Kot apolidi nimajo možnosti, da bi dobili od jug. oblasti kakršno koli potrdilo, in seveda ne tudi potrdila, da proti zakonu ni nobenih zadržkov, ker z bivšo matično državo nimajo nikakih pravnih odnosov.
Uradniku civilnega stanja, kateremu begunec dokaže, da je a-polid, ne sme delati nikakih težav, ker za istega veljajo predpisi, ki veljajo za italijanske državljane, žena - italijanska državljanka n. pr. obdrži italijansko državljanstvo tudi po poroki.
V notranjosti države, zlasti na področju prizivnih sodišč Rim in Neapelj, je praksa, da zahtevajo kot dokaz, da je begunec izgubil državljanstvo, izjavo Ira. To izjavo da tudi notranje ministrstvo, na podlagi poizvedb, ki jih naredi policija. Seveda zadnja je precej dolga in zamudna pot.
Vsem tem neprilikarn in težavam pa se begunci izognejo, ako sklenejo poroko na teritoriju V a tikana. Tam tudi civilnopravno veljajo predpisi kanonskega pru va in zakon sklenjen n. pr. pri Sv. Petru ali pri Sv. Ani v Vatikanu ima takoj tudi civilno pravno veljavo. Stvar je važna, ker nekatere izseljeniške komisije držav, kjer je v veljavi le civilni za kon, zahtevajo od emigrantov dokaz, da je zakon tudi civilno pravno priznan. Drugače ne dajo vizuma.
GOSPODARSTVO
In ko preneha IRO?
»Katoliki glas« in »Demokracija« sta v 30. štev. t. 1. begunce obvestila, da preneha IRO 31. marca 1951. Oni, k; so zdravi in pri' močeh, se bodo do takrat lahko 'izselili1, ker bo IRO storila vse, kar je v njenih močeh, da se to izvrši- Onim pa, k so bolni ali zarad'< starosti nesposobni za pridobitno delo, bo IRO skušala zagotoviti' stalno podporo. In te so res potrebni! V Jugoslaviji so pustih vse, t. j. denar, posestev, službe ab l^kojmne. Menim, da po dogodkih v Koreji ne bo vpraševal noben pa* meten človek več, zakaj.
Nasvet, kako bi se naj stalna pod* pora izvedla, da najlažje oni1, k| se je moral od leta 1945. dalje prežV* Ijati (brez podpore) sam. Ni vsak nasvet zlata vreden, a slab nj nobe* den, če je razmršljen v ljubezni do bližnjega, da bi ne mogel dati IRO to ali ono smernico, za izvedbo stal* ne podpore.
Glavno vprašanje so stanovanja
(najemnina).
drugem
Stanovanjska vprašanje bi se dalo rešti na dva načina. Prvič: begunce (za emigracijo nesposobne) b; se lahko naselilo v skupinah (po narod* nost') v tej s-Iij oni državi. Tam bi se lahko upravljali posamezno ali pa kolektivno. Drugič:	če pa bi
ostah begunci, v krajih, kjer so sedaj, b; se tudi tam dobila zanje hiša; saj takih ne bo ne v cnem ne v kraju kdo ve kaj.
Tudi vprašanje prehrane b:. sc dalo rešiti na dva načina, t. j. ali kolek* t v no (v skupni' menzi) ali pa posa* n.ezno (po družinah). Če bi se re* sevalo kolektivno (v skupni menzi), b se moralo z vso strogostjo paziti na to, da bf se ne ponovila nepo* štena podvzetja kakor so se v Mo* nigu, Rceioneju in Serviglianu.
To je en nasvet. IRO naj bi o njem razmišljala. N;, edino mogoč, a ima v sebi' to moč, da domisli, me* rodajne činitelje v IRO na še kaj boljšega in lažje izvedljivega.
1 + n
Mehanizacija kmetijstva
Človeštvo stremi za tem, da h: stroj izvrševal vsa težja dela: da bi bd človek oproščen težkih in nepri* ietnih del. Stroj pa je drag n se izplača le v slučaju, da prihrani mno* go človeške in ž valske sile. V tem slučaju je strojno delo po ceni, ena* ko po ceni so pa tudj lahko pridob* ljeni proizvodi.
