Leto XYm.
f Celju, dne 29. januarja 1908.
Štev. 11.
D 0 M 0VI NA
Uredništvo
je na Schilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in nmogokratno msertranje znaten popust.
Naročajte in širite ,,Domovino" ! ,Domovina' izhaja trikrat na teden in stane mesečno I K.
Duhovniška stranka in naše šolstvo.
Zdaj pa imamo žalostno skušnjo, da prihajajo od leta do leta iz razredov liberalnega učiteljstva manj poučeni šolarji. Čim bolj se šola modernizira, temveč analfabetov dobivamo. ^Slovenski Gospodar" štev. 3 od dne 16. januvarja 1908.
Glavno in edino vodilno načelo naših duhovniških politikov je lagati, trositi neresnice o svojih političnih nasprotnikih v ljudstvu, črniti, obreko-vati in mazati vsakega posamičnika vsako društvo, vsako organizacijo, vsako podjetje, ki ne služi duhovnikom in njih stranki, ampak splošnosti. V tem obziru ti zastopniki jedino zveli-čevalne vere nimajo ne vesti ne pomislekov ne obzirov, z občudovanja vredno predrznostjo kopičijo laž na laž, da, njih nesramnost sega tako daleč, da celo svoje grehe in slabosti, katerih jim v resnici ne manjka, prtijo svojim nasprotnikom na ramena, da bi na ta način spodkopali njih ugled v preprostem in nerazsodnem ljudstvu. Jedna največjih nesramnosti, kar so jih še kedaj ti razširjevalci laži, hinavstva in teme kedaj spravili v svet, so na čelu navedene besede o našem šolstvu.
Vsakemu je znano, kako od srca sovražijo naši duhovniki sedaj obstoječo ljudsko šolo. Ni ga shoda ne na Slovenskem ne drugod v Avstriji, na j
katerem bi ne grmeli proti „brezbožni" šoli in .,naprednemu učiteljstvu". Na Kranjskem so že na več shodih slovesno izjavili, da bodo obračunali z naprednim učiteljstvom, kakor hitro dobe večino v deželnem zboru. Sedaj so volitve, morda se jim posreči dobiti večino.
Kak bode ta obračnn, pa lahko sodimo po tem, da nevednemu ljudstvu vsilijo analfabete za kandidate, kateri bodo potem kot poslanci s slepo bes-nostjo preganjali vse, kar diši po omiki, prosveti in napredku.
Toda dokažimo z dejstvi in številkami, kakšni prijatelji šolstva so klerikalci in kako so to šolstvo uredili tam, kjer imajo državno oblast v svojih rokah.
Belgija je ena onih nesrečnih držav, ki stoji navadno pod klerikalno vlado. V Belgiji so zmagali pri držav-nozborskih volitvah 1884. leta klerikalci in vladajo sedaj 23 let nepretrgoma v deželi. Kar je ta stranka v tej kratki dobi napravila v Belgiji govori samo za se dovolj jasno. Navesti hočemo samo številke in nekatere uradne podatke.
Kakor hitro so klerikalci dobili 1884. leta večino v parlamentu, so se vrgli na ljudsko šolstvo, katero se je bilo začelo pod prejšnjo liberalno vlado (ki pa ni dolgo trajala), uspešno razvijati.
Koj 1885. leta je klerikalna vlada-zrušila šolske zakone, katere je bila uvedla prejšnja vlada ter je izročila ljudske šole samostanom, mestno učiteljstvo je pa po večini odpustila iz službe. Tekom 23 let, kar gospodari duhovniška stranka v Belgiji, je pognala 1500 svobodomiselnih učiteljev iz službe, zaprla je 800 šol in 200 šolskih vrtov. Naučni minister de Trooz
sam je za časa svojega ministrovanja zapel 216 posvetnih šol. Zato pa rastejo samostanske šole kakor gobe po dežju.
V Belgiji je sedaj 13.921 šolskih bratov in sester, "kateri se pečajo samo s šolstvom ter imajo v svojih rokah 5476 šol in internatov (t. j. zavodov v katerih se deca popolnoma odgaja); nadalje pa je v Belgiji še 6274 šolskih sester in bratov, kateri se samo deloma pečajo s šolstvom. V celi Belgiji je 25.671 duhovniških učiteljskih moči in samo 2193 posvetnih, od katerih je 1342 učiteljev in 851 učiteljic. Kakor je poročala „Germania" (avgusta) pohaja od 26.000 belgijskih gimnazijalcev, 16.000 gimnazije, ki so v rokah menihov.
Monakovska „Allgemeine Rundschau", tednik bavarskih katoličanov je pisala nedavno o žalostnih razmerah v Belgiji ter govorila odkrito o „siste-matičnem ubijanju ljudske izobrazbe", o Belgiji sami pa pravi, da je „obljub-ljena dežela ultramontanskih (klerikal-rvili) vladnih načel" ter nadaljuje dobesedno:
„V Belgiji so izjeme oni ljudje, kateri bi se udeleževali pouka, ki bi' le količkaj zadostoval. Ministerstvo seveda pravi, da sedaj obiskujejo šolo skoro vsi belgijski otroci ter da baje ni potrebno ustanavljati zakonite šolske obveznosti. Isto ministerstvo pazamolčuje dejstvo, da sedem osmink otrok zapušča šolo že v 10. letu to se pravi od vseh 801.000 šolskih otrok zapušča šolo v Belgiji samo 108.000 otrok v starosti nad 10 let in da sejesamo 66.000 otrok v starosti nad 12 let udeleževalo šolskega pouka, ki bi vsaj v nekoliko mogel zadostovati."
Tem šolskim razmeram odgovarjajo v Belgiji, kakor piše „Allgemeine Rundschau", tudi kulturne, socialne in nravstvene razmere. Hudo pustoši v prebivalstvu posebno alkohol. V Belgiji pride jedna gostilna na vsakih 20 prebivalcev, na Nemškem še le na vsakih 17 0. Najhujše se maščuje pomanjkanje socialnih nap.av. V Belgiji zasluži delavec mnogo manj nego na Nemškem, ako ga zadene nezgoda ali starost, ni niti z daleč tako preskrbljen, kakor v sosedni Nemčiji.
Dolgo je trajalo predno so zakon« skim potom prepovedali ženam in otrokom delati v rudnikih, in vender se to godi vkljub zakonu še v mnogih krajih v Belgiji. Dahovstvo je zaveznik kapitalističnih izkoriščevalcev ljudstva, dnhovstvo, katero zapira ljudstvu šole ter odstavlja najboljše učitelje iz službe drži ljudstvo v temi in nevednosti ter je na ta način krivo te duševne, moralne in materjalne revščine v deželi.
Čisto drugače pa skrbi to dnhovstvo za se. L. 1900 je bilo v Belgiji, kakor piše Guyot v knjigi: „Socialna in politična bilanca rimske cerkve", 2221 samostanov in v njih 37.684 redovnikov. Cena samostanskega imetja znaša 1.035,346.000 frankov (približno ravno toliko kron). K temu treba pa še prišteti vrednost njiv, travnikov, gozdov, plavžev, tovaren, skladišč, hotelov, katere so sicer imetje kongre-gacij, katere pa vodijo takozvani slamnati možje na račun duhovniških zavodov.
Belgija meri 30 tisoč štirjaških kilometrov ter šteje 6 miljonov prebivalstva. V razmerju po prebivalstvu bi moralo biti torej na slovenskem Spodnjem Štajerju 130 samostanov z
LISTEK.
Sodba.
Poljsko napisal VI. St. R e y m o n t Poslovenil J. G1 o n a r.
(Dalje.)
Jernej pa seje postavil na cerkveni prag, uprl hrbet ob cerkvena vrata in glasno zaklical:
—	Bratje po rodu! Poljaki!
Na to je umolknilo vreščanje žensk, ljudstvo se je stisnilo okoli njega, sklonilo glave, ker je padal gost dež in pazljivo poslušalo.
—	To vam pravim, bratje: kakor gre v spomladi gospodar z ostro brano na jesensko praho, da jo očisti plevela, predno poseje plodno seme, tako je tudi sedaj prišel na svet čas, da se strehi vsak plevel ... Po drugih občinah in farah so že začeli: v Olši so že izgnali pisarja, v Voli so ubili razbojnike, v Grabici so jih odpodili. In
to delajo tam sami, ker je že tako na svetu vse slabo urejeno, da ti kmet, le delaj, kosti glodaj, dačo plačuj, dajaj rekrute, a če se ti krivica godi, ti ne preostane nič drugega ko sam g ali pa prazno tarnanje.
—	O res je, res! — so pritrjevali in vzdihovali.
—	Povem vam, da je že prišel čas, da ni treba ljudstvu več gledati na nikoga drnzega, ko na samo sebe. Sam si mora pomagati, sam se braniti pred krivico in sam si dajati pravico. Dolga leta smo čak i in marsikaj hudega pretrpeli i t nihče nas ni rešil, nihče nam pomagal! Kako neki? Saj sodnija m pravične, uradi niso za kmete, za ene, ki trpijo krivico, ni nobenega var „va. To ve vsak, kdor ima pamet. Ker ni druge pomoči, nam ostane samo še, da storimo tako, kakor so storili po drugih vaseh.
—	Ubijmo mrhovine! Pobijmo jih! Raztrgajwo jih s konji! — so začeli
brezumno kričati in so st vrgli s palicami na Gajdi.
