lE^^reiidki do^k^ TT A Ol A fc B A SlovliUn Mly | g ▼ Eedinjenih državahjih ■ 1 fl /1 ^^ |%| /1 • l^F /8^ lil ** theUnited States,jih m mmm ffi \ TT M ^Am. kij X Ž^m. M -W U m SmhUJS » III Velja xa vse let- .. $3.00 ITI m M A 1 ^ m. A W ^V^ ^ ^ HI and Legal HoKdiys. I I | Za pol leta i* 4.50 BJ TSrf 0 50.000 Readers. " ■ ■ i List slovenskiti delavcev v Ameriki. bL-^ ■ y, ^^^^^^ TELBTOa PI8A1NZ: 4687 OOBTLANDT. SnUrcd m Seoand-Olaas Matter, SI« 1903, aft the OfiM aft Hew Task, I. Y, of Ktfch 8» 187®. TELSTOll NSABHS: «867 OORTLAND1 NO. 227. — ŽTEV. 227. MSW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 27, 1916. — SREDA, 27. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXTV. — LETNIK XXTV Zavezniki so na zap. fronti zavzeli Combles in Thiepval. VELIKA ZAVEZNIŠKA ZMAGA — CESTNI BOJI ZA COMBLES. — NA ULICAH JE BILO VSE POLNO MRTVIH VOJAKOV. — NEMŠKI PROTINAPAD SE JE PONESREČIL. — ZAVEZNIKI IMAJO ZDAJ SKO RO PROSTO POT, VSAJ HUDIH OVIR NE BODO IMELI PRI BODOČIH NAPREDOVANJIH. — FRAN COSKI USPEHI TEKOM TE OFENZIVE. — OSEM INSTIRIDESET ZRAČNIH BITK. Avstrijski napadi. Italijani poročajo, da so morali odbiti hude avstrijske p'.-otinapade. Obstreljevanje Gorice. Rim, Italija, 26. septembra. — Italijanski vojni urad danes poroča, da so avstrijske čete vprizorile na gori fcsief hud napad. Omenjena gora se nahaja na Gornji Corde-vole dolini. Poročilo se glasi: i4YT Astico okraju je bila naša artilerija zelo aktivna, vsled česar se sovražniku ni bilo mogoče bolj vgnezditi v svojih postojankah na gori Ciomnre. "V Vanol dolini je sovražna artilerija brezuspešno nadaljevala z naših utrdb pri London, Anglija, 20. septembra. —Zavezniki so imeli danes na sommeski fronti sijajne uspelie. Dve močni trdnjavi so zavzete in poleg tega so pa Angleži zavzeli ^ obstreljevanjem vas, ki jib je približila Bapaume za eno miljo. gori Comone. Combles je padel v angleške in franeoske roke. V tr- V Gornji Cordevole dolini je sodu javo so vstopile oboje armade likratu. Franeozi so oči-j vražnik vprizoril ljut napad na stili polovieo mesta, Angleži pa polovico; zavzetje te moč- naše postojanke na gori Sief, ki se r ■ r pa m posreeil. Napad smo uspes- no odbili in povzročili sovražniku neizmerne izgube. "Na ostalih delih fronte je bilo le nekaj artilerijske aktivnosti. "Sovražnik je obstreljeval Gorico. — . t "Sovražni zrakoplove i so metali jNemei So ^nj^ na naše postojanke na tirol- Iz glavnega stanu na italijanski fronti se poroča, da je na kraški fronti sovražna artilerija obstreljevala avstrijske pozicije. Dalje se pa tudi uradno poroča, da se je sovražniku ponudilo kratko premirje, da bi bilo mogoče rešiti one Lahe, ki so zasuti na gori Cimone, toda sovražnik ni hotel sprejeti premirja. Zavzteje prelaza. Berlin, Nemčija, 26. septembra. Rumunske čete so zopet zavzele prelaz Vulkan in višine, nahajajoče se okoli njega. Protest. Madrid, Španija. 26. septembra. Španska vlada je poslala Nemčiji noto, v kateri odločno protestira proti torpediranju španskih par-nikov. Pozor pošiljatelji denarja! ne trdnjave se smatra za velike važnosti. Angleži so pa sami zavzeli Thiepval, dalje Holien-zollern utrdbo in pa višino, ki se nahaja vzhodno. Važnost teh treh točk, ki se nahajajo zdaj v angleških rokah, je še večja kot ona glede Comblesa. Thiepval je bil nadvse dobro utrjen, boljše kot kaka druga trdnjava, katero, so morali dozdaj zavezniki na Sommi zavzet L smatrali sistem pri Thiepvalu za nepremagljiv, in za to ski fronti, ki pa niso napravile trdnjavo so Nemci se več meseeev trdovratno zoperstav- drugega kot. da je bil ubit eden ljali, na tej trdnjavi so Angleži naietevali na največji od-.uaših mpž> edeu Pa ranjen p^jj. | Dunaj, Avstrija. 26. septembra. Angleži so istotako zavzeli Gueudeeourt, ki se nahaja v sredi črte. Gueudeeourt se nahaja tri milje od Bapaume. Combles je bilo lahko zavzeti. Popolnoma nemogoče je bilo, da bi se bil vzdržal, ]>otem ko so Franeozi in Angleži zavzeli Fregicourt in Morval in vse višine, ki so stale naokrog. Zavezniki so bili tako sigurni, da bodo Combles zavzeli, da se niso niti artilerije posluževali. Danes zjutraj so pa Franeozi vstopili v mesto vsak na enem koncu in vsak je opravljal svoje delo v drugem delu. Delo je bilo končano v par urah. Popoldne so Francozi naprej pritiskali. Vzeli so majhen gozd severno od Fregieourta, kakor tudi večji del utrjenih nemških postojank med omenjenim gozdom in St. Vaast gozdom, ki je proti vzhodu od Peronne-Bapau-me ceste. Xemei so pustili v Comblesu velike zaloge vsakovrstnega orožja; ves materijal so imeli spravljen v podzemskih skladiščih. Vse zaloge so zaplenili zavezniki. Bilo je tudi veliko jetnikov, katere se je pričelo takoj šteti; naštelo se jih je 3,500. Dalje se je pa naštelo tudi petdeset strojnih pušk. Nemci so se povsod umikali v neredu, kot se glasi u- raduo poročilo. Časnikarji poročajo, da so jim častniki in —- vojaki pripovedovali, da ni v nemški vojski več tiste di- ioaUvlJaaiji scipline kot je bila nekoč. ! ^Ar rtrtlo* faTir em&io teunba — V Comblesu so francoske čete, — pravi franco- sprejemamo denarne poiOJatvedo sko uradno poročilo — pobrale sto ranjenih nemških vo- preklica 1« pod pogojem, DA SB jakov* katere so bili Nemci pustili na mestu. Combles je VSLED VOJNE IZPLAČAJO bil poLn mrtvecev, kajti boji so se par ur vršili na cestah. ijFO^ff* Nemci so poskušali spraviti skupaj močno armado Sror Tre i!srt-«1V in vprizoriti protinapad na francosko desno krilo. Zako- mmlju ]» niniiiltTff J^ttH"—** n pi med Peroime in Bapaume so bili prizorišče hudega mko denarno poflyator HIW nemškega napada, katerega so pa francoske čete uspešno Sua, do m izplača na lolotadaa. zavrnile in zadale nemškim četam velikanske izgube. frtofrho nam jamtijo »bm Aktivnosti na sommeskem bojišču je bilo veliko. — h1 ^'lUl'S Francoski vojni urad poroča, da se je bilo v zraku osemin- ^ poprtBi'iZiaaMlt pripoji štirideset zračnih bitk, v katerih je bilo izstreljenih pet JjaaJa deaarja. nemških aeroplanov, več je bilo pa težko poškodovanih. O ono: Doznalo se je, da so Nemci že odstranjevali težke to- * • ^ 1Jao pove iz Comblesa takoj, ko je padla včeraj vas Fregicourt. [ iao!l!! it.m Combles ima v mirnem času 2,000 prebivalcev. Za i\ no..!. i&bo Nemce je bil dozdaj velike važnosti, zdaj je pa za zavez *>•«•• f 2025 nike, kajti to je bil tisti kan^n, ob katerega so se Angle- ££ j JJJ"" ži in Francozi vedno spotikali, kadarkoli so hoteli iti na- 35".!!! 4.90 | 1»34*0 prej, ker Nemci so napravili iz tega mesta pravo močno *>•••• us I mo.... 25.« trdnjavo. I Berlin, Nemčija, septembra. — Vojni urad danes k..., 7!» j boo.!!.* Slo pri pozna, da zavezniki zmagujejo na zahodni fronti; po «>.... 0| wo.... 413* ročilo se glasj: K..., aes j. 400.... 54.00 — Zavezniki .so imeli uspehe. Pripoznati se mora, da J^!!!! 10!» | «o!!t! orjo so zavzeli vse vasi na črti od Gueudecourta. Pri tem se pa m '.'.'. iojb 4 mo.'.'.'. oloo mora mfsliti, da so Francozi in Angleži spravili skupaj I Tt».... velikanske mase vojaštva in njihove armade so sestav- JSJ?*? ! .. . , .. , " , . 105,... 13.90 I 900,... 12LB0 Ijeue s pomočjo industrije malone celega sveta. 110.... 14*5 | 1000.... 1*240 Paril, Francija, 26. septembra. — Poluradno poro- M* m ad*J o«o taarj« akoraj čilo bitke na sommeskem bojišču, ki je bOo priobčeno v ptluuiaal 4♦Bulletin des Armes" se glasi, da so Francozi tekom te IjSj^Ji^ifcSlIlS01 ofenzive zavzeli 180 kvadratnih kilometrov ozemlja, vje- ^SSk bTttoSS? S li m 30,000 neranjenih vojakov, z bojišča so spravili v dendkfaj vo?v22hpatadlka1 Ijolnice 4,503 nemških ranjenih vojakov, zaplenili so 144 m^ IM tapo m apal pm+ topov, večina teh je bilo težkega kalibra, in pa 500 stroj- ««41 >f lfiyj> ki wmš nih pušk, kakor tudi velikp drugega vojnega materijal».»** ▼ wjMJ Poleg poročila je pa navedeno tudi, da je nemška mo.!^ fRIfi rala popolnoma «rU. Sploh položaj izgleda popolnoma f PS^pipiMm, t ^ff liMhmiknr t 7™ msr^^ ^ u ll m— Danes se bo pričel boj. j Zločinstvo Nemčije. Najmanj 250,000 linijskih Helav- Zeppelini so se aopet pojavili nad cev bo nstavkalo is simpatije do Anglijo; ubili so 36 oseb, 27 i»e bi-želesničarjev. — iStavkaH bodo lo pa ranjenih. dva d|L j - - ' I London, Anglija, 26. septembra. Delavski voditelji, ki so izdela- Šestintridest je bilo ubitih, sedem-li imerte za, splošno stavko iz siin- indvajset pa ranjenih, ko so se patije do newyorskih železničar- preteklo noe zopet pojavili neinski je\\ pričakujejo, da bo danes zju- Zeppeliui nad Auglijo, kot se da-traj zastavkalo od 1!50,000 do 300 nes uradno poroča. V prvem poro-tisu-"' unijskih delavcev v mestu eilu. ki ga navajamo v naslednjem, New Yorku in okolici. V četrtek se jih bo najbrže pridružilo še 100,000 drugih in v petek pa upajo, da feo na stavki o-koli pol uiiljona uiiijstov. Te številke so dali delavski voditelji brez vsakih podrobnosti. Pričakovati je treba, da bo vsled te je bilo navedeno, da je bilo le 29 oseb mrtvih, toda pozneje je bilo popravljeno. Poročilo se f^lasi: *4 Sedem zrakoplovov je preteklo noč napadlo Anglijo. Napadi okrajev so bili: — Južna obala, Vzhodna obala, »Severovzhodno o- Grška pred odločitvijo. Vroči boji v Dobrudži. PRISTAŠI BIVŠEGA GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA SO ZACELI ODHAJATI IZ ATEN. — 500 ČASTNIKOV JE POZVALO GRŠKEGA KRALJA, DA NAJ SE PRIDRUŽI ZAVEZNIKOM IN NAJ SE VMEŠA V VOJNO. — NEMŠKI ZRAKOPLOVCI SO UBILI V BUKAREŠTU ŠESTDESET OSEB IN POVZROČILI PRECEJŠNJO ŠKODO. — REKRUTA CUA. — ODLIČNO SPREMSTVO. stavke okoli en iniljou ljudi brez bala in North Midlands. Napad je dela. , i bil nainerjeu na industrijske na- Danes ob enajstih bomo že vedeli, kak uspeh so imeli delavski voditelji, o čemer bomo jutri poročali. Te dni bodo imeli Židje svoje praznike; židovske c1 *Iavske unije so sklenile, da bodo že en dan pred prazniki zaštrajkale. Tekom včerajšnjega dne se je godilo po mestu veliko nesreč. Na vsakem koncu je človek prave. 4 4 Dozdaj še ni bilo sporočeno, da bi napravile bombe na teh na-pravoh kako škodo. Žal, da je bilo poškodovanih vet: manjših hiš in koč. j '' Dozdaj je bilo naznanjenih devetindvajset žrtev tega poleta. - "Zeppeliui niso poskušali priti nad Loudon. Letalci so ualeteli na vide! neorilike , * _v 1- j- o - a- »- » naših protizračnih ba- kako gručo ljudi. Se vprašati ali terj-ak •• pogledati ni bilo treba, pa se je tr,Ja ' že vedelo, da je kaka kara s ske- bom zadela v kak avtomobil ali pa v drupo karo. Kanjenili je bilo okoli trideset oseb, par so jih morali celo v bolnice odpeljati. Z Vroči boji ob reki Strani m ob Doiranskem jeseni. — Precejšnje angleške isgnbe. t Dalje se je tudi identificiralo ona dva Zeppeiina. ki sta pred j dvema dnevoma priletela na tla. Zeppeiina sta bila najnovejšega ■ izdelka, in sicer Z-32 in Z-33. Zadnje poročilo glede žrtev, ki jih je zahteval predzadnji polet Zeppelinov. tudi ni pravilno. Ubitih je bilo mož. 12 žensk in 3 otroei; skupaj 3i<. Ranjenih je bilo pa 56 mož, 43 žensk in 26 o-trok. ženili držav plasu tikajočega njegovih počitnicah. Stanovanja sa deklice. Paris, Francija, 26. septembra. Vrhovno poveljstvo francoske armade razglaša: Med reko Strumo in reko Var-dar se vrše vroči artilerijski boji. Najhujši boji divjajo pri jezeru Doiran, kjer se bijejo Srbi z Bolgari. Francoska artilerija je začela z vso silo obstreljevati bolgarske pozicije na desnem bregu reke Brode. Vzhodno od Florine so vprizo-rili Francozi protinapad, ki se jftn je pfciv dobro obnesel. — Sovražnik se je začel na celi fronti umikati. Zapadno od Florine se bore tudi ruski vojaki. Včeraj so vjeli 50 Bolgarov in zaplenili 3 strojne puške. London, Anglija. 26. septembra. Francoska artilerija je obstreljevala sovražniko postojanko Kara-sko ob reki Strumi. Sovražnik je bil prisiljen preseliti svoj tabor. Naše patrulje so se večkrat spopadle s sovražnikimi prednjimi stražami in jih vselej premagale. Sofija, Bolgarsko, 26. sept. — Uradno poročilo, ki ga je izdalo bolgarsko vojno ministrstvo, se glasi: Vroča artilerijska bitka, ki se je vnela pred nekaj dnevi ob reki Strumi, še ne bo tako kmalo končana. V borbi za vas Dorna-Kava- Zdaj je mogoče podati le djovo je izgubil sovražnik nad Jgle svote, kot naprimer: K100,200, s 11 Jeu 400 mrtvih in veliko število topov. Sovražnik vprizarja neprestano protinanade, ki se pa ponavadi ne obnesejo. Berlin, Nemčija, 26. septembra. Uradno se poroča: Predvčerajšnjem so se vršili pri jezeru Presba vroči boji, ki so se končali s popolno zmago našega orožja. London, Anglija, 26. septembra. — General Konstantin Moškopulos, šef grškega generalnega štabe, je izročil danes grškemu kralju listino, katero je podpisalo' nad 500 grškili častnikov. Častniki odločno zahtevajo, da naj se kralj pridruži zaveznikom in naj se vmeša v vojno, češ, da drugače ni za Grško nobene rešitve. London, Anglija, 26. septembra. — Tukajšnja Reu-terjeva brzojavna agent ura je dobila včeraj sledeče poročilo: — V zaliv Sudaua na otoku Kreta je dospel danes parnik "Hesperia", 11a katerem se je pripeljal bivši gi-ški ministrski predsednik Venizelos. Predno je odšel Ye-nizelos iz Aten je rekel, da ima gibanje, kateremu se je postavil na čelo, samo narodne cilje. Razmere so ga prisilile, da je vstanovil provizorieuo vlado. Ta vlada nima namena tnnoglaviti grškega kralja, pač pa hoče braniti Ma cedonijo. Atenka vlada bo še nadalje obstajala. Venizelos ji bo šel vedno na roko, če bo vladala na pravičen način. Svoj govor je končal z besedami: — Iz Aten odhajam kakor vojak, kateremu se 111 posrečilo pregovoriti svojih tovarišev. Jaz se ne bom boril proti svojim tovarišem, ampak sem zgrabil za to za orožje da se bom boril proti sovražniku. Atene, Grško. 2t>. septembra. — V krogih, katerim je natančno znano limenje grškega kralja Konstantina, se zatrjuje, da se bo kralj v najkrajšem času pridružil zavez nikom. Atene, Grško, 26. septembra. — Razen bivšega ministrskega predsednika Venizelosa je odšlo iz Aten tudi ve liko število njegovih pristašev. Odšli so poslanci in bivši ministri liberalne stranke, veliko častnikov in vladnih uradnikov. Bivšega ministrskega predsednika sta sprem- na Gerard v Kodanju. Kodanj, Dansko. 