Tudi kmetijstvo stremi: danes po mehanizacij'; stroj naj prihrani kmet* skemu stanu obilico znoja in upog* njen’h hrbtov. Tudi naš mali kmet že pozna .in uporablja marsikateri stroj: slamoreznice, grozdne mline in stiskalnice, črpaike za različne svrhe, mlatilnice, kosilke, posnemal* nike, strojne škropilnice, itd. jtd. A če govorimo o mehanjzaeij! kmetijstva, mislimo predvsem na traktorje, na motorne pluge, k’ naj zemljo globo* ko preorjejo, oziroma obdelajo. To pa ne samo v ravnih njivah, temveč tudi v strmejših vinogradih. — Trak* torji pa služijo tudi za prevoz in izločijo delovne živali. Poleg traktor* jev pa je še obilica drugih modern h kmetijskih strojev.
DVOJNO LICE MEHANIZACIJE
Od mehanizacije, to je od upo* rahljanja strojev v kmetijstvu, se pričakuje upravičeno zvišanje proz* vodnje z istočasne pocenitvijo pri«* delkov, to je z znižanjem projzvajal* Mah stroškov: več pridelkov na raz* polago, a potrošnik jih porabi, ker so poceni. — To velja za kraje, kjer n: na razpolago dovolj delovne siile. Ne velja pa to za Italijo, kjer je visoko število brezposelnih, posebej pa še v kmetijstvu: saj v Ital 'ji je največ brezposelnih ravno med kmeč* kimi delavci. Stat stika pravi, da je nad 400.000 kmečkih delavcev popol* noma brezposelnih, nad poldrugi' m;* lijon drugih kmečkih delavcev je za* posten ih letno po 120 do 140 rin . Jestii pa morajo 365 dni!
Če bo mehanizacija prhranjla še več delovne sile, bo v Italiji število brezposelnih kmečkih delavcev še v šje. Stroji bodo vrgLii na cesto več delavcev, kot jih bo zaposlenih v tvornicah, kjer izdelujejo te stroje.
obrn ti ne more. Kako je v Italiji?
V Itali ji je v celoti 4,200.000 kmeč* kih posestev. Od teh jih je skoraj poldrugi, milijon, ki nimajo niti' ene* ga hektarja površine. Nekaj nad 1.8 milijona je posestev s površino od 1 do 5 ha, nad 490 tisoč tak h med 5 in 10 ha, 256 tisoč pa med 10 i.n 20 ha. Komaj 150.000 ital janskih posestev ima višjo površino od 20 ha in tud ' na vseh teh ni mogoča upo* raba traktorjev, ker je zelo mnogo posestev v hribovitih legah ali pa z zelo malo orne zemlje.
J*
Iz tega sledi, da je v današnjih razmerah mehanizacija v ItalSj • kaj malo mogoča. Je pač približno tako kot v našh vaseh, kjer je zato so* razmerno malo traktorjev.
KAKO JE DRUGOD?
V Franciji so razmere zelo po* dobne ital janskjm:	prevladuje šte*
vilčno mala posest. Od približno 4 mlijonov posestev meri le kakih 400.001) več kot 30 ha površine. Za to pa je tudi v Franciji sorazmerno malo traktorjev. V Švici so razmere čisto drugačne. Prav male posesti ni, a tudi velike ne V splošnem pre* vladuje v Švici posest med 5 in 30 hektarjih. Nekateri kmetje si držijo traktor sam:« za sebe, drugi se združi* jo v manjše skupine in v zadruge ter si nabavijo traktorje. Podobne razmere veljajo tudi v ostali. Zapadnj Evropi.
Naslednja razpredelnica nam pove več kot vsa razglabljanja: En trak* tor pride v
Šv.ic"	na 23	ha
Angliji.	»	30	»
Norveški	»	127	»
Švedskj	»	130	»
Nemčiji zap. »	137	»
Holandski	»	145	»
Belgiji	»	202	»
Avstriji'	»	203	»
Franciji	»	234	»
Italiji	»	243	»
Danskem	»	354	»
Turč-ji	» 2630	»
Števjlkc za Jugoslavijo. Bolgarijo, Romunijo in Rusijo so podobne onim od I určije ali pa so še višje. Na Češkem In tudi na Ogrskem so trak*
prisiljeno: stroje rab' za pridelavo in predelavo pridelkov, za uničeva* nje mrčesa ;«n škodljivcev na rastli* r.ah in kmečkih pridelkih, v živ no* rej' jn v vseh kmetijskih panogah.
Ni pa se bati, da bi si naš kmet nobavjl mnogo kmetijskih strojev m da bi se mu godilo, tako, kot oni meščanki, k;. sj je hotela prihraniti služkinjo: za pranje stroj, za brisa* nje prahu stroj, za umivanje kuhinj* ske posode stroj, stroj za to in ono in končno se k/ samih strojev ni več spoznala; najela si je stalnega meha* nka, ki je več stal, kot prihranjena služkinja.
