ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 27, št. / n-ro 2 junij / junio 2022 Uvodnik Frontartikolo Cifoje ni informas pri la jarkunvenoj de slovenaj Esperanto-organizoj, du el ili, SIEL kaj ESL, elektis novajn »malnovajn« estrarojn. Tiu sensencajo reflektas la situacion, kiam preskau ciuj aktivaj membroj devas okupi neprajn postenojn de la organizoj. , nur se demandite: kunven-identigilo: 830 7783 9393, pasvorto: la nomo de nia komuna lingvo per minuskloj. Ni penos revenigi ceestajn kunvenojn, instruadon, lernadon, babiladon ktp. Tamen ni ne volas forjeti pozitivajn spertojn de la virtuala kunestado, do ni planas hibridan estonton – kiel eble oftan fizikan kunvenadon kaj virtualajn konferencojn por spari kostojn, tempokonsumon kaj eviti sanproblemojn. Tokrat obširneje porocamo o preteklih skupšcinah ali obcnih zborih naših organizacij. ZES in EDL sta za nov dveletni mandat izvolili skoraj enako sestavo funkcio-narjev, namrec edino razpoložljivo. Skušamo vrniti fizicna srecanja in dogodke na prostem, a ne bomo zavrgli pozitivnih izkušenj s spletnimi konferencami. Opremiti se moramo s tehnologijo za hibridne sestanke in konference, predavanja, predstavitve itd. Ponovno vabimo vse bivše, sedanje in nove »tihe« podpornike esperantskega gibanja, da se oglasijo in stopijo na plan. Ni treba demonstrirati, samo pridite pozdravit in podat roko. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL La protokolo de la jarkunveno de SIEL Zapisnik seje redne letne skupšcine ZES, ki je bila v petek, 18. marca 2022, ob 18. uri kot videokonferenca na plat-formi Zoom. Gostitelj je bil Janez Jug. Prisotni: Ana Ferrer Zadravec (ŽED), Peter Grbec, Janez Jug (EDL), Davorin Jurac (ES KDSG), Marjana Komprej (EDL), Ostoj Kristan, Lucka Lešnik, Roberto Maglica, Denis Marion, Alenka Nikl, Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej (EDL), Simon Urh, Mario Vetrih (EDM), Anka Vozlic, Janez Zadravec in Andrej Žumer Skribas (EDL). Pisno je za predlagane sklepe predhodno glasoval: Izidor Golob (EDM). K 1. tocki Ob 18.00 je predsednik ZES Janez Jug najprej pozdra-vil prisotne in ugotovil, da skupšcina ni sklepcna, ker je prisotnih manj kot potrebnih 17 clanov z glasovalno pravico (kvorum je 17 od 33: 5+5+1+1 zastopnikov kolektivnih clanov ter 21 individualnih clanov). V skladu s 15. clenom statuta in napovedjo v vabilu skupšcina lahko veljavno odloca v drugem sklicu na istem mestu po preteku pol ure, ce je prisotnih vsaj deset clanov z glasovalno pravico. K 2. tocki Do 18.30 so se prisotni pogovarjali o novicah in nacrtih glede esperantskih dejavnostih, nato pa je Skupšcina zacela z delom, ker je bilo prisotnih 15 clanov z glasovalno pravico in pred sejo pridobljena ena pisna potrditev predlogov sklepov. Predlagani so bili organi skupšcine: Mario Vetrih za delovnega predsednika, Marjana Komprej za zapisnikarico ter Peter Grbec in Dragica Ropret Žumer za overitelja zapisnika. Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti 2. Izvolitev organov skupšcine (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) 3. Porocilo o delu za leto 2021, Financno porocilo za leto 2021, Porocilo Nadzornega odbora za leto 2021 4. Izvolitev organov ZES za obdobje 2022–2024 5. Program dela in financni nacrt za leto 2022 6. Porocilo o vkljucitvi ZES v dejavnost Konference o prihodnosti Evrope 7. Razno Sklep 1: Skupšcina soglasno izvoli predlagane organe skupšcine. Sklep 2: Skupšcina soglasno sprejme predlagani dnevni red. K 3. tocki Pisno porocilo predsednika ZES o delu v letu 2021 je bilo v gradivu za skupšcino, zato sta Ostoj Kristan in Janez Jug opozorila le na najpomembnejše postavke in dosežke v preteklem letu. Porocilo o delu ZES dopol-njujejo še porocila o delu kolektivnih clanov EDL, EDM, ŽED in ES KDSG, saj porocilo ZES povzema le najvidnej-še dosežke društev in sekcije. V razpravi je bilo ome-njeno uspešno delovanje s pomocjo spletnih storitev, videokonferenc, elektronske pošte itd. Obvešcanje z okrožnicami ZES dosega okoli 130 oseb, s klasicno pošto pa še 8 oseb. Pisno porocilo o financnem poslovanju za leto 2021 je bilo v gradivu za skupšcino, zato je Ostoj Kristan razložil le vecje postavke in odstopanja od letnega nacrta. Opozoril je na priliv dela dohodnine, ki ga namenijo davcni zavezanci za našo organizacijo. Zaradi selitve v nove prostore in nabave knjižnih omar je ZES zakljucilo leto z izgubo, ki pa ne ogroža likvidnosti društva. Porocilo Nadzornega odbora je bilo podano pisno. Mnenje NO za delo IO ZES ter za financno poslovanje Združenja je pozitivno in zelo pohvalno. Pregled dokumentacije so opravili predsednica odbora Anka Vozlic, clan Tomaž Longyka in nadomestni clan Andrej Žumer Skribas. Porocila Castnega razsodišca ZES ni bilo, ker ni bilo nobene potrebe po seji. Sklep 3: Skupšcina soglasno sprejme Porocilo o delu ZES v letu 2021 in Porocilo o financnem poslovanju ZES za leto 2021 v obliki, kot sta bili predloženi v gradivu za skupšcino, ter Porocilo Nadzornega odbora za leto 2021. Sklep 4: Skupšcina ZES soglasno sprejme razrešnico za organe ZES (predsednika ZES, IO, NO, CR) za obdobje med skupšcinama 2020 in 2022 in se jim zahvaljuje za požrtvovalno delo. Vsa tri porocila so priloga k izvirniku zapisnika. K 4. tocki Predlog za sestavo organov ZES za prihodnje dveletno obdobje je bil v gradivu za skupšcino. Ker ni bilo spreminjevalnih predlogov, je skupšcina soglasno izvolila nove organe. Sklep 5: Skupšcina izvoli za obdobje 2022–2024 organe ZES v naslednji sestavi: Izvršni odbor: mag. Janez Jug (predsednik), Mario Vetrih (podpredsednik), mag. Ostoj Kristan (tajnik), Peter Grbec, Karel Kovac, Davorin Jurac in Nika Rožej. Nadzorni odbor: Anka Vozlic (predsednica), Janez Zadravec in Tomaž Longyka kot clana ter namestniki: Zdenka Rojc, Edi Zanut in Andrej Žumer Skribas. Castno razsodišce: Vinko Zalezina (predsednik), Jernej Lindic in Ana Ferrer Zadravec. Sklep 6: Skupšcina imenuje za obdobje 2022–2024 za predstavnika v UEA (komitatano A) mag. Janeza Juga in za delegata v EEU mag. Ostoja Kristana. K 5. tocki Pisni predlog programa dela ZES za leto 2022 je bil v gradivu za skupšcino. Pripravil ga je Janez Jug, ki ga je tudi na kratko predstavil. Program predvideva kombi-nirane dejavnosti Združenja in clanov v normalnih in epidemijskih razmerah. V razpravi je bilo podanih še nekaj predlogov za dopolnitev predloženega programa dela (ustanovitev sekcije uciteljev esperanta, projekt slikanice Pravljice za mravljice idr). Predlog Financnega nacrta ZES za leto 2022 je bil v gradivu za skupšcino. Podrobno ga je razložil Ostoj Kristan. Višina clanarine ostaja nespremenjena. Nekatere postavke so zelo negotove, zlasti prodaja literature; to je odvisno od novih izdaj in uspešnosti organiziranja tecajev esperanta. Prihodki in odhodki so uravnoteženi, vendar bo izid odvisen zlasti od izvedbe posameznih projektov (vecja aktivnost pomeni vecje stroške) ter pridobivanja sponzorskih sredstev v denarju, materialu ali storitvah. Razprave o financnem nacrtu ni bilo. Skupšcina soglasno sprejme naslednji sklep: Sklep 4: Skupšcina sprejme Program dela za leto 2022 z dopolnitvami v smislu razprave (izdela se cistopis) in Financni nacrt za poslovno leto 2022 ter priporoci IO ZES, da ju izvede v najvecji možni meri z ustreznimi dopolnitvami in prilagoditvami. K 6. tocki Ostoj Kristan je podal informacijo o sodelovanju z EEU in UEA pri aktivnosti v sklopu Konference o prihodnosti Evrope. Pred skupšcino je bil z okrožnico ZES razposlan osnutek poziva za podporo esperantu pri realizaciji proesperantskih zamisli. V razpravi je Janez Zadravec predlagal dva popravka besedila osnutka. Predstavniki ZES bodo pomladi 2022 obiskali evropske poslance iz Slovenije in nekatere kljucne državne ura-dnike, jih seznanili z zamislimi in jih