90,6 95,1 95,9 INJ Zgodbe, ki jih piše življenje Umetniški festival Vstop prost tokrat odmeva v navdihu doma. Klaus Mähring si je iz umetniških vzgibov uredil svoj dom kar v avtobusu. V širšem smislu domovanja se oziramo tudi na državo in razkrivamo tegobe povsem običajnih ljudi, ki domujejo bogu za hrbtom ali pa preživljajo nočno moro v navidez pravljični hišici. Dan mladosti - za nekatere nostalgija, za druge bedarija H HImr PRED REFERENDUMOM Kako razmišljajo Nežka, Tomo, Franjo, Emil in Jože? Na Golteh je gorelo "i Mer ca t or Center Celje Opekarniška 9. Celje, tel, št; 03/126 80 00 Sobota, Pomlad je pravi cas Fptp: SHERPA Voj niš ko gmajna, užitek bivanja! ' < "V v /"" V1-'. ; L!-, -iT* ■' ogled pokličite : ;051365 287 Ustvarite svoj dom v Vojniški gmajni! www. m tli s (o no vanja. si UVODNIK BISERKA POVSE TAŠIČ Poslušam, a ne slišim Želeni pločnik, dostop do brezžične povezave, varna avtobusna postaja, ki bo pripeljala otroke do šole ...Vse to so problemi, ki jih človek - tisti navadni smrtnik, jaz in ti - občuti kot največjo težavo. In na takšni lokalni ravni nam življenje vsak dan piše tudi zgodbe, ko nad sistemom države sicer lahko bentimo, vendar si moramo naposled le priznati, da smo si pri izbiri hiše ali neurejene poti do doma morda v največji meri krivi pač sami. Od države seveda pričakujemo, da bomo naše življenje potem spravili v normalne tirnice tako, da nam bo sistem omogočil, da »sleherni hlapec Jernej zmaga v boju za svojo pravico«. Največkrat lahko tudi pri takšnih majhnih življenjskih zgodbah prepoznamo preprosto resnico: ljudje si otežujejo življenje, ker se ne znajo in ne zmorejo dogovoriti med seboj. Tako je bilo in tako verjetno tudi bo. In ta komunikacijska blokada, ki smo ji priča v mnogih sporih med sosedi, državljani, postane dosti bolj usodna na ravni države. Takrat torej, ko oblastniki nagovarjajo državljane tako, da jih ti preprosto ne razumejo. Če rečem, da ima Slovenija ta hip največjo težavo s komuniciranjem, potem si bo marsikdo morda oddahnil. Pa vendar tega problema ne gre zanemarjati ali podcenjevati. Še več, upam si trditi, da prav dejstvo, da »ne znamo poslušati in še manj slišati ter razumeti«, predstavlja ta hip največji kamen spotike, da bi lahko živeli boljše. Večina živi površno, ozadje preobilice informacij zanima le še malokoga, branje in kakšna dobra knjiga je za večino »metanje časa proč« in dejstvo, da smo pozabili na tisti rek naj čevlje sodi le kopitar, je več kot očitno. Masa ljudi, med katero prevladujejo negativni občutki sovražnosti, predsodki, apatija, neznanje, pač ne razume parodij z Urško Čepin na čelu, saj še preprostih dejstev ni več sposobna kritično ovrednotiti. Ne trdim, da je treba zamenjati državljane. Nikakor. Da se moramo državljani spremeniti. Vsekakor. V tej državi imamo dialog gluhih in smo pozabili na bistvo komunikacije. To pa je zelo preprosto. Ljudem ni treba, da bi jim bile novice, tudi reforme, všeč; vse, kar potrebujejo, je le, da jih razumejo in da je vodstvena ekipa, ki jih ponuja, do njih iskrena, poštena. In tu je jedro problema: za dobro komunikacijo je potrebno zaupanje. Za uspeh je potreben pogum, da se soočimo s tveganjem, da sprejmemo izziv. In pomanjkanje discipline pri posamezniku ali sistemu je v tem, da nismo sposobni speljati nobenih stvari do konca. Prava motiviranost izhaja iz ljudi. Ključni izziv za državo torej je: kako jih (nas) prebuditi? Ste morda pomislili na to, da bi končno začeli ustvarjati družbo, kjer bosta moč argumentov in znanja pridobila