P m obletnica Marijinega romanja na Tržaškem
Neverjetno hitro čas beži. Te dni preteče že eno leto, kar smo imelij na 1 ržaškem nepozabno Marijino roma* nje. Bilo je 15. avgusta 1949, ko smo v deževnem popoldnevu spremljali Božjo Mater na njen' prvi romarski poti z Opčin proti Repentabru. Po* tem so se vrstili štirje tedni, ki po* menijo za našo primorsko deželo ve* lik dogodek v zgodovini. Vsaka vas, vsaka župnija jc pokazala svoj pravi katoliški, slovenski, obraz. Vjšek je bil ob zaključku na Opčinah, ko je nad 10.000 slovensk h vernikov prire« dilo v tem stoletju največjji skupni praznik v čast nebeški Kraljei. Mi* luštni kip fatimske Matere Božje je od tedaj naprej v openski cerkvi, kjer ostane do novih časov, ko bomo spet dvignili našo Marijo jn jo spremljali p > naš veliki tržaški ško* fi jn.
Kakor smo lansko leto javno skle* nili, bomo vsako leto skupno na Op* činah obhajali obletnico Marij nega romanja. Letos bo ta veliki' romarski shod radi' rimskega romanja tretjo septembersko nedeljo * 17 sept., dru* ga leta pa vedno na drugo nedeljo v septembru. Že danes prosimo, naj bo j skrb vsake krščanske vasi, vsake dru* ž ne, da pošlje za ta skupni, Marijin praznik čim več svojih članov na Op* čine. Pripravimo naši' nebeški Materi vsaj tako veljk praznik kakor lansko leto!
Kot
je mehanizacja kmetijstva
vabljiva, zaželjena jin koristna v Irajih, kjer je poman.kanje delovne sile in obilo obdelovalne zemlje, ta* ko pa nit priporočljiva v Italiji', vsaj toliko časa. dokler se odvšnna de* lovna sila ne zaposli kje drugod.
JE LI MEHANIZACIJA MOGOČA?
Traktor oziroma motorni, plug se '/plača le na precej velkem posestvu, ki meri vsaj 20 hektarjev 'obdeloval* ne zemlje. In ta zemlja ne sme biti preveč razcepljena v male parcele ker na takih parcelah se traktor še
torjii bolj gosti. Povsod za železno zaveso govorijo o traktorjih, katerih pa nk
Številke povedo, v kakšni izmeri je kmetijstvo meharrizirano. Švice ne potolče miti Amerika. Ta ima popol* noma mehanizirana vebka posestva, z malimi pa je pribljžno kot pri nas.
ZAKLJUČEK
ŽAimo v dobj velikega materialne* ga napredka: industrija rn tehnika napredujeta in če noče kmetijstvo preveč zaostati v svojem razvoju, sc mora modernizirati. K temu je tud'
Slovesnosti v Barnasu
J soboto 12. avg. polnočnica z obhajilom za može in fante. V nedeljo se bodo darovale sv. maše ob 3 - 6 - 7 -8-9 uri, obenem bo prilika za spoved ter obhajilo. Ob lOh bo sprejem prevzvišanega nadškofa msgr. Nogare, nakar bo sledila slovesna pontifikalna maša s sv. birmo. Ob 16h se bo vršilo slovesno kronanje Nebeške. Matere.
Vsi Marijini častilci naj se udeležbe slovesnosti, zlasti prejema sv. zakramentov.
BOŠTJAN FRANKO:
Zadnji dne d L petlkega mučenika
POVEST IZ MISIJONSKEGA DE* LOVANJA V SEVERNI AMERIKI
Timanko je stopil svojemu očetu iia rame, še zavihtel čez ograjo, po* stavil kol na mesto jn smuknil v vas.
Iz šotora so grozno doneli klici vodežev Mladenič se je stresel po vsem telesu. Toda premagal je notra* nje razburjenje in stopil počasi v glavarjev šotor. Odgrnil jc šotorovo zaveso in obstal izner.adcn. Majhen ogenj v kotu je pošastno osvetljeval Velki prostor. Huango jc sedel na* Pol vzravnan na svojem ležišču. Tež* ko je sopel; sklenjene roke so po*
čivale na prsih. Ccluta je potrta klečala poleg svojega soproga, mali Krin pa je strmel z velikmi očmi v patra.