—	Tiho! Stojte, pasje duše! —je zaklical Jernej in jih prikril z lastnim telesom. — Počakajte! Vemo, da so to ubijalci, lopovi in izdajice, ki jih moramo kaznovati, a prej naj vsak, ki ima kaj ž njimi, javno nastopi in jim to pove v oči. Tukaj hočemo namreč soditi in ne ubijati. Nismo jih vzeli s seboj, da se nad njimi maščujemo, ampak da jih po pravici sodimo in kaznujemo.
Ljudstvo se je stisnilo, ker ni hotel nikdo biti prvi, je nastal trušč, vsi so začeli naenkrat govoriti in naštevati krivice, ki so se jim zgodile in se valiti grozeče proti zvezanima; mlinar je med tem vstopil naprej, vzdignil roke in rekel svečano:
—	Pričam pred Bogom in ljudmi, da so mi ukrali konje in 400 rubljev. Zalotil sem jih ... Z nožem so me prisilili, da sem jim prisegel, da jih ne bom nikdar izdal! Zagrozili so se mi
z maščevanjem. To so najhujši razbojniki!
—	In jaz pričam, da sta mi ukradla kravo, — je rekel drugi za njim.
—	Meni pa sta vzela prasico.
—	Meni pa kobilo z žrebetom, -so se začeli oglašati drugi.
Ljudstvo je poslušalo. Tišina je bila grozna.
Naenkrat je prenehalo snežiti, zato pa se je vzdignil veter, ki se je uprl v cerkev in majal z drevjem, da je stokalo in škripalo, po nebu so hiteli oblaki.
Neprenehoma so se slišale hude obtožbe in med ljudstvom se je začulo sovražno mrmranje in potrkavanje s palicami, ker sta Gajdi kričala:
—	Ni res. Iz zlobnosti priča tako. To so vzeli voliški roparji. Ne verujte!
A prič je bilo čim dalje več in čule so se čim dalje hujše in grozovi-tejše stvari.
2216 redovniki in 61 miljonov kron premoženja.
Ote imovine bi imel vsak redovnik, ako računamo 4°/o od kapitala 1100 K dohodkov na leto, vrhu tega pa Se vse bere, maše itd. V Belgiji pride na vsakega meniha od samostanskega premoženja tudi povprek 1080 K na leto.
Sedaj imamo na slovenskem Spod. Štajerskem okolo 800 učiteljev in učiteljic, katerih dohodki se ne dajo primerjati z dohodki belgijskih menihov. Bode li to bolj po ceni, ko bodo po zaslugi dr. Korošca in duhovniške stranke tudi pri nas zavladale razmere, kakoršne so v Belgiji, to si po navedenih številkah lahko vsak sam preračuni. *Te številke nam tudi neovrgljivo dokazujejo na kak način hočejo ti gospodje naše »dobro in verno" ljudstvo osrečiti. Naša dolžnost je, ljudstvu oči odpreti, da bode svoje osrečevatelje in njih namene spoznalo ter je zavrnilo v one meje, ki so jim po njih stanu odmerjene.
Politični pregled.
Domače dežele.
Industrijalni svet je v svoji zadnji seji izjavil, da, čeprav ima svoje pomisleke proti obdačenju automobilov, da vender ni proti vpeljavi takega davka. Industrijalni svet je tudi za to, da se dohodki tega novega davka pre-puste deželam, pa samo pod tem pogojem, da na državni davek na auto-
mobile ne naložijo še posebnih dežel-
*
Nemški agrarci na Češkem ali bolje rečeno zastopniki nemških veleposestnikov so v svoji zadnji seji sklenili resolucijo, v kateri ostro protestirajo proti uvažanju mesa in klavne živine iz balkanskih držav v Avstrijo, češ, da bo odpretje državnih mej težko oškodovalo vitalne interese domačega poljedelstva. To bi bilo res, ako bi avstrijsko poljedelstvo tvorili samo veleposestniki, katerih pa ni niti 10% od vsega kmetskega prebivalstva, dočim tvorijo drobni kmetje in kajžarji 80°/o vsega kmetskega ljndstva, katero ima od sedanje carinske politike samo škodo. Čas bi bil, da se enkrat za-
maši usta tem agrarnim »gospodom", da ne bodo govorili več kot zastopniki »kmeta", ampak kot zastopniki veleposestnikov, katerih interesi so onim malih kmetov popolnoma nasprotni.
*
Češka napredna stranka je izdala volilni proglas na narod, v katerem razvija svoj gospodarski, kulturni in politični program z obzirom na deželni zbor in na gospodarstvo v auto-nomnih zastopih. V proglasu pravi: Napredna stranka mora biti stranka socijalne reforme". O kmetskem vprašanju pravi: »Nerešeno je vprašanje o skladanju kmetskih zemljišč, dedne pravice na srednjih kmetijah in rent-nih posestvih ter s temi v zvezi stoječe notranje kolonizacije; izgovor na fldejkomise ne zadostuje, da niti ne govorimo o tem, da se fldejkomise lahko ravno tako postavno zruši kakor so bili postavljeni."
Res čas bi bil, da se napove boj tem predpravicam, ki jih po krivici uživajo plemenitaši za neke dozdevne zasluge, ki so si jih njih predniki pridobili pred sto in sto leti ali pa tudi nikdar. Pomanjkanje zemlje tlači danes kmetske poljedelce, cerkveni, samostanski in plemenitaški veleposestniki pa imajo več nego eno tretjino vse zemljiške posesti v svojih rokah. Če je kateri stranki mari kmetu v resnici pomagati, bi morala zapisati na svoj prapor: odprava fidejkomisov in
razparceliranje velikih posestev.
*
____STO
listi poročajo, napravil v obeh držav nih polovicah dober utis. Madžarom je posebno kadil in je zagotavljal, da bode namestil v konzularnih in posla-niških uradih kolikor mogoče Madžarov, on je dejal sicer Ogrov, mislil je pa s tem gotovo samo Madžare, dejal je nadalje, da on strogo pazi na to, da dopisujejo uradi vnanjega mi-nisterstva z ogrskimi uradi samo madžarski.
*
Na Ogrskem je bila sklenjena deželna zveza ogrskih katolikov, ki bode nova podpora Apponyijeve po-madžurujoče šolske politike. Na shodu je bil imenovan grof Apponyi, sedanji
naučni minister, zaščitnik ogrskega katolicizma. V zahvalo za ta kompliment bode katoliška cerkev na svojem polju ravno tako madžarizirala, kakor država v šoli; to vidimo na Slovaškem. Odpor proti temu početju se pa vzbuja celo med Slovaki, in tudi v tej od posvetnih in cerkveni oblasti najbolj tlačeni deželi se čujejo klici: Ločitev cerkve in države.
*
Baron Rauch se je združil z radikalnimi Srbi, in veliki župani so v službenih okrožnicah že dali na znanje vsem uradom, naj pri volitvah postopajo z radikalno srbsko stranko kot z vladno stranko. Radikalni Srbi so bili v koaliciji j ako nezanesljiv element in je Rauchu zelo privoščimo ker vemo, da mu bodo več škodovali ko koristili.
Na zadnje so jim očitali, da so nbili Žide, izdali gospodične, ovadili župnika, da niso hodili v cerkev, kar je kedo vedel, to je v naglici povedal in vrgel na njnne stokajoče glave, skratka, nastal je strašen vrišč, ker je hotel drug drugega prekričati, ker je obetal vsak maščevanje in klel, ker se je vsak grozil in jih hotel pobiti, tako da je Jernej, ki jih ni mogel več održati, razjarjen zakričal:
—	Zaprite vendar gobce, da povem svoje.
Vse je hitro utihnilo, samo ženske so še jezljivo ščebetale naprej.
—	Ali priznate? — je vprašal in se sklonil nad njima.
—	Ne! Midva nisva nič kriva. Iz zlobnosti govorijo neresnico. Priseževa! — sta zavpila obupana.
—	Priznajta, potem vaju čaka manjša kazen — ju je prijazno nagovarjal.
—	Ubijmo pasje brate! Potolčimo jih s palicami. Razbojniki so, zlodeji, izdajice, ovaduhi. Smrt konjedercema!
— so zavreščali naenkrat vsi in vzdignili palice in pesti, tako da sta oba Gajdi zatulila od samega strahu, da sta se začela premetavati, prijemati z zobmi za črevlje, poljubljati noge in prositi z blaznim glasom usmiljenja.
Zakrival jih je še mlinar, Jernej in nekaj mirnejših, ki so ustavljali razjarjene, ki so se valili naprej kakor burja, kričali in mahali s koli in drogi, najhujše pa so priskakovale ženske s svojimi nohti.
Bilo je že hudo in strašen trušč je bil pod cerkvijo, krič je bil vztekel in strašen, grozen, kakor zvon, ki se je neprenehoma glasil.
—	Duhovnika morajo imeti pred smrtjo Po duhovnika! — jei naenkrat zaklical mlinar.
Pomirili so se. Nekdo je pohitel po župnika.
—	Ali pa počakajmo s kaznijo do jutri — je predlagal mlinar.
Nato pa so zakričali in treskali z drogi.
(Konec sledi.)
Vnanje države.
—	Srbija. Trgovska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo je podpisana in bodo v kratkem objavljene določbe ki so bile sprejete v novo pogodbo.