prosili za podporo. Izražen je bil tudi pomislek glede poimenovanja espe-ranta kot umetnega jezika. K 7. tocki Prisotni so se precej casa zadržali v razgovoru, med drugim o skupni nabavi raznih predmetov, o medseboj-nem obvešcanju o nacrtovanih akcijah in tudi stroko-vnih pomislekih (dogovor o organizaciji pogovornega srecanja na te teme itd.) Dodatnih sklepov pod tocko razno ni bilo. Skupšcina se je koncala ob 20.10. Zapisala: Delovni predsednik: Marjana Komprej Mario Vetrih Overitelja: Peter Grbec in Dragica Ropret Žumer Konferenco pri la estonto de Europo La Konferenco pri la estonto de Europo estis vico da diskutoj, kiuj okazis de aprilo 2021 gis majo 2022. Oni ebligis al civitanoj de Europo intersangi siajn ideojn kaj skizi konceptojn por nia komuna estonto. Ekstrakto de koncernaj debatoj estas prezentita en la raporto de la fina plenkunsido, kiu enhavas 49 proponojn kun pliaj rimedoj. Bedaurinde ciuj proesperantaj ideoj estis malatentitaj en la fina raporto kaj ec perfortitaj per malfavoraj rimedoj. Bonvolu atente legi la suban parton de la origina teksto de la fina raporto rilate Kulturo kaj intersango: Propono 48: Celo: In order to promote a culture of exchange and foster European identity and European diversity across different areas, the Member States, with the support of the European Union, should:192 Rimedo 2: Promote multilingualism as a bridge to other cultures from an early age. Minority and regional languages require additional protection, taking note of the Council of Europe Convention on Minority Languages and the Framework Convention for the Protection of National Minorities. The EU should consider setting up an institution promoting language diversity at the European level. From elementary school onwards, it should be mandatory that children reach competence in an active EU language other than their own to the highest possible level. In order to facilitate the ability of European citizens to communi-cate with wider groups of their fellow Europeans and as a factor of European cohesion, learning of the language of the immediate neighbouring EU Member States in cross border areas and reaching a certifiable standard in English should be encouraged by Member States. 194 Universala Esperanto-Asocio cirilate publikigis la 24-an de majo 2022 Gazetaran komunikon N-ro 1038: Pli justa kaj pli efika Europo - Alvoko de la konferenco pri la Estonto de Europo al EU Plibonigita lingvolernado por pli justa kaj pli efika Europo Kun granda intereso la parolantoj de la internacia lingvo Esperanto sekvis la Konferencon pri la Estonto de Europo. Multaj civitanoj de Europa Unio enmetis ideojn al tio. Kaj multaj el tiuj ci pledis por efika kaj agokapabla Europo kaj por plifortigo de la europa identeco. Finfine nepre temas pri valoroj kaj rajtoj, pri la bazo de la formado de demokratia volo kaj pri la konservado de lingva diverseco en EU. Precipan atenton meritas la ideoj de . Efika instruado de fremdaj lingvoj unue per prope-deutika uzado de facile lernebla lingvo en bazlerneja ago kaj . Agnosko de Esperanto, kiel vivanta lingvo kun kulturo kreskinta de pli ol 130 jaroj, kiu estas jam regule parolata de civitanoj en ciu lando de EU. Ni gojas, ke ankau Esperanto estas menciata en la platforma raporto (Februaro 2022) ec 22 fojojn pro la multaj kaj multe subtenataj ideoj esprimitaj de la europaj civitanoj pri manieroj, por konservi Europon multlingva kaj tamen interkomunikanta en justa maniero. Tial estas strange, ke tio estas konsiderata en neniu el la 49 proponoj de la fina plenkunsido. Kiel jam aliaj rimarkis, estis problemoj en la transdo-no de la ideoj de la civitanoj al la postaj diskut-niveloj, pro kio ni insiste petas, ke en la plenumado de la deci-doj oni revenu al tio, kion la civitanoj proponis kaj en nia kampo oni apliku Rekomendon 32 de Europa Civita-na Panelo 1 por teni Europon europa kaj multlingva. Tial ni alvokas EU, kuragigi la edukministeriojn de ciuj 27 EU-landoj, reprodukti la lernejan programon "Multi-lingual Accelerator" (vidu Proponon 23893) sub profe-sia pedagogia superrigardo kaj en pli granda skalo, por testi la efikecon de tiu ci noviga aliro. Malgrau intensa aktiveco de multaj europaj geespe-rantistoj, aparte de nia kara amiko el Kolonjo, antau nelonge forpasinta Klaus Leith, la anglomaniaj lobiistoj denove sufokis nian strebadon. Oni lasas al Esperanto nur malgrandan sabloludejon, sed kiam temas pri la influo en la socio au ekonomio, finigas la gentileco. O.K. Primorska sekcija V slovenskem Primorju živi in deluje veliko esperanti-stov in podpornikov esperanta. Tisti, ki so organizirani, so clani ZES. Ker je razdalja do centra države precejš-nja, si želimo, da bi se esperantisti iz primorskih obcin medsebojno tesneje povezali z ustanovitvijo društva ali pa, kar je bolj realno, sekcije pri kakšni obstojeci soro-dni organizaciji, na primer kulturnem društvu, ljudski univerzi itd. Že vrsto let je seveda najbolj agilen Peter Grbec. Njegova prva skrb je vzbujanje interesa za esperanto in poucevanje jezika. Prosili smo ga za sveže podatke o poteku tecajev in krožkov, ki jih vodi: Nadaljevalni tecaj esperanta v medgeneracijskem centru v Izoli poteka vsak cetrtek, od 14.00 do 15.30. Tecaj obiskuje od štiri do šest tecajnikov. Ker vecina tecajnikov tecaj obiskuje že tretje leto, smo si zadali cilj, da se vsaj nekateri tecajniki udeležijo KER-izpita stopnje B1 preko spleta 2. julija 2022. Trenutno se intenzivno pripravljamo na ta dogodek. Drugace na tecaju prebiramo clanke in se poskušamo pogovarjati samo v esperantu. Cestitke tecajnikom za njihovo zavzetost in vztrajnost! Nadaljevalni tecaj se bo zakljucil 2. julija 2022 in nadaljeval septembra 2022. V Izolo so vabljeni tudi drugi, ki bi radi obiskovali nadaljevalni tecaj esperanta. V decembru 2021 je Esperantsko društvo Maribor na družabnem omrežju facebook ponovno objavilo placljiv oglas za brezplacni spletni 30-urni zacetni tecaj espe-ranta. Odziv je bil zadovoljiv, saj je bilo na prvi uri 21. decembra 2021 prisotnih 13 ucencev in ucenk. Tecaj, ki ga je vodil Peter Grbec, je potekal vsak torek od 18.00 do 19.30 preko videokonference s pomocjo programa Google Meet. Kasneje smo srecanja prestavili na 20. uro. Poucevanje esperanta je potekalo s pomocjo ucbenika in delovnega zvezka Esperanto po direktni metodi. Nekateri ucenci so pokazali veliko zanimanja in bili zelo vztrajni ter se tudi veliko naucili. Tecaj smo zakljucili v torek, 10. maja 2022. Do konca so se tecaja redno udeleževale tri ucenke. Želja je, da bi decembra 2022 že tretjic ponudili zacetni tecaj esperanta preko spleta. Že vec kot desetletje poteka tecaj esperanta na OŠ Antona Ukmarja Koper. Letos sta tecaj obiskovali dve devetošolki. Esperanta sta se ucili s pomocjo ucbenika Esperanto po direktni metodi. Kot zanimivost je Peter navedel, da so si dopisovali v esperantu z ucenci francoske šole Collčge Jules Léquier iz mesta Plerin, ki leži ob atlantski obali. P.G. Spletno predavanje o uporabi slovarja La estraro de SIEL decidis daurigi virtualajn eventojn malgrau la renovigita eblo kunveni kaj ceesti fizike. Pro sparado de tempo kaj vojagkostoj oni minimume unu fojon monate preparos prelegojn, interparoladojn ktp. por ciuj gemebroj kaj aliaj interesigantoj. La unua prelego okazis la 16-an de majo. Janez Jug prezentis la historion, uzadon kaj daurigitan redaktadon de la reta Slovena-Esperanta vortaro. La vortaro ampleksas nun preskau 44 mil kapvortojn. Bonvolu legi la sekvantan Esperantan artikolon de Janez Jug! Ne glede na omejitve druženja zaradi epidemije smo v ZES sklenili vsaj enkrat mesecno izvesti predavanje po spletu, tako da bodo razne strokovne ali družabne teme na voljo tistim, ki se ne morejo ali ne utegnejo udeleževati srecanj na državni ravni. Tudi pogovor po spletu