Ta je stal dostojanstveno in ča* stitljivo pred bolnikom, vlil vode na njegovo čelo in rekel s slovesnim glasom: »Krstim te v -imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Timanko je zdrknil na kolena. Njegov pogled je nepremično poči* val na Belem medvedu, čigar poteze so govor ic o neizrečni srečk To ni bi več ponosni mrzli irokeški glavar, to je bil Onde-ssonkov otrok brat mogočnega krščanskega Boga Huronec se nj upal niti ganit:' se Šele, ko sc je Huango zgrudil z glo* bokim vzdihom in zaječal kot v smrtnem boju, sc je zavedel resnosti trenutka. Stopil je k misijonarju in mu zašepetal v uho: »Hitro, Ondcs* sonk, Chionata čaka.«
Pater je pogledal glavarja. Dolgo
ga je gledal. Ali naj ostane, ali naj beži? Bolnikove prsi so se težko d v k gale, mrzel pot mu je legel na čelo, trudne oči so bile zaprte. Brez dvo* ma, Huango je bojeval svoj zadnji boj; tu ni mogel misijonar nič več pomagati. Njegova notranjost pa se je upirala, da bi zapustil revčka v tem trenutku.
Sedaj pa je položil pater svojo usodo v Celufne roke. V nekaterih besedah ji jc pojasnil svoj jn Ti* mankov položaj. »Reci in ostanem,« je zaključ'1, »Manitu me bo čuval.«
»Oče loljtve naj živi,« je odločno odgovorila glavarjeva žena. »Ccluta je dovolj močna, da bo zatisnila Huangu oč’. Bežita, bežita!« Potok solza se ji je udrl iz oči. Prijela je patrovo roko. »Pojdi, oče moje duše, pojdi s T:mankom, mojim bratom. Vi duhovi, ki prebivate v gozdovih, ne storite jima nič žalega. O drevesa ki se boste kmalu zrušila pod težo
let, počakajte s svojim padcem in ne pokopljite onih, k: samo dobro delajo.«
Misijonar je ginjen blagoslovi junaško ženo :n njenega sinčka, ki se je tudi začel jokati. Nato je sto* pil k umirajočemu Huangu in mu naredil na čelu znamenje kr ža. Ta je gledal patra z velikimi očmi. Ho* tel je nekaj reči, toda jez:k mu je odpovedal.
»Na svidenje, Huango, pri Veli* kem duhu!«
Počas sta stopala moža proti m * sijonarjevi koči.
»Zdrav, Huango!« je zadonel Ton* neranoutov glas 'z čarovnškega šo* tora.
»Srečen bod', brat,* je odgovoril zbor.
Ondessonk in Timanko sta pospe* šila korake. Kmalu je zbral pater ti* sto malo oblačil, ki j'h je hotel vzeti s seboj. Okol' nobenega človeka.
Zvezde so svetlo sijale po nevihti, k-je samo še v daljavi divjala in se smehljala bežeč'ma. Hitro sta hotela doseči ograjo. Toda komaj sta zapu* stila kočo, ko se je iz glavarjevega šotora razlegla glasna, bolestna tožba. »Pridite sem,« je klicala Celuta, »:m zapojte svojo žalostno pesem, kajti zvenel je kras vašega rodu. Ali n« b i njegov korak hiter kot veter, kadar je zasledoval bežečega jelena? Alj ni bil neslišen kot bi zajoče se jutro, kadar je zalezoval skritega sovražnika? Ali ni bila njegova be* seda kot šumljanje valov, kadar jo prijazno govoril s Celuto? Al; ni bil njegov klic podoben bobnenju groma, kadar vas je zval na boj proti sovražnikom?«
Sto in sto glasov je odgovorilo te* mu klicu. Tonncranout jc kot obse* den planil s svoj mi vedeži iz vro* čega šotora. »Bratje,« je zakFcal, za* krijte svoje glave; vaša tožba naj ne
S
p
o
D
Libušnje
Dne 16. julija je na Lihušnjem daroval svojo prvo sv. mašo, v isti cerkvi kot nekdaj Simon Gregorčič, č. g. S’lvester Rutar, rojak iz bliže nje vasi Krn.
Krn, Libušnje jn vse bližnje vasi so bde za ta dan praznično razpo« ložene. Kako ne! Saj so po tolikih letih spet pozdravljale v svoji sredi maziljenca Gospodovega! Svoje nav® dušenje je ljudstvo pokazalo z okrasitvijo cerkve ter s postavitvijo sla* voloka, kot tudi z ogromno udelež« bc. Cerkev je bja nabito polna in mnogi so še zunaj stali. G. novo« mašnku je v cerkvi govoril drežniški g. župnik. Naslednjega dne je v spremstvu sobratov obiskal Gregor« čičevo rojstno hišo, nakar sc je vr« nil v rojstno vas, kjer je daroval sv. mašo v domači podružn' cerkvi Sv. Roka.