27. septembra James W. Gerard, ameriški poslanik za Nemčipo. je včeraj zvečer prišel z Mrs. Gerard, ki bosta od-. _ potovala s parnikom " Frederick ljala admiral Pavel Konduriotis in gen. Miliotis. VIII." proti New Yorku. Polkovnik Janui, vrhovi«* poveljnik grških.čet Mr. Gerard zdaj čaka iz Zdru-1 Kreti, je odpotoval v Solun. Prej je rekel svojim voja- se kom, da ne bodo kaznovani, če se bodo pridružili revolucionarnem gibanju. V Atenah vlada zelo veliko razburjenje. Grška vlada Chicago, HL, 26. sept. — Okoli'Je ba.ie že sklenila z zavezniki pogodbo. Tukajšnji posla-petnajst cerkva "se je združilo in uiki zavezmkov nočejo ničesar izdati. pričelo delovati na to, da bi se u-| London, Anglija, 27. septembra. — Nek tukajšnji ča-stanoviio nekak dom za deklice, sopis je dobil iz Aten sledečo brzojavko: V katerih bi mojrfe deklice za de-, _ Grškemu torpednemu rušilcu "Lonsehi" se je po- dan Stanovati ^ zaj^trko "ati* !n zaPustiti brodovje in odpluti na široko morje. Od- imetiS različne' udobnosti^kot na- Plul Je Proti Solunu, kjer se bo moštvo pridružilo narod-primer kopelj, knjižnico, kako nemu obrambnemu gibanju. gledišče, čitalnico in igre. | Sofija, Bolgarska, 26. septembra. — Uradno se naz- , nanja, da se je bolgarskim četam posrečilo poraziti desno I zavezniško krilo v Dobrudži ter zasesti črto Azmaleh-Per-vens. Rumuni so se v divjem begu umaknili proti severu. Berlin, Nemčija, 26. septembra. — Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi: Armadna skupina gen. Mackensena: V Dobrudži se ni ničesar posebnega pripetilo. Nek naš zrakoplov se je pojavil nad Bukareštom in začel metati bombe v mesto. Pri Braševu so vprizorile naše in avstrijske čete protinapad in precej napredovale. Dunaj, Avstrija, 26. septembra. — Avstrijske čete so zavstavile rusko-rumunsko prodiranje jugozapadno od Dorne Vatre. Na Sedmograškem je položaj neizpreme- Kajxer ae je olnratfl ladjfedelni Berlin, Nemčija, 26. septembra. (Preko Londona). — Danes je kajzer izdal neko okrožnico, v kateri se ladjedelnicam zahvaljuje, da so tako temeljito popravile vse nemške vojne ladje, ki so bile pokvarjene v veliki pomorski bitki pri Jutlandiji* Dalje pravi v svojem pisna o-šmu okroiniei. da je zdaj nem-*B ewrie* met pri^ravUvia To bo namreč za one deklice-delavke, ki malo zasluzijo. LAHKO ODPOiLJS V STABO DOMOVINO TUDI PO BE^TŽIČHKM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le sa naslov ae računa 65 centov za vsako besedo. Najboljie je, da ae nam poilje $4 sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da ae nam ie dopoOje. 300 itd. do K 10,000. | Bukarešt, Riununsko, 26. septembra. — Uradno po- Brezžične poiiljatve credo vas čilo vrhovnega poveljstva rumunske armade se glasi: v Nemčijo, od tam ae pa pošljejo | — Včeraj s je pojavil nad Bukareštom oddelek so-dMiM^nakazmcepopoftinaaad-(vj-a^u, zrakoplovov. Zrakoplovci so vrgli v mesto veliko ^Natančno smo poizvedel!, da ta- imi0Žil10 bomb, ki so ubile kakih šestdeset oseb. Po vzroke poiiljatve dospejo primeroma čena materijalua škoda ni posebna. Dve tre tine žrtev so hitro sa sedanje razmere. — Zgo- bile ženske in otroci. — Na južni fronti je vprizoril sodi se pa kaj lahko, da potOjatev vražnik na desno krilo tri napade, pa so se mu vsi trije traje tudi dalj časa in to, ako ae izjalovili, napravijo napake pri bresiičnem brzojavu; denarja ae ne more ia- Kubiti, pač pa je noioto takas-oitev, ako ae nrine kje Berlin, Nemčija, 26. septembra. — Ogrsko časopisje je dobilo baje iz zanesljivih virov poročilo, da so Rumuni prisilili v zasedenem sedmograškem ozemlju vse možke j prebivalce med 17. in 50. letom, da so vstopili v rumun-Kdor ieli podati na Unažin de- j sko armado. Vse te rekrute so poslali v Rumunsko. Rumunski armadi zelo primanjkuje zdravnikov in zdravih Ko so prišli Rumuni na Sedmograško, so najprej joplenili vse lekarne in druge zaloge zdravil. J Bukareit, Rumunsko, 26. septembra. — V vzhodnem delu Dobrudže se koncentrira močna rusko*rumunska ar-mada, katere naloga bo prepoditi Nemce in Bolgare iz "•'.okrilja rumunske meje. Koncentracija bo v kratkem času {končana. Odločilna bitka se bo najbrže vršila nekje sever-% »o od BiHrtUJe. Ob rumunski |oar v staro domovino, mora n£j tan0 bmmrnm| Denar aa bresfiSne brzojavke po fljite po poitnam Money Ordsn ali pa gotov d—ar t priporočenee pku, aa pa patom privatnih fc jpBAVS I4U» mir. GLAS NAltODA. 27. SEPT. 1916 ......... I ■!■! M ■ I -M | ————————,— ------ ■■■ . ---------. ■ ^ * a • "Oil AS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKS Kit, President._LOUIS BKXED1K, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City. X. Y Za oelo leto velja list za Ameriko in .Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Canado .................... |30J Za Evropo za vse leto....................4.50 Za pol leta.................... J.50 j Za Evropo za pol leta....................2.55 Za celo leto za mesto New York.- 4.00 Za Evropo za Ceirt leta....................1.70 _"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzem.ši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ———— ("Voice of the People") Issued eTery day except Sundays and Holidays. __Subscription yearly $.",.00. _Advertisement on agreement._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pwobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati i*> — Money Order. Pri spremembi kraja narpčnikov prosimo, da se naui tudi prejšnje bivališče _naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSUjatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortland t St.__New York City. Telefon 4687 Cortlamlt Po vojni s« H. M. Rowe, predsednik Ameri- Scnator onie James, ki je oficiel-; no naznanil, da bo pri prihodnjih volitvah predsednik Wilson kandidat demokratične stranke. škegra Avtomobilskega kluba. t Vojna je vsekala med Slovence in jili raztepla pu svetu. Mrtvi so obležali na srbskih, galiških in francoskih jjoljanah in prepojili tujo zemljo s svojo krvjo. Možje in mladeniči, ki so ustali pri življenju, so razkropljeni po vseh bojiščih., bore se. ne da bi vedeli zakaj, in prenašajo na povelje tistih, katere morajo braniti, vse mogoče t rude in težave. Druge, srečnejše, so pa odvedli na vse strani sveta. Naši ljudje so v Sibiriji, Indiji, Kavkazu, Angliji. Vojni jetniki so, trdo delajo in s hrepenenjem pričakujejo konca vojne. Z domovino imalo le malo vezi. Ko dobe kako pismo od doma, se v njih poveča hrepenenje po domovini in domačih. Kako žive, ne vemo natančno. A' nekaterih krajih boljše, v nekaterih slabše. Boljše jim je vsekakor kot če bi bili v bojni črti, vsako minuto v smrtni nevarnosti. Tisti, ki so na Ruskem, so se že oziroma se bodo kma-lo priučili ruskemu jeziku, seznanili se bodo z ruskimi razmerami in se navzeli ruskih navad. Dasiravno izvedo le malo o dogodkih, ki se odigravajo v domovini, si vendar lahko vstvarijo lastno sodbo o gospodarju, kateri je spravil cel narod v strašno nesrečo, ki je vse usluge plačeval z udarci, in ni poznal ne milosti, ne usmiljenja. * BHL I Iz vseh pisem vojnih vjetnikov odseva hrepenenje ]K> domovini. V vseh je pa tudi izražena mržnja do krivične vlade, ki je imela vedno le za tujca odprte roke, kateri je bil tujec veliko več kot pa lastni državljan slovanskega poko-lenja. Teh pisem ne narekuje ruska vlada, kot zatrjujejo pristaši Avstrije, pač pa lastno prepričanje in vest. Dogler so bili doma, so se vdajali v svojo usodo, in so povečini mislili, da mora biti tako. Zdaj so izven Avstrije in vedo, da bi bilo lahko veliko drugače in veliko boljše. Po končani vojni se bodo vrnili domov, prepojeni z novimi idejami, z drugačnim nazorom o svetu. In če bodo uporabili vse moči in vse izkušnje, ki so jih dobili med tujimi narodi, v prid domovini, ji bo dosti pomagano. Ako bo dovoljeno, jih bo ostal dobršen del na tujem. Z narodom, ined katerim žive, se bodo spojili in bodo postali njegov del. Ti bodo seveda za nas izgubljeni, kot so za nas izgubljeni tisoči in tisoči naših ljudi v Ameriki. Zapuščene matere bodo čakale svojih sinov, neobdelana polja svojih gospodarjev. Dosluženi vojaki, ki niso bili v jetništvu, se ne bodo dosti brigali za delo. Ker so jim vliti v glavo, da se z orožjem v roki največ pripomore domovini, bodo mislili, da bo njihova naloga rešena, ko bodo odložili orožje. SSirokoustili se bodo in pripovedovali o slavnih, nikdar dobljenih zmagah. Kdor je bil v največ nevarnostih, bo najbolj občudovan, kdor je pobil največ ljudi, bo deležen splošne slave. Po vojni, ko bi moral za vse nastopiti čas dela, grajenja in popra vi jen ja, bo nastopil zanje čas počitka. Zdaj je doba vojne in doba krivih prerokov. Prej je divjala vojna pred našimi vratmi, zdaj je pa prišla skozi vrata in divja pri nas. Mi ne poznamo njenih grozot, njenih zahtev in njenih nagrad. O vsem tem samo ugibamo, zastonj si pa prizadevamo vstvariti le napol določno sliko o nji; vse naše pripovedovanje, vsi naši opisi so le medla ugibanja brez vsake podlage. Pravijo, da rodi vsaka vojna velike ljudi. Kar je dozdaj pri nas rodila, je vse sila malenkostno in brezpomembno. Morda so polna srca, morda je v njih neizmerna ljubezen do nas in naše lastnine, toda dandanes je od srca do ust tako dolga pot, kot ni bila še nikoli. Malokdo jo je prehodil in če je bil kdo tako pogu-Hhaen, da jo je, je dobil v zahvalo vrv za vrat. jjft Krivih prerokov kar mrgoli. Prerokujejo nam to in1 ono, govore o tem in o onem. lyflyj Z besedami vstvarjajo države, svobodo in neodvis-j nost. Ker so idealisti, jih ne smemo obsojati. Naši ljudje ne dajo dosti na taka prerokovanja, ker j imajo že celo vrsto slabih izkušenj in prav dobro vedo. i kaj se pravi vdajati se praznem upanju. ' Svoboda in neodvisnost sta dragocen dar, katerega je treba odkupiti s krvjo. S prelito krvjo'naših ljudi, bi jo lahko odkupili, če bi ne bila ta kri prelita v dobro naših zatiralcev. Delati najpredrznejše načrte je lahka stvar. Velik«i lažja kot izvesti eno samo točko napravljenega načrta. Ne rečemo, da smo popolnoma izgubili vse upanje. Malo ga je še ostalo, ki ža**i kot iskra globoko v sn u. — Koncem vojne se bo odločilo, če se bo to upanje vresniči-lo ali če za vedno ugasnilo. Vojna ima lahko za naš narod dvojen upliv: ali ga bo i z pamet o vala ali mu bo še bolj zasužnjila zasužnjene možgane. .. Ce bo posledica vojne še nadalje slepa pokornost in udanost, bomo izgubljeni; <"-e bo pa njena posledira odpor, bomo lahko gledali z jasnejšim pogledom v bodočnost. Tretina naših ljudi strada in trpi doma. tretina trpi na bojiščih in v strelnih jarkih, tretina je v inozemstvu, v stiku z drugimi narodi. Ta zadnja skupina bo važen in morda glaven faktor v bodočem življenju našega naroda. Tem ljudem so namreč znane razmere doma. prenašali so vojne napore; ti ljudje se zdaj seznanjajo s tujimi narodi. Naučili se bodo marsikaj dobrega in koristnega in ker so vajeni gledati, bodo veliko videli. Morda se jim bo zdelo življenje v tujini boljše in lepše kakor doma i Besede, ki jih je že pred leti naslovil Župančič domovini. bodo zadobile pravzaprav šele koncem vojno pravo veljavo: Boš jih kot lastovke k sebi priklicala, kakor golobe pozvala pod krov t Ali jih tuja bo slava omamila in jih nikoli več k tebi ne bo.'... Vaš denar kupi kakovost Kakovost to je pa tudi vse, kar je bilo nudeno možem s kadenjem Prince Albert. Kuponov ali premij se nikdar ni rabilo. Prince Albert ne more nikakor trpeti pri državni ali narodni o-mejitvi rabiti kupone ali premije, ker naš smoter je bil vedno le dobra kakovost! Kakor hitro prižgete Prince Albert tobak, takoj spoznate, da je brez vsakega pečenja ali ščegetanja. Vse je odstranjeno s patentovanim načinom takrat, ko se ga dela. i I. v Xu zadnji strani Prime Albert vrečice tvoste čitali: '•Process Patented Julv 30tli 1>(>7" »■'•in.- Alb. rt je naprt>«luj p. v-!■«••• 1 v rdečih vrečicah. 5e.: rdečih škatljah : v posodah po vn al i pol funta, ki irjiaj<> na vrhu izvlažilec z gobico, ki hrani tobak vedno v dobrem stanju. PRINCE Albert the national joy smoke je take vrste tobak, ki se vam priljubi, ker ga lahko veliko kadite in vsaka nova škatlja povzroči še boljši okus, kot prejšnja. Kupite Prince Albert in ga takoj poskusite — v cigareti ali pa pipi — ker je tako dober vam bo žal, da niste tega že preje vedeli. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. C. -k. Dopis. naš narod; to potrdi vsak izkusan in >pieudarjeu človek. Da so me pa ne želi že videti pod streho SI. La Salle, 111. — V glasilu S. X.JDoma- to. če je že tako. P. J. š». 82 je citati resolucijo jna ysled trga družbe Slov. Dama. katero so <>- ™«iij stroškov. Žo s«';;i mi- snovali, in zabeležili z veseljem p'.51- 'la končam, toda žt- zopet 'mei dobili na nizozemskem pa miku Batavier II.". katerega so bili kot po roe a-no zaplenili v Severnem morju, štiri Ruse, ki .so bili pobegnili iz 11 emskega v j et 11 išt v a. Nemiri v Luksenburgu. Berlin, Nemčija. '2~>. septembra. (Brezžično poročilo preko Savvil-le. — Glasom poročila iz Luksen-burga. ki ga je poslala Prekinor-sk«; poročevalna agencija, je pri- Glavni direktor Walter je dol->:i! Anglijo in njeno blokado, da primanjkuje hrane. Na Dunaju primanjkuje kruha. Čarih, šviea. 