—	Francija. Francoski škofje so hoteli sklicati skupni shod ter na njem vse francoske kačoličane jed-notno organizirati. Iz Rima so pa dali povelje, da se jednotna organizacija prepoveduje, da naj se mariveč katolike organizira samo po prejšnjih škofijah. To kaže, da se v Vatikanu boje, da bi francoski katoličani, ako bi se jednotno organizirali, zahtevali svojo cerkveno samoupravo, ali celo prestopili k galikanski cerkvi.
Dopisi.
Iz Šoštanja. Odkar je zasedel županski stolec Hans Woschnagg, raste našim Nemcem greben, da je kar čudno. Ker imajo v občinskem zastopu nad vlado, domišljujejo si ti gospodje, da nas Slovencev sploh ni več na svetu.
gim
romisa bil ie med dru-~ie ne sme oa noDene
stranke ničesar pisati po časnikih — posebno pa ne neresničnih vesti. Beseda dana, vez velja! Tega gesla držali smo se Slovenci do današnjega dne, a Nemci držane besede sploh ne držijo. Zapomnite si pa Vi kompro-misolomci, da je sedaj tudi naše potrpežljivosti konec, razkrili bodemo .marsikatero lepo čednost, koja diči šoštanjske nemčurje.
Kakor znano razbobnal je Hans Woschnagg v svoji tovarni grdo laž, da bode naša slovenska posojilnica morala likvidirati in da je velika nevarnost, da pridejo vlagatelji, koji imajo vložen denar, popolnoma v zgubo. To gorostasno laž raztrosil je med svojimi tovarniškimi delavci tisti Hans Woschnagg, kateri je pred leti nosil še rdečo srajco in korakal pod slovensko sokolsko zastavo, kateri je pred letom o priliki kompromisa prvi dal častno besedo, da bode on kot general nemške stranke skrbel za to. da se po časnikih od njegove stranke ne bode nič pisalo. Ker je pa itak znano, da ti posilinemci sploh ne vedo kaj je častna ooveza, da toraj častne obljube ne morejo dati še manj pa držati, zato mora tudi naša prizanes-ljivost nehati.
V različnih časnikih pisalo se je o polomu naše leta 1874 ustanovljene slovenske posojilnice, .katera je marsikateremu kmeta pomagala iz zadrege.
Ta polom obstoji edino in iz ključno le v obrekovanju naših nasprotnikov. Ko bi ti ljudje imeli le trohico značajnosti in resnicoljubja v sebi, gotovo bi tudi razglasili stanje svoje nemške posojilnice — Schall-thaler Sparr-Cmlir.verein-a v Šoštanju
Gospodom generalom in voditeljem te nemške ,.kase" bodi za danes
povedano le to: »Če ste tako vzorni v vodstvu in gospodarstvu svoje »nemške kase", zakaj pa je gospod Pavel Mack, po domače »šušter Cvenk" za-ožil v Vaši kasi večjo svoto denarja, ker račun ni štimal?
To smrdi pač bolj po kakšni — ikvidaciji? — kakor po vzornem gospodarstvu. Gašpar Hrovat — tačasni ajnik — Vi bodete za stvar najbolj vedeli — dajte nam zadevo v pŠta-jercu" pojasniti.
Pred nekaj meseci je pregledoval to nemško kaso nek pregledovalec od »Verbanda". Gospodje ravnateljstva ste menda že pozabili, kaj vam je dotični uradnik povedal o vodstvu vaše nemške kase? Gospod kontrolor te nemške posojilnice, Vi se na te besede gotovo prav dobro spominjate, ker ste sami priznali, da ste še le sedaj zvedeli za dolžnosti kontrolorja in kaki nevarnosti ste pri tej fnnkeiji izročeni.
Toliko za danes, prihodnjič še marsikaj. Kdor ima maslo na glavi, naj ne gre na solnce.
Berge - Borbeck na Po-renskem. V redeljo, dne 12. prosinca 1908. se je vršilo glavno zborovanje tukajšnjega slov. pev. društva »Ilirija" v društvenih prostorih gosp. H. Kiperja, s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev. 5. Slučajnosti. G. predsednik je pozdravil v jedrnatih besedah zboro-valce ter nekoliko razložil pomen društva za narodnega Slovenca na tujem. Na to je poročal g. tajnik o društvenem delovanju stedeče: Pretočeno leto je društvo posetilo 12. maja slov. pev. podporno društvo »Bratska ljubezen" (Hochheide), namreč ob razvitja zastave, in mu darovalo spom. trak v znak bratske ljubezni. Dne 26. maja je praznovalo štiridesetletnico društv. obstanka, pri kateri se je odzvalo 6 avstr. pevskih društev._
line julija je napravilo izlet k avstr. podpor. »Rudarskemu društvu" (MOers) in 28. julija k avstr. pevskemu društvu »Tiroler MaiglOcklein" (Glad-bek), 18. oktobia pa je posetilo avstr. rudarsko društvo »St. Barbara" (Essen West).
Dne 27. oktobra je priredilo jesensko veselico kot po navadi, katera se je prav sijajno obnesla.
Dne 26. decembra je priredilo malo veselico z božičnim drevescem od katerega so se otroci društvenikov obdarili.
Na to poroča g. blagajnik o stanju blagajne. Letnih dohodkov je bilo 712 mark, izdatkov 496'26 M, preostanek torej 216 02 M.
Ker je društveno premoženje na-moženje narastlo v teku teh let nad 1320 mark, je bilo sklenjeno na ob-občnem zborovanju dne 14. julija, da se deli podpora vsem udom, v bolezni in nesrečah, namreč od 1. svečana 1908 naprej. Tako si bo zadobilo zaupanje med Slovenci in pa novih delavnih moči.
Na to je sledila volitev.
V odbor so bili voljeni večinoma stari odborniki, kar je lep dokaz poštenega in varčnega gospodarstva.
Potem je zgovoril še nekaj besed zastavonoša rekoč: Varoval bom prapor, naš kras in ponos; ščitimo jo, ko punčico svojega očesa! Hrabrih in ponosnih korakov jo spremljajmo!
K sklepu se je zahvalil g. predsednik za znova podeljeno mu pred-sedništvo. Zahvalil se je v imenu društva »Ilirije", slavni »Zvezi" slov. pev. društ. v Ljubljani za dane nasvete in podpore. Pa tudi vsem drugim slavnim pevskim društvom in posameznikom, kateri so nam pripomogli do našega cilja. Na to so po dvorani zaorili gro-
moviti klici »Živili!" Društvo je zapelo »Hej Slovani", in še nekaj mičnih pesmic.
Naj živi naše mlado, a krepko društvo. Naj bo v veselje žalostnim in v pomoč revnim, pa tndi v povzdigo in pogum narodnih Slovencev.
(Tej želji se pridružujemo tudi mi. Samo želeli bi, da bi se večkrat oglasili, da bi vedeli v domovini, kako se godi našim bratom ua Pruskem. Op. uredništva.)
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Opozarjamo še enkrat na današnji občni zbor »Celjskega Sokola" in društva »Sokolski dom".
—	Iz občine Celje-okolica. Čudom so se čudili mnogi naprednjaki iz občine Celje-okolica: ni jih bilo v imeniku deželnozborskih volilcev. Goljufalo se jih je čisto navadno za njihovo volilno pravico. Ljudje pravijo, da je volilni imenik sestavljal znan klerikalec obč. tajnik Presker, človek, kateremu se samo iz milosti reže pri občini kruh. Radi bi vedeli, ali imata on in pa pri-vandrani vikar Gorišek pravico občevati pri tako veliki iu važni občini, kdo voli in kdo ne? To je tein bolj obžalovanja vredno, ker bi morali Slovenci' v tako narodno izpostavljeni občini vendar stremiti za medsebojno pravičnostjo in edinostjo. Sedaj pa vidimo, da nam gospodari strastni in protinarodni vikar Gorišek, kateremu je deveta briga, je li občina v narodnih rokah ali ne, so li z občinskim gospodarstvom zadovoljni tudi napredni občinarji ali ne. Caveant consules!
—	„Nova Doba" se v št. 7 ukvarja s „porazom" Narodne stranke pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Pripomnili bi samo, naj se gospodje najprej pouče, kakšen je celjski državno-z b o r s k i in kakšen je d e ž e 111 o -zborski volilni okraj, po kakšnem volilnem redu se je volilo in da se snide naš deželni zbor le še k enemu zasedanju. Z obžalovanjem vidimo, da si da „Nova Doba" sugerirati „Slov." tendenčijozna zavijanja. Tisto razpravljanje o nalogah Nasodne stranke kaže tudi dovolj jasno, da gospodje dela stranke ne poznajo, še manj pa naše ljudstvo.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda je darovalo veselo nar. omizje 6 K 45 vin., zbrano dne 22. prosinca 1908 v gostilni J. Lešnik-a pri Sv. Janžu na Drav. polju.
—	Umrl je v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dr. p. posestnik Mohorko, vrl naroden mož. N. v m. p.!
—	Nevarno je obolel, kakor či-tamo v „S1. N.", g. Ant. Pesek, šolski vodja v Narapljah pod Ptujsko goro.