ima namrec svoje dobre strani. V ponedeljek 16. maja 2022 ob 19h je videokonfe-renco na platformi Zoom gostil Janez Jug. Naslov predavanja je bil Uporaba slovensko-esperantskega spletnega slovarja. Pravocasno je bilo vabljenih z okrožnico ZES in preko facebooka okoli 150 oseb, udeležilo pa se nas je le 6 (Jug, Jurac, Kajzer, Komprej, Kristan in Urh). Predavatelj je predstavil zgodovino nastanka tega pomembnega slovarja, povzel možnosti in lastnosti spletišca Termania ter nato v praksi prikazal izkorišca-nje raznih funkcij, ki jih spletišce omogoca. V tem sple-tišcu je združenih preko 100 slovarjev in glosarjev, kar po svoje povecuje možnosti zadetkov, pa tudi omejuje uporabo. Slovar deluje dobro v obe smeri, le da je za smer esperanto – slovenšcina potrebno malo vec iskanja med ponujenimi zadetki. Ce nimamo zadetkov, moramo preveriti pravilnost vnosa ali pa uporabiti bolj temeljno obliko besede (samostalnik, moški spol, ednina itd.). Medtem ko vzdržuje firma Amebis d.o.o. iz Kamnika programe in baze podatkov po pogodbi iz javnih sredstev, urejamo vsebino slovarja uporabniki s svojimi komentarji in predlogi, ki jih nato Janez Jug vnaša v slovar. Postopno tako preverja posamezne slovarske clanke, jih posodablja, popravlja in dopolnjuje. Prever-jena gesla v našem slovarju prepoznamo po tem, da so opremljena z naglasnimi znamenji. Poleg vecanja zanesljivosti raste slovar tudi po obsegu. Ce je imel ob otvoritvi 42.350 gesel, jih ima sedaj že blizu 44 tisoc. Eno od orodij za lažjo uporabo našega spletnega slo-varja (pa tudi za vsako pisanje v esperantu) je program tajpi, ki ga je dobro instalirati na svoj racunalnik in pametni telefon. Navodila za namestitev in uporabo dobite na spletišcu ZES, pa tudi na Googlu po vnosu besede tajpi. Preberite si naslednji clanek Janeza Juga v esperantu! O.K. Pri la reta Slovena-Esperanta vortaro Slovensko-esperantski slovar (Slovena-Esperanta vortaro) estas rete alirebla en la portalo Termania.net (https://www.termania.net/). Gi plenumas tri funkciojn. Unue gi estas Slovena-Esperanta vortaro, due gi estas uzebla ankau kiel Esperanto-slovena vortaro kaj trie gi informas uzantojn de Termania, ke Esperanto estas lingvo. Nomo de Esperanto en la slovena lingvo »esperanto« aperas en la listo de vortaroj, en listoj de lingvoj kaj inter klavaroj estas ankau Esperanta klavaro. Termania estas libere alirebla reta vortara portalo, destinita precipe por sercado en vortaraj datenbankoj. Gi ebligas ankau redaktadon de vortaraj datenbankoj kaj komentadon de vortaraj artikoloj. Oni povas sam-tempe serci en ciuj vortaroj, en grupo da elektitaj vor-taroj, nomataj preferataj vortaroj, au en unu vortaro. En Termania estas pli ol 100 unulingvaj, dulingvaj kaj plurlingvaj vortaroj, en kiuj estas 38 lingvoj. La autorino de la slovena-Esperanta vortaro Marija Petric naskigis en la vilago Sticna la 9-an de januaro 1903 kaj mortis en Ljubljano la 16-an de oktobro 1985. Si estis esperantistino 64 jarojn (de 1921) kaj vortari-stino 31 jarojn. En la jaro 1954 ši komencis kompili la vortaron kaj jam post du jaroj (en 1956) gi estis prespreta. En la jaro 1963 aperis la unua eldono: Slovensko-esperantski slovar / sestavila Mica Petric. - Ljubljana : Mladin-ska knjiga, 1963 (v Ljubljani : "Tone Tomšic"). - 558 str. ; 17 cm. De post la publikigo si kompiladis la pli ampleksan vortaron gis la morto. Post sia morto Slovenia Espe-ranto-Ligo transprenis la manuskripton kaj gardis gin, car ne estis mono por eldoni plibonigitan paperan eldonon. En la jaro 2017 Esperanto-Societo Ljubljana decidis financi la elektronikan eldonon de la manuskripto, kiu ampleksas 1946 pagojn. Tri pagoj mankas, kio pruvas, ke la autorino gis la morto okupigis pri la plibonigado de la vortaro. Nome, si manskribe kompiladis novajn vortarajn artikolojn kaj korektadis tiujn en la manu-skripto. Poste aliaj personoj retajpis korektitajn pagojn. La preparado de la elektronika eldono dauris unu jaron – de julio 2017 gis julio 2018. La optikan signo-rekonon faris entrepreno Mikrografija, Novo mesto (https://www.mikrografija.si/). La rekonitan tekston korektis Janez Jug. La transformon de la korektita teksto en la vortaran datenbankon faris lingvoteknika entrepreno Amebis, Kamnik (https://www.amebis.si/). Plurajn versiojn de la datenbanko korektis Janez Jug kun komenca helpo de Tomaž Longyka. La unua versio de la vortaro en Termania, alirebla nur por redaktisto, estis prezentita la 15-an de decembro 2017. La elektronika vortaro estis publikigita la 26-an de julio 2018. La eldonistoj estis Slovenia Esperanto-Ligo, Esperanto-Societo Ljubljana kaj Amebis, Kamnik. Je la dato de publikigo la vortaro ampleksis 42.350 artikolojn kaj la 11-an de junio 2022 gi enhavis 43.979 artikolojn. La pliigo de 1.629 artikoloj ne signifas, ke la vortaro kreskis je tiom da artikoloj. Tio estas la diferen-co inter nombro de aldonitaj kaj nombro de forigitaj artikoloj. Kvanto de redaktitaj artikoloj ne estas konata. En redaktitaj kaj novaj artikoloj kapvortoj havas supersignon super vokalo de akcenta silabo, en neredaktitaj kaj parte redaktitaj artikoloj supersignoj ne ekzistas. Neredaktita adrenalin . kemija adrenalino Parte redaktita adrenalin . medicina adrenalino Redaktita adrenalín . granda maltrankviligo . medicina adrenalino Uzantoj de la vortaro devas esti atentaj, car en vortara artikolo, kies kapvorto ne havas supersignon, povas esti eraroj. Atentaj uzantoj gis la 11-a de junio 2022 aldonis 178 komentojn. J.J. Aldono pri la klavarilo Tajpi La Esperanta alfabeto havas ses literojn kun super-signoj, kiuj ne estas tajpeblaj per normalaj nacilingvaj klavaroj. Por ebligi tion estas uzata la programo Tajpi, kiu ebligas facilan tajpadon de tiuj ci literoj sen sangi la sisteman klavarfasonon en la funkciiga sistemo Windows. Tajpi estas alsutebla de la retpago http://www.zz9pza.net/tajpi/. Sekva bildo montras agordojn, kiuj ebligas aldonon de supersigno per aldono de x. Novajoj el la biblioteko de SIEL La katalogo de la biblioteko de Slovenia Esperanto-Ligo (SIEL) estas preskau preta por dissendo kaj uzado. Gi estas malfermita informcela Word-dosiero, sekve oni ne garantias la fidindecon de iu datumo. La katalo-go estos daure kompletigita, do bonvolu atenti la da-ton de la lasta gisdatigo en la malsupro de la dosiero. La biblioteko konsistas el 20 bretoj po cirkau 70 volumoj. La numero de la breto konsistigas la unuan parton de inventara numero de volumo. La bretoj enhavas la fakojn: 11 – vortaroj 12 – lernolibroj, legolibroj, gramatikoj 13 – lernolibroj, legolibroj, gramatikoj 14 – movada historio 15 – movada historio 16 – almanahoj, kongreslibroj 21 – antologioj, bibliografioj 22 – teatro kaj poezio 23 – beletra prozo 24 – beletra prozo 25 – beletra prozo 26 – politiko kaj religio 31 – geografio, turismo kaj muziko 32 – lingvoscienco, sociaj sciencoj 33 – natursciencoj 34 – porinfana literaturo kaj amuzo 35 – revuoj 36 – revuoj 41 – revuoj 42 – revuoj La dua parto de inventara numero enordigas la volumojn precipe lau la eldonjaro. Ekzemplo: La inventara N-ro 11-030 estas Esperanto-slovena kaj sloven-esperanta vortaro (Ljubljano, 1928). Uzanto de la dosiero povas serci vortojn, seriojn de literoj ktp. au ordigi la tabelon lau propraj kriterioj, ekzemple nomo de la autoro, titolo, eldonejo, eldonjaro (vidu la nomojn de la kolonoj). La indikoj en la kolonoj Prezo kaj Kvanto signifas: * tiuj libroj estas aceteblaj, sed ne havas fiksitan prezon, gi estas primarcandebla, # duoblajoj nekompletaj. Se la kvanto ne estas indikita, oni havas nur unu ekzempleron. Aliokaze, la kvanto indikas la nombron da bibliotekaj kaj (+) aceteblaj ekzempleroj. Ni invitas la membraron, geapogantojn kaj ciujn geamikojn de Esperanta kulturo kaj scienco viziti nian bibliotekon. La klubejo en Grabloviceva strato 28 malfermigas ciun jaudon je la 18-a horo, por vizitantoj ekster Ljubljano ni penos arangi eniron lau konvena interkonsento. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Solena kunsido de ESL en la reto La solena kunsido kadre de la 100-jara jubileo de Esperanto-Societo Ljubljana, la 3-an de decembro 2021 je la 18-a horo, ankorau estas al dispono rete. La kunsido, kiu okazis dulingve (slovene kaj Espe-rante) estis son- kaj bild- registrata. Oni povas spekti gin per la ligilo https://mallonge.net/esl100 en Youtube. Posnetek slavnostne seje EDL ob stoletnici ustano-vitve društva je še vedno na razpolago na internetu na platformi Youtube. Ogledate si ga lahko s povezavo https://mallonge.net/esl100 ali z vpisom nekaj crk naslova posnetka Solena kunsido de Esperanto-Societo Ljubljana / Slavnostna seja Esperantskega društva Ljubljana - YouTube v iskalnem okencu na poljubni spletni strani platforme. Posnetek slavnostne seje traja uro in 45 minut, ogledalo pa si ga je že preko 140 oseb. O.K. TVU in Parada ucenja v Kranju La Semajno de dumviva lernado (TVU) kaj la Parado de lernado estas printempa festivalo en pluraj urboj en Slovenujo, kiu reklamas diversajn specojn de amatoraj civitanaj aktivecoj senkonsidere la agon. ESL ciujare partoprenas la festivalon en Kranj. Kot vedno v zadnjih letih sodeluje EDL oziroma njego-va kranjska sekcija na prireditvah Tedna vseživljenjske-ga ucenja (TVU) in Paradi ucenja v Kranju. Gre za pred-stavitve esperanta na šolah in v vrtcih ter za stojnico na osrednji prireditvi TVU Paradi ucenja, ki je bila na plošcadi med vrtcema na Planini v Kranju 25. maja. Na stojnici smo bili trije clani EDL. Razstavljene so bile knjige in brošure, mimoidocim pa smo razlagali osno-vna dejstva o esperantu in o našh dejavnostih ter jih vabili na srecanja v medgeneracijskem centru v Kranju. Razdelili smo kar nekaj zgibank o esperantu in društve-nih koledarckov.Navezali smo stike z dijaki in mentorji kranjske gimnazije s pobudo, da bi v naslednjem šol-skem letu predstavili esperanto na tej šoli. Andrej Skribas in morda bodoca esperantistka (Foto O. K.) Nika Rožej je 11. in 18. maja nastopila s pravljico Mali princ v esperantu v vrtcih Carobni svet in Cira-cara v Kranju. Predstava je trajala po eno šolsko uro, dve skupini otrok pa sta skupaj s svojimi vzgojiteljicami zavzeto sodelovali pri interaktivni predstavitvi. D:\Ostoj\esperanto\TVU\Kranj 2022\IMG_20220518_090533.jpg La eta princo v vrtcu Cira-cara Gregor Markic je za esperanto priredil tombolo Bingo. Skupaj z Niko sta izvedla zabavno igro 27. maja na walfdorski osnovni šoli v Naklem. 21 ucencev in njihova uciteljica se je prijetno zabavalo in vkljucilo v igro. Na nevsiljiv nacin so spoznali jezik in se naucili nekaj besed. O.K. La kroniko de Visoko La reprezentantoj de ESL Nika Rožej kaj Ostoj Kristan vizitis la vilagon Poljane kaj partoprenis en publika evento de tiama Kultura Societo. Poljane estas la naskigloko kaj hejmo de la verkisto d-ro Ivan Tavcar, la autoro de la Kroniko de Visoko, kaj de fama pentrista familio Subic. Ekde nun la Esperanta eldono de la Kroniko estos ekspoziciita ankau en la muzeo de la kampara kastelo Visoko. Za promocijo esperantske izdaje Tavcarjeve Visoške kronike smo obiskali Kulturno društvo dr. Ivan Tavcar v Poljanah. S predsednikom društva Goranom Šušnjar-jem smo se dogovorili, da izkoristimo priložnost ob njihovi prireditvi s podelitvijo društvenih priznanj zmagovalcem razpisa za likovno in literarno ustvarjal-nost osnovnošolcev ter podelitvijo priznanj dvema zaslužnima društvenima funkcionarjema. Tako sva se s predesednico Niko Rožej 27. maja znašla v centru Poljan v poslopju, ki združuje obcino, knjižnico, kulturno društvo in še kaj. V pritlicju je dvorana z odrom in prostorno avlo, kjer so ravno za to priložnost razstavljena likovna dela zadevnega nateca-ja. Tam sva na posebno mizo razložila zgibanke o esperantu, klubske koledarcke in turisticne prospekte Ljubljane v esperantu. V dvorani se je zbralo okoli 50 osnovnošolcev s starši, clanov društva in novinarka Gorenjskega glasu s foto-reporterjem. Najavljena sva bila kot presenecenje pri-reditve in da bova pokazala, da tudi drugod spoštujejo Tavcarjevo delo. V krajšem nagovoru sva prikazala osnovne poteze esperantskega jezika in gibanja. Nato pa sva pojasnila povezavo ustanovitve EDL z županova-njem Tavcarja v Ljubljani, s prvim knjižnim izidom Visoške kronike ter našim poslanstvom ponuditi slo-vensko literaturo esperantistom po vsem svetu. Na koncu sva s predsednikom Šušnjarjem izmenjala darila – dva izvoda naše izdaje Visoške kronike (za društvo in za dvorec Visoko) ter dva izvoda njihove izdaje drama-tizirane Visoške kronike v poljanskem narecju (za našo knjižnico in za prevajalca v esperanto). O.K. Obisk pri KD dr. Ivan Tavcar Poljane (Foto G. Š.) Slikanica ALMA UEA vsako leto razpiše nagradni natecaj za esperant-sko beletristiko. (Gazetara komuniko, 22. 9. 2021) Ena od razpisnih kategorij je tudi »Infanlibro de la jaro«. Nagrada za zmagovalno delo je 546 €. Rok za prijavo je bil konec marca 2022. Ker naša slikanica Alma - La mondo antau la hejma sojlo izpolnjuje razpisne pogoje, smo se prijavili na letošnji natecaj. Poslali smo zahtevane 4 izvode knjige za recenzijsko komisijo in zdaj cakamo na izid. Rezultati natecaja bodo objavljeni med Svetovnim kongresom v Montrealu 11. avgusta letos. O.K. La standardo de ESL Alproksimigas la 26-a de julio, internacia Tago de Esperanto. Oni kunvenos ie en la nevarmega naturo por celebri la ideon de la Internacia Lingvo kaj de amikeco, de paco. Tiuokaze ESL ekspozicios la societan standardon, kiun oni nur vidis dum la reta solena konveno en decembro 2021. Oni povos tusesplori la belan standardon. Sur la ligna stango de la standardo trovigas oritaj memornajletoj kun la nomo de la donacinto. ESL preparas novan aperigon de la najletoj kaj sekve invitas donancontojn. La prezo de unu najleto estas 40 €. Estigu sponsoro de nia societo! O.K. Resumo de la protokolo de la jarkunveno Redni letni obcni zbor EDL je bil 22. februarja 2022 kot spletna videokonferenca na platformi Zoom, gostitelj je bila Marjana Komprej. Povzetek zapisnika vsebuje sklepe in glavne poudarke razprave: Clani in prijatelji društva so predhodno pravocasno prejeli vabilo in gradivo po navadni pošti na 7 naslovov in po elektronski pošti na 35 naslovov. Videokonference se je udeležilo 9 clanov društva: Alenka Fic, Janez Jug, Veronika Kastelic, Marjana Komprej, Ostoj Kristan, Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej, Marinka Verlak in Andrej Žumer Skribas. Predhodno so glasovali za predlagane sklepe iz pisnih gradiv: Ana Ferrer Zadravec, Jerneja Jezernik, Tomaž Longyka in Janez Zadravec. Redni letni obcni zbor je pozdravila predsednica društva Nika Rožej. Ugotovila je, da ni dosežena sklepcnost (kvorum 18 glasov) in da lahko obcni zbor v skladu z vabilom in 25. clenom pravil EDL odloca šele po odlogu seje za 30 minut (kvorum 10 glasov). Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti, izvolitev organov obcnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 2. Porocilo o delu, financno porocilo in porocilo Nadzornega odbora za leto 2021 3. Razprava in sprejemanje porocil za 2021 4. Izvolitev organov društva za naslednje dvoletno obdobje 5. Predstavitev nacrta dela in financnega nacrta za leto 2022 6. Razprava in sprejemanje nacrtov za 2022 7. Delegiranje 5 zastopnikov društva za skupšcino ZES 8. Razno Obcni zbor je nadaljeval z delom in odložil sklepanje za 30 minut. Zaradi omejenega trajanja videokonfe-rence so bile vse nenujne razprave preložene v tocko Razno. Porocilo Nadzornega odbora je podal Janez Jug. Povedal je, da se NO ni sestal, pac so clani NO loceno pregledali racunovodsko porocilo in dokumentacijo, ostalo pa so clani opravili po telekomunikacijskih sredstvih. NO ugotavlja, da je poslovanje društva skladno s predpisi in sklepi društva. Posebej je pohvalil vestno vodenje financ. Razprave o porocilih za leto 2021 ni bilo. Janez Jug je podal nekaj podatkov o urejanju spletnega slovarja, ki je v letu 2021 narasel za preko 300 gesel. Predlog sestave organov društva za obdobje 2022 – 2024 je bil poslan z gradivom za obcni zbor. Predse-dnica je obvestila prisotne, da so vsi predlagani pristali na funkcijo v navedenih organih društva. Obcni zbor je soglasno sprejel naslednje sklepe (13 glasov): Sklep 1: Obcni zbor izvoli delovne organe seje: delovni predsednik – Nika Rožej, zapisnikar – Marjana Komprej, overovatelja zapisnika – Ostoj Kristan in Andrej Žumer Skribas. Obcni zbor sprejema predlagani dnevni red. Sklep 2: Obcni zbor sprejme Porocilo o delu v letu 2021, Porocilo o financnem poslovanju za leto 2021 in Porocilo Nadzornega odbora, kot so bila predložena, ter podeljuje razrešnico organom društva za preteklo dvoletno obdobje. Sklep 3: Obcni zbor izvoli organe društva za dvoletni mandat v sestavi: Izvršni odbor: Nika Rožej kot predsednica ter clani Marjana Komprej, Ostoj Kristan (blagajnik), Milan Škrlj (praporšcak) in Andrej Žumer Skribas. Nadzorni odbor: Janez Jug kot predsednik ter clana Jerneja Jezernik in Tomaž Longyka. Castno razsodišce: Janez Zadravec kot predsednik ter clana Jernej Lindic in Svobodan Zlatnar. Sklep 4: Program dela EDL in Financni nacrt za leto 2022 se sprejmeta, kot sta bila predložena. Sklep 5: Kot zastopniki EDL za skupšcino ZES 18. 3. 2022 so imenovani: Janez Jug, Marjana Komprej, Tomaž Longyka, Nika Rožej in Andrej Žumer Skribas. V preostalem casu je potekala razprava o realizaciji programa dela društva v letu 2022. Osredotocili se bomo po možnosti na fizicna srecanja in sestanke v klubskih prostorih ZES in EDL. Opravili naj bi en ali dva izleta z vodenjem v esperantu (Škofja Loka in Visoko, Kranj, Kamnik, Bled). Po dokoncanju projekta turistic-nega prospekta v Ljubljani bi zaceli še podobno akcijo kje drugje. Cetrtni skupnosti bi ponudili izvedbo zacetnega tecaja esperanta na Grablovicevi 28 (objava v mestnem glasilu). V tem primeru bi bilo treba kupiti še dodatno opremo (projektor). Organizirali bi vec odprtih predavanj po spletu z objavo z okrožnicami ZES in v Eventa servo (posamezne teme iz esperantske slovnice, uporaba spletnega slovarja, uporaba Tekstara itd.). Ponovno bomo zelo aktivni v Kranju (srecanja v MCK, udeležba na TVU in PU). Jaudaj kunvenoj en la klubejo Por la 7-a de aprilo 2022 oni invitis la membraron partopreni regulan jaudan kunvenon je la 18-a horo en la klubejo de SIEL kaj ESL en Grabloviceva-Strato 28. Ni preparis mallongan programon por rekomenci ceestajn kunvenojn en la nova klubejo. Partoprenis nur 5 geanoj, sed la rondo vigle kunlabo-ris: Janez Jug, Ostoj Kristan, Marjana Komprej, Rikardo Smith kaj Andrej Žumer Skribas. Unue Janez Jug disdonis paperajn »elmanigajojn« kun 16 ekranbildoj kaj poste li prelegis pri la reguloj 0 kaj 9 de la fundamenta gramatiko, kiuj traktas literojn kaj sonojn. Per kelkaj ekzemploj li montris la tipajn elparo-lajn erarojn de slovenaj esperantistoj. Tiuj eraroj estas distingindaj je diversaj gepatraj lingvogrupoj. Ostoj Kristan raportis pri la evoluo de la katalogo de la faka biblioteko de SIEL. La katalogo estas finprepa-rita por la porinfana literaturo, turismo kaj geografio, poezio, dramo, muziko, socioliogio kaj lingvoscio, natursciencoj, politiko, religio, vortaroj, antologioj kaj lernado/instruado. La katalogo enhavas je la duona vojo cirkau mil volumojn, oni devas enregistri ankorau la prozon, movadan historion, jarlibrojn, kongreslibrojn kaj revuojn, t.e. tre ampleksajn brancojn. Je la fino de la kunveno oni diskutis la programon kaj malproksimajn eventojn en Slovenujo kaj Esperantujo. O.K. Turisticna zgibanka Ljubljane v esperantu Iz lanskega programa dela dru-štva je bila realizirana še ena postavka. V sodelovanju z mestno organizacijo Turizem Ljubljana smo lani prevedli v esperanto njihov najbolj popularen prospekt Odkrijte Ljubljano. Marca letos je bil dokoncan prelom in dodatno oblikovanje, tako da je prospekt na razpolago na pametnih telefo-nih in drugih elektronskih napra-vah. Ker mesto ni bilo pripravljeno prospekt tudi tiskati, smo se odlocili, da financiramo manjšo naklado sami. Tako je zacetka maja izšla zgi-banka Malkovru Ljubljanon v 1000 izvodih. Nekaj izvo-dov smo dostavili TIC-u na Tromostovju za nakljucne turiste esperantiste, zainteresirani pa lahko narocite ali prevzamete zgibanke tudi v našem klubu. Ce zaidete na Tromostovje, le stopite v TIC in zahtevajte esperantski prospekt. O.K. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Zapisnik redne letne skupšcine EDM ki se je odvijala preko spletne aplikacije Meet dne 18. februarja 2022 med 18:00 in 20:00 uro. Prisotni: Melita Cimerman, Davorin Jurac, Virineja Kajzer, Adela Kancler Lešnik, Tomaž Keresteš, Vinko Ošlak, Zdenka Rojc, Špela Svenšek, Mario Vetrih, Franci Vogrin, Ana Ferrer Zadravec, Janez Zadravec in Vesna Obradovic (zaradi težav z omrežjem, se je iz Moskve oglasila v zadnjem trenutku). Opravicili so se: Klaus Nekrep, Maja Kovacic in Zdravko Kokanovic. Vsi opraviceni se strinjajo s predlaganimi sklepi skupšcine, ki so jih dobili v pogled. Predsednik društva Mario Vetrih je predlagal dnevni red in ga dal na glasovanje. Sklep 1: Dnevni red je soglasno sprejet. 1. Izbira delovnega predsedstva Glede na statut društva (clen 14) lahko skupšcino vodi njen predsednik (v njegovi odsotnosti podpredsednik). Glede na to, da se skupšcina odvija preko spleta, je to tudi najbolj enostavno, da skupšcino vodi predsednik Mario Vetrih. Za overitelja zapisnika sta predlagana in potrjena Melita Cimerman in Franci Vogrin. Sklep 2: Prisotni so soglasno potrdili da skupšcino vodi predsednik društva ter da zapisnik skupšcine overita predlagana overitelja. 2. Ugotavljanje sklepcnosti: Prisotnih je bilo 13 clanov društva (od 24). Predsedujoci je po podanih porocilih ugotovil, da je skupšcina sklepcna. 3. Porocilo o delu v letu 2021 Porocilo o delu v letu 2021 je podal predsednik. Porocilo je priloga tega zapisnika. 4. Financno porocilo Predsednik društva je podal financno porocilo. Financno porocilo je priloga tega zapisnika. 5. Porocilo Nadzornega odbora Nadzorni odbor društva, zanj Klaus Nekrep, je podal porocilo Nadzornega odbora. Porocilo sta potrdila tudi clana Ana Ferrer Zadravec ter Franci Vogrin. Porocilo je priloga tega zapisnika. 6. Razprava o porocilih in sprejem porocil Sklep 3: Porocilo o delu v letu 2021 so prisotni soglasno sprejeli. Sklep 4: Financno porocilo za leto 2021 je bilo soglasno sprejeto. Sklep 5: Navzoci so soglasno potrdili porocilo Nadzornega odbora. 7. Branje in razprava o nacrtu dela za leto 2022 ter predlog financnega nacrta za leto 2022 Nacrt dela in financni nacrt za leto 2022 se nahajata v prilogi tega zapisnika. Sklep 8: Nacrta sta bila soglasno sprejeta. Razno: . Tomaž Keresteš, profesor zaposlen na Pravni fakulteti v Mariboru, vclanil se je decembra 2021, nas je seznanil s svojim nacrtom, da bo skušal pridobiti študente za ucenje esperanta ter, da bi se ukvarjal z uporabo esperanta v pravnih sferah. . Zdenka Rojc je izpostavila, da manjkajo srecanja »v živo«. Glede tega imamo (še vedno) na razpolago sejno sobo v MC Center, Kacova 1 vsako sredo od 17 do 18:30 ure. Melita Cimerman je predlagala, da srecanja temeljijo na v naprej zastavljenih temah. Zdenka Rojc bo pripravila temo za prvo srecanje, v naprej pa se bomo sproti dogovarjali. . Vinko Ošlak je izpostavil problematiko Svetovnega esperantskega združenja (UEA), na katero bi se naj odzvalo tudi naše društvo. Predsednik bo s tem seznanil predsedstvo Združenja za esperanto Slovenije, ki se bo v kratkem sestalo. . Janez Zadravec je ob prihajajocem mednarodnem dnevu maternih jezikov (21.2.) podal informacijo o dejavnosti UEA ob tem dnevu. Predsednik je pojasnil, da se bomo te teme dotaknili ob predavanju, ki ga bo društvo imelo 21. februarja. . Predsednik predlaga za clana predsedstva Janeza Zadravca. Obrazložitev: Od kar se je Zadravec preselil v Mari-bor, se s predsednikom redno srecujeta, predvsem na podrocju dejavnosti društva, in je slednji v veliko pomoc predsedniku. Glede na to, da se je Zadravec s predlogom strinjal smo sprejeli naslednji sklep: Sklep 9: Prisotni so soglasno potrdili Janeza Zadravca za clana predsedstva. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Jovan Mirkovic (1935 – 2022) V nedeljo, 3. aprila 2022, je umrl Jovan Mirkovic, dolgoletni predsednik ŽED Maribor, zadnja leta castni predsednik društva. Rodil se je 5. oktobra 1935 v Macavarah v Crni gori, za strojnega tehnika se je izšolal v Mariboru in bil tam zaposlen v tovarni vagonov in drugih železniških pod-jetjih do upokojitve. Zadnja leta je živel in še naprej deloval v Lendavi. Esperantist je postal leta 1957 ter bil nato en najbolj aktivnih železnicarjev esperantistov pri nas in je opravljal med drugim tudi funkcije v IFEF. Na pogrebni slovesnosti 8. aprila na Dobravi v Mari-boru je poslovilni nagovor v imenu (njegovega) društva povedal Karlo Kovac. Osmrtnica je bila objavljena 5. aprila v dnevniku Vecer. Pogrešali ga bomo ter ga ohranili v spoštljivem spominu. Iz njegove zapušcine knjig in dokumentacije, ki jo je v zadnjem letu podaril esperantskim društvom, objavlja-mo njegovo pesem z naslovom »Je adiauo«: Ne diros mi, kara, hodiau, je adiauo de Vi, la vorton doloran: "Adiau!" Mi diros nur: "Gis la revid'! Gis revid'! Gis revid'! Venu denove al mi!" Ekkonis mi carman fraulinon, si tute similas al mi. Similis, car Vi estas tiu, car Vi estas mia knabin'. "Gis revid'! Gis revid'! Varmkisu min antau disiro!" Kaj prenu min en cirkaubrak'! Jen mia ciama deziro, esti kun Vi ciutag'! "Gis revid'! Gis revid'!" Mi gojas, ke ni renkontigos denove post mallonga temp'. Kaj kiam ni, kara, vidigos, la vintro ec sajnos printemp'. "Gis revid'! Gis revid'! Obcni zbor ŽED Obcni zbor clanov Železnicarskega esperantskega društva Maribor je potekal dne 15. marca 2022 v prostorih mestne cetrti Center, Kacova ul 1, Maribor, s pricetkom ob 10.30. Prisotni so bili Karlo Kovac, Mario Vetrih, Janez Zadravec, Ana Ferrer Zadravec, Matilda Grosek, Davorin Jurac in Adela Kancler Lešnik. Predsednik društva Karlo Kovac je pozdravil navzoce in dal na glasovanje predlog dnevnega reda iz prejetega vabila na zbor. Dnevni red je bil soglasno sprejet. Izvoljeni so bili organi zbora:predsednik Mario Vetrih, zapisnikarica Adela Kancler Lešnik ter overitelja Janez Zadravec in Matilda Grosek. Porocilo o delu je podal predsednik društva Karlo Kovac, financno porocilo pa blagajnicarka Matilda Grosek. Predsednik je med drugim opozoril, da poštni nabiralnik, ki ga ima društvo na glavni železniški postaji deluje. Obe porocili sta bili soglasno sprejeti in sta sestavni del zapisnika zbora. Predsednik Karlo Kovac je predocil plan dela in financni nacrt za 2022. Nacrtovan je enodnevni izlet na Koroško, kot varianta pa v Slovenj Gradec ali pa v Dravograd, kjer je znameniti stari grad. Oba predloga planov sta bila soglasno sprejeta. Pod tocko razno je Mario Vetrih povedal, da ima Esperantsko društvo Maribor idejo za izdajo slikanice po pravljici, ki jo je napisala Špela Svenšek, za katero je dobila avtorica nagrado. Gre za kratko besedilo Prav-ljice za mravljice. Organizirati je treba prevod v espe-ranto in poskrbeti za primerno slikovno opremo. Ker je to precejšen financni zalogaj, bi denarna sredstva prispevali obe društvi, t. j. EDM In ŽED. Navzoci so zadevo sprejeli z odobravanjem. Ponovno je bilo pripo-roceno, da bi morali poskrbeti za kratka obvestila o delovanju društva v javnih obcilih, kot je dnevnik Vecer oz. tedenska priloga Štajerc, ki je privlacna za širšo populacijo. Zbor je bil zakljucen ob 12. uri, a se je nadaljeval z zakusko in prostim razgovorom. K.K. Iz zgodovine gibanja El la movada historio Esperanta heroldo – esperantski glasnik En la periodo inter 1969 – 1974 SIEL eldonadis dulingvan bultenon Esperanta heroldo – esperantski glasnik. Gi aperadis kvar fojojn jare. Post la malsano de Deziderij Mizerit la redaktoroj estis Gabrijel Strah kaj Tone Logar. Ne ciuj numeroj estas savitaj. Gravas kelkaj artikoloj de Jože Kozlevcar, Peter Zlatnar, Vinko Ošlak ktp. Biblioteko de SIEL - Inventara numero 35-031. V letih 1969 do 1974 je predhodnica sedanjega ZES, namrec Zveza esperantistov Slovenije, izdajala glasilo esperantskega gibanja v Sloveniji z imenom Esperanta heroldo – Esperantski glasnik. Glasilo je izhajalo neredno, v zacetku po 4 številke letno, potem redkeje. K temu je pripomogla tudi bolezen urednika Deziderija Mizerita. Nato je za eno trojno številko vskocil Gabrijel Strah, po premoru v letu 1971 pa je nalogo pevzel Tone Logar, ki je izdal po dve številki glasila v letih 1972 in 1974. Zadnja znana je 14 številka, ki ima datum september 1974. Ohranjene izvode glasila hrani naša strokovna knjižnica pod inventarno številko 35-031. Glasilo je najprej tiskal Viktor Fabiani iz Ljubljane, nazadnje pa Zavod za statistiko Slovenije. Snopici formata A5 (prepognjen A4) so bili na hrbtu zvezani s sponkami, vsebine je bilo ponavadi za 16 strani, vecina prispevkov je bila objavljena v esperantu in slovenšcini. Bilo je kar nekaj avtorskih clankov, ki so jih prispevali Vinko Ošlak, Jože Kozlevcar, Peter Zlatnar itd. Kratke novice iz domovine in tujine ter vabila in oglasi so zanimivo ogledalo dogodkov, a zaradi poredkega izhajanja niso bili ravno aktualni. O.K. Janez Zadravec: Memore al Jovan Mirkovic Forpasis post mallonga malsano nia samideano kaj kunlaboranto Jovan Mirkovic. Dum multaj jardekoj li kiel profesia fervojisto aparte zorgis por akcenti elparolon »reloj ligas landojn, esperanto popolojn«. Kaj tion li fidele kaj persiste realigis en la fervojista esperanto societo, en internacia fervojista rondo kaj en sia privata vivo. Lia aktiveco en la fervojista societo, en JAFE kaj en IFEF estos priskribita aliloke, tial mi skribos nur pri miaj rememoroj. Lin mi renkontis en Mariboro en la sepdekaj jaroj unue kiel kunlaboranton en la IFEF Kongreso kaj poste en tiama fervojista mezlernejo ŽIŠ (Železniška industrij-ska šola). Tie okazis forta junulara aktiveco, kiun gvidis instruisto Ludoviko Prebil, Milivoj Maraševic kaj Jovan. Dum kelkaj jardekoj tiu lernejo prezentis fortan kaj sencesan aktivecon, kiu foje ebligis ankau kunajn arangojn kun Maribora esperanto societo. Sed dum tiuj ci rememoroj mi volas aparte akcenti kelkaj modelajn aktivecojn, kiujn Jovan realigis. Fakte li estis nekutime individua aktivulo, kiu eble guste pro tia karaktero persiste kaj surprize sukcesis. Ekzemple li organizis kelkajn internaciajn skisemajnojn sur Pohorje. Li sukcese kontaktis urbestraron de Mariboro kaj al kelkaj eksterlandaj lokoj portis vinberviton de la fama kvincentjara vinarbo. Same li sukcese organizis internacian flosadon sur la rivero Drava ekde Mariboro gis la kroatuja limo. Post la translokigo al Lendava, kie regas strikta dulingveco (slovena – hungara), li baldau partoprenis en kulturaj festivaloj per esperanto. En Lendava li iniciatis kaj dum kelkaj jaroj organizis nian partoprenon en la internacia festivalo de »bograc«-kuirado. Foje li en la radio Murski val (Ondo de Mura) sukcese organizis kvizon por auskultantoj pri esperan-to. Same li ebligis al kelkaj infanoj, ke ili skribinte leteron al Kristnaska Viro fakte poste ricevis respondon de li rekte el Norvegujo! Do tiel Jovan foje surprizis ankau min, car