2irei radi oviranega prometa. Že par dni ni prišlo v mt-.sto nobenih novih zalog. Izdan j«* bil ukaz. tla ne sinejo hoteli in' re>tavraeij»- dajati «ro-st om nobenega kruha : ta ukaz velja za mesto Dunaj in za Spodnje Avstrijsko. Promet zelo oviran, ziastr oilka rje Kumunija v vojni. Paraliza v New Jersey. Trenton, N. -I.. -->. septembra. Dvajset novih slučajev bilo naznanjenih zdravstvenemu depart menlu držav • New .Jersey. Paraliza vidno pojema. navesti uekoiliko resničnih podat-kov. Vem, ;kaj .se namerava s tisto resolucijo in kam pes taco moli. meni ne bodefte škodovali. Bil sem tudi poprej vaš rojak, toda tisti tako vneti narodnjaki so me (nekaj je izjam) le slabo podpirali, ampak so raje šli k Židu. drugi zopot so pa prišli k svojemu rojaku le takrat, kadar so bili v stiski. Z resolucijami te vrste se ne opravi ničesar, ljudje dandanes znajo že preudariti saani in vpo- ni in med drugim se me naziva za metlo; toda če dotičnik misli, da bo z menoj pometal, s« je grozno zmotil. Kar se tiče konkurence, bi se jaz vaše konkurence ne bal. ker jaz imam poleg slovenskih od-jemalev < vsa hvala jim!) še mnogo drugih odjemalcev raznih narodnosti. in bolj verjetno je. da se boje nekateri pri vas bolj moje 'konkurence, ker na premnogih se je kazalo že prej znak nevoščljiv osti. Tu je razvidno, kako se vsakemu poštenemu človeku gnu siti. Toliko eer ii slovenski javnosti v prijazno pojasni t ev Mat. Povše. števati njih prijatelje. V svoji za-1 dela iai se je tudi poprej delalo za logi imam že od začetka obleke t od in ost naroda. Vedno naprej in itd. z linijskim labeLnom. toda de-1 se seje prepir, da so mora lavci niso razumeli tega vpotšteva-ti. toda prišel je čas. ko so spoznali m razumeli in sedaj to vpo-števajo. Ravnotako pride čas. mogoče kmalu, ko bodo Slovenci spoznali tudi nekatere zdaj tako sloveče narodnjake, kateri ao pa vse kaj drugega. Da sem"pa izstopil iz družbe Slov. Doma, mi pa nobedesn treznomišljen človek ne more zameriti, kateri ve za vzroke. Spletkarile in razširjale so se neresmčn? govorice z namenom meni škodovati, toda dotičnih o-seb, žal. do danes nisem mogel izslediti, sicer bi bile poklicane na odgovor. To raj videl sem že vna- Angleži so bombardirali belgijsko obalo Lodon, Anglija, -C. septembra. Angleški rušilci in torpedni čolni so v nedeljo med Heystom in Bm-gesom bombardirali belgijsko o-balo, kot poroča Reuterjeva poročevalna agencija iz Flush inga. Wilson in Hughes. V pondeljek sta imela demokratični in republikanski kandidat, Wilson in Hughes, vsak po en govor. "Wilson je rekel, da ima Amerika izvrstno trgovsko bodočnost. Hughes je pa rekel, da bi postava za esemurno delo povzroči-If državljansko vojno. " 'o" * iviaj i 11XC1 aciu » J la ( prej, da ne bo sloge. Dalje se mi ni dop&dlo, ko se ne vpciwteva pre-udarjenih, lahko izpeljivih načrtov, katere so treznoanisleči možje! osnovali, ampak se je raje »preje-' lo nedosegljive načrte za zgradbo' P9JB«, lirbojtt pntag onfa » slo tam radi "želodčnega" vpra-j sanja do velikih nemirov. O temi se razpravljalo v luksenburškeu J>eljali samo parlamentu. • 15000. Vojna s sviniami. "Die Xeit" poroča: .Madžarski svinjski trgovci in oni. ki goje svinje, sti pričeli na Dunaju in v Pešti pravo vojno. Nezadovoljni so / odredbami najvišjih cen. katere se zde tem trgovcem prema j! Ime (7.42 K za kilogram žive svinjine'. Na Dunaj je bilo julija | in vs«*stran>ko zabavo bo d<»bro pripeljanih 197 prascev. a prebi-j 1'reskrbljeno. igrala bo izvrstna valstvo bi jih potrebovalo naj j manj dvajsetkrat toliko. V Pešto so jih na semenj pri VABILO na prosto zabavno in PLESNO VESELICO. ki jo priredi društvo •'AŠM-i e" s. S. P. Z. siil!pli«> / tir. "Naprednost" S. N.,l\ .1. v 11: «■« :i-\u: gu. P,«., v sobote dne 30. septembra v dvorani M. Mihevca. 1 ia> denville. TeiiipHu.il vljudno vabimo vsa >os««dna - v^eliee polnoštevilno vde-leže. Začet--k ob 7. uri zve'er. \"stoj)-n:na /;i :n<»>k • -'si. dame so vstopnine proste. Za sveže pivo. dober prigrizok potrebovali bi jih j J\)raj ua s vi • »1». septembra ! I.eveiidoi-kv ir«>tli»a orchestra-. < )beuem -e 1"» izžrebalo K rank Steiner-ja pisalni stroj typewriter . nje v s7>bolo dno Odbor. potnica n^^^I Želim, d« cr»e pnzn* vsaki ma£ in V^ \ vsaka žena v tej deželi, katera trgi na bolezni. Želim. Ha me poznajo vš kot priiateiia—d« vedo kdo sem iu kaj »em atoril v preteklosti in Lti delani sedaj. Moja. si.^a vam lahko »pričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim 2e dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-beli po dolgih letih Ctudirania, raziskavanjo is dela. Skrbno sem proučil ia analiziral vse tiste st&re, kronične in globoko vkor-jeninieoe bolezni, ki se tako tesko zdravijo ia o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan r.oila in vsaka bolna ženska wi" svoje teikoče in tajnosti: vsakemu bom dal pošten nasvet, ker telim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pilite po brezplačno knjižico, katero Tam nudim, in čitajte mota ŽELODČNE BOLEZNI okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški. Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so tY sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna V slabost, moška nemoč, semenotok, slabost mozga-nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na s poino-uri nar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj. Pišite Se danes po to knjižico in u njej 'boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete. Iti bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa »s ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženite v. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno knfUlco in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni, Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov rut spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravfn. in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite ia kako se more vaša teškoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico. Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času. Dr. J. Russell Price Co, S 1100 Mad bon A Clinton St*., Cfaicajo. III. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo nlravslško kn|!£Jco popolnoma H —, l^po.-^ P—o. Ia. ia , lis 11________________________________________________________ I Sta*. b» sites ali hs____________________________________________________ H Masaa...-----........,...................L^Jt 9 mm iniisiovanski ® Kitii. Jidniti te-kocponrana dne 24 januarja 1901 v državi Minocrj;*. Sedež v ELY, MINNESOTA •LiTHI UBiDXIDi G KRM. 607 Cktrzr Waj of Bo« ur, Fl*3sedniki dock. Pa. F«'predsednik. ALOIS BAL A NT, Bos 10«. Pesgl At«.. Eoftilf, Ohio. Climi tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina. *lsf*jnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mina, ftsnpaik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Solida, Od*. VRHOVNI ZDUvng: Ife. MARTIN I VEG, 900 N. €hieago Bt, Jollet, DL HADZOBH2S3; im EUNICH, 421 ^ 7th St., Calumet, Mia. PITIER ftPEHAR, 422 N. 4th SU Kansas City, Kan*. JOHN AUSEC, 5427 Homer Are., N. E. Cleveland. O. JOHN KRŽIŠNIK. Bouts 2. Barley, Idah«. POBOTNIKI; F*AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lofain, O. JCitfEPH PIS FILAR, 308—6th St., Bock Springs, Wys, m. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash, POMOŽNI ODBOS; JOriEPH MFRTEL, od druftve sv. Cirila in Metoda, PUT, L Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva Srce Jezusa, Itev. 2, Ely, Mina. JOi< N GKAHEK, st., od društva Slovenes, Her. 114, Ely. Mina. V«1 dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarni ^dajatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilaaov ft at bad* esiralo* Društveno glasilo: "ISA 8 HAKODi" Zapisnik desete konvencije J* S, K, Jednote v Eveleth, Minnesota. Septembra 1915. ZAPISNIK DESETE SEJE ZBOROVANJA J. S. K. J. DNE 15. SEPTEMBRA 191G. f'r > 'i Ixcimk otvori »jo točno ob 1. uri popoldne. Čitanje imen \ nt uradnikov, kateri no vsi navzoči. l*o prečitanju resolu-. 11. pi jrl«> na tlo|M)ldanski seji. j«- predlagano in potrjeno, da se nprejmv / malimi dostav ki. Sprejeto. l'r dUtgano iu pot r j« no. da izvolijo trije delegati, predno se ;;luvito zborovanje zukljtui in delegati raz idej o. katerih naloga bode piv,i«"i nova pravila Jednote iin podlagi zapisnika. Sprejeto. Nato s. vname debata glede centralizacije, v katero poležejo deb-«_'ati. Nastavljen iu potrjen pretllog se,sprejme, da he debata zaključi. !'rv»llagaiio iti potrjeno, da et-ntrulizacija ostane. Stavljen je bil »tipredlop. da centralizacija odpade. 1't e'lliigauo in potrjeno »la v javno glasuje o tej točki. Sprejeto. Izid glasovanja. I ».i • i-utralizaeija odpade, jr bilo oddanih 10 glasov. l>a eeiitra-lizaeija ostane je bilo oddanih l>"> glasov. Vname s«- debata, ali sme konvenčni predsednik voliti od sedaj it naprej. 1'redlagano iu potrjeno, da konv. predsednik sme volit'. sprejeto. Brat Justin proud za deset minut odsotnosti po važnem opravilu, • ' mu dovoli. Na'o ptVide na pravila. Predlagano in potrjeno da se \po ■ tMja.jo pravila od drugih organizacij z našimi vred. da bode ložje urediti naša nova pravila. Sprejeto. Kouveiičtii ]K»dpredsetlnik Mihael Rovansek prosi, da bi se opro • 11! /a »»si.i*' ur« popohlanskega zborovanja ker ima važen opravek. Predtagauo iu potrjeno, da se dovoli in pa da konvenčni predsednik iim imenovati sam svojega predsednika za ostali 2 uri popoldanski st j« . lV<*dlog sprejet Imenovan je bil ije. Sprejeto. Predlagano iu potrjeno, da se vstanovui-kj Jednote. brati George Xotze, dolin Gouže. John Merhar in Karol Zgone izrazijo glede njih truda pri vstanovitvi Jednote iu pa o vzdrževanju iste v prvih let ill. Sprejeto. Po dokončanih govorih, je predlagano in potrjeno, da vsi navzoči delegati vstanejo v znak časti in jim izrekajo trikratno slavo. Sprejeto. Predlagano in potrjeno, da s« vsi delegati vstanejo v znak časti in izrekajo slavo bratu Geo. L. Brozieh-u, dolgoletnemu glavnemu tajniku Jednote iu Joku A. Geriuu. glavnemu predsedniku za njih trud iu žrtvovalnost. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se pošljejo brzojavne čestitke sledečim bratom, kateri imajo gotove zasluge pri vstanovitvi Jednote. namreč Joseph Aguich. jednotin prvi tajnik, John Preshireu in Stefan Banovec, vsi iz Ely. Minn, in pa Frank Sakser-ju. New York, N Y. Sprejeto. Predlagano in potrjeno, da se vsi delegati vspomnijo umrlih članov Jednote in da vstanejo v znak tožalja. Sprejeto. * t'itunje brzojevk ;ti pisem. Brzojavke od John Vesel. Chisholm, Minn., Matt. Provse. član društva sv. Barbare štev. J, La Salle. Ills.. Peter Stauduhar, Chisholm. Minn.. Frank Gouže, Chisholm. Mirni., Društva štev. 94, Wan-kegau. Ills, in društva štev. 32, Black Diamoud, Washington. Pisrna od Frank Skulca. Conemaugh. Peuua. in pa od Gregor Zobee-a. Aldridge, Montana. — Vsem pismom in brzojavkam se zakliče 3krat sla v a. MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik, g LEONARD SLABODNIK, JOS. A. MERTEL, MATT KOMP, zapisnikarji. ZAPISNIK ENAJSTE SEJE ZBOROVANJA J. 8. K. J. DNE 16. SEPTEMBRA 1916. ™ Predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Čitanje imen de- p< ltj&atov in uradnikov. Navzoči o vsi razen bratov John A. Germa ia p« l^anurda Siabotinika, katera se oprosti vsled njih dela po večerjL 'd< Sffitw'l"1-titfti&AftšSi&ftftf ^ . '.• i-,.. , :__________- - I Gilbert, Minn, is okolico: L. Vi Hikbing, Mian.: i van Poufe. KiUville, Mina. ia sksUea: Jca Ada- silrh. Naatnrook, Mino.: Geo. Manila. New Dntath, Mina.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louie, Ms.: Mike Grabrian. Klein, Moot.: Gregor Zobec: Great Falls, Meat.: Math. Urich. Red Lodge, Moot.: Joseph JeraJ. Boondnp, Mont.: Tomaž Paulln. Gotrsoda. N. 1: Karl Stern 13a. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Barbertoo, O. in okolica: Math Kra- Bridgeport, O.: Frank Hočertr. CoUiowood, O.: Math. Slapnlk. Clevelaml. Ohio: Frank Sakaer, J. j Čitanje zapisnika prejšue seje. Na stavljen in potrjen predlog je zapisnik sprejet. Dovoli se vstop g. Frank Kerže-tu. kateri pozdravi delegate v primernem govoru in naznani, da je njegova misija o zadevi Slovenskega Zavetišča. Po dokončanem govoru, prečita govornik resolueijo glede Zavetišča. Nato se vname debata glede Slovenskega Zavetišča v katero poseže večina delegatov. Pred. in potrjeno da se debata o Zavetišču zaključi. Sprejeto. Predlagano in potrjeno da se Resolucija glede Slovenskega Zavetišča sprejme. Sprejeto z večino 56 glasov. Resolucija se glasi kakor sledi: RESOLUCIJA. sprejeta ua 10. glavnem zborovanju J. S. K. Jednote v Eveletli, Minn. 10to glavno zborovanje J. S. K. Jednote priznava nujno potrebo ustanovitve Slovenskega Zavetišča z oddelki: A) Bolnišnica, v kateri bi člani Slovenskih podpornih organizaeij dobivali vspašno zdravniško pomoč in vso oskrbo v bolezni. B) Dom za ostarale, onemogle in poškodovane. Slovensko Zavetišče naj postane prvi skupni zavod vseli slovenskih podpornih orga nizaeij, resnični dom vseh trpečih bratov in sester, uaj bo zavetje, kamor ne bodo segale politične, verske in druge borbe zunanjega Sveta. Zgrajen naj bo toraj na temelju popolne osebne svobode. Priznavamo, da spopolnujemo z ustanovitvijo Slovenskega Zavetišča tisto nalogo človeške družbe, katero bi morala vršiti država in vlagamo s tem naš formalni protest v imenu trpečega delavstva. Deseto glavno zborovanje pooblašča glavni odbor, da stopi v do govor v svrho skupnega dela z odborom Slovenskega Zavetišča in z odbori drugih slovenskih podpornih organizacij, ki vsprejmejo jed-nako ali podobno resolucijo. Pooblaščamo ga. du ima v tem uprašu-nju popolno pravico reševati finančno stran Slovenskega Zavetišča za našo organizacijo, da pridemo čim prej do vreuičitve plemenite ideje Slovenkega Zavetišča. G. Krže-tu se zakliče trikratna slava za njegov trud pri Slovenskem Zavetišču. Vrhovni zdravnik poroča, da je našel brata Uerm-a v zelo nevarnem položaju iu je priporočal, da ostane v svoji sobi za nekaj časa. Se vzame v na znanje. Nato se preide ua pravila. j Čleu 1. točka 1. Predlog stavljen in potrjen, da ime ostane pri starem. Vstavljen pro tip red log. da se da uovo ime. Tretji predlog stavljen /i potrjen da se da na splošno glasovanje. Predlog stavljen in pride na tajuo^rlasovauje. Kedo je za staro ime. zabelježi z besedo Staro, za spremembo, zabelježi z besedo Novo. Za st^i'O ime je glaso valo 40 delegatov, za spremembo 32. Ime Jednote ostane pri starem. Točka 2. sprejeta kakor čitana. doda se le, da J. S. K. J. temelji na načelju: Vsi za enega, eden za vse. Sprejeto. Točka 3. sprejeta kakor čitana. Točka 4, sprejeta kakor čitana. toeka o, sprejeta kakor čitana, točka 6. sprejeta kakor itana z dodatkom: Gojiti ljubezen do slovenskega naroda. Točka 7. sprejeta kakor čitana. točka 8. sprejeta kakor čitana. Točka 9. se sprejme kakor čitana, točka 10. se sprejme z dodatkom: Oprosti se le dotičue člane, kateri so odsotni in nevedoč. Člen 111. točka 11. sprejeta kakor čitana. točka 12. sprejeta kc-kor čitana izvemši vsebine: tikajoč se otročjega oddelka — izveinši "člani ali članice" — ki so zavarovani itd. kar pravila sedaj govorijo. Točka 13 se sprejme kakor čitana. točka 14. se spiejme z dodatkom "da Jed n o ta obstoji iz 30 člani ali članicami do časa združitve" točka 15 se sprejme z dodatkom **«lovenski zavarovalni organizaciji v Ameriki, za katero glasuje takratna večina članstva, da podpira onemogle nekdanje člane krajevnih društev J. S. K. J." Člen IV. točka 10. se sprejme kakor čitana. izvemši, da se voli samo eden podpredsednik in pa samo tri nadzorniki, namesto 5, trije člani gospodarskega odbora. V slučaju potrebne pomoči nadzorni kom, imajo pravico imenovati pomočnika ali pomočnike izmed članstva v bližini. Prečitajo se brzojavke Rt. Rev. Joseph F. Buh-a iz Ely, Minn, in pa društva Jugoslovan štev. 104, Chicago, Ills., nakar se jim zakliče trikratna slava. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOS. A. MERTEL, MATT KOMP, zapisnikarji. ZAPISNIK DVANAJSTE SEJE ZBOROVANJA J. S. K. J. Dne 16. SEPTEMBRA 1916. Predsednik odpre sejo točno ob eni uri popoldne. Čitanje imen delegatov in uradnikov, kateri so vsi navzoči, izvemši brata John A. Germ-a. kateri je bolan in pa prizivnega odbora, kateri ni dokončal svoje seje. stavljen in potrjen pradlog se jih oprosti. Sprejeto. ^ Predlagano iu potrjeno, da se popoldanska seja zaključi ob 4. uri. vsled tega, da nameravajo nekateri delegati odpotovati na razna mesta rudarskega okraja in da se naj ta zamujeui čas nadomesti v ponedeljek. Sprejeto. Nadaljevanje pravil Jednote. Točka 17. se sprejme kak«5r čitaua, točka 18. se sprejme kakor čitana. izvemši. da se črta beseda "gospodarji" in da se doda da je dotični uradnik, kateremu se to naznani, primoran to naznaniti ua "Surety" družbo. Sprejeto. Točka 19. se sprejme kakor čitana. Točki 20. se doda : tudi članice. Točka 21. se črta iu se dostavi uova, katera se glasi: 4'V slučaju pa, da nastaue nujna potreba, ima glavni tajnik Jednote pravico takoj nastopiti ali pa pooblastiti enega druzega uradnika Jednote, ki je najbližje dotičuega kraja, toda zato mora imeti zadostne vzroke, katere pa mora predložiti predsedniku iu pa nadzornikom Jednote. Sprejeto. Točka 22. se sprejme kakor čitana. Točka 23. se sprejme kakor čitana. Točka 24. se sprejme kakor čitaua. Točka 25. se sprejme kakor čitaua. Člen V. točka 2ti. dodatek: 'Vse iuicijative naj bodo pravilno urejene iu spisane in se naj pošljejo v glavni urad. Na nepravilno urejene inieijative se ue bode oziralo". Namesto 10 različnih držav se nadomesti 5. Sprejetb. - Točka 27. se sprejme kakor čitaua. Točka 23. se sprejme kakor čitaua. Točki 29. se doda: "Vsi enakopravni člani iu članice lahko volijo, ali na seji ali doma, da le oddajo svoj glas v dotičnem času. Sprejeto. Točka 30. se sprejme kakor čitaua. Točka 31. se sprejme kakor čitana. Člen V L točka 32. se sprejme kakor čitana. izvemši. da se glavno zborovanje vrši vsaka 4 leta namesto 3. Sprejeto. Točka 33. se črta. Točka 34. se sprejme s popravkom, da zadnje zborovanje Jednote določi čas in kraj prihodnjega zborovanja. Čas in kraj se lahko spremeni. ako se vidi. da to koristi Jednoti. Sprejeto. Točili 35. se doda: "Podpredsednik". Točka 36. se sprejme kakor čitana. Točka 37. se sprejme kakor čitana. točka 3b. se sprejme kakor čitana, točka 39. se sprejme z dodatkom: "Konvenčni predsednik mora voditi konvencijo nepristransko in sicer po tozadevnem dnevnem redu in obredniei. Točka 40. se sprejme kakor čitana. Točka 41 se sprejme kakor čitana. Točka 42. se sprejme kakor čitaua. Točka 43. se sprejme kakor čitana. Točka 44. se sprejme kakor čitaua. Točka 45. se prejme kakor eitana. Točka 46. se sprejme kakor čitana. Točka 47. se sprejme kakor eitana, doda se le "in pravila Jednote morajo biti sestavljena na podlagi zapisnika, izvzeto je le, ako bi katera točka nasprotovala zakonom Zjed. držav. Točka 48. se sprejme kakor čitana, doda se le konvenčni predsednik, med besedami "Zborovanja" in pa "Predsednik Jednote". Zadnji stavek omenjene točke se popravi, da se glasi kakor sdeli: Glavni tajnik mora razposlati prepise konvenčnega zapisnika na vse krajevna društva, za vse krajevne uradnike. Sprejeto. Toeka 49. se sprejme z popravkom, da se glaai kakor tdedi: Vsakemu članu Jednote, ki iz-polnuje svoje dolžnosti napram krajevnemu druitvu iu Jednoti. je dovoljen vstop k vsem kouvenčaim sejam Jednote, ako je priporočan I I . .od enega izmed navzočih delegatov, vendar pa nimajo taki člani j pravice niti govoriti, niti glasovati. Sprejeto. j Točka 50. se črta iu se nadomesti s sledečo: Pri stavljenju vseli .predlog na konvenciji, se ne pišejo imena delegatov ampak samo predlogi, ki so stavljeni in pravilnim potom podpiraui in sprejeti. | imajo priti v zapisnik zborovanja Jednote. Sprejeto. Točka 51. se sprejme kakor čitana. Točka 52. se sprejme s sledečimi popravki- .Deset različnih držav se spremeni na pet. potem takole: '____ ki imajo gotove vzroke in dokaze da je nujua potreba za sklic izvanred-ne konvencije. Drugo ostane. Sprejeto. Točka 53. se spremeni, da se glasi kakor sledi: Vsi konvenčni sklepi ostanejo v veljavi do prihod nje konvencije ali do splošnega glasovanja. Splošno glasovanje se pa i ne sme vršiti za euo iu isto zadevo več kot enkrat na leto. Izvzeta je lie iiadomcstilua volitev uradnikov ki bi v tem času umrli, bili od-stranjeui, ali bi sami odstopili." Sprejeto. j Čitanje pisem društva Sv. Jožefa štev. 20. Gilbert. Minn, in pa !dr. Sv. Jurija štev. 22. So. Chicago, III. ua kar se jim zakliče 3kratua slava. Predsednik zaključi sejo ob 4. uri popoldne. MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOS. A. MERTEL, MATT KOMP, __zapisnikarji. Laški vjetniki v Avstriji imajo svoje šole. Dopisnik "" Associated Press" je poslal po pošti iz Mautiiauseiia, Avstrija, dopis, v katerem opisuje. kako izvrstno se godi italijanskim vjetuikoui v Avstriji. Med drugim pravi tudi: Dokler je (vje-tnik) v Mau-tiiausenu. ima priložnost, da pohaja v šolo, v kateri se ili-tcrate uči pisati in čitati: oni, ki mi pa že prej kaj bolj iz-obraženi. pa lahko angleščino ali nemščino vzaiinejo za svoj učni predmet. Ako želi, se laluko prime kiparstvu, mizarstva ali rezljanja. Vse. kalna r Lili. se proda in se od sku-pička vzame proč deAar za material, ostalo se pa da njemu. — Kut je razvidno iz tega. je Avstrija- veliko boljša napram svojemu sovražniku kot napram lastnemu podanilku. NA&I ZASTOPNIKI, kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino ca "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse drugo t osflo atruko upadajoče i»o«le. Jconr Lind, Ark. tat okolles: Mihael Ctrsr. San Francisco, CaL: Jakob Lovita. Denver. Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Collg, Frank Janesh In John Germ. Salida, Colo, in okolica: Loots Ca-stello. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Iodiaospolis, Ind.: Alois Rudnian. Woodward, la. la okolica: Lukaa Podbregar. Aurora, 11L: Jernej B. Verbid. Chicago. 111.: Frank Jurjovee. Depoe. III.: Dan. Baduvlnac. Joliet, HL: Frank Lr>urich, John Zaletel in Frank Bambtch, La Salle, I1L: Mat. Komp. Noksoiia, I1L in okolica: Math. Gal-shek. So. Chicago. HL: Frank Černe Springfield. IlL: Matija Barborli Cherokee, Hans.: Frank Režlsalk. Ogle*j, HL: Matt Hriberntk. Waukegan. IlL In okolica: Fr. Pot korSek In Math. Ogrln. Columbos, Kana.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leakovec. Frontensc. Kana in okolica: Frank Lahi, na katere se je pljuvalo, ko so se odločili, da "bodo šli v vojno, imajo v Avstriji šole. medtem aie pa onim. ki se ibore proti Laikom za Avstrijo, danzadnein krade pravice, veliko se jiui jih L pa še ue more ukrasti, ker jih niso nikdar imeli. Avstrijska vlada, katero naši Avštrijaki v deveta nebesa poveličujejo. je napravila podanikom "nezveste Italije'' šole, da se uče. dai bouo šli iz Avstrije po končani vojni malo bolj iaobražoni domov. Vi. Avštrijaki. aLi morejo pojasniti, kakšna je poLitika avstrijske vlade? . : Slovenci, ki se iboriju bolj hrabro in bolj vdano na strani Avstrije kot vsak drug narod, imajo jo vsak dan manj pravic. Xa železnicah v slovenskih krajih ne more miliče službe dobiti, kdor nežna blažene nemščine. V Ti-stu. ki je slovenski, ni slovenske šole. katero bi 'hotela vlada napraviti in Slovence radi njo obdavčiti, ptič pa je cel kup laških šol, v katere morajo pohajati slovenski o-trot i. ako 'hočejo, da znajo zapibat črko. Za v>o izobrazbo, katero morejo slovenski otroci dobiti v slovenskem jeziku, morajo sami plačevati direktno. Zdaj je pa Avstrija sprevidela, da so Lahi. njeni 4"sovražniki", preveč zarukaui iu da bi bilo dobro. a!ko bi po vojni poslala Italiji domov malo bolj študirane sinove ; mogoče 4>o vojna še tako dol go trajala, da se bodo mogli La-heni naučit angleščine, ali kiparstva, mizarstva ali kaj sličnega. Če človek bolj študira, kakšne razmere so med našo milo Avstrijo iu še milejšo Italijo, .manj jasno mu je. City, Kana.: Peter Schnellar. Mineral, Kana.: John Stale. Bingo, Kans.: Mike PencIL KitzmiUer, Md. In okolica: Frank Vodoplvec. Calumet, Midi. In okolica: %»av*i S hal t z, M. F. Kobe In Martin Rado. Msnistique, Mich, in okolica: Frank Kotxian, So. Range. Mich. In okolica: M. U Llkovleh. Chisholm, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrlch. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouia Jos. J. Peshel In Louis M. Perufiek. Eveleth. Minn.: Jurij Kotxe. Bes. nlk, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. in okolico: J. Kumfie m Louis Balant. Niles, Ohio: Frank Kogoriek. Youngstown, O.: Ant. KIkelj. Oregon City, Oreg.:.M. Justin. Allegheny, Po.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jskfie. Bessemer. Pa.: Louis Hribar. Bridgeville. Pa.: Budolf Pleterfek. Braddock. Pa.: Iran Germ. Burdine, Fa. in okolico: John Demšar. CononsbuiT. Pa.: John Kokltch. Cecil. Pa. in okolica: Mike K«>0evar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk In Vid Rbvanšck. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okolica: A Dem-Sar. Darrsgh. Po.: Dragutln 81avtč. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sabor. Export, Pa.: Frank Trebetx Forest City. Pa: K. Zalar In Frank Leben In Math. Kamln. Farell. Pa.: Anton ValcnttnCl«. Greeosborg, Pa. In okolica: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Johnstown, Po.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton O- solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Po. in okolica; Z. Jakshe, L Podrasnik, I. Magister In U. 11. Ja~ koblch. South Bethlehem, Po.: Jernej Ko- prlTčet Steelton, Po.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Po.: Joslp Jovan. Willock, Po.: Fr. Seme In J. Peter-nel. Tooele. Utoh: Auton PalCW. Winterquartera. Ctah: L. Bta2tcb Black Diamond, Wosh.: O. J. I'o renta. Davis. W. Va. in okolica: J. Broaleh. Thomas, W. Vs. in okoUcs: Frank Kocljan In A. Koreneban. Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee, Wis.: Joslp Tratnik In Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Kos in John Stampfel. West Allia, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin. VaL fltallch to Valentin Mardna. raiaiaiaaaaiaaEfa^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK N. Y ^iHffiFrrffiiagiBiaiBiBiaii^^ POUČNE KKJIOX: Abecednik nemški <— Ahnov nemškoangleski tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri račun ar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —,50 Slov.-angL in angl.-slo". slovar 1.50 Trtna ni in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovales r—.50 Veliki alovensko-angleiki tolmač * $2.00 S4BAYMZ m RAZNE DRUGS KNJIGE: Doli z orožjem 1 r—.50 Božični darovi —J5 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po <—.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem p—,20 Leban, 100 beril ,—.20 Mesijo, 1. in 2. zvezek —.80 No različnih potih »—.20 0 jetiki »—.15 Odvetniška tarifa _.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest ,—.50 Vojna na Balkanu, 13. eves. $1.85 Zgodovina e. in k. peipolka it 17 ■ slikami —.50 Zgodba o povišanju t—.80 Zgodovina sov. naroda S. sveook i—.40 gfttt jagoda, ven. , jq OPOMBA: Naročilom je prilo wvtei, poitni nakani si. en peta — r nlnn Anglija obžaluje.. Washington, D. C., 23. »ept. — Državni department je danes dobil od angleške vlade noto, v kateri se obžaluje, da so angleške o-blasti zaplenila ameriško blago,'ki je bilo namenjeno v Manilo. V odgovor na odločen ameriški protest angleška vlada obljubuje. da se ne bo kaj -sličnega več dogajalo. Anglija pojasnjuje to postopanje s tem. da pravi, da se je tisto blago smatralo za lastnino tvrdk, ki so ua "črni listi". Angleška vlada tudi pravi, da se je sumilo, da s« pošilja kako blago v Indijo, katerega bi se potem oddalo u-stašem v Indiji, kajti dokazano je, da se v gotovih krogih v Ameriki vari revolucija za Indijo. Štirideset Nšmcev ubitih. Amsterdam, Nizozemsko, 25. septembra. — "Telegraaf" pravi, da so angleški zrakoplovi, ki so metali bombe na St. Denis Western, Belgija, ubili štirideset Nem-cet. življenja trnjeva pot —.50 Življenje na axstr. dvoru ali Smrt cesurjeviea Kudolfa (Tragedija v Meycrliugu) —.75 Z slikami mesta New Yorka po .—.25 SPILMANOVS POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike .—.20 4. zv. Praski judek —.20 6. zv. Arumugan, sin Indijskega kneza —.25 RAZGLEDNICE: Newyorake s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po .29 Album mesta New Torka s krasnimi ■likanji mali r—.3S ZEMLJEVIDI: v. U-f Združenih držav mali s_.10 veliki —.25 Astrijsko-Italijanska vojno mapa ,—.10 Balkanskih driav —.15 Evrope »—.15 Evrope, vezan —.50 : Vojna stenska mapa $1.50 Vojni' atlas — Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vesan ,—.50 Celi svet ' Velika stenska mapa U. 8. na drugI strani pa eett •vel $1.51 žiti denarno vrednost, bodisi t go> fk —rtil Poitnina je pri va«A Slovens ko k« toliilro h=====ei p o d p, društva ^^^ sveta Barbare m m ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKI. Sedež: FOREST CITY, PA. hkopmiM šmm 22, juliji 1901 v drbvi P*M»ylv»aift 6LATM URADNIKI t PVMM44&! JOŽEF PETEKNEIi. Box OS Wtilock. Ft. «K podpredsednik: KAKO L IALAB, Bor 647, Forest Gtty, Pa. DL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Sprtega Tfcjmk: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. H. f» Jnlk r JOHN OSO LIN, Box 402 Forest City, Fa. Wsfjnlk: MABTIN MTJHIČ, Box 537, Forest City, Pa. fMliMuiw.; JOSIP r,AI.AB, 1004 North Chicago St, JoUft, Dfc VBBOTNI KDBAVNEK] f m. maxtia ivuo. BOO Obicsco SL, Joitot HL NADZORNI ODBOfti Predsednik: IGNAC PODYASNIK, 6323 Station SL E. E, Pittsburgh. Pa. f. aadaomlk: JOHN TORNIČ, Box 622. Forest City, Pa. TL aadxornlk: FRANK PAVLOVClC, Box 70S, Conemau*h, Pa. m. esfca—Br: ANDREJ SLAK. 7713 Iaaler Are, Cleveland. Otfs POROTNI ODBOR f Pradaednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, L porotnik: MARTIN frTEFANClC, Box 78, Franklin, gin. EL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Dsrson Are* R. W. D. L Rssttft* Held, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR t Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O. L Ci^ravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Brongbton, Pa. O. sprarnlk: PAVEL OB REG AR, Box 402, Witt HL Pgpy ae poBliaJe I. tajniku Iran Telban. p. O. Bas m. Wrntm Psaaa. _ Pratrsee glasilo: "fllig R A R O D A", URADNO NAZNANILO GLAVNEGA URADA ZDRUŽENIH DRU ŠTEV SVETE BARBARE. Konvencija je sklenila na seji dne 12. septembra, da naj s. razglasi vsem postajam te organizacije sledeče : Odzdaj zanaprej naj se nič več ne sprejina članov in članie katere so Žele zavarovati za $500, sprejema se pa lahko še Člane ii elaniee, ki s,- žrle zavarovati za *250. Oni, ki se žele zavarovati r. prvo svoto. naj se zavarujejo za 250 dolarjev. Zavarovanje za 5C< dolarjev je namreč začasno vstavljeno. Oni. ki scrze zavarovani zj 500 dolarjev naj plačujejo isti ascsmoij kot so ga dozdaj. razlika ji samo to, da se novih članov in članic ne sprejme več za to zavaro vanje, dokler ne bo naznanjeno iz glavnega urada. _________JOHN TELBAN, glavni tajnik. GLAS NARODA, 27. SEPT. 1916 __ Nekaj, kar diši po nemški "kulturi". Poseben dopisnik newyorskega ■ lista ""Timesa piše i/. Pariza: V moji posesti je zdaj več movr-gljivih dokazov v dokumentih, ki se lahko imenujejo "Neovrgljivil dokaz naj ve*'-ji h nemških zločinov". Te dokumente in fakte j.-z'daj prepovedano priobčati v Fran eiji. in sicer rad it e ga. ker se obla-1 sti boje. da bi se ljudje preveč ne razburili. Priobčili jih tudi ne bo do prej kot po končani vojni. — Ti dokumenti bodo tudi pri sklepa-' nju miru igrali svojo ulogo. Odločilo se je pa. da se t*. dokumente in dokaze priobči v angle ških listih. Meni je dovoljeno, da jih po sijem ** Ti mesu", da nevtralen^ svet izve o teli zločinih. Mož. ki mi jih je dal na razpolago mi j«1 rekel: " Naj nevtralni svet izve' kako velika laž je vsaka berlin ska obljub* Francoska vlada, ki je izdala te dokument«^ je dala zu predgovor' sledeče: Ta novi zloeiu ni enak onemu, ki se ga je izvršilo nad ženskami v Belgiji. Ni tak kot je bi! zločin' nad otroei. ki so se potopili z "Im-situni jo . Ne tla .se primerjati s postopanjem prebivalstva v Lille.1 Razlikuje se od uničevanja starih kulturnih spomenikov. To je po-' čenjanje sovražnika, ki se zave-' da. da bo zmagan. Kriminalna ide-1 ja Nemčije je. da. ako bo padla sama. bo s *boj potegnila tudi o-' stali svet. To ni zločin samo proti vsakemu Francozu. Angležu. Ku-, hu in Belgijcu, temveč proti vsakemu živečemu človeku. "Zločin Nemčije je, da Nemči- j ja nalašč okuiuje jetnike z jetilo.! Ko jih enkrat okuži, jih pa spodi nas&i k svojim lastnim ljudem, eljal preko leve reke, tako, da se mu (potem ai bilo več treba vrniti v oni grosen prostor. 1 Potem so pa imeli tam tudf neko drugo kasen, Mošs, ki «9 te .....- ■• ........ kaj pregrešili, so postavili pred žareče peči, kjer so bili kmalu prisiljeni prositi milosti, kajti tam je bila neznosna vročina In pri-manjkovaio# jim je zraka. Vsake pol ure je prišel mimo one peči ali onega droga, ob katerem je bil privezan jetnik, stražnik, in vprašal reveže, ako so pripravljeni delati. Pri peči ni mogel nihče dalje ostati kot dve uri. Ako se oddelki vjetnikov pred rudnikom vpro in nočejo iti doli. se jih pretepa s puškinijni kopiti. Delo je v teh jamah zelo nevarno, zlasti pa še. ako ga opravljajo taki ljudi, ki nimajo v tem poslu nobenih izkušenj. Mnogokrat se je zrušila stena iu pokrila pod seboj mrtve jetnike. za J^atere se ni nihče potrudil. da bi jih dobil ven. Henri D. in Francois D. sta bi-slana v Švico koncem julija vsled jetike, ki ni več ozdravljiva, kajti do nje sta prišla na umeten način. • Louis G., 27 let star, seržant, je bil v taboru v Meyenbereu, blizu Bremena. V Meyenbergu je bil zaposlen v kamnolomu, kjer je moral lomiti skale deset ur na dan. Hrane je bilo malo, kruha ni bilo mogoče jesti, kajti narejen je bil iz žaganja, zrezane slame in drugih stvari. Kazen, ki je obstajala v tem. da so jetnike privezovali k drogom, je bil? v navadi. Moža. ki se je kaj pregrešil, so privezali k drogu, medtem ko so drugi jedli. Tam je visel privezan dve uri, v tem č&su se je že vsak onesvestil. Mož. ki se je onesvestil, je ostal na drogu ali na tleh tako dolgo, da je prišel zdravnik in konštatiral, če je res brez zavesti. Ta mož je videl, kako so nemški stražniki tepli vojake, ki so morali delati do pasu v vodi. O11 se nahaja v Švici tudi vsled jetike. • Gabriel L. B„ 38 let star. ki se je nahajal vjet v Alteu. pripoveduje, da je hrana neužitna, pozimi je v navadi kazen na drogu, jetnike se pretepa s puškinimi kopiti, je videl ko je bil nek jetnik od nemškega stražnika umorjen z t bajonetom. On je v Švici vsled jetike. ka- ] tero so mu preskrbeli Nemci. • [ B. A. L.. 30 let star. poročnik. I je bil vjet ko je bil v bolnici ranjen. Nemški vojaki so mu vzeli vse. razven hlač in srajce, moral je bos naprej proti Guntzingenu. Hanover, do koder je bilo treba potovati štiri dni in tri noči v živinskem vagonu. večkrat jo je dobil po glavi s puškinim kopitom. kljub temu. da je bil častnik. Videl je, ko je bil nek angleški vjetnik vstreljen; mož je bil bolau iu se ni mogel takoj premakniti, ko mu je ukazal nemški vojak, v\led česar ga je takoj s puško vstrelil. Mimo je prišel poveljnik jetniškega transporta, ki se še zmenil ni. ko je videl, kaj se je ! dogodilo. Iz goriomenjenega kraja je bil poslan v Landsdorf, Šlezijo, kjer jc že delalo 35.000 Rusov v kamnolomu. Mnogo Rusov je bilo ranjenih od bajonetov, bili so bosi, taki so luorali stopati 0o o-strem kameiiju. njihove noge niso bile podobne nogam. Njihova ostala obleka je bila slabša kot nič. Meseca maja je ta priča nemškega zverinstva prišla v Švico vsled jetike, ki jo je na umeten način dobila v Nemčiji. Charles L.. 38 let, star, zaprt v Hammenburgu. Bavarija. Un pravi, da so blazine, na katerih so ! morali ležati premenili vsakih šest mesecev, v katerih je bilo že vse polno črvov in raznih žuželk: žaganje in zrezana slama v kruhu : med jetniki so razsajale črne koze. Več kot 4.500 jih*je moralo delati v municijski tovarni. Več sto jih je bilo v takozvanem taboru za nedisciplinirane, kjer se je ž njimi nečloveško postopalo. Može se je zbudilo ob štirih zjutraj k zajtrku, ki je obstojal iz želoda. Potem so morali na deio_. namreč v kamnolom, kjer so morali lomiti skale, jih nakladati in potem z rokami prevažati vozove. Opoldne so dobili majhno posodo juhe. 130 gramov črnega kruha, ob sedmih zvečer pa surov sla-nik. Y tej šoli za diseiplino so morali obsojeni jetniki biti enaindvajset dni. Ta priča je v Švici iz istega vzroka kot prejnavedeni. Emil L., 23 let star. vjet pri Soissonsu, je bil poslan v Langen-salz, Sakško. Po železnici je potoval pet dai in pet noči; jetniki so se vozili v živinskih vagonih, Šestdeset mož v enem vose, tekom po-tpvanja niso dofrUi pcfeejie feiffip, spati so morali na gnili slami, ki je bila polna črvov in raznega m^ česa. Od tam je bil poslan v Cas-selo. kjer je dobil tifus. Bolnih katerih je bilo 7000, niso ločili od zdravih, temveč so morali živeti skupaj žnjimi; pomoči niso dobili oboleli nobene, dokler in prišel nek francoski zdravnik, ki je bil tudi vjet. toda z zdravljenjem je imeli velike težkoče, kajti ni mogel dobiti potrebščin. — Položaj 19.000 vjetnikov je bil grozen^ nepopisen. On je' prišel v Švico v juliju, letos, radi jetike, katero so mu v Nemčiji na umeten način preskrbeli. • (Zatem je navedenih še več slič nili in še bolj nezaslišnih postopanj nemških oblasti z vjetniki, katerih pa ne bomo navajali. Op. ured. G. N.). Tako se glasi poročilo. Vse, kar je tukaj navedeno je resnično, kajti francoska vlada, ki je te podatke Mme. Bramson potrdila, je dala poleg vse dokaze. Zdravniki v Švici so pa dokazali, da so Nemci Francoze res okuževali s tuberkulozo. Newyorski "Times", ki je prinesel to poročilo, je poslal nemški vladi v Berlin kabel-brzojavko, v kateri se jo prosi, da vse, kar se jo dolži, zanika, pripozna in se zagovarja. Ako bo Nemčija dala sploh kak odgovor "Timesu", je seveda veliko vprašanje, vendar, ako ga bo dala. bo vsekakor zelo zanimiv. Zdaj nam prihaja na misel ono. kar so Avstro-Nemci počenjali pred letom dni s Srbi. Dokazano je, da so Avstrijci in Nemci okuževali srbske vjetnike s tifusom. Well, to je pač nemška kultura! — Slovenci in Dabnatinci vjeti v Indiji. Vojna je razkropila naš narod po celem svetu, celo v Indiji jih je nekaj, kar priča pismo, katero] smo ravnofcao* doibili od nekega rojaka iiz Indije. Pismo je pisano v angleškem jeziku in talkega tudi v naslednjem priobčamo: A h med nag ar, 26th of August, 1916. To the Manager the Slovenic Publishing Co., New York, Sir. I am requested by some of my fellow prisoners of war here, who are Slovenes, to get them some Slovenic literature. I have already inquired at home if they eould help me in this matter, but I was mraible to get anything for them, as you will know there is a great demand for such bootks in the hospitals at home. Therefore I talke the liberty of atpproaicliiug you with the request whether you could not see your way of helping me to .some extent. Could, you not collect from your countrymen iboo'ks, grammars, and other reading material ami send them on to me for distribution. Slovenic-English and Emglisli-Slovenic Dictionaries and Grammars would be much appreciated . aaikl so would be Dictionaries and Grammars in all modern ! languages. There are also about 60 Dalmatians and others here who would need books in » Croatic language (hrvatskih knjiga). Do you know someone who could iprocure some literature for them, that they majr pass the time while here with study. Kindly consider this matter and let me hear from you at your earliest convenience. Thanking you in anticipation, I remain, ' Yours very sincerely. Ernst Wudler. Na zdar! Poslovenjeno : Ravnatelju t Slovenic Publishing Co., New York. Gospod:— i Od nekaterih tovarišev-voj- neh vjetnikov tukaj, ki so j Slovenci, sem naproxen, da bi > jim dobil k*j slovenskih -j knjig. Obrnil sem « &> domov, če -' pade. v nemškem vjetništvu ali v Švici, kjer so zdaj internirani. — Veselje, da niso več v oblasti nemških jetniških stražnikov, je oči-vidno. Nek francoski častnik, poročnik Comre de Vaulehier, ki je bil poslan v Lausanne pred verna tednoma. On je sin hčere vojvode de Fitzjames, katerega prednik j/ bil prvi nadvojvoda de Fitzjames. ki je bil nezakonski sin kralja Jamesa, ki je za Ludvika XIV osvojil Alzacijo in Lotaringijo. Ta poročnik je bil v bitki pri Couronne de Nancy v- pričetku vojne, v kateri je bil ranjen, nakar so ga Nemci vjeli. Najprej je bil v bolnici v Rastattu. Baden-sko. kjer jc nekoliko okreval, in potem so ga poslali v neko poslopje. bivše skladišče, kjer je bilo interniranih že več drugih, tudi žensk in otrok. Nečelnik ječe je bil nek narednik. Poslopje je bilo staro, nezdravo, neprikladno za ta namen. Narednik je imel par podrejenih in šest policijskih psov. katere so stražniki vsako jutri nagnali v sobe, da so jetnike spodili ven. in zvečer so jih zapodili zopet nazaj. Takrat, namreč pričetkom vojne, je bila hrana, ki so jo dajali jetnikom precej dobra, bila je čisto navadna, toda tečna. Toda čim-dalje se je voja nadaljevala, tem-' slabša je postajala. Ta poročnik je govoril perfekt-no nemščino, in potem, ko se mu je posrečilo priti ven iz tistega skladišča, v katerem so bili nasta-njeni, jo je obrnil proti nizozemski meji. Nesreča je pa hotela, da so ga'vjeli. ko je imel komaj dvajset milj do meje. Potem so ga poslali, v Hanover, kjer je moral sedeti 3 mesece v ozki celici. J Takrat so se pa njegove rane zo-1 pet obolele, nakar so ga poslali v j jetniško bolnico v Cassell. kjer je bilo že 22,000 vjetih ranjenih Rusov, Angležev in Francozov. Ta bolnica, pravi francoski poročnik, je bila celo_peklo. V primeroma majhnih, temnih in slabo ven tiliranih barakah se je bilo natlačenih po 120 mož. Hrana, ki so jo dobivali je bila taka, da je ni bilo mogoče vživati ljudem, in poleg tega, bilo je ni toliko, da, ako jo je hotel človek uživati, ni bilo mo goče duše in telesa skupaj držati. I Qh zjufcraj so možje dobili, »•-■..„>-..