Pevma pri Gorici
V nedeljo smo praznovali dvojni prazndc: sveto Ano in štiridesetletni« co našega čast. gospoda župnika. Po slovesni sveti maši im prdig; je bila slovesna procesija s sv. Rešnj m tele« som po z zelenjem okrašeni cesti. Bog daj še veliko let zdravja našemu g. župniku.
Stara gora
Dne 2. avgusta se je tu vršila zelo ganljiva slovesnost biseroporoke, k; sta jo obhajala star'' korenini, zakon« ca 86 letni Mihael ter 83 letna Vir« ginirja Gorjup 'z Ošnji « fara Sv. Ltnard v Slovenski Benečiji. Sloves«
nosti je prisostvoval tud? sin Aleksa n« der z družimo, ki je prav zaradi tega dospel z letalom iz Sev. Amerike. Sv. mašo je daroval č. g. Lucjan Križetjč, k* bo prihodnje leto obha« jal svojo biserno daritev. Sivolasi oče je bil ves ginjen nad dejstvom, da mu sin, ki je toliko let v tujini, še vedno jzkazuje svojo ljubezen ter vdanost. Pač dobra krščanska vzgoja!
Svete Višarje
V nedeljo je b'la naša božja pot deležna številnih romarjev iz sončne Goriške. Bil-' so tu romarji .jz Gorice, Števerjana in Jamelj s svojimi du« hov n'ki. Cerkev je odmevala vsled lepega petja in gorečih molitev. Več« krat nas obiščejo tudj otroc'1 in dijaki iz različnih kolonij v Kanalski doli« ni. Vreme nam dosedaj ni posebno nagajalo, ker dežuje večinoma po« noč!: Je pa zato tu gori precej hladno.
Kairo v Egiptu
Z veseljem vam sporočamo, da nam prihaja »Glas« precej redno v roke. Zelo rade :m s hrepenenjem pri« čakujemo vsake številke jn prav res nam je težko, če se ena ali druga šte« vilka izgubi na daljni poti. Ti« sti teden nam kar nekaj manjka. Ko dož vljate prijetne dogodke se z vami veselimo in radujemo, če pa vas pre« zirajo in zoperstavljajo vas pomiki« jemo 'n sočustveno molimo, da bi vam Bog pomagal priti do pravice. Iskreno pozdravljamo urednika, so« ti udnike n vse bralce našega »Glasa«.
Slovenke iz Egipta.
semenišča, župn išča, otroške vrtce in-vojne sirote. Deloval je za združenje vzhodnih cerkva ter bil predsednik kard-nalske komisije za Katoliško akcijo. Pred petimi- letj je postal pre« fekt redovniške kongregac:je ter se
v dotiko dopoldan jn pozno popol« dan svojci in poznanci Ko je bil blok odprt se je vsulo morje ljud« stva na določen prostor, kjer so se iahko nemoteno razgovarjal. Oblast« va so že popreje javila, da je za
preselil v Rim. Po značaju je bil kro« govorjenje s svojci potrebno dovo«
Ijenje od »Ufficio frontera«, vendar potem to ni prišlo več v poštev,
tak, ponižen 'n preprost.
Delitev sladkorja in kave za Gorico
Dne 7. t. m. začne razprodaja slad« korja in kave za ta mesec. Sladkorja vdobi vsaka oseba kg 1.500 in surove kave kg 0.400.
Vpoklic novincev v Italiji
Poveljstvo videmskega vojaškega o« krožja sporoča, da bodo vpokbeani od 1. do 15. sept. pod orožje vojaški novinar iz leta 1929.
E
C
O
V
I
N
DUHOVNE VAJE
DUHOVNIKOM
V mesecu septembru bosta v go« riškem Malem semenišču dva tečaja duhovn h vaj za duhovnike. Prvi bo od 18. do 23. sept v slovenskem je« ziku predvsem za slovenske duhov« nikc goriške in tržaške škofije; dru« g' pa od 25. do 30. sept. v i talija n« skem jeziku.
DEKLETOM
ki se želiju udeležiti duhovnih vaj v Gorici' katere se bodo vršile od 22. do 26. avgusta, sporočamo, naj pobi« ti jo s prijavami, ker je razpoložljivih mest le omejeno število. Za sprejem pa se bomo ozirali na one, kj se prej prijavijo. Prijavit« se je treba: Stol« m župnišče, Corte S. llar o N. 7, Gorizia.