—	Ruše pri Mariboru. (Vodstvo splošne štajerske delavske bolniške in podporne blagajne) otvorilo je za svoje ude iz Ruš in okolice novo podružnico. To za obrtnike, tovarne in njih delavce v slučaju bolezni velevažno društvo se razteza čez celo Štajersko in je v zvezi z vsemi avstrijskimi deželami; daje pravico na podporo že z dnevom pristopa. Po daljšem pripadanju se poviša čas podpore do jednega leta. — Uraduje se vsak petek od 4. do pol 6. ure v gostilni g. Jož. Mulleja (na trgu) v Rušah in se tu sprejemajo tudi novi udje, istotako se ugodi vsakemu vprašanju" v tem oziru.
—	Iz Šmartina v Rožni dolini. Ker je nastala pri nadučiteljevih in drugih otrocih nalezljiva bolezen »špičke", so šolo za nedoločen čas zaprli. t .
—	Od Novecerkve. Ljudstvo je pridno segalo po knjigah, katere mu
nudi knjižnica celjskega odseka „Pro-svete"; skazalo se je, da bi bilo pri nas na mestu „Izobraževalno društvo". ^ nedeljo 12. t. m. se nam je ta želja izpolnila. Na shodu čitateljev tukajšnje knjižnice, katerega je priredil predsednik celjskega odseka »Prosvete", g. Iv. Prekoršek, se je »Izobraževalno društvo za Novo cerkev in okolico" tudi osnovalo. Prvi odbor je sestavljen tako: predsednik g. Rud. Zupanek, podpredsednik g. Jekl, tajnik g. Al. Krivec, blagajničarka gospodična Anica Poglajen, knjižničar g. K. Šilih, odbornika gg. Štagoj in Peter Kramer, preglednika gg. Ferdo Škoflek in L. Lipuž. Upamo, da se bode ljudstvo neglede grdih iu neosnovanih napadov od strani onih, ki bi nam morali donašati mir in ljubezen, društva trdno oprijelo. G. Prekoršku pa bodi s tem izrečena iskrena zahvala za njegov požrtvovalen trud pri ustanovitvi knjižnice in sedaj društva!
—	Požar. Zadnji petek je vpepelil v Cirkovcih pri Pragarskem ogenj šestim posestnikom vse imetje. Škoda je zelo velika, posebno za ta čas! Zažgali so, kakor pripovedujejo ljudje, otroci. Starši, pazite na otroke!
—	Osebne vesti od Južne železnice. Premeščen je postajenačelnik g. Petritsch iz Grobelnega v Sinčoves-Velikovec na Koroškem. — Postajenačelnik g. Randl v Račah je postavljen kot postajenačelnik v Grobelno. ■— V Rače pride kot načelnik g. Jurij Dobovišek, pristav v Mariboru in prejšnji postajenačelnik v Slov. Bistrici. — G. Petritsch je Korošec in nemškega mišljenja, zadnja dva gospoda sta Slovenca.
—	Socijalni kurz priredi »Slov. kršč. soc. zveza" v Slovenjgradcu. — »Novi Slov. Štajerc" piše v svoji 2. številki „naj bi obe stranki svoje pristaše (v poučnih tečajih) navajali k spoznanju, da smo vsi skupaj tlačeni in zatirani Slovenci, da nam je v skupnih zadevah treba skupnega in složnega nastopa." Mi smo takoj po sklepu tečaja pribili, da so navajali vsi govorniki v poučnem tečaju Narodne stranke fante k politični strpnosti in povdarjali, da nam je treba v važnih narodnih in gospodarskih zadevah složnosti. Zgornje besede naj blagovoli tedaj ,,N. SI. Št." obrniti proti dr. Korošcu in njegovim tečajem, v katerih se pridiga poboj proti slovenskim naprednjakom in naj-nestrpnejše strankarsko sovraštvo.
—	Na Zidanem mostu se nad-učiteljska služba še enkrat razpiše kakor poročajo „Slov. Narodu". Pazite, merodajni činitelji!
—	V Žalcu je občinski tajnik in mežnar I. Zupane odpuščen iz občinske službe. Zupancu je bila menda bolj pri srcu agitacija za dnhovništvo kakor pa služba.
—	Osrednjo pisarno za nemško „obrambno" delo hoče ustanoviti nemški „Schulverein" na Dunaju.
—	Zgorela je pri Sv. Ani nad Radgono 80 letna sestra Ana graškega knezoškofa dr. Schusterja. Starica je sedela pri peči m se ji je vnela obleka,
—	Zaprli so v Ptuju nekega pi-jonirskega podčastnika, ker je zaigral državen denar. V zadevo je zapletenih še mnogo drugih oseb.
—	Imenovanje. Izvanredni profesor slovenske fllologije dr. K. Štrekelj je imenovan rednim profesorjem na vseučilišču v Gradcu. Častitamo!
—	Čudno je sledeče: v ptujski okolici prirejajo sedaj štajercijanci nedeljo za nedeljo shode. Sedaj sta bila Sv. Urban in Vurmberg, prihodnjo nedeljo bo — Sv. Lovrenc na Dr. p. na vrsti. Kmečka zveza je tam dobro organizirana: a nikoli se' ne udeleži štajercijanskih shodov. Razni gg. župniki in kaplani nahujskajo svoje zveste le
za razbijanje shodov slovenskih na-prednjakov! Daleč smo že! Pa saj je lani pisal ljubljanski ,,Slovenec", da se lažje izhaja s štajercijanci ko s slovenskimi naprednjaki.
—	»Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" priredi v soboto, dne 8. svečana 't. 1. svoj plesni venček v restavracijskih prostorih „ Skalne kleti" in se bodo ta teden že pričela razpošiljati vabila. — Kakor prejšnja leta, tako je tudi letos pričakovati od društvenikov, prijateljev tega društva, kakor tudi od tukajšnjega zavednega slovenstva prav obilne udeležbe, zlasti ker je prebitek namenjen v korist pre-potrebnega „Delavskega doma" v Celju.
—	Nečuvena surovost. V pon-deljek popoldne ob štirih so šli dečki iz celjske mestne šole domov. Prigovarjali so dečku Kropiču, naj gre z njimi. Kropič se je 12 do 14 letnih surovežev bal ter bi se jim bil rad izognil. Neka žena je opazila, da se deček boji, pristopila je k njemu ter ga spremila od občinskega urada do Sinkoviča; tu ga je morala zapustiti, ker je morala po svojih opravkih. Komaj so starejši suroveži to zapazil'', vrgli so se na reveža ter ga začeli s pestmi tako besno obdelovati, da je bil naenkrat ves krvav in je kri celo plot pokropila. Kakor je dognano, so vsi ti suroveži učenci mestne nemške šole. Učiteljem in ravnatelju šole so imena surovežev znana, Nadjati se je, da je bodo kaznovali kakor zaslužijo. S tem pa seveda ne sme biti stvar v kraju; dobro bode, da poskrbe tudi za to, da se te mladostne suroveže v šoli in rodbini odgoji ter napravi iz njih ljudi. Nemška šola sama na sebi pa kakor vidimo, nikakor ne upliva bla-žilno na značaj učencev in je žalosten znak zanjo, da počenjajo njeni gojenci, katere si, kakor nam „Vahtarica" zatrjuje, nemški gospodje dobro ogledajo, pretino je sprejmejo, tace surovoš
—	Iz Frama. Podpisano šolsko vodstvo izreka tukajšnjemu kmetijskemu bralnemu društvu za izročeni mu čisti dobiček, ki se je dobil pri uprizoritvi gledališke igre, najtoplejo zahvalo. Zahvaljuje se pa tudi prav iskreno vrlim domačim diletantom, ki so igro uprizorili tako izborno. Denarna vsota se bo porabila za ubogo šolsko mladino.
Šolsko vodstvo.v Framu, dne 27. prosinca 1908.
• Fr. Pirlimaier, nadučitelj.
—	Poštne uradnice so imele zadnjo soboto na Dunaju shod, na katerem so zahtevale zboljšanje plač in tudi pravnega stanja, zlasti olajšanje prepovedi' možitve. Govorilo se je tudi o dopustih in nedeljskem počitku.
—	V Borecih pri Križevcih je kupila mestna občina radgonska za 28.000 K blizu 12 oralov zemlje, da na njih postavi moderno opekarno. To je najbrž le konkurenčno podjetje slovenski opekarni, ki se snnje v Križevcih.
—	V Zgornji Sv. Kungoti se je
vršil minulo nedeljo shod v prilog železnici Maribor-Zeleni travnik, katerega se je udeležil tudi deželni odbornik g. prof. Robič. Predsedoval je shodu bar. Egger, navzoči so bili tudi gg. Wastian, Sclimiederer in namest. svetnik grof Attems. Prof. Robič je obljubil načrtu svojo podporo, ter je mnenja, da morajo biti Nemci in Slovenci v gospodarskih vprašanjih edini. Resolucija, ki se je sklenila, zahteva nujno zidanje te železnice ter zahteva, naj prevzame dežela za 2 milijona temeljnih delnic. (Shod bode težko rodil kakih posledic, ker je sedanje finaucijelno stanje dežele tako, da skoraj ni misliti na deželno podporo te železnice.)
—	Olajšanje mature. Anketa o reformi srednjih šol se je končala z važnimi sklepi glede olajšave mature,
kateri stopijo že za letošnje mature v veljavo. Opustijo se prestave iz materinščine (pri nas žalibože nemščine) v latinščino, zmanjšal se bo materijal in se vobče bolj gledalo na splošno izobrazbo dijaka. V smislu ankete naj postane matura bolj razgovor o obči naobrazbi kakor pa izpraševanje glede posameznosti.