^ -.._ ._.,. -_ti. neko čudno tekočino, ki so jo ua-zivali kavo brez sladkorja in mleka. Ob desetih so dobili pol funta krompirjevega kruha. Odrejeno je bilo. da mora moštvo vsak tedcu dobiti trikrat meso. toda to meso je bila le polenovka. Včasih so do-V bili tudi preservirano meso avstralskih zajcev, t oil a to meso jc bilo tako, da jc vsak opravičeno mislil da se ga zato da vjetnikoni. ker ni za rabo za nemško armado. Gotovo je bilo že več mesecev pred vojno v nemških skladiščih. Meso je tako smredo. da ga niso niti stra da joči možje hoteli jesti. Zvečer so vjetniki dobili slanika iu nekoliko riža. Samtarične razmere v ie-či niso bile niti take kot so običajno v živalskih hlevih. Tifus je bil navadna bolezen, ki jc pa zahtevala na stotine žrtev. Ne dalee od tiste kampe so morali jetniki dan-nadan kopati jame za umrle ruske, angleške in francoske vjetnike. —• Disciplinarne odredbe bile grozno stroge. Z jetniki so post a pal i — zlasti mlajši Nemci — po>ehuo še z Angleži, nadvse brutalno. Start 'iši možje od landšturma so bili bolj človeški. Pozneje, ko je pričelo Nemčiji primajkovati mož, so mlajši vojaki odšli na bojno polje, le nekaj jih je še ostalo. Barake so pa ogradili z visoko mrežo ter postavili na vsak konce par strojnih pušk. katere so imeli pripravljene za slučaj kakegH upora med vjetniki. Vjetnik. ki ni hotel delati, kar se mu je reklo, je prišel pred vojno sod išče, kjer se ga je navadno obsodilo na delo v soln&tih rovih. To je bilo za napol sestradalne može isto kot bi jih obsodili na smrt. Mnogo mož so prinesli nazaj v tabor umirajoče. Nekatere ><> pa obsodili na delo. češ. da >e ravnolako postopa z nemškimi vjetniki v Franciji, toda nikdar se jim ni povedalo v katerem kraju postopajo takojšnjimi. Pozneje je bil Collide de Vauchier transferiran v jetniško kampo v Goettingenu, kjer je bilo bU(JU fran eoskih in angleških vojakov zaprtih. Tam j»* bilo življenje stieiio o-liemu v t asselu. le hrana je povaljala vedno slabša. Nemci •><> rekli, da nam ne morejo dati boljše, ker Angleži blokirajo Nemčijo, vsled , česar je umestno, da Angleži in [Francozi najprej stradajo. Tam jc bila tudi podružniea atne j riške Young Men 's ( hristian Association. ki je prirejala razne predstave. Igrali »t> angleški in francoski kakor tudi ruski vjetniki. To je pomagalo, da ni morala vjet i kov čisto padla. Poročnik Conite de Vaulehier je mnenja, da se mora zdaj vjetnikoni v Nemčiji zelo slabo goditi, še veliko slabše, kot se je njemu, in se jim bo gotovo še slabše godilo. kajti čiinslabše bo šlo Nemcem na bojnem polju, tembolj kruto bodo postopali z jetniki. Amerikanee ubit pri Verdunu. Pariz, Francija. 26. septembra. Edward Joseph Kelley iz Pliila-delphije, čian American A m balance Field Service, bit ubit in Ros well S. Sanders iz Ncwbury-porta. Mass.. je bil pa ranjen, kd sta pomagala francoskim ranjenim vojakom iz bojnega polja na varno, namreč na verdunški fronti. -- POTROŠIL SVOJ^TEŽKO PRISLOŽENE NOVCE H. H. von Schlick, slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri jo s stoinstotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim jo Bolgarski Krvni č'aj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem, je naš rojak Ivan Kever. 70 Ashbu-rv St.. Treni on. N. J. pisal s bdeče pismo: "Štiri leta sem trpel od ž»*lod-| čne bolezni iu potrošil sem svoje težko zaslužene novce za vsako-j vrstna sredstva, ne da bi čutil I najmanjšo olajšavo. J Zapazil sem oglas v listih ter j naročil eno škatljo Bolgarskega I Krvnega Čaja in takoj, ko sem I eno škatljo porabil, je prešla bolezen in zdaj se čutim popolnoma zdravega. ** Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za 31.12: RAarvel Prodocts Go, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, F A. | / Pripomba t Ako hočete podal js* < % wsmPi Rojite _ _____________________.3.W ■■ ■,■-■!_____Li...........-....... lja, ki čaka sanio še slane,11 da leži? on za tovariši v grob « črne zemlje. lidiji^ premikajoče se{ listnice i>o pričale: Ni to mrtvi ■ kip. še je v njem žiWjettije. D 11 Tetko vzdrami pohrstavaiije \ drobnega peska, šum kril... Po- i gleda. K njej je hitela Margita.1 Tetki se ustnice usstavijo, oneme, i oko ji /.a^ije radostno, žalobni iz-' raz ua licu se sto zraku, kot bi božji i krilatec plaval na perutih. Gltda-| j la je teta to zdravo življenje, to j srčkano svojo stričnico, zadovoljno, zadivljeno: Margita — utelesila vesel ost in živahnost, ona — strto življenje; Margita — po- j mlad, ona — oveuela jesen. In skozi srce ji je zašumel spominek,!; spremljan od vzida: Tempi fpassa-n ti! (Čas teče!) "Dobro jutro, tetica mojii! Po 1 vsem vrtu sein vas iskala." ] "Hodila seui ipo vrtu. pa solnce^ < je zame prevroče. Omotica se me ] rada »prime, zato sem šla v seuco.''j "Pardon — tetka. vi molita'.! Motiia sem vas." j Margita je zagledala molek v , njeni roki. i "Nič me ne motiš, dete moje.(: Kaj hočem, ako sem sama? Smrt ] trka na vrata, treba se j3 pripravljati." |H I "Nikar tetka. prosim vas. ni- < kar ne govorite o smrti! Koliko bolj ste že čvrsti, odkar ste tukaj ! i Ne bodete še umrli. ne. jaz vas ne i pustim!" Margita je di4a belo, mehko ro- ; ko krog velega tetinega vratu iu i jo tskrono poljubila na liee. ' Kako pa ti, se smrti bojiš? — -^veda^Jter si nevesta!" Margita je izpustila tetko iz objema in molčala, kot bi ji ue prijaio to govorjenje. Toda teti ni mogla zameriti. "Tetka. povejte uii, ali vam u-gaja Lotar, prosim vas, povejte odkritosrčno! Učite me. »varite uie — oh. jiiz -sanut n« vem, za kaj mi gre!" Margita je skrila obraz za totin tilnik in jo zopet tesuo objela. ' Draga moja. o tem a»e morem' še govoriti. \ ns, da ga pre-] a ue izvabi baronstvo. naj ■ te ne zapelje sladka (govorica! Pri tem velja edino pravilo: Ko srce srcc najde, se laihko za večno z veže... Toda srce spoznati ni lahka stvar. Saj še svojega ne spoznamo zlepa, kdo i>i spoznal tuje srce! Hipna srtra&t še ni ljubezen ; nekaj nagne-i- nja do kake osebe tie ni 1 jubetzen; ti prijetna zabava še ni odsev lju-e bežni. Tov a j \ prašaš. če je srce za a srce. A veruj mi, da tega ue zveš i- sama nikdar popojpoma. — ker Bog je. ki preiskuje srca člove-a ška. Toraj nikar ne pozabi iskati svetlobe od zgoraj!" j e Margita je slonela še vedno ob .. tet ki, poslušala te nauke — a mo-a rala je priznati, da jrh ni umela.l t Ostalo ji je v spominu in ji done-( lo kot neuinljiva pesem: Ko srce - srce najde, se lahko za večno zve-i že... Kako bi umela. sirota! Nje-] i no srce ljubezni »e ni poznal-o; - ljubiti Lotarja ji ni narekovalo -jsrce, ampak volja starišev, ki je bila zadovoljna s tem, da je nje--jgova poročena družica. — za srce - je niso vprašali. Margita je bila ribica sirotica. ki jo je praktična, ? brezžična mama nataknila na tr- - lidk, da ulovi žnjo bodočo srečo , cele hiše. -J Teta Evfrozina je vstala počasi, I prijela se tjl podboje, prestopila ' prag kapelice in v njej sedla na j klop i co za vrati. Mehanično ji je sledila Margita. pokleknila na le-i seni klečaluik in se zagledala v ' svetnika, ki je slonel ob skali in : si podpiral sivo glavo. Na skali in pod njo so se videli gadi., pošasti, in ob njegovi levici je bulila 1 vanj pordele oči sinovom Abrahamovim nečista živaJ. Podabar si je pač mnogo več prizadeval, da je izrezljal vse te zmije in pošasti. ki so trapiie in nadlegovale puŠčavnika. kakor za to, da bi u-! podobil na samotarjevem licu ti-(sti mir, tisto veselje in svetlobo, katera prisije na lice možu, ki zmaga največjo zmago — stre samega sebe iu podjarmi nemirno ( srce popolnoma. — Margita se je zbala teh pošasti, neprijetno ji je J bilo pri srcu. obraz je zakrila z roko in pred črno temo so se oži-j viti vsi ti zmaji ter so pihali in si-kali vanjo, se ji smejali in režali ter ji zlobuo šepetali: Margita, glej. to je življenje! ! In ona ni molila, ni vzdihovala, ždela je iu brez misli zrla v ta | mrak. kateri je bil zanjo najhujša muka celega življenja. Zunaj so trepetali kostanji, veter je zavel | po vejah, debele kaplje so tlesknile ua leseno streho. Margita se je Zresnila, vzdihniia. vstala in, proseče velela teti: " Pojdiva od- .toir . . I ( Evtrozina je opravila molek. o-. prijela se Margite in stopili s?ta iz j temne kapelice na jasni svet, kije plaval v solnčnem svitu. \ j "Teta. ali greva še-nekoliko da-. ■ 1 je. tjekaj na klopieof" i I "I>e pojdi va! Tam ne bo prehladno, ne premrzlo." j Molče sta odšii po majhni bre-| žriii iu v taistem trenutku sta sto-j pila na dolnjem koncu v drevored Lotar in Adolf. ".Margita in Evfrozina!" "V tisti lopici sta bili." "Ivotar. sedaj 'bom opazoval,' I kako se boš teti Evfrozini prikupil. Pazi, ona je prebrisana. Koli-': kokrat je že mene spravila v zadrego!" | "Tebe seveda, mene pa ne bo! .Veš, kako je rekel tisti slavni Francoz — e-e — no, imena se ne i spominjam — siab talent za imena..." j i "Pa za lepe obraze boljši..." j '"Ires bien, tako je! Tedaj tisti I Francoz je rekel, da jezik ni zato, j .da bi žil jim razodevali, kar ima-( mo v srcu. ampak da s*voje misli , in nazere drugim ljudem zataji-mo." ! "Radoveden sem, kako boš o-pravil, Evfrozina je temeljito izobražena in je bila poprej svetna gospica, ki je kraljevala v finej-ših družbah, kakor sedaj kot preoblečena nuna." "Tem bolje! Nesrečna ljube zeu, kaj pa drugega, jo je gnalaj ta ozidje iai nekoliko jo bodo i»e vedno poščegetali tisti mehki spolu i ui na ornega junaka, ki je podu-hal cvetlico in odjezdil k drugi." "Morda, toda ne verujevm!" "Beži, beži. ne verujem! Kaj pa ti veš o ženskih? Če si nekoliko študenitovskega ljubkovanja preživel, že hočeš soditi o tem kot nas eden. ki imattno presojeno in pretehtamo vsako žilico na ženskih : le verjemi, če bi danes prišli vsi tisti junaki, kot so jih vse te . sam ostanke nekdaj oboževale. Lz-frče ti tako izza ozidja kot roj iz panja." ' j "Lotar, pustiva to! Ves svet ni, . kakor sva uudvu. Vedi, da sem o 'teti Evfiroaini popolnoma prepričan, da je tvoja sodba čisto na- • več-tako — sictr me žališ! Ona je i moja teta," J Prišla sta do kapelice. Baron • pogleda skozi vrata, ozre se po • kapelici ia skoro zaničljivo reče , Adol fu: To ni' senčnica, kapeli-i- ca je. Molili sta, ali vkaj. Vrag ve- • di, kai imajo ljudje od molitve!" ; "Klanjam se milostnima", go-- voril je za par trenutkov pozneje 1 baron Lotar in hotel ponižno po-'l ljuibiti roko sestri B\*frozini, ka-"|teia jo je pa z gracijoiznim poklo- uoui odmaknila in se molče zahva-, lila za toliko prijaznost. Ves ta j/a ni kujoč i akt pestre Evfrozineje bil tako fin in neprisiljen, da je bil ibaroai kar presenečen. "Kako vam je zdravje, pre:i ,častna?" vpraša bai*on Evfrozino. fko je strastno poljubil roko Mar- v- | "Sedita, gospoda! — Kaplja na veji. saj veste, gospod 'baron,' starost in utrujenost." j^ "Tu vam »bo gotovo odleglo, ta zrak. mir in počitek." j "Kakor je božja volja." j "Bog gotovo hoče vašega { zdravja; tako požrtvovalno živ- j l j*1" je j t* treba pač nagrade." | "Da, da. gospod baron! Jaz -vem. da e bo tetka pozdravila. Sv.' Anton puščavnik bo prosil zanjo,1 kaj ne, tetka. da bo?" Margita ; je z otročje skrbnim očesom po-' gledala velo liee Evfrozinino. "Zares, prečaestna. Anton puščavnik. da, da, ta bo pomagal!" s Baron je lokavo hvaležno p ogle- t dal Margifo. ki mu je nehote iz- i dala ime svetnika, ki je bil vMia-' pelici. "Videla sva. kaj ue, Adolf, i ko sla šli v kapelico, pa nisva ho- j tela motiti. Če se toraj mož, kot je 1] 'bil sv. Anton, tako poniža, da za- z pusti sijajne dvorane in gre -pasti — paron — take živali, kaj ne, c tedaj mora pač onega, ki takisto -zapusti vse veselje in tudi pase — skoro bi rekel — tudi take živali, ^ hudodelke iu grde bolnike, mora ^ pač do takega imeti velike simpa- ^ tijo in mu gotovo pomaga, pre-častna, prepričan sem." Baron se je strmo nagnil nekoliko naprej in samozavestno po-gladil trde brke, kakor je vselej ^ storil, kadar si je bil v svesti, da 11 je govoril duhovito. 1 Margita ga je karajoč pogledala. Adolf je čakal uspeha. Ev fro- v zina se je pa dobi-odjušno nasaieh- JJ ljala. ' j "Oprostite, gospod baron, svet- s niškili legend ne poznate temelji- v to. česar vam čisto nič ne zamerim. Govorimo rajši kaj dru- t] gega!" v Baron se je ugriznil v ustnice iu klel v srcu. da je tako slavno i pogorel. Adolt" je pa nalašč pi*e-stavil nogo na pesku te.r se dotaknil barona, češ. ali si jo skupil! 1 A baron ni bil človek, ki bi prišel v zadrego. z "To je lepo. to je prekrasno, t prečasfcna! To je Istina, da mi, ki v živimo v svetu, ne moremo po- z znati vseli svetih spisov iu uobož-j% nih knjig, in tega nam, prečastna,! ^ ne zamerite kakor drugi samo- c stane i in duhovščina. Vi ste kljub redovaiiški obleki še vedno ona J ^ plemenita, ona visoko izobražena (1 — da vas kar naravnost — opro- l stite odkritosrčnost, to je zairne. * nekaj prirojenega — prečastuo u nazivljem: eni anc ipiraaio usmi-Ijenko." \ Evfrozina ni na te poklone aiič-u odgovorila, njeno lice je 'bilo ne- r izpreinenjeno, vedno obsijano s ti-' o stim blagim smehljajem, le oko je! i živo prodiralo v barona, da se je t kljub svoji predrznosti moral u- r mikati njenim v dušo mu sezajo- 1 čim pogledom. t I "Gospod barou, vi sodite neko- t liko krivo naš stan. Seveda, saj t I niste imeli prilike občevati. Upam. da se sedaj prepričate, teto. kapitaaiko iu >1. Albeiiijevo." "Dobro; po kosilu pridem k i .am, in za kar se odločite, to na- f-fra viano." ! "Mai^gito vprašamo takoj; 1 ipremila je teto Evfrozino, goto- 1 o se kmalu vrne." "Čakajte, gospod doktor! Pred- ; io pride Margita. dovolite eno •prašanje.'' Baron je rafinirano pogledal , Vn-teta. "Prosim, na uslugo, .gospod ba-■on!" J "V gostilni nama je prinesla ; jutrek d-elklica, katero .gotovo ; >oznate; povem vam. da je to ži-,'alca, kakor bi jo izklesal. To :dra>vje, ta lica. oko — iu vse — rse — no kratko in malo: ljubč- , can metuljček. Ergo. gospod ioktor, Tilka ji je ime, kaj ne, Ydolf — Tilka. da; toraj njeno liografijo • ali je domača. , ali je ( lataikarica. ali jo tako za zabavo ujcev. — O teiu moram biti do->ro informiran, predno nadalje ikreneni. w H Hv I .n j "Gospod baron, oprostite, če ram naravnost izjavljam, da se noraite takih poskusov in. manev- i -o v čisto otresti. Tukaj si bodete 1 okrepili telo, razvedrili duha, a ia velikomestne burke pozabite. 