MOŽEM jn FANTOM
sporočamo 'sto kot dekletom. Tudi vi pohitite s prijavo za duhovne vaje, da ne boste prepozni. Iz vsake fare naj se vas nekaj zbere, da pri« dete k duhovnim vajam si okrepit duha in očistit dušo. Naslov za pri« jave je isti kot za dekleta:	Stolno
župnišče, Corte S. Ilario 7, Gorizia.
f Kardinal Levitrano
Dne 3. avgusta je umrl v Vdlifnih pri Castelgandolfu kardinal Alojzij Levitrano v starosti' 76 let. Rad ' po« tresa je že v starosti devetih let jz« gubi svoje starše Kot duhov n/k sc je udejstvoval kot profesor, urednik znanstvenega čerkvenega lista; kot škof v Cavi in nadškof v Benevento in Palermu je delal za podvig ver« skega življenja s tem da je skrbel za
Promocija
Za doktorico prava je bila tu pro« movirana Slovenka Sonja Zavadlav.
„V Moskvi dežuje"
Do kakšne mere sega servilnost sa= telitskiih držav Rus je, nam kaže sle« deča anekdota, kj kroži te dni po evropsk h dnevnikih. V tej: peklenski vročini se je sprehajal češki naučni m njster Nejedly po Vaclavovem trgu v Pragi s odprtim dežnikom. Pribl« žal se mu jc prijatelj, k:- ga je hotel nekaj vprašati. Nejedly je tovariša strogo pogledal in rekel: »Pst, v Mo« skvi dežuje!«
Zlata maša na Slapu pri Vipavi
V soboto, 22. julija, je bila zlata maša tamkajšnjega g. župnika č. g. Valentina Batič. Slovesnost se je vršila na delavnik zjutraj ob 6h. Dva sosednja g. župnika sta zlatomašniku asistirala. Pevski zbor je lepo pel mašo jn je zlatomašnika pozdravi ob vstopu z Vinkotovim zlatomašni« šklm pozdravom. Dekleta so zelo okusno opletla cerkev, možje so pred cerkvijo in župniščem postavili velike mlaje. Farani so pokazali ljubezen do svojega dušnega pastirja in svoje veselje ob njegovi petdeset« letnici mašnbškega posvečenja s tem. da so celo soboto držali kot prazmič« in dan.
Poroke
V soboto dne 5. avgusta so se v Trstu poročile flermina Rijavec s prof. diplomatskih ved Bonuttijem Karlom ter njena sestra Katica s visoko.šoleem Burjos Lojzetom. Obe nevesti sta doma jz globokoverne ter narodno zavedne družine Rijavčevih iz Gorice. Obema mlad ina pa« roma želimo v novem skupnem ž»r« Jjenju oblo božjega blagoslova
marveč so bili' na določeni prostor pripuščeni vs'>. Le nazaj grede so kontrolirali osebne izkaznxe.
Dobra letina v Ameriki
Ameriško m-iniistrstvo za kmetijstvo objavlja v svojem splošnem pregle« du, da v Združenih državah tudi le« tos pričakujejo izdaten pridelek.
Po sedanji cenitvi bi moral letošnji skupni pridelek, akoravno ne doseže onega iz leta 1948 in 1949, preseči pridelek petih let od vseh osmih plodnih let, in bo najbrže veliko več« ji od katerega koli leta pred letom 1942, jn to kljub veliko manjši po« sejani površini.
Avtomobilska cesta Zagreb-Beograd
Dva dni so trajale slovesnosti ob izročitvi prometu betonirane ceste »Bratstva jn edinost'1«. Pričele so se 28. julija v Zagrebu, zaključile pa 30. v Beogradu. To je najmodernej« ša jugoslovanska cesta, ki je b la zgrajena s prisilnim delom — udar« ništvom.
Misijonski poklici na Holandskem
Holandski katoličani dajo sv. cerkvi relativno največ misijonarjev, saj znaša število teh misijonarjev 6.667, od katerih je 3.166 duhovnikov (med njimi 51 škofov), 1060 misijonskih bratov, 2.394 misijonskih sester in 47 laiških pomočnikov, tako da pride na 556 holandskih katoličanov en katoliških misijonar. Za primer naj navedemo, da imajo italijanski katoličani v misijonih 8 tisoč misijonarjev, akoravno jih je 12 krat več kot holandskih katoličanov in akoravno je tudi pri njih misijonska misel zelo dobro razvita.