—	Cenjenim gg. dopisnikom javljamo, da je vsak pondeljek, sredo in petek, ko list izhaja, sklep uredništva ob 9. uri dopoldne.
—	Umrla je včeraj 28. t. m. na Bregu pri Polzeli gospa Marija Terglav, roj. Čebul, mati soproge ravnatelja Zadružne Zveze g. Franjo Jošta.
Spoštovanemu g. Joštu, ki je sam rahlega zdravja in kateri je še le pred 14 dnevi izgubil svojo blago mater ter njegovi cenjeni rodbini izrekamo svoje globoko sožalje nad tem nenadnim, krutim udarcem. Blagi pokojni, ki je bila vrla narodnjakinja, svetila večna luč!
—	»Neolikano druhal" imenuje ljubljanski duhovniški list »Slovenec" udeležence velikega shoda v Žalcu dne 12. januarja. To si bomo zapomnili!
—	Protestni shod skličejo celjski demokratje prihodnjo nedeljo popoldne k »Zelenemu travniku". Govoril bode državni poslanec Resel za reformo de-želnozborskega volilnega reda.
—	Slovensko časopisje. „Nova Domovina" v Clevelandu (Sev. Amerika) je prenehala izhajati kot dnevn k. Izhajala bo po trikrat na teden.
—	Minister Feschka je govoril zadnjo nedeljo na javnem ljudskem shodu v Gradcu. Govoril je o starih znanih frazah o »poslovenjenju" nemških naselbin na avstrijskem jugu in o »nevarnosti" za Nemce. Dokler bodo Nemci in njihovi ministri tako zagrizeni in neodkritosrčni, ne bo nikoli v
južni Avstriji narndnns+naira rmrn_Ta-—
lažimo se le s tem, da ti zagrizenci reprezentirajo danes le malo vrsto advokatov in „bier"-politikov; ljudstvo misli drugače.
—	Od Sv. Jurja ob Ščavnici. Poročali smo svoječasno, kakšen poraz je doživel državni poslanec dr. Korošec na shodu tukajšnje mladeniške družbe. Kakor izvemo sedaj, ga je g. župan okoslavski, Nemec, ostro zavrnil vsled trditve, da »narodnost dandanes ni nič, vera je vse". — Zapomnili si bodemo dobro to predrzno Koroščevo trditev v okraju, kjer smo po 17 letnem boju komaj vrgli nemškutarje iz okrajnega zastopa. * Ta izjava jasno osvetljuje izstop Korošcev iz »Narodnega sveta" in protinarodno stališče nekdanjega narodnega »Slov. Gospodarja".
—	Iz Konjic. V nedeljo je predaval v Konjicah ob jako veliki udeležbi g. prof. dr. Stegenšek iz Maribora o konjiških gradovih in življenju konjiških grajščakov. Ker je bila zajeta snov iz domačega kraja in domače zgodovine, sledilo je ljudstvo njegovemu zelo zanimivemu predavanju z veliko pozornostjo. Želimo, da bi prirejali slična predavanja tudi domačini, ker bi gotovo padla vsaka beseda na plodna tla. — Mi smo za zadnje predavanje agitirali in smo vedno za to, da se udeleži ljudstvo v kar največjem številu predavanj, če so slednja res v pouk in ne agitacij sko sredstvo klerikalcev.
—	„Slovencu" še vedno pfuj-klici, kateri so se slišali na velikem shodu v Žalcu v spominu na g. dr. Povaleja, ne dado miru. Pravi, da »gosp. Roblek ni čutil potrebe, da bi zavrnil neolikano druhal, ki psuje moža, kateri je dosedaj vedno zvesto volil v okrajni celjski zastop. Lep zastopnik slovenskega naroda!" Ako ljudstvo da duška svfiji nevolji nad kandidaturo moža, za katerim vidi znano »Kmečko zvezo", menimo, da še ni najhujše. Zakaj pa
!
se dični »Slovenec" in urednik »Slov. Gospodarja" pošteni dr. Korošec ne čutita nikoli poklicana zaklicati slov. duhovščini, naj ne o br ek u j e in krade časti drž. poslancu Bobleku, ki je menda prav tako dober in gotovo stalnejši volilec celjskega okrajnega zastopa kakor g. dr. Povalej?
—	Nova klerikalna posojilnica v Mariboru je že ustanovljena. Imenuje se „Spodnještajerska ljudska posojilnica". V načelstvu so sami duhovniki (kakor smo že svoječasno poročali) in g. dr. Verstovšek (!!). Vprašali bi samo to dično načelstvo, koliko ima premoženja?
—	V Ljutomeru se je zadnjo nedeljo ustanovilo društvo za varstvo otrok in mladine vobče. Gosp. župnik Jurkovič je pristopil kot ustanovnik s 100 K, tudi okrajni zastop je obljubil podporo.
—	Umrl je 25. januarja, zadnjo soboto, v graški blaznici dr. Langer, bivši graščak na Lembergu bi. Dobrne pri Celju.	'
Kranjsko.
—	Graščino Impolca pri Radni, ob okrajni cesti Zidanmost - Krško, je kupil od g. Rieckena g. Bamberg iz Ljubljane.
—	Odlikovanje. Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil nadučitelj gosp. Kalan v Št. Petru na Krasu.
—	»Katoliška družba za Kranjsko", najstarejša klerikalna organizacija na Kranjskem, je prenehala vsled pomanjkanja članov.
—	Proti Legvartu, mlekarskemu nadzornika na Kranjskem, se obrača nekdo v sobotnem „Slov. Nar." v zelo ostiem članku. Očita mu med drugim nesposobnost v njegovem poklicu in nekatere nelepe osebne zadeve.
—	Veliko veselico »Izza kongresa" priredijo na Svečnico v priu
naši šolski družbi v ljubljanskem „Na-. odnem domn" narodne dame ljubljanske.
—	Pisateljsko podporno društvo
je imelo svoj občni zbor v pondeljek Ljubljani. Dohodkov je imelo društvo 912'64 K, stroškov 59133 K, vse društveno premoženje znaša 18.71069 K.
—	Kurz za gostilničarje se namerava v kratkem prirediti v Ljubljani.
—	Ubil se je v Gornjem Tuhinju 75 letni hlapec Anton Amorini, ko je v gori listje grabil. Padel je čez skale.
—	Najden utopljenec. V pondeljek so potegnili iz Gruberjevega kanala pri Ljubljani mrtvo truplo žga-njarja delavca Jančarja. Zašel je najbrž v pijanosti v vodo.
—	„Slov. Gosp. Stranka" kandidira v ribniški dolini gg. Rusa z Loškega potoka in Ign. Merharja. — „Kmetska stranka" kandidira na No-
«tranjskem pl. Premersteina in Jožefa Cučka iz Knežaka. Jednega kandidata še postavijo prihodnji teden. — Zadnji »Gorenjec" prinaša poziv za ustanovitev napredne »Kmečke stranke" na Gorenjskem. Počasi se giblje tudi na črnem Kranjskem! — Dr. Krek kandidira v kamniško - brdskem okraju. So-cijalist v kmečkem volilnem okraju!
—	Ubil je Krumar, mlinar iz Topolovega, zadnji petek zvečer Janeza Marolta, kmečkega fanta od Sv. Križa pri Kostanjevici. V dobi kršč.-socijalnega gibanja nič čudnega.
—	Za šolski vrt v Studenem pri Postojni je dovolilo poljedelsko mi-nisterstvo 400 K podpore.
—	Otrpnilo je srce vsled pijančevanja posestniku Stražišarju na Igu pod Ljubljano.
—	Zadušila sta se v Škofjiloki zakonska Šink. Vzrok je slab dimnik.« Šinkova nista imela otrok.
Primorsko.
—	Volitve na Goriškem. V soboto dne 25. t. m. so zborovali veleposestniki klerikalne in agrarne stranke v Podgori pri Gorici. Pogodili so se in proglasili skupno svoje kandidate, ki so: Leopold Bolko, Anton Mozetič in Anton Zucchiati. Zdi se, da so agrarci in klerikalci že tako daleč, da je čisto odveč nositi še dve imeni. Ali je pa to od klerikalne strani dobro premišljena taktična zvijača, s katero odvzamejo naprednjakom pod imenom »agrarcev" lepo število glasov. Vseka-ko bi bilo skrajno potreba, da se združi vse, kar napredno misli in čuti proti klerikalnim nazadnjakom, naj se že skrivajo pod tem ali onim imenom. Reakcija ni bila na Slovenskem še nikdar tako mogočna, ker nikdar še tako izborna organizirana kakor je danes.
—	Trst za »Lega Nazionale".
»Lega Naz." je italijanska šolska družba, ki ima namen poitalijančiti slovensko in hrvaško deco v Trstu in Istri. Mesto Trst žrtvuje za to društvo zelo veliko; tržaške podružnice društva štejejo čez 7000 članov, vsega skupaj •ima »Lega" samo iz Trsta nad 75.000 kron dohodka.
—	Združitev „l)almatle" in „Dal-matinske plovitbe". Na prizadevanje ,..Jadranske banke" v Trstu ste se združili parobrodni društvi »Dalmatia" in »Dalm. plov." Združenje je velikega pomena za povzdigo dalmatinskega parobrodstva.
—	Ribiško zadrugo se sklenili ribiči v Gradežu. Ustanovnega zborovanja se je udeležil tudi predsednik pomorske vlade pl Ebner. S to zadrugo bode mogoče ribičem pomagano, da se rešijo iz pesti svojih oderuških upnikov in gospodarjev, ki so jih do sedaj pestili, da niso mogli ne živeti ne umreti. Podobne zadruge se snujejo
tUUl Talil. K«j pa v Sv. KM2n, v
Barkovljah in drugod po tržaški okolici ter v Devinu? Dobro bi bilo, da se tudi Slovenci ganejo.
—	Žalostna smrt pijanke, V Solkanu se je 42letn Katarina Bole, kakor večkrat, silno napila žganja. V pijanosti je šla k ognjišču, kjer se ji je vnela obleka in je ženska na strašnih opeklinah umrla.
—	Roparski umor. Na cesti proti postaji Matulja blizu Opatije so našli Kmetje od strelov in nožev razmesarjeno truplo nekega delavca, ki se je nedavno tega vrnil iz Amerike. Orož-ništvo je že zaprlo sedem oseb. ki so se udeležili tega umora. Zločinci pravijo, da je delavec metal na nje kamenje.
—	V Pulju imajo'stavko pekovskih pomočnikov. Te dni je prišlo do nekaj burnih prizorov: pomočniki so vdrli v pekarije, raztrosili tam moko in zmetali kruh na ulico, kruh na nekem vozu so polili s petrolejem. Mojstri kličejo pomočnike iz Italije, zaradi česar pomočniki ne morejo uspeti s stavko.
—	Stavke v paroplovni družbi »Dalmacija" je sicer res končana, pa čisto drugače, kakor se je s početka poročalo. Ravnateljstvo družbe ni hotelo ali ni moglo spolniti zahtev častnikov in moštva češ, da zahtevajo za 20% višje plače in mezde kakor jih plačuje »Ogrsko-hrvatsko paroplovno dr." in je izjavilo, da rajše postavi svoje parnike popolnoma z dela, kakor da bi se vdalo tej zahteri. Stavkajoči so pa kljub temu obstali na svojih zahtevah — in ravnateljstvo je vstavilo delovanje družbe in odpustilo ves personal. Moštva in častnikov je blizo 300.
—	Stavka pekovskih pomočnikov. V Pulju ao stopili pekovski pomočniki dne 21. t. m. v štrajk. Zahtevali
so najprej 16% zboljšanja meade ter so znižali svoje zahteve že na 5%, pa tudi tega jim mojstri niso hoteli dovoliti, češ, da je moka predraga. Na to so stopili vsi v štrajk.
Gospodarsko.
Poljskim rastlinam redilne snovi t
Spisal po lastnih izkušnjah Frančišek Škerlec y ViCancih pri Veliki nedelji.
Živinski gnoj je rastlinam to, kar je kruh lačnemn delavcu.
V vsakem oziru je tečen. Pa za delavca bode kruhek še tečnejši, ako ima poleg njega kos mesa ali slanine za prigrizek.
Istotako je tndi živinski gnoj bolj tečen, ako ima tu in tam primešano umetno gnojilo. V teh umetnih gnojilih so prvine: dušeč, kalij in fosfo-rova kislina posamezno zastopane tako, da si lahko po potrebi za vsak slučaj z eno ali drugo pripomoremo.
Iz spodaj navedenih številk se lahko vsak kmetovalec prepriča, kako tečen je živinski gnoj rastlinam, ako dodamo umetna gnojila. Pri svojih poizkušnjah sem ravnal tako-le: Zemljo, ki je bila pred dvema letoma obra-ščena z grmovjem in jelševimi drevesi, sem zregulil 60 cm globoko ter odstranil vso korenje. V letu 1906, kot ipraho sem pognojil s hlevskim gnojem, ter posejal repno seme. Lansko leto zia spomlad pa sem naredil poskušnjo pri krompirju in sicer sem razredil imenovano njivo na sedem jednakih delov tako, da je meril vsak del 6 arov 80 m2.
Prvi del sem potrosil s 13'6 kg 40% kalijeve soli,|27'2 kg superfosfata in 10'2 kg čilskega solitra, ter mi je prirastlo 2543 kg 20 dkg lepega krompirja.
Drugi del je ostal popolnoma ne-gnojen m prinesel 476 kg zelo drobnega krompirja.
Tretji del je dobil 27'2 kg superfosfata in 10*2 kg čilskega solitra, ter je zraslo na njem 639 kg 20 dkg krompirja.
Na četrti del sem natrosil 13'6 kg 40% kalijeve soli in 27*2 kg superfosfata in dobil sem 734 kg 40 dkg krompirja.
Na peti del pa 13'6 kg 40% kalijeve soli in 16*2 kg. čilskega solitra; bilo je 544 kg krompirja.
Šesto ravno tako veliko parcelo sem potrosil precej na debelo z živinskim gnojem in prirastlo mi je 1632 kg srednje debelega krompirja.
Sedma parcela tudi tako velika ko druge, je pa bila pognojena z živinskim gnojem in s 13*6 kg 40% kalijeve soli, 2 7'2 kg superfosfata in 10'2 kg čilskega solitra ter mi je prinesla ta parcela 2849 kg 20 dkg prav debelega krompirja, ka-koršnega še nisem doživel.
Sedma parcela nam torej jasno dokazuje, da je živinski gnoj bolj tečen rastlinam, ako dodamo živinskemu gnoju tudi umetna gnojila.
Le primerjajmo naprimer šesto parcelo, ki je dobila samo živinski gnoj ter dala 1632 kg krompirja proti sedmi parceli, kateri sem poleg živinskega gnoja dodal še umetno gnojilo in mi je prirastlo 2849 kg 20 dkg izvrstno lepega krompirja, torej za 1217 kg več.
Dragi kmetovalec, ako enkrat poskusiš z umetnimi gnojili, gotovo se ne bodeš zbal stroškov, ter bodeš tudi v bodoče gnojil ž njimi, kajti izdatki tvoje mošne se bodejo bogato povrnili. Le vzamiva svinčnik v roke in preračuniva si čisti dobiček za šesto in sedmo parcelo. Ker ste obe parceli pognojeni z živinskim gnojem,
ne pride ta živinski gnoj v račun, ampak samo stroški za umetni gnoj sedme parcele, na kateri je prirastlo za 1217 kg krompirja več, nego na šesti. Račnniva 1 kg krompirja po 6 vin. toraj = znaša prebitek i6 *vin. 1217 to je približno 73 K.
Stroški za umetni gnoj so:
27 kg superfosfata (q po 7'8 K) = 210 K.
13 kg 40% kalijeve soli (q po 12 6 K) = 170 K.
10 kg čilski soliter (q po 32 K) = 3 20 K.
Stroški sedme parcele	7 K,
čisti dob. pribl. na 7 arov 66 K.
Po istem razmerju, bi torej prišlo na en oral približno 500 K čistega dobička.
Droge slovanske dežele.
—	Zveza čeških mest. Za časa jubilejne razstave bodo zborovali zastopniki čeških mest dne 26., 27. in 28. septembra t. 1. v Pragi. Na tem zboru bode vstanovljena tudi zveza čeških mest, za katero dela pripravljalni odbor že sedaj temeljite priprave. Zveza bo imela štiri oddelke in sicer: finančni, pravni, socijalni in šolski. Prispevek v Zvezi včlanjenih mest je določen za tekoče leto na 20 K za vsakih 5000 prebivalcev.
—	Madjarske šole na Hrvatskem. Baron Rauch, hrvatski ban, je izdal naredbo, da se odpre na Hrvatskem 8 novih madjarskih šol, katere bo vzdržalo madžarizacijsko društvo »Julian".
—	Stoletnica konečnega pada dubrovničke republike bo 31. januarja, 31. jan. 1808 je cesar Napoleon z dekretom odpravil to staro slovansko državico.
—	V Bolgariji je odstopilo mi-nisterstvo dr. Gudeva. Odstop te vlade, oijc nasilno postopanje proti vseučilišču v Sofiji je zlasti znano, je vzbn-dil po celi deželi veliko veselja.
—	Dejansko rodoljubje. Bivši predsednik pražke trgovske in obrtne zbornice Bohumil Bondy je določil v svojem testamentu 100.000 K za izobraževalne in dobrodelne namene. Njegova sinova Leon in Oton Bondy sta željo svojega očeta ne samo izpolnila, ampak iz svojega še to volilo pomnožila. Darovala sta 100.000 K umet-niško-obrtnemu muzeju v Pragi za nakup predmetov za muzejske zbirke, vrhu tega sta dala iz svojega 35 tisoč kron za dobrodelne namene.
Svetovne vesti.
—	Vode primanjkuje na Dunaju. Studenci vodovodovi dajejo premalo vode za velikansko mesto.
—	Vollkanskl požar je uničil celo tovarno za olje v Brugge na na Belgijskem. Zgorelo je tndi mnogo gotovega olja. Škode je pol milijona kron.
—	Velike shode za nvedbo splošne in jednake volilne pravice v pruski deželni zbor prirejajo socijalni demo-kratje po celem Pruskem. Zadnjo nedeljo se je vršilo več takih shodov; v Solingenu je prišlo do krvavih spopadov med socijalnimi demokrati in vojaštvom. _
—	Brezžično brzojavno zvezo bodo ustanovili med Prago in Karlovimi Vari na Češkem. — Tndi na otoku Visu mislijo postaviti brezžično brzojavno postajo za zvezo s Trstom in Reko.
—	Ukradel je doslej neznan uzmovič gostilničarki Padovec v Va-raždinu 1600 K. Udri je v sobo, tam s sekiro razbil omarina vrata in si osvojil omenjeni znesek.
—	Prebivalstvo na Reki. Po najnovejši Statistiki je imela Reka koncem 1907. leta 47.983 prebivalcev.
—	Analfabetskl tečaj v Taraž-dinu so otvorili 20. t. m. tamkajšnji visokošolci. Poučujejo zlasti okoličane brati in pisati.
—	Borbe z biki v Španiji. Nikoli še ni bilo toliko mrtvih pri bojih z biki v Španiji ko lanskega leta, namreč 7 znamenitih borilcev. 82 ljudi je bilo ranjenih, 2980 bikov in 2720 konjev je bilo ubitih. Te številke kažejo, da ta surova navada na Španskem ne pojenju je.
—	Potres se je ponovil te dni ponoči v južni Italiji. Prebivalci so skakali iz postelj in bežali pod milo nebo, več že poškodovanih hiš je sedaj čisto razrušenih. V Bianci novi se je podrl rotovž.
—	V konkurz je prišla dunajska tvrdka za stroje Komarek.
—	Jetične krave. Poljedelsko ministerstvo na Ogrskem je nedavno tega odredilo, da se po celi državi odkupijo in pobijejo vse krave, ki so jetične, da se s tem omeji širjenje jetike.
—	Zemlja se je potegnila blizu Bergama v Italiji ob reki Addi in zasula neko tvornico. 5 oseb je mrtvih 6 so jih rešili.
—	Vročekrven ljubimee. Blizu Omundna na Zgornjem Avstrijskem je 19 letni mladenič Šmid tako z britvo zrezal 24 letno Julij ano StOger po hrbtu, da je ta v smrtni nevarnosti. Dekle ga ni marala.
—	Ubil je na Nemškem 20 letni gozdarski praktikant Schwarzenstein svojega lastnega očeta, ker je ponaredil na očetovo ime menjice.
—	Zaprli so sodnijsko Franc Jožefovo hranilnico v Budimpešti. Proti članom njenega načelstva so se vložile svoječasno ovadbe radi različnih goljufij.
—	Potres so čutili 25. t. m. na Cetinju. ki pa ni napravil nobene škode.
—	Izseljevanje v Sibirijo. Lani se je izselilo v prvih 9 mesecih v Sibirijo 540.000 izseljencev, večjidel s&mi kmetje iz Ruskega. Začeli pa so se izseljevati tudi Rusini iz Bukovine.
—	Društvo babjekov obstoji v mestu Liden na Angleškem. Vsak teh junakov se mora zavezati ob vstopu v društvo da bo: 1. svoji ženi kuhal zajutrek, 2. pomil posodo, ako nima dekle, 3. cepil drva, 4. po noči čuval deco, ako — žene ni doma.
—	Samomorov je bilo lani na Dunaju 1203; 464 ljudi se je res ubilo, 739 jih je le poskusilo ubiti se.
—	Bela vrana. Barnabitski pater Minocchi je predaval v Florenci o zgodovini stvaritve sveta in paradiža ter je dejal, da nimajo tozadevna poglavja Sv. pisma nobene zgodovinske in stvarne vrednosti. Ko se je zahtevalo od njega, naj te trditve prekliče, ni hotel storiti. Vzela se mu je pravica maševanja. Dnhovništvo je vsled tega dogodka sila razburjeno.
—	Volkovi so 'raztrgali dne 23. t a. župnika Julija Bnzinkaya in njegovega voznika iz Srednje, ko sta se vozila na poset v sosedno faro. Obla-8tvo je vsled tega naredilo, naj se napravi lov na volke.
—	Ruski ministri. Proti bivšemu ministru notranjih reči Durnovu je vložilo 700 ljudij tožbe, ker jih je ta poštenjak dal svojevoljno, aH kakor se na Ruskem pravi ^administrativno" to se pravi brez sodne preiskave pregnati v Sibirijo ali v oddaljene gu-bernije.
—	Velik sneg je zapadel v Severni Ameriki. Melo je tako silovito, da je bil vstavljen v mnogih krajih železniški promet in da celo parniki niso mogli odpluti iz luk.
—	Požar je vničil v Portlandu v Sev. Ameriki mesto in deželno hišo; škoda znaša 5 milijonov kron. Pet gasilcev je palo raz streho in se ubilo.
—	Kolera v Carjemgradu. V Galati so zopet konstatirali nove slučaje kolere.
—	Barva za lase. Pacijentinja: Menite, gospod doktor, da sredstvo za barvanje las škoduje možganom ? Zdravnik: Ne, ker ljudje, ki imajo možgane, ne rabijo takih sredstev.
in 200.000 oseb. Med temi je bilo do pol milijona Slovanov, največ Poljakov in Čehov.
—	Prva žena na stolici vseuči-liškega profesorja v Italiji je gospa Rina Monti; dosedaj je bila privatna docentinja v Paviji ter je sedaj imenovana profesorjem na vseučilišču v Sassari. — Tudi na Nemškem je bila imenovana te dni gospodična Lina Schiemann zdravniškim šefom mestne bolnice v Pfarzheimu. Dr. Lina Schiemann je prva žena, ki je na Nemškem bila imenovana na tako mesto.
—	Bogato volilo v znesku 9,600.000 kron je dobil kolegij Trinity vseučilišča v Kambridžu na Angležkem po pokojni Lady Pearce. — Theodor Vantier je zapustil 100.000 frankov vseučilišču v Lionu na Francoskem v svrho fizika-ličnih poskusov.
—	Poškodoval se je „Lloydov" parnik „Kleopatra", ki je bil namenjen iz Aleksandrije v Trst. Ladja se je morala veniti v Aleksandrijo ns :aj, da jo popravijo. Potnike pripelje v Trst parnik „Bohemia".
—	Usodepolna zmota. .V bolnišnici „Hotel de Dieu" v Marc^lju na Francoskem so dali neki bolnici pomotoma fenolno kislino, na kar je umrla. Morala bi dobiti neko odvajalno sredstvo.
—	Pet ženskih zdravnle bo nameščenih v veliki dunajski splošni bolnišnici.
—	Češki učenjak prof. Vaclav Karol Zenger je nmrl v Pragi dne 22. t. m. Pokojnik je bil rojen 17. decembra 1830. leta v Chomutovu na Češkem. Leta 1861. je bil poklican za profesorja na tehniko v Prago, kjer je ostal do svojega upokojenja 1899 leta. Zenger je bil profesor tehnične fizike, njegove študije pa so ga polagoma prevedle čisto na zvezdoslovsko polje. Kot zvezdoslovec je vžival v učenem svetu velik ugled in spoštovanje. Objavil je v češkem, nemškem, frnacoskem in angležkem jeziku nad 100 manjših študij v poročilih raznih akademij, napisal je pa tudi večja dela in iznašel veliko število novih aparatov posebno za preiskovanja v astrofiziki. Njegova v velikem stilu zasnovana učna knjiga rfisyka poskusna i vy-konna" (Poskusna in izvrševalna fizika), ki jo je nameraval izdati kmalu po otvoritvi češkega vseučilišča je ostala nedovršena, izišla sta le I. in III. del, ker se ni našlo dovolj naročnikov in založnik ni mogel pokriti znatnih troškov. To je vsekako velika škoda za češko vedo.
—	Umrl je v Parizu po kratki bolezni kardinal Richard. Ime tega moža se je mnogo imenovalo za časa razpora med cerkvo in državo na Francoskem.
—	DrugI tir na sibirski želez-niei bodo stavili v najkrajšem času. Tozadevna dela bodo stala 157 milijonov rubljev in morajo po zakonskem načrtu prometnega ministerstva biti gotova do leta 1911.
-- Velik požar je divjal v ame-rikanskem mestu Baltimore. Kakor pravijo dosedanja poročila, bo znašala škoda več sto milijonov kron. 4 ognje-gasci in poveljnik mestne požarne brambe so mrtvi, 20 jih je ranjenih.
—	Cesar je pomilostil duhovnika Drozda, bivšega predsednika svetovac-lavske posojilnice v Pragi, ki je bil 1.1903. radi poneverjenja več milijonov kron obsojen na sedem let ječe.
—	Bela vrana med nemškimi šovinisti je profesor dr. Leopold plem. SchrOder, kateri je pisal poljskemu profesorju dr. M. Zdziechowskemu pod utisom protipoljskega predloga o eks-proprijaciji poljske zemljiške posesti na Poznanjskem in vzhodnem Pruskem to le pismo: „Priznavam, da se me je poljsko vprašanje na Pruskem nemilo dotaknilo, da me je iznenadilo in po-plašilo. Še vedno upam, da zbor odkloni naredbe, ki so klofuta vsej človeškosti. Verujem še v nemški ideja-lizem, opazujem pa z obžalovanjem, kako narodni šovinizem (prevzetnost) duši in vbija najboljše strani nemškega značaja . . . Gnusi se mi vsako narodno zatiranje in ubijanje, in čeprav vseskozi nemški čutim, da morda baš zato, ker je temu tako, simpatiziram s Poljaki, kateri si prizadevajo z vso svojo energijo ohraniti svojo narodnost". Profesor SchrOder je eden najboljših zastopnikov nemške vede, vendar je v današnji nemški družbi bela vrana in njegove nade so se izjalovile — nemški „rodoljubi" so predloge 18. t. m. v tretjem čitanju sprejeli. Huma-niteta in nemški idejalizem sta dobila klofuto.
—	Nemški minist.-rojak Peschka je poklonil „Sudmarki" glavni dobitek (kompletno srebrno namizno garnituro za 12 oseb) za nje loterijo. „Siidmark" povspešuje pod okriljem avstrijskih ministrov nemško kolonizacijo v slovenskih in hrvatskih deželah južne Avstrije, tajne nemške banke, katere vzdržuje in organizuje nemška vlada, pospešujejo nemško kolonizacijo na Balkanu in na Ruskem. Avstrijska' vlada dobrohotno opazuje in s sodelovanjem posamičnih ministrov direktno podpira nemški „Drang nach Osten", ki je poguben ne samo nam Jugoslovanom, ampak tudi Avstriji in habsburški vladarski hiši. Čas je, da se Slovenci vzdramijo na izdatno in sistematično samoobrambo.
Društvene vesti.
— Vabilo. V Gotovljah se v nedeljo, dne 2. svečana t. 1. ponovi otroška igra „Rdeča kapica". Igra se vrši v Malgajevi dvorani in se prične ob 4. uri popoldne. Pred vsem so prijatelji Gotovljanov in ljubitelji mladine iz sosednih krajev prav srčno dobro došli. Opozarja se pa s tem, da se osebna vabila ne bodo dostavljala. Učiteljstvo.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naša iskreno ljubljena hčer, soproga, mati oziroma stara mati in tašča
v
Marija Terglav roj. Čebul,
pocestnica na Bregu pri Polzeli,
danes ob 1. uri popoldne po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v 55. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam rajnke bode v četrtek, dne 30. jan. 1908, ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Polzeli.
Sv. maša zadušnica se bode brala v polzelski župni cerkvi v četrtek, 30. januarja in na osmino, 6. februarja 1908. 76 Drago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev.
Breg pri Polzeli, dne 28. januarja 1908.
Blaž Čebul. umir. učitelj, oče. Anton Terglav, soprog. Mici, Trezi, Anton, Alojz, Fani, otroci. Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju, Ludovik Travnar, zeta. Zoran, Ridovan, Darinka, Marica, Rudi, Marica, Trezika,
vnuki in vnukinje.
lil
* * • ■ •
ISPfPJ
risalnim orc
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, RoMulJl.2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
S)

^»v^vvv^v^vvNVVg^1*^!
serpentine kotiljone
čepice
sVittčttiKi HatnettcHi peresa tablice
perejniKi gobice
radirKe črnilo
TrgoVsH* M*
v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali po nsnje vezane.
OdjctnalncHttjižice
p« raznih cenah.
JtojVcčja zaloga
ca občinske urade krajne - -
Vseh tisKoVin
Šolske s ve te. učitelj stvo. župnijske nrade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. ———
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vrne
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
pečatniki, vig-neto, (Siegelmar-ken) za nrade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem časa.
f__ametne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriproBtejie do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezij«.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
9 za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.......- •
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Mam (dri blagi, o Min ii tičii postrežbe
—	Zaključni venček plesne šole t Celju se bode vršil v soboto, dne 15. svečana ob pol deveti uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma". Vstop je dovoljen samo vabljenim ter od njih vpeljanim gostom. Vstopnina 1 K za osebo. — Glavna plesna vaja za „Češko Besedo" in „Četvorko" se vrši v torek, dne 11. svečana, ob 8. nri zvečer. Zabila se bodo razpošiljala prihodnji teden.
—	Podravska podružnica slov. plan. društva v Rušah vabi svoje p. t. člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 2. svečana ob 3.. oziroma 4. nri popoldne v gostilni gosp. Jožefa Mnle-ja. Na dnevnem redn so važna posvetavanja, zato pričakuje obilne udeležbe odbor.
Listnica uredništva.
' 8v. Jurij ob Ščavnici: Gradivo si prihranimo, če ste zadovoljni. Pride oh svojem času na vrsto. Nabirateiju narodnih pesmi v Mariboru;
V kaki lastnosti bi se Vas lahko porabilo? Prosimo natančnejših podatkov. Runč: Ako je dotičnik pošiljatev odprl, jo mora seve pripo-Ceno vrniti kakor jo je sprejel. Pozdrav in Se kaj!
Močnega
74 2-1
ucenca
sprejme takoj
pekarija F. E. Tošnjak
Celje, Graška cesta.
4 pari čevljev za 7 kroni
Vsled naknpa velikih množin Čevljev se prodaja za kratek čas za smešno nizko ceno 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z dobrimi podplati, s finim usnjem, zelo elegantni, po najnovejši modi in močni. Velikost po cm ali številki. Vsi 4 pari stanejo le 7 K. Pošilja se proti poštnemn povzetju. Sme se zamenjati ali se vrne denar brez vseh sitnosti.
D. Kessler, Krakov 95/33.
Sprejme se takoj dobro izobražena,
poštena
70 2—1
prodajalka za usnje.
Dobi dobro plačo. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Domovine" v Celju pod naslovom »usnje"«

pripravno za umetni mlin ali tovarno, vodna moč, zraven kolodvora in glavne ceste, se zaradi ostarelosti posestnika takoj proda. — Kje, pove upravništvo „Domovine". 77 3—i
mmMMM^MMMMMmmt
Službo
69 3-2
občinskega tajnika
nadomestiti je pri občinskem uradu
v Loki pri Zidanem mostu. Prosilci morajo biti zmožni v govoru in pisavi obeh deželnih jezikov in 8 spričevali dokazati, da so že opravljali uspešno tako službo. — Plačilo na leto 900 K in prosto stanovanje. Prošnje do 20. svečana 1908.
Župan: Al. Juvančič.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda!
POZOR!
Naprodaj so pravi lovski psi pri g. Ant. Dreščiku, gostilničarju pri Novem kloštru, pošta Sv. Peter v Savinski dolini. Kdor želi kupiti, naj se v kratkem oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi. 64 4-4
Anton Dreščik.
50 do 60 tisoč
dobro žgane 66 3 3
zidne opeke
se proda pri N. Zanier v Št. Pavlu pri Prebolcju
kjer se tudi cena izve.
V najem oddam ali prodam
žago in mlin
po prav ugodnih pogojih. — Oboje je še v najboljšem stanju. IZ Vpraša se pri lastniku Janez Vrečer p. dom. Štajerc,
Loka, Trbovlje.	73 2-2
11 najem
se da popolnoma sortirana trgovina z mešanim blagom proti ugodnimi pogoji enemu samcu. — Naprodaj je tudi v bližini pri cesti lepa krma, eden lahek kal > na prosti osi eno-vprežen ter angleški breg. — Več se poizve pri Julij Schmidtu, trgovcu in gostilničarju na Pilštanju.
Tabilo
78 V
b
na
„Posojilnice rsS^S v Trbovljah"
ki se bode vršil
v četrtek, dne 13. svečana 1908 ob 3. uri popoldne
======================= ¥ posojilniški pisarni. ======
Dnevni ped:
1. Čitanje zapisnika zad. obč. zbora. — 2. Poročilo načelstva, — 3. Čitanje revizijskega poročila. — 5. Odobrenje računov. — 5. Razdelitev čistega dobička.— 6. Kolltev načelstva. — 7. Volitev računskih pregledovalcev. — 8. Slučajnosti
načelstvo.
B
Steekenpferd lilijino milo
50—38 od Bergmann & dr., Draždani in Dečin na Labi (Češko) 97 je in ostane po priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom, najboljše zdravilno milo proti pegam na licu in v dosego nežne, mehke kože in zdrave barve na obrazu.
Komad po 80 ? je dobiti po vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah i dišavami in milom ter pri brijačlb.
V najem se da pod ugodnimi pogoji popolnoma prezidana, že dosedaj najbolj obiskovana gostilna v Slov. Bistrici. K isti pripada več sob za prenočišča, gostilnični vrt in veliko poslopje za ljudske voznike. Tudi mesarija bi se z zdatnim dobičkom lahko izvrševala. — Natančneja pojasnila daje
Posojilnica v Slovenski Bistrici.
Savinshi
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-
izkuševališču na Dunaju. _ »
SSSgSSSSggš
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčiln! napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KYEDER
13 130—11
24 —11
Nova vinska postava	Zvezni trg°vini v Ce|J"u
Cena 60 vinarjev, pc pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
•Ml
t?.E25H5HFSSHS55H5HSH5HSH5B5HSH sasHs^sBSHgagHsgsgggspggsHggs^ggsasasgs^sgsgsgsasas^sgsggBsgggsHsgassgsasgggsgsg -j
cIeshs
Galošne,	-ZVEZ" P. Kostič v Celju
SSSSHSSSESESSSESSSH?3esaSHSHSHSasaSHSESa5£Sa5H5SSESeSSSHSaSHSHSHSBSSSESESESESa5asaSHSESasa5ESESHSESH5HSHSc.

asa