0 vaan prijateljski svetujem. Pri ia»s velja pravilo: 'Me Kraaijice ioč'mo bit' ženice, ljub'ce ne za irate k čas.' Poleg tega povem tu- . 1 i. da je Tilka moja so rodil icn. oraj pod mojim vai*stvom!" "Slišiš, Lotar! Le previden boli, sicer pride tu na kmetih še do Lurnirja med teboj in Antetom." "Zanimivo, gSoispad doiktor. re •em \iim. p rezani liiivo. Že vidim, . ia bo tu življenje. Adolf je rekel >raom dokazal, da se silno varate, ;e prisegate ua žensko zvestobo in poštenost. Ha, tako le dete — •emu je na svetu kakor za to, da nam življenje sladi ? Par dni polteno napojniuo. par šopkov po lesetici, nekaj ljubeznivih besedi — frrr — in ticica je v kletki!" 4' Gospod baron, ne svetujem vam, da bi tako lovili tščice; častno besedo, da ne doseže te svojega medlega namena, in če bi ga... " "Potem pa dvoboj za natakarico, bravo. bravisshno, Lotar!" ."Makari, gospod ibaroh! Ona je neni eorednica, doslej skozi in ikozi poštena, toraj natakarica gori, natakarica"doli, jaz j0 branim ali oeveitim!" lander se je razvnel in govoril- ejhMi __________I Baron se mu je smejal in bil vesel. da ga draži. Zato je nadaljeval in pikal še ostreje An teta. "Dobro, od mene častno besedo, ker ste vi zastavili svojo, proti t? m u. da ue bodete nič vplivali in se vmešavali v mojo politiko — častno besedo na to, da bo Tilka' v osmih dneh nora zame iu dozorela. za vse, kakor jabolko, ki ga' sapica v jeseni otrese z drevesa."! "Velja!" udari Ante. "A slovesno izjavljam, da je tako vedenje podlo in nizko, in da ne govorim še bolj žaljivo, trdim, da smatram celo stvar kot šalo." "Nič šala — ampak resnica! Kaj menite, da se jaiz s častno besedo šalim, da jaz..." Po poti je prišlo desetero kaznjenk s travnika in žiijimi usmi-Ijemka. V Hvaljen Jezus!" "Na veke!" je odgovoril Ante, ki je bil vajen kot večletni gost v grajščiui tega pozdrava. Baron in Adolf sta molčala in pasla poželjive poglede nad nesrečnimi bitji, katera so stopala sramežljivo in hitro, s povešeniimi očmi mimo njih. Marsikateri kaznjenki so takisto tudi ušli pogledi n h krepke mlade može, in marsikatera je v srcu klela prav takega mladeniča, lahkožive«, ki ji je obetal bele gradove, naposled pa odžvižgal drugam Ln jo pahnil obup, da je postala mati-morilka : tako ji je pritisnil na čelo pečat zločinke, vtaknil jo v kazenski raš za omreženo okno in ji za vselej pokončal srečo tukajšnjega življenja. "Kleto. kaka rafiniranost * \ vzklikne baron, ko so odšle ka/- | njenke na. ovinku in se skrile v I drevoredu. "Kako mislite to, gospod ba- i ron ? " 1 "To ste idealist! Saj ste vendar čuli pozdrav, kateri rabijo najpo- j božuejše duše, svetci iu puščavni- j ki. Ali ni to najgorja hudobija, j da kaj takega izreka ta sodrga, I te tatice, morilke, goiljufice!" (Dalje prihodnjič J. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam ; vsem sorodnikom, znancem in pri- ■ jaiteljem širom Amerike in v sta- ! rem kraju žalostno vest, da nam ! je dne 23. avgusta umrl brat : JOŽEF ANDOLŠEK, doma iz Jurjevrce pri Ribnici, star ; 35 let. Bil je oženjen na Bregu | pri Ribnici na Dolenjskem. Pred 4. leti je prišel v ZdniKene države v mesto Chisholm, Miran. Umrl je vsled srčne napake in vodenice. Bolan je bil 8 mesecev. Bil je član nekega ondotnega društva S. N. P. J., katero mu je priredilo dostojen pogreb. Zahvaljujem se vsem tistim, ki j ste ranjkemu priskočili v pomoč in tolažbo; lepa hvala društvenim bratom za vence, ki ste jih položili na krsto rainjkega; naj-prisrčnejša hvala tudi g. Johnu Smakru. ki je ranjkega imel celih 5 mesecev doma in tako skrbel za njega ter tolažil na zadnjo uro. Ranjki zapušča doma žeuo in 2: nedorastla otroka, več bratov in! sester, tukaj v Ameriki pu dva brata. Dragi, uepozaibljeni brat, počivaj mirno v tuji zemlji! . Žalujoči brat : John Michael AmlolirtL Ketmrore, Ohio, 24. mpt. 1916. j *__-______ I* Or. LORENZ," j . i jpedalt^^g^bolemL i i Ju «em edini hrvaSko govor*- S v k A Specialist moSldh bolead t 2 I Plttsburgbn, Pa. J V DR. LORENX 9 E t 944 Peno At. IL mirt, na sHm. V f š Uradne ure: dnevno od 9. do- i ž a poldne do & ore zvečer, v pet. Z g 1 klb od 9. dopolne do 2. popoldne, f f Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL f c HARMONIKE bodisi kakrfinekoll mt» Izdelujem la popravljan po najnlijlb cenah, a delo trpežno In sasesljlvo. V popravo auiesljlvo vsakdo poBje. ker sem le nad 18 let tukaj ▼ tem~pbslu ln sedaj t svojem lastnem domu. V popravek ▼samem ksanjske kakor vse druge . harmonike ter rafinnam po dela ka- j korfino kdo eahteva brea nadaljnlb ! vprašanj. i JOHN WENZKL. Mil Kast BI St. Clerel—A OMa t IŠČEM KUHARICO, | kateni bi mogla kuhati iu pečiti , j kruh za 10 ljudi. Zato uič, ako je " l stara ali mlada, vdova ali dekle, _ samo da odgovarja zahtevi. Plača $26 na mesec. 1 Nick Nbvosel, • 1 i'Box 620. Kane, Pa 1 (23-26—9)_i | Brezplačen nasvet in pauk j priseljencem. f "THE BUREAU OP INDUS-I TRIES AND IMMIGRATION" f za državo New York varuje pri-V seljence ter jim pomaga, če zo bili I oslepatjeni, oropani ali če so ■ nji-I mi. slabo ravnali. I Brezplačna navodila in pouk v m naturalizacijskih zadevah — kako i postati državljan Združenih dr-I žav, kjer se oglasiti za državljan- 1 ske listine. 2 Sorodniki naj bi < čakali dovo-J doSle priseljence na Elliz Island _ sli pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, J* BUREAU OF INDUSTRIES ^ AND IMMIGRATION, ie Newyorski urad: IV aj 230, 5th Ave., Room 2012. v ek Odprto vsak dan od devetih do-poldne do petih popoldne in ob ^ fredah od osme do devete nre ffvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-le gan Building. Odprto vsak dan — od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do 't' Sevate nre svežar. _ t "ISe na prodaj nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognja, a I JOHN ZTJLICH, 1105 Norwood Rd^ Cleveland, Ohio- i" I Kadar Je kako droStvo namenjeno kupit! bandere, zastave, regal Je, a- god bene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, ji prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraSanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, veC vrst pošiljamo brezplačno. PlStte ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaogh, Pa., Box 323. % j J Zadnja novost. e j a" ■ | Vsakevrste žganje, briojevec, slivovec, tropinovec itd., kakor I f 1 Z tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez ku- f I banja z mojimi izvlečki. -Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake Ji f 1 »teklenice si lahko naredite en c-:li kvart bolj zdrave, čistejše, bolj- K f n- I Z ie in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ffl [ I aalonerjih ■ 1 ll" V 1 K: P' Barlton piše: | J a, I | "Naznanim vam, da Bern prejel od vas izvlečke za delati pijačo. f 1 Ji Lepo se vam zahvalim in varn potrjujem, da je res tako blago ka i 1 5 5J kor ste vi pisa.i. Pošljite še itd." If LE Takib in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da j« f 1 S blago v resnici bvsle vredno. ~ 1 Pifiite na: j J J i » z. jakshe i j ■ S J Bm 366 North Diamond Sutiom, PITTSBURGH, PA. I j ffiifgrgiiirafl^^ Sfivvmvvvv^/vmvvvvvvvmr/^v^fv^^^ ^ l\ Velika vojna mapa j 1 vojskujočih se evropskih držav, 1 i Velikost je 21 pri 28 palcih. | ^ § CENA 15 CENTOV. i ^ ^ Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, ^ ^ koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. jI. ^ je ^ V zalogi imamo tudi ^ p , stensko mapo cele evrope $1.50 p v ž veliko Atensko mapo, na eni strani zje- M * g din jene države in na drugi pa celi svet, | § cena $1.50. g ki 1 zemljevid primorske, kranjske in dal* | oii s macue z mejo avstr0-06rske z italijo. — s e- i cena je 15 centov. % Veliki vojni atlas j za I vojskujočih se evropskih držav in pa ko- I M lonijskih posestev vseh velesil | va i Obsega 11 raznih zemljevidov. | e. I CENA SAMO 25 CENTOV/ I ^ s S Naročila in denar pošljite na: S I Slovenic Publishing Company | S' M . M Cortlandt New York, H. Y. S f GLAS NABQDA, 27. SEPT. 1916 Naša Ančka. (Povest. — Spisal Vekoslav Rad-goneau.) III. V vsakem mestu je uakupui trg listi srečni kraj. kjer odkladajo žen>ke svoje vsakdanje težnje., oddajajo in sprejemajo najtoplejše novosti. >klepajo znanstva iu prijateljstva ; wploh speča vajo oudi vnp, dobro iu «labo. kakor se raz-pečava blago. Koliko j«* žensk, ki gredo satu o zalo na trg. da bi kaj DOTfft izviilrlf. ali. «-e Silili' kaj vedo. da -i «»mii -r« '- «»Ujiaj« » tem. da s v* • jo hkrivu-ni zaupajo svoja* znankam ni prijateijiea«. Sam«, njim in nob«*tii drugi. Aii la nji hov a zaupana skri\ u«»~t je tako br-j /ih lH»jr. da uiiHi m* isti d«»i«»!dau domab-ga \ s«-, kar jih j*- tistega dn« bilo na trgu. Tak" je pri nas v malih. prav tako ji- tudi v velikih mestih. Tudi naša Ančka jc kmalu imela vse polno prijateljic iu znank, ki vi jo imele tem raje ker je bila brhko dekle in prijaznega vedenja. tV j<* |e prikazala na trgu. že M« jo obsule: O-o-o A neka! koliko ca*a te že uiseui videla! 1 kje pa vendar za božjo voljo /miraj tieiš. da te nikoli in na spregled. Ali mar ležeš a nako nedeljo |H>poldan v cerkev, nikar pa da bi šla kam v gostilno in bi se malo razvedrila? Preteklo nedeljo smo bile pri "Beli goski". saj veš. tam. kjer je za natakarico tista d»*bela Rezka, ki je bila prej kuharica pri baronu Spornu. štiri sino bile. Nežika. Zofka. Zalka in jaz., saj jih pozuaš. In prav dobro smo se zabavale. Kako bi se pa tudi ne! Godec je pritiskal na harmonike, me smo m* pa vrtile. da nam jc popoldan še prehitro minul. Prihodnjo nedeljo moraš tudi ti z nami. boš videla, kako bo krat-kočasno, posebno, če bo zopet godba." Tako hitro je govorila Zorinova Micka, da ji Ančka ni mogla poseči v besedo. }>ele ko se jc oni u-s ta vil vrelec, jc mogla d o besede. 44 Ves. Micka, jaz bi že rada prišla. pa nekaj, doma ne bi radi vi-deli, če bi hodila po gostilnah, nekaj se mi pa tudi denarja škoda zdi: zato grem najrajši z domačini na sprehod, če prav imam pri tem opraviti z malini fantkom'*. "O. kako si neumna, Ančka! Vitli se, da še ne služiš dolgo in da si še malo služb poskusila po svetu. AJi ne veš. da sineš, kaj smeš, da moraš v^ako drugo nedeljo izrabiti zase? Pa čemu bi neki še več služila kakor jc treba! Kam pu pri demo. če bomo .še tistega revnega pol dneva, ki ga imamo vsakih štirinajst dni po postavi, pustile gospodarjem! Potem bo pa ravno tako. kakor da smo celo leto zaprte v sužnosti. Treba vendar da večkrat pridemo skupaj, da se kaj pomenimo in malo razvedrimo. Z domačini na sprehod iti ni nobena zabava. zlasti ne. kjer so otroci; jaz sem to že dovolj skusila, pa sem f>i v .s\ojo srečo tudi premislila. Tedaj. Ančka, v nedeljo se vidimo, ampak za gotovo; one tri bodo tudi prišle, pa pojdcuio k "Črnemu medvedu' . Tam bo godba in ples, tako sem že včeraj brala na vogalih. Ob dveh pred kavarno "Evropa". pa gotovo! Ne smeš pozabiti. Ančka. Adijo!" Pri tem je Micka Ančki podala roko. jo krepko stisnili! in tako hitro odšla, da ji ta še odgovoriti ni mogla. Nekaj časa je Ančka gledala za njo. potem pa se je obrnila in šla dalje po trgu kupovat. Miekine besede so padle na rodovitna tla. Vso pot jc Ančka mislila nanjo; ugajala ji je ta prijateljica, ki jc bila tako srčna, tako živa; ona razume življenje iu ve. kako treba živeti. Saj ima prav! Človek živi samo enkrat in še takrat malo časa. Zategadelj mora ta čas tudi izrabiti. Kako hitro jc starost za petami, in potem se mu več ne ljubi. Postane uadložen. bolehen, slaboten in kdo ve kaj še vse. Življenje je pri kraju. Kmalu je tudi končano! Take misli so Ančki polnile glavo, ko je šla s trga domov. Prihodujo nedelio je bil pri 4 Ornem medvedu' ples. kakor je bilo že teden poprej čitati na voglih. Pri 44Črnem medvedu" je bila gostilnica one vrste, po katerih se navadno zbirajo ljudje službečega stanu iu vojaki. Med bele, rudeče in barvaste bluze služkinj so se mešale žive barve vojaških uniform, tako da je bila slika prav živa, Pjri glavnem vhodu je bila prostorna soba za goste, k tej je pa bil na dvorišču prizidan takozvani 'salon', ki je ob enem služil pivcem in plesalcem. Polovica salona je bila zastavljena z mizami in stoli, druga polovica pa je bila prazna. Od stropu sta viseli dve veliki petro-lejski svetilki, ki sta s svojimi o-kroglimi žarki dajali dovolj svetlobe za ves salon. V kotu nasproti miz j* na stolu sedel godee, držal nogi navskriž iu vlekel na dolgo in široko svoje stare harmonike, da so kar ječale. Pod stolom jc imel postavljen vrček piva in si z njim namakal -voje suho grlo. Pri uiizi tik vrat v salon so sede le naše /nauke: Micka. Ncika J fantom, ki ^e je štel. da je njen ženin. Zofka in naša Ančka. Kakor jc biiu videti in sfišati. ~e jc v družba prav dobro ubav«la. Pil*-ii i—. t--m več pa h> rovon- Prvo bo*-da jc '--veda iiu*-la Mirka, ki je bilo slišati v. -^Ionu. Bila jc med wwi uajgla*uej- ša. — "No. Aii'-ka. ali ni tukaj bolj prijetno kakor doma otroke pestova-ti! Tu >UMi z ni i raj dobre *olje, naj bo zunaj x>Iucc ali dež. Človek ne živi samo od d«-la. ampak «ni dobre kapljice in .>d kruha, ki ju povžijc v veselju. Bog te živi. Ančka!