Novo društvo v Holandiji
Novo društvo sv, Barbare so usta« novili v januarju v Hecrlerhejde« Brunssum i,n tako pomnožili število na štiri, Obstojalo je že pred vojno, pa je zaspalo, sedaj so ga obudili k življenju.
Blok pri „Rdeči hiši"
Kot zgleda, so postale jugoslovan« ske oblasti boli popusti j ve glede občevanja med svojci iz te in one stranj tud' v Gorici. V nedeljo so na bloku pri »Rdeči hiši« pr šli lahki'
Slaba letina v Jugoslaviji
Letošnja vročina in suša sta pov« zročili veliko škodo let:,ni po vseh delih države. Suši so se pridružila neurja s točo, ki so škodo znatno povečala. Zvezni1 gospodarski m'mi« ster Kidrič je bil pr siljen pripozna« L dejstvo. Verjetno bodo obroki hrane za prihodnje leto zvišani. Ka« ko bo z ljudsko prehrano, ko dose« danji obroki še zdaleka ne zadošča« jo? Vlada hoče še bolj, potom kra« jevnih odborov, brezobzirno izžematj kmeta, z isto količino oddaje kot v preteklem letu. Zaradi tega so se. po nekaterh krajih Srbije, dvignili kmetje in šli peš protestirati daleč v Beograd. Kot v'dimo, je obup kme« ta dosegel višek! O tem puntu ob« širno poročajo inozemski časop si.
Dejanje sv. Detinstva
Najvišji svet »Dejanja sv. Detinstva« je imel meseca julija v Parizu svoje letno zborovanje, ter podal poročilo o svojem delovanju. Iz tega poročila je razvidno, da je zbralo »Dejanje sv. Detinstva«, v katero so vpisani otroci do dvanajstega leta, po vsem svetu dobrih 608 milijonov francoskih frankov. Kljub temu je ta vsota vse premajhna, da hi krila potrebe misijonov, ki jih ta misijonska bratovščina podpira.
ŠPORT
Naši dijak'-, na oddihu v Žabnicah, se kar pridno udejstvujejo v nogo« metu. Spet so se srečali' v petek 4. avgusta, enajsterici iz Gorice in Tr* sta. Morda so Tržačani' m-i-slili, da popravijo svoj/ prvotni poraz? Re« zultat tekme je bil 10«0 v korist Go« rjčanov. Sodil je g. Jurij Slama.
KOLESARSTVO
D rka okrog Francije se je končala z zmago Švicarja Kublerja. Kljub od« stopu italijanske ekipe, zaradi neko« rektnost’ francoske publike, franco« zom ni uspelo slav-iti zmage.
Darovi za sklad L. fiemperleta
Dar slov. vernikov pri Sv. Vincem* ciju v Trstu z željo, da bj »Kat. glas« kmalu postal dnevnik 1.203— lir.
Hvala!
ZA »SLOVENSKO SIROTIšCE SV. DRUŽINE«
Častita sestra Frančiška Tinta (14020 Euelid Ave East Cleveland 12 Ohio) nam je poslala 25 dolarjev t. j. 15.500 lir, .nabranih med prijatelji naših sirot; zbirka (B) 65; Marta Cj« goj 250; Lud. Lukcžič tisk. podjetje v Gorici 1000; gospa Simčič da po* čast' spomin pokojne teto Mrak Ane 2000; Draga v zahvalo za zdravje 500; spoštovani družini Terčič in šte* kar po 20 kg dobrih breskev i p. n. Čučat Roza, učiteljica v p. po na« menu 5000; č. Ivan Baloh, zlatomaš« nik (Brescia) 2000 lir.
Vsem našim dobrotnikom prisrčna hvala in zagotovilo molitve.
Odgovorni urednik:	Stanko	StanJč
Tiska tiskarna Budin v Gorici
utihne, kajti najboljši vašega rodu vas je zapustil in šel v večna lov;šča. Toda, maščevanje, maščevanje! Čuj« te, bratje! Moje oko je zrlo Iluango« vo rano in videlo, da ni bila dovolj šToka, da bi šlo skoz njegovo živ-lje* nje. In kaj so ravnokar povedali du« hovi po naših ustih? Irokez, beli mož je začaral Huanga 'n uropal nje« govo dušo.«
Divje vpitje je prekinilo njegov govor ;n vse pesti so segle po nožih.