li trovis ciam denove aktivecojn, kiuj ankau por mi estis nekutimaj, sed interesaj. Kaj guste pro tia agado li restu inter ni kiel ekzemplo kaj stimulo por nia sukcesa aktiveco. Dankon Jovan por via sukcesa kaj interesa agadmaniero! Leposlovni koticek Beletra angulo Bibliografija slovenske esperantske literature La bibliografio de slovena la Esperanta literaturo estas longlimtempa projekto de SIEL. La bibliografioj de Marinko Givoje kaj Borisa Milicevic estas nekom-pletaj kaj malnovigintaj. En modernaj datumkolektoj precipe mankas tradukoj de mallonga prozo kaj poezio, publikigitaj en revuoj. SIEL invitas voluntu-loj(n) kiu(j) alirus tiun taskon. Verjetno marsikoga zanima, koliko je slovenske esperantske literature. Najprej pa je treba ta pojem dolociti. Obsegal naj bi slovenska dela, prevedena v esperanto, izvirna in prevedena esperantska dela, prevedena v slovenšcino, esperantska dela o Sloveniji ter slovenska dela o esperantu. Te kategorije se lahko delijo še na leposlovje in stroko, kamor spadajo tudi slovarji, ucbeniki, slovnice itd. Znane so bibliografije jugoslovanske književnosti, ki sta jih sestavila Marinko Gjivoje in Boriša Milicevic v70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Vendar so te bibliogra-fije nepopolne in ne obsegajo novejših izdaj in objav. Novejši podatki so seveda v bazah podatkov, kot so COBISS, baza prevodov JAK RS, v katalogih NUK itd. Veliko delo bi opravil tisti, ki bi podatke zbral, precistil in izdal. V navedenih virih je precej napak, zlasti pa manjka mnogo del, ki si zaslužijo biti navedena. Tak primer so razni prevodi pesmi ali krajše proze, ki so bili objavljeni v revijah, na primer novela Rudolfa Kresala Vrnil se je domov, ki jo je v prevodu Jožeta Kozlevcarja objavila revija Literatura mondo leta 1948. Ali pa prevod pesmi Rudolfa Maistra-Vojanova. Išce se junak, ki bi v doglednem casu (pred koncem desetletja) uredil bibliografijo slovenske esperantske literature s pomocjo poklicnih strokovnjakov in nekaj sodelavcev iz naših vrst. Ta projekt je v dolgorocnem nacrtu ZES, njegov pomen za esperantsko gibanje in slovensko kulturo pa je nedvomen. O.K. Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Objave v slovenskih medijih Nedeljski Dnevnik, 13. aprila 2022, str. 21, je v rubriki Odmevi objavil sestavek Janeza Zadravca z naslovom Zahtevajmo tretjo pot! Avtor sestavka poziva k izbiri drugacne družbene ureditve kot jo omogoca lažna ameriška demokracija ali ruska tiranija. Pomemben faktor za moderno evropsko pot, temeljeco na clove-kovih pravicah, solidarnosti in soupravljanju, je tudi enakopravno sporazumevanje s pomocjo mednarodne-ga jezika esperanta. Navaja še nekaj podpornih citatov za ucenje in uporabo esperanta. O.K. Razstava Polone Kosec na Pijavi Gorici Ilustratorka slikanice Alma: Svet pred domacim pragom Polona Kosec je v aprilu 2022 razstavljala izvirnike svojih ilustracij v vecnamenskem prostoru »Skedenj« na Pijavi Gorici pri Škofljici. Ogled je bil možen vsak petek popoldne ali pa po dogovoru za skupine. Na razstavi smo lahko videli ilustracije za tri slikanice, katerih besedila je napisala Mojiceja Bonte. Drugi dve slikanici tudi obravnavata prodorni slovenski osebnosti, namrec Ivano Kobilico in Antona Martina Slomška. Zato je bil naslov razstave Neustavljivi. Vabilo na razstavo Po ogledu razstave in vpisu v knjigo spominov smo pustili varuhinji razstave tudi nekaj propagandnega gradiva: koledarcke EDL in zgibanke o esperantu ZES. S pomocjo knjižice o Pijavi Gorici, ki poleg fotografij in opisov vsebuje tudi ilustracije domacinke Polone Kosec, smo si ogledali vasico in vec krajevnih zanimivosti ter se pogovorili z domacini. O.K. Programo AMO gis la fino de 2022 Jam okazis AMO (Aktivulo maturigo)-seminarioj 82 gis 85, unu en nova lando: Israelo. Igas ciam malpli facile aldoni novajn landojn, sed en 2022 tio rekorde okazos. Jen kiom ni povas raporti pri la programo tra la sekvaj monatoj: AMO 86 el Sidneo, Australio rete, la 12-an de junio je 12-a gis 14-a CEST. Plia nova lando por la AMO-programo. Proponita temo: Esperanto por peri Oceaniajn kulturojn. Alig-ligilo: https://us02web.zoom.us/j/83077839393 AMO 87 en Klaipedo, Litovujo, iam inter la 9-a kaj 17-a de julio, kadre de BET. Plia nova lando por la AMO-programo. Akceptita temo: Baltujo en Europa Kunteksto. Aparte aktuala en la nuna malpaco en la kontinento. Hibrida seminario. AMO 88 en Jelena Góra, suda Pollando, en julio 25-a kaj 26-a, en unu el la universitatoj. La seminario okazos lige kun la Kantkonkurso en Vroclavo. Temo certa: 135 jaroj da Esperanto – homoj, ideoj kaj okazintajoj. Dua temo estas sub esploro. La loko: https://eo.wikipedia.org/wiki/Jelenia_G%C3%B3ra. AMO 89 okazos kadre de la 55-a Kongreso de ILEI en Kebekio, Kanado, komence de augusto. Temo: anonconta - io eduka, versajne pri universitata kunlaboro, kiu vere progresis en la lastaj monatoj. AMO 90 okazos lige kun la Universala Kongreso en Montrealo, Kanado. Temo: Kulturaj trezoroj ekster Europo kun la celo altiri ekzemplojn de indigenaj popoloj. Precizaj datoj anoncotaj, sed inter la 7-a kaj 13-a de augusto. La AMO-temo rilatas al la temo de la UK: Lingvo, vivo, tero: Jardeko de Indigenaj Lingvoj. AMO 91 okazos en Brescia, Italio, kadre de la Itala Kongreso. Temo: Sociaj retejoj – kiel starigi kaj prizorgi ilin. Gvidos Debora Rosseti. Augusto 22-a, 23-a, 25-a kaj 26-a (ciumatene inter 10:30 kaj 12:15 CEST). Hibrida seminario. AMO 92 okazos en Togolando, sub prizorgo de ACE, fine de augusto au komenco de septembro. Celata estas hibrida seminario kun la temo Esperanto kaj trejn-flegado afrika. AMO 93 okazos kunlabore kun nia komerca faka asocio IKEF. Plejparte virtuala kun organizado el Japanujo en dimanco la 25-a de septembro. Temo: Eurazia Ekonomia Komunumo (EEK). AMO 94 bonvenigas novan partneron: ELF-AREK. Ceforganizas Triesta E-Asocio kunlabore kun ELF/AREK (Esperanto-Ligo Filatelista - Amika Rondo de Esperantaj-Kolektantoj). La arango estas antauvidita hibride, car i.a. unu "brako" de ELF/AREK estas en Brazilo. La temo traktos pri kolektado kaj konservado de Eo-ajoj. AMO 95 okazos en Kroatio en novembro kadre de ciujara arango. AMO 96 okazos en Tieso, Senegalo, decembre, kadre de la 8-a Afrika Kongreso. Temo: Interafrika kunlaboro. Senegalo estas nova lando por la AMO-programo. Fonto: EKO 2022-28 kaj 2022-30 Esperantomuzeo Vieno Muzej esperanta na Dunaju, ki je del Avstrijske naro-dne knjižnice (ÖNB), nudi med drugim enkrat mesecno, ob sredah ob 18h, hitri tecaj esperanta po spletu. V eni šolski uri se bodoci obiskovalci muzeja doma poucijo o nastanku in osnovah mednarodnega jezika ter na kratko o uporabi zbirk muzeja. Enkrat mesecno, ob nedeljah ob 11h, je brezplacno vodenje po muzeju, ki traja 45 minut. Seveda pa je treba placati vstopnino. Ta znaša 9 € za odrasle in 3 € za mladino do 19 let. Dobro je preuciti še razne možno-sti popustov. Datumi tecaja in brezplacnega vodenja ter mnogi drugi koristni podatki so objavljeni na spletni strani https://www.onb.ac.at/museen/esperantomuseum. Itala kongreso 2022 en Breso Italijanski kolegi vabijo na svoj kongres, ki bo letos spet dokaj blizu in lahko dostopen: v Brescii od 20. do 27. avgusta. Ce se prijavite do konca junija, je kotizacija 60,- EUR. Oglejte si program in možnosti bivanja na naslovu: https://kongreso.esperanto.it/89/. Po tradiciji so italijanski kongresi vredni obiska. Glede na poletni cas je nujno rezervirati bivanje pravocasno. Europa Kongreso 2024 en Strasburgo Germana Esperanto Asocio (GEA) kaj Unuigo Franca por Esperanto (UFE) decidis kune kongresi en 2024 en Strasburgo. Sed car Strasburgo estas ankau unu el la cefurboj de Europaj instancoj, oni deziras pligrandigi la kongreson invitante aliajn landajn asociojn de Europo por ke estu vera Europa Kongreso! EEU jam anoncis sian aprobon kaj subtenon. La kongresejo ankorau ne estas definitive rezervita sed la datoj jam prikonsentitaj: de merkredo la 8-a gis dimanco la 12-a de majo 2024, inkluzivante la 9-an de majo kiu estas tago de Europo kaj feritago en diversaj landoj pro tio, kaj pro la fakto ke en 2024 estos ankau tago de cielenira festo. Tuttaga ekskurso okazos al Colmar la 13-an de majo. Bonvolu de tempo al tempo legi la informojn en la retejo Eventa Servo. Se malfacilas malkovri, kiel atingi la jaron 2024, unue filtru per Europo, Internaciaj eventoj kaj Plurtagaj, poste iru suben, ce la sekvaj pagoj, klaku plurfoje sur ‘Sekva’ gis vi fine atingis la celatan jaron. Ekskurso al Škofja Loka kaj Visoko EDL pripravlja izlet v Škofjo Loko z ogledom mesta in muzeja na gradu. Po kosilu in osvežitvi bomo šli še na Visoko in se sprehodili po Tavcarjevi domaciji in si pri-vošcili kakšno sladico in napitek. Vodenje bo kombini-rano v slovenšcini in esperantu. Datum izleta: sobota, 25. junija 2022 (državni praznik) Nacrtovani urnik: 10h – zbor na avtobusni postaji Škofja Loka (blizu je veliko parkirišce) 11h – ogled muzeja na gradu z vodenjem 13h – kosilo »Pr'Pepet«, Kopališka ulica 1 (možnost brezmesnega obroka) 1430 – odhod na Visoko (avtomobili + kombi po potrebi 15h – ogled Visokega z vodenjem in odmor 1630 – povratek na izhodišce v Škofji Loki 17h – razhod Stroški vstopnin, vodenja, kosila (pijaca posebej) in morebitnih prevozov so ocenjeni na najvec 25,- €. Prosimo, da se za izlet prijavite ter sporocite, kako boste prišli do izhodišcne tocke. Glede na prijave bomo organizirali prevoz z osebnimi avti in najeli kombi na relaciji Škofja Loka – Visoko in nazaj. Nekateri lahko prisedejo tudi v Ljubljani ali na železniški postaji v Škofji Loki. Izkoristite prevozne ugodnosti za upokojence ter praznicne popuste na železnici. Tudi vožnja z osebnim avtom je stroškovno ugodna, ce je avto dobro izkori-šcen, zagotavlja pa veliko fleksibilnost. Dobrodošla je tudi najava želje po vegetarijanskem obroku. Prijave pošljite na naslov kristan.ostoj@t-2.si do petka, 17. junija 2022 do 22h. Informacija o nekaterih prometnih povezavah: Vlak iz Maribora: IC 503 pride v Ljubljano ob 8:56. Povratno: IC 502 iz Ljubljane ob 17:43. Vlak iz Kopra: IC 508 pride v Ljubljano ob 7:53. Povratno: IC 509 iz Ljubljane ob 17:55. Avtobus iz Ljubljane v Škofjo Loko: 9:20, prihod ob 9:57. Povratno: 18:10 iz Škofje Loke, cena: 3,10 €. Prevoz z železniške postaje Škofja Loka na avtobusno postajo: mestna linija, cena 0,50 €. Iom pri Škofja Loka Škofja Loka estas signifa slovena urbo en la regiono Gorenjsko. Lauvoje gi situas nordokcidente 23 km de Ljubljana kaj 12 km sude de Kranj. Gi kusas sub orienta deklivo de montetaro de Loka, kiu orienten dislargigas en kamparon de la rivero Sora kaj okcidenten al valoj de Poljane kaj Selca. En la mezepoko iris trafiko el la valo de Ljubljana tra Loka al valo de Poljane kaj pluen al Friulio kaj Triesto. La nomo Loka, urbeto inter kunfluo de du riveretoj, nomataj Sora, aperis la unuan fojon en historiaj dokumentoj en la jaro 973. Tiun jaron la germana imperiestro Oto II-a donacis la teritoriojn de la valo Selca kaj Poljane al episkopoj de Freising el Bavario. Pli poste, en la jaro 1033, la teritorio de Freising havigis al si ankorau la valon de Supra Sava gis la vilago Dovje. En la historiaj dokumentoj oni trovas por la nomo de la urbo plurajn formojn: Lonca (973), Loka (1074), Lack (1192). En germanaj dokumentoj oni trovas ciam la nomon Lack au Bischoflack. En romanaj dokumentoj la loko estas nomita Scophelcus, Scufialocka, Sckufega lucka. En la 13-a jarcento aperas slovena nomo Škofja Loka. En la dokumento en 1274 la lokon oni jam nomas urbo. La situo de la urbo estis favora ankau el defendaj vidpunktoj. De tri flankoj la urbo estas cirkauita de akvo, en okcidenta flanko de la kastelo. Pro la pli bona sekureco oni cirkauigis la urbon gis la jaro 1318 per muro en kiu estis kvin pordegoj. Logantaro en la urbo estis de slovena kaj germana naciecoj. En la cirkauajo cefe vivis slovenoj. La plej-multo el la logantaro estis metiistoj. Kune kun la metio evoluis ankau komerco. Komerci rajtis nur urbanoj. Episkopo de Freising en la jaro 1451 malpermesis komerci al kamparanoj - subuloj de la urbo. Laika autoritato apartenis al la episkopoj de Freising, sed eklezia autoritato apartenis al patriarko de Aquilea. Cefa oficisto estis administranto. Li estis episkopa anstatauanto. Katastron, en kiu estis listo de ciuj subuloj, gvidis anstatauanto de la administranto. La administranto estis jugisto al la subuloj de Loka. Urbanoj havis sian urban jugiston kaj urban konsilantaron. Grava oficisto estis grendeponisto, kiu kolektis impo-stojn en naturajoj. Grenon kaj aliajn naturajojn li akceptadis en grendeponejo sur la hodiaua Spodnji trg (Suba placo). Tasko de la grendeponisto estis ju plej baldau disvendi la varojn. Gis kiam la greno restis en la deponejo, kamparanoj ne rajtis vendi siajn produktojn. Por la urbo Loka estis kriza jaro 1439. La cirkauajo de Škofja Loka estis scenejo de sangbataloj inter grafoj de Celje kaj imperiestra soldataro. En la jaro 1457 la arme-estro de Celje Jan Vitovec bruligis pro vengo preskau la tutan urbon. En la jaroj 1471 kaj 1476 atakis la fortiki-gitan urbon turkoj. La urbo mem ne estis konkerita, sed turkoj detruadis kaj bruligadis en la cirkauajo. Forta tertremo la 26-an de marto 1511 multe detruis la urbon. Ruinigitaj estis turo sur Krancelj, malnova kastelo super Vincarji, la kastelo do Loka kaj la gren-deponejo. Episkopo Filipo konstruis en la jaroj 1513 gis 1526 la hodiauan kastelon kaj renovigis la urbon. En la jaro 1660 forbrulis Mestni trg (Urba placo), en 1698 la brulo neniigis Spodnji trg (Malsupra placo), nomata Lontrg. La muroj iom post iom perdis sian signifon kaj ili komencigis disfali. La plej grandan parton de la muro oni forigis post la jaro 1789. Konservigis la suda parto apud Graben, ce la hodiaua komunuma domo. La potenco de la episkopoj de Freising ci tie dauris de la jaro 973 gis 1803, do 830 jarojn. En la jaro 1803 la habsburganoj eksproprigis la tutan posedajon de la episkopoj de Freising. Per tiu disproprigo la urbo Škofja Loka perdis sian autoritatkarakteron. Nur post la unua mondmilito komencigis en Škofja Loka evolui industrio: ligna, pelta, teksa kaj capela. Pli fortan ekonomian progreson la urbo komencis akiradi post la dua mondmilito. Fonto: La postlasajo de Sonja Tavcar, neredaktite Jarkotizoj de SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci prejemnika vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navo-dilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kion oni legos en la sekvonta numero? Por la sekvonta numero de Informacije / Informoj, kiu aperos meze de septembro 2022, ni antauvidas raportojn pri la someraj arangoj en Esperantujo (cefe la UK kaj konferencoj) kaj kelkajn anoncojn de kursoj. Krome ni atendas artikoletojn pri: - ekskursoj kaj ceestaj kunvenoj - novajoj el la faka biblioteko de SIEL - turisma agado esperante - »novajoj« el la arkivo de ES Ljubljana - historiajoj de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri viaj agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankau tion ci… Tulipoj Esperanto La printempa ekspozicio de tulipoj en la parko Arbo-retum Volcji Potok (20 km norde de Ljubljano) prezen-tis cirkau du milionojn da tulipoj, inter ili ankau la specion Esperanto. La parko ampleksas 85 ha da ordi-gita surfaco, 4.800 arbojn, 1.200 speciojn da rozoj ktp. Arboretum Volcji Potok, la 1-an de majo 2022 (Foto O.K.) INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Grabloviceva 28, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d. d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0