* Vsi so se smejali veselim l»ese-la in Mick in i m iu trčili >o s politikoma rci. da se jc vino razlivalo na m izo. " Kaj pa Nežka danes tako molči? Mar misliš, če iuiaš ženina poleg >el*\ da ne smeš govoriti? Ali ne veš. da mora žcus&a z rokami iu z j#zikom delali za dva. zaM* in za moža. Le vesela bodi. pa Boga se boj — moža pa ne! Poglej, kako dobrega moža je dobila Lisja-kova Tončka! Okrog prsta bi ga lahko ovila. pa samo zato. ker ima dober jeziček- — Še smodke ne bo pri-j prižgal, če mu one užigalic ne porine. Položi jo predse na mizo. pa jo toliko časa gleda, da dobi od nje dovoljenje, da jo sme prižgati Tako ga jc izučila!" "Veš kaj. Micka, po pravici ti povem. moža. ki bi bil tako |>oslu-šen. kakor tam kužek. bi pa jaz šine marala ne", jo je krepko zavrnila Zofka. "Mož mora biti v vedenju iu dejanju samostojen, nc surov, pač pa odločen. Tak mi u-sraja iu takega bi jaz rada imela." Takih iu enakih pogovorov se jc teku popoldneva še mnogo slišalo pri mizi. Ančki je bila ta družba tako všeč. da bi bila najrajše vsako nedeljo pri njej. Tudi plesala je to nedeljo, kar jo je kaj prijetno raznbrilo. dasiravno še ni posebno dobro znala. Nek podčastnik od polka dragoncev je že večkrat prišel iz salona po njo in ravno z njim jc tako lahko plesala, da skoro ta! ni čutila. Med plesom jo je vpra še val po tolikih stvareh, da mu jc komaj mogla odgovarjati. Vse jo je izpraševal: od kod je doma. ali jc danes prvikrat tukaj, ali bode morda prihodnjo nedeljo zopet tako srečen, da bo mogel z njo plesati. in še celo vrsto takih vprašanj ji je zastavljal. Kadar jc po plesu prišla nazaj k mizi. je bila rudeča kakor pirih, oči so se ji svetile radosti iu prša so se dvigala kakor žitno klasje kadar vanj pritiska veter. Zares lepe so bib- te urice : le škoda, da so se tako žalostno končale. Tekom popoldne se ju v salonu nabralo precejšnje število civilnih ljudi in vojaštva. Vojaštvo je bilo zelo liamešauo : dragonci, topni-čarji. pešci in še več drugih vrst jih jc bilo; med njimi tudi nekaj podčastnikov. Ves popoldan je med civilisti in vojaki vladala nekaka napetost. Vsaka stranka je takorekoč tvorila svoj tabor; civilisti so sedeli pri mizah ob levi stra ni saloua. vojaki ob desni, deklet pa je bilo na obeh straneh dovolj. Na tej kakor na oni strani so padale zbodljive besede, ali ker niso bile naperjene na določeno osebo, ni nihče nanje odgovarjal. Naenkrat pa se jc dragouski podčastnik, ki ga je imel že precej v glavi. napol sklonil čez mizo iu zaupil s liri pa vim glasom: "Veste, tovariši, kaj jc zame civilist? — Zame je covilist nič, še manj kot nič!" — In da bi svoje besede podkrepil, je z vrčkom močno udaril ob mizo. Sedaj je bilo dovolj ! V odgovor ua te besede je z nasprotne civili-stavske strani priletel vrček iu padel na mizo ravno pred govornika, na čigar glavo je bil namenjen. — Vrček se je razletel in pobil že nekaj drugih na mizi stoječih kozarcev. Prvi strel med sovražnima armada mo ne more biti jasnejše znamenje za spopad, kakor je bil ta vrženi kozarec. V trenutku je bilo vse po konei; vojaki so zgrabili sa sablje in bajonete, civilisti p« za stole, palice, steklenice; zagrabil je, kar je kdo mogel dobiti v roke., Pričel se je hud boj. Ženske so u-pile in bešale 9a prosto, moifri pa ir/ te wmfsmM so kleli, razbijali in udrihali kamor I Pozneje je poslanik izjavil, da je bilo. {se ni govorilo o kakih diplomatič- Ko je "odee videl, da ne more zbešati pri vratih, ker so bile zastavljene. je pograbil svoj stol. ga pristavil k oknu. skočil nanj, odprl okno, skozenj vrgel svoje harmonike in sam skočil za njimi. T so bani pa se je začel vseobči pretep. Takoj, ko se je pričel, je gostilničar od hitel po vojaško pa t rolo. ki je tudi takoj prihitela z orožniki vred. ki so bili v bližini v službi. Ti so skupno kmalu napravili mir. — Največjo škodo je imel gostilničar. kajti zbili so mu obe svetilki s »tropa in pobdi veliko število kozarcev in steklenic, polomili «tole. razsekali mize in razbili vrata: 2V>tj«* pa |«<»bejmili. nc da bi bili plačali. Med pobeglimi st> bile tudi naša An«-ka in njene prijateljk-e. Zlasti Ančka jc bila hudo razburjena. k*-r kaj takega še ui bila nr vkteta. ne slišala. Mah- pretepe }*• bila i*- tudi doina videla, toda tisti tepezi niso bili nevarni; več j id el je bilo tako. da sta se spoprijela le dva nasprotnika. Redkokdaj se jih je >te-plo večje število; toda nikdar sf v tepežu ni bliskalo orožje. To pa je bilo grozno: še doma ji jc zvenelo in pokalo po ušesih, kakor da je še vedno v gostilniei. Imela je zelo nemirno *paujc. Vm> noč je sanjala o samih pretepih.. ki jim nikamor ni mogla ubežati, dasi je tekla in tekla. Šc le proti jutru se ji jc kri malo umirila. da jc mogla nekaj ur mirno spati. Sanjala je tudi o svojont plesalcu. videla ga jc. kako je s krvavo glavo prišel k njeni mizi in v roki držal zlomljeno leseno sabljo. Tako se ga je v strašila, da je glasno zaječala iu sc pri tem zbudila. (Dalje prihodnjič). nih stvareh, temveč je bil to le prijateljski obisk, kajti poslanik je bil zadnje mesece odsoten iz Washingtona; mudil sc je na počitnicah. na'deželi. Poslanci centralnih držav v svetovanju. Berlin, Nemčija. 27. septembra. Claui nemškega, ogrskega in avstrijskega parlamenta so sc pričeli v Salzburgu posvetovati, kot je bilo nedavno poročano, da se bodo sestali, da bodo reševali več političnih, vojaških in • kouomič-nih vprašanj. Tako poroča Jjut> Prekiuor>ka družba iz Izimrga. Ilkamt, Rumunija. 27. ~cpt. tdcsrt -M-i. je bilo ubitih. k*> su iirmšk; zrakoplovi. m«-d ujiui f jc bilo tudi |«ar ua padli Bukarcšt. L'bitih je bilo tu li uekaj otrok. umašalci brzojavk sc bodo organizirali. .. I 'ane- zvečer -e bo vršila 1 Nt-« Yorku >e.ja razuašalcev brzojavk, baje bo t»- —-je vdeb-žilo okoli tiso«} dečkov, mnogo jih ni uiti šestnajst let starih, ki h- hočejo organizirati v unijo. Med dečke je bilo razdeljenih več tozadevnih puiufletov. Delavski voditelj umri. Robert P. Davis, eden delavskih voditeljev-veteranov iz New Yor-ka. večletni delegat Centrale zdru-žeuih unij za pleskarsko uuijo. je včeraj .umrl. Storil je Veliko za delavstvo. Star jc bil 68 let. • Zastopniki Centrale združenih unij se bodo udeležili pogreba. Žena mn je rekla, da je opit, nakar se je obesil. Charles Miller. ."»6 let star. ->4 Franklin Street. Astoria. L. 1.. N. Y.. se je včeraj obesil, ker 11111 je žena rekla, da je opit. Našli so ga obešenega 11a neki železniški postaji. Židje bodo dobili počitnice, da bodo mogli obhajati praznike. Washington, D. C.. 26. sept. — Vsi Židje. ki so usJužbeni v državnih službah v Združenih državah, bodo dobili dva dni počitnic, da bodo mogli obhajati židovske praz nike. ki bodo te dni. To je bilo danes uradno naznanjeno. Avtomobil Mrs. Gerard je zadel v motorni voz. Berlin, Nemčija. 2o. septembra. Soproga ameriškega poslanika za Nemčijo. Mrs. Gerard, je morala danes preživeti veliko strahu, ko je njen avtomobil zadel skupaj nekim motornim vozom. ■AZKANILO IV PRIPORO* Gilo. Usnjenim rojakom v Clevelaa dn, Ohio in okolici »'iiifjir^ da jih bo obiskal naš potovala! zastopnik Novice. Združene države in Zahodna In dija. Kodanj, Dansko. 2G. septembra. V obeh zbornicah jc bila sprejeta vladna predloga za prodajo zahodnoindijskih danskih otov Zdr. državam. Zilaj se bo predlogo predložilo šc skupnemu parlamentu. Opozicija zamira, vsled česar je popolnoma lahko, da bo cela stvar v najkrajšem času rešena in kupčija sklenjena. Iz izjav, ki so jih dali člani Rigsdaga raznim časnikarjem, je razvidno, »la so že vsi siti tega malenkostnega vprašanja. Moka se je podražila. Chicago, 111.. 2G. septembra. — Moka se je danes podražila za 20 odsotkov pri sodu; zdaj jc inoka dražja kot je bila kdaj izza dr / _ Eaj prerijo pisatelji, aienjikl la OfisralM t faflgl Barta ti tattMfi "Doli z orožjem!" Lav Nikolajevi* VelateJ Je »iaal: Knjigo sem s *e£tkfia dtt. 1 fan prebral In ? ajej nt Hal veliko koristnega. Ta kajlga arts 1 vpliva na Človeka In obseg* nebroj lepih misli. ftHwi; »L Bedeaete*ft: Odkar Je umrla stati * i WW na svetu tako Slavna piaataljlrs kot J« Bnttnatjsva. i Fnf. dr. A. Detel: *DoU s eroCJemT Ja pravo ogledalo sedanje- ga časa. Ko Oovek pre&ta to knjigo, mora nebote poarialltl, la [ as bUflsjo Soveitva boUfl CeaL Kratkomalo: aelo dobra knjiga. [ Dr. l^i Jakatovakl: To knjigo M Oovak aajrajfc poSJaML F T dio srca me Je pvctrralo, ko eeat Jo braL fttejenkl ptaateU Mr 1iiibs pite: Maj mm v aekaa I mah prt Orfeglach In mm toHkaffee a aaaiovoai TM m «ra#- I iiTIim. !■ mn ti in (lam eiloj inini__l 1__l^l^lj^j^ I ^"V rt— Mn To |a rnmtm *»9m >■■ ■■ m ■! I mM O^UaMJaaa mH—M mir. t Slovemc Publishing Co. I 32 CorUaadt Street, Hew York, N. Y. žavljanske vojne. JStamlard Min-i nesota prodaja po ^"9.10 sod tuo-J ke; toraj sc jc moka v enem letu Ameriške ladje bodo spremljale in podražila za ifcJ.OO. Cenejša moka. katero se prodaja pekom se je tudi podražila za deset oziroma petnajst odstotkov. Cikaški peki so pričeli zopet de lati načrte za podraženje kruha. Pekarne, ki prodajajo kruh na debelo, so pričele govoriti, da bodo morale podražiti kruh kot jc že to storila' AVard Co. J. P. Hines, predsedik Wardo-ve kompauijc je rekel, da bodo drugi peki. večji iu manjši primo-rani povišati cene kruhu. Uradnik neke velike pukarije je rekel, da naj hišne gospodinje le kupujejo moko in doma delajo kruh, bodo že videle, kako se jim bo to izplačalo, ako bodo morale plačevati za moko $!).10 za sod Žito na potu. Buenos Aires. Argentina. 2G. septembra. — Argentinski parni k 'Pampa* je danes odpotoval proti NcaV Yorku s 4000 tonami pšenice. Več parni kov z enakim tovorom bo v kratkem sledilo. Tukajšuje časopisje piše, da je to vprvič. da je šlo argentinsko žito v Združene države, ».'.li Zapustila $45,000 za bolne ottoke. Mrs. Juliet C. Percival, ki je 27. julija umrla, je zapustila od $50,000 svojega premoženja 45 tisoč dolarjev za bolne otroke, v Haheemann bolnici, in sieer kot spomin na njenega sina. 1 ' kateri je poofclattea pobirali aa rafaiao aa aai list, kajige trn dni iOa valed čeaar ga rsjak— aai tapkja priporočamo. Upravažitva "fflaa Narada* DELO DOBI izurjen brivec, Slovenec ali Hrvat. Primt-rna plača. Katerega ve seli priti v Waukcguu, HI., uaj piše na: Peter Popit, slovenski brivec, lOiiš Lenox Jlve^ North Cuicajjo (21-27—9) 111. Rad bi zvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA .IA-NEŽlO in JOHNA NOVAK Prvi je doma iz Dobropolja. drugi pa i/ Kncžaka. Notranjsko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da g:i mi javi. ali naj ?:e pa sama oglasita. — I^ouis Ludvik. i>ox 103 Morlcy, ( ob). (2.W29—9 POZOR ROJAKI! iMe. kakor tod. __la tuli. O J tag* Maili traetejo » krmni *MtS te Mp M« k*>tor tod: _ mmi teki te knde te petoJe odpwleli ir Mtecl*. Karmatnna. kMti poljani zastnorj JACOB WAHOlO, 6708 Bonna Ave., Cleveland, Ohio Denarne pošiljatve za ujet nike v Rusiji in Italiji. I&ČB SE 100 drvarjev za delati drva v se vernem Miehiganu. Lep gozd Plača 41-30 od klaftre. Dobre kampe. prijazna okolica. Vprašajte pri: Charcoal Iron Company of America. v6 y—5-10) Manistique. Mich. BEAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU I IŠČE SB GOZDARJE. Za delati drva; ±1 J5 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija. je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logso. s>tt> jbre. tratue. švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. I. STKPIIKNbON CO.. Trustees, 1 If*—!> v d Wells. Mich. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW TORE, N. T IZDELUJE IN PRE8KRBUJB Vsakovrstna pooblastila, rojaike prošnje in daje potreba« aaavete ▼ vseh vojaških tadevah. Rojakom ki 1*1» dohiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma iskreanja ali Imena parnika. Obrnite §9 saupno na njega, kje« boste toiao li 9eU^# ternirane parnike. Norfolk, Va., 25. septembra. Nemška interirana parnika "Princ Eithel Friedrich" iu 14Kronprinz Wilhelm?', bosta prihodnji teden plula mimo zavezniških parnikov, ki stražijo pri Virginia Capes. Plula bosta proti Philadelphiji. kjer bosta potem vsidrana. Spremljale ju bodo ameriške bojne ladje. Goethals na potu v New York. Panama, 25. septembra. — Gen. George W. Goethals, panamski go-veruer. jc danes odpotoval iz Co-loua v New York. TdČE SE DELAVCE^ Delavni čas 6. 8 in 10 ur na dan. Zasluži se od *2.25 do $4.00 ua dan. Plača je od dneva ali pa tudi od kosa. 10^ (bonus) pri-boljška pri stalnem celomascčuem poslu, ^jauio stain i delavci naj vpi^šajo. Velika slovenska naselbina. Kohler Co., (21 9—4-10) Sheboygan, Wis. Pittshnrgii' Pa. Dr. Kotor Jo najatanJAI alo-vculd sdravnlk. Spec! jallst V Pittabunfau, U lmft lXletni prakso ▼ xdrav-benju tajnih mo Skih bolexnl. Sifilis mn ss-strvpUenJs krvl adrsvf s atssovl- ___ Isninel dr. prof. Erilch Cs Imata mscolJs aH mshurtks po to-tesu. v artu.lspsdanis Iss, bolsClns v koststi. pridite in IxZtetil vam bo krt. Bernstorff se ie zrlasil mi Lan. N« ««i£«Jts, ksr tm botesen mm neius. wiwwnu wq jc ■Rihu Izgubo ssmsnx Miuravnim potom, rimu. sdrsvtm v par dnsh, kapavse all trl- ... . par In tudi vso drug« posledice, ki na- Washington, D. C., 27. sept. - ^^jgg^ba. Včeraj Se je grof VOU Bernstorff, gravtm v kratkem Hydrocslo^sM nemški poslanik za Združene dr- eagjSj^^ ^ H ___" žave, oglasil v državnem depart- wS^^TkrSPS'i^j^n*tSS mentu, kjer se je sestal z držav- * *oto" nim tajnikom Lansinjcom, svetal-. ai^T^rtaiir'ijTffte^ Yam Polkom in podtajnikon^ Phi-1 SSggk^^SSS?Sf Dr. KOLER, €38 Pen Ave., Lihio se pošlje aenar sorodni kom, prijateljem in imrnc—i, ka teri ■• nahajajo v vjataUtr« v Buslji ali Italiji. Potrebno K ka 4mt sa nam denar pošlje, da as priloži tudi ujetnikova doplmiea aU plimo in m nan tako canogoil pravilno sestaviti naslov. Ako nameravat« poslati desat ujetniku, pošljite gr takoj, kc sprejmete njegov n^nov, ker akc U odlašali, U ae lahko dogodila dn U ga ne našli mesta In mn n aarja. TVBDKA FRANK SAKSEB, 82 Cortlandt 8t.f New York, N. 7. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v West Virginia in-Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Nr. Janko Pkft*. ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "GlasNarode**iniid*jati tozadevna potrdila.Upati je, da mn bodo Bi ro^ki v meh ei" rih aa roka - - t m dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 15C strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da jc list zelo razširjen, "'atl Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije, MODERNO UREJENA TISKIMA KLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. r » ■ • DELO OKUSNO. -ia r tr IZVRŠUJE PREVODE V, DRUGE JEZIKE. o. -W » » UNUSKO ORGANIZIRAJ " POUBNO0T §0: DRUŠTVENA PRA VILA, OKROŽNICE — PAMFLETS, CENIKI L T. D. VSA NABOttLA POttJITI tlAi Slovnic Publishing Go. 83 Cortlandt St, Hew York, H. Y. -v,.! :■ M - ■ * - < . GLAS NARODA, 27. SEPT 1916