Vedež je ukazal molk. »Poslušajte, hrabri vojščak', kaj vam govori Ma« nitu po mojih ustih. Prvo jutranje sonce naj gleda muke bleduličnika. Kvišku, privlee te ga sem, pripravite kol in izmislite si novih strašivh bo« leč’n.«
Vse jc v neredu odhitelo, nekateri, da bi zažgali velike snope, drugi, da bi poiskaF in prejeli patra in Ti« n tanka.
»Kje je bil čarovnik? Kje je huron«
ski deček?« so kričal vse vprek.
»Zginila sta, pobegnila,« je šlo kmalu od ust do ust. »K vratom, k ograjam, odvežite pse!« je pove« ljeval Tonneranout.
Medtem .sta dospela ubežnika do gnilega kola. »Hitro skozi, Ondes« sonk!«
»Ne, ti prvi, Timanko!«	Že	so
lajali psi, začulj so se korak zaislcdo« valcev. Pater ne bj za nobeno ceno dopustil, da bi Timanka zopet ujel sovragi. Saj še n bjl krščen.
Timanko se je hotel braniti. Zašli« šal pa je glasne kljce z najbližje okolice. Smuknil je skozi kot veve« rica.
»Ondessonk, Ondessonk!«
V razburjenosti je pater komaj ra« mena prevlekel. »Pomagaj, Chionata, pomagaj,« je vzkliknil Timanko. Oba sta potegnila misijonarja s silo skozi ozko odprtino.
»Ograje so predrte, tukaj, tukajl«
je hreščeče zadonel Touncranoutov glas.
»Na moja ramena, črna suknja!« jc zapovedal Chionata. Potrud i se je in Timanko mu je pomagal. »Na
ograjo!«
»Črna suknja, ne uideš mil« je se« daj zaklical vedež in v istem trenut« ku je misijonar zavpil. Omahnil je preko ograje, padel po strmin'. Pu« ščica se 'mu je zadrla v ramo.
Besneč je hotel Timanko planiti na vedeža, toda že se je zaslišala sap« psov in hitri koraki stražnikov in vojščakov med ograjami.
Spretno sta preplezala kole. »Osta« n:te zdravi, Irokezil« sta zaklicala zaničljivo in skočila na tla. Algot-« kitici so jih pozdravili e veselim
vpitjem.
Irokezš so obstali. Ali je Andag -rt m obkoljen od ‘sovražnikov? a1' smejo tvegati' zasledovanje?
Snopi go medtem visoko zaplamte«
li. Ženske in otroci so prinašali ko« ruzne slame in suhljadi v oblici.
»Bojni klic naj zadoni,« je šlo od ust -do ust, »pokličimo svoje brate!«
Grozno je donelo tuljenje mož v noč. Nato mrtvaška tišina. — Iz ve« like daljave je prišel odgovor.
»Se enkrat,« je ukazal Fonnera« nout. Odgovor je bil razločnejši.
Toda kaj pa je bilo to? Od reke Mohawke je prišel nenadoma grom. Sledilo mu jo divje vpitje.
»Blcdoličtmki so tu s svojimi grme« či-mi puškami,« so šepetale ustnice vseh. »Valov' reke Mohavvkc se bar« vajo z irokeško krvjo.« Ženske so ostale in dvigale roke proti nebu.. Začelo se jo žalostno vpitje. Starc' so se neodločno vrnil: v posvetoval« no kočo; redki mladi vojščaki so strogo stražili vso noč.
Ubežniki so se skušali oddaljiti ko« likor mogočo hitro. Slo pa jo le po« časi. Misijonar je moral napeti vso
moč svoje volje, da se jc vlekel naprej oprt na Timanka in Chionato. Šele pri jutranjem svitu so dospeli na dogovorjeno mesto na robu neke« ga gozda. Fernan je pozdravil rešena s salvami iz -pušk. Skrbno so 'zinili globoko misijonarjevo rano, naredili nosilnico im ga položili nanjo. Vsak s; je štel v čast, če je imel nositi trpečega.
Prodno so pa odrinilit je pokleknil Timanko poleg patra in vprašal tiho: »Oče, ali te zelo bolii?«
»Ne, Timanko.«
»Reci, ali je Beli medved sedaj na onih planjavah, kamor hočeš tudi ti'?«
»Upam, da jc!«
»In Timanko bi- sedaj ne mogel tja?«
Misijonar ga je krepko pritisnil na prsa. »Na jezeru s tisoč otoki bom umil tvojo dušo. Ti, Timanko, si moja najlepša slava, moja zadnja zmaga.«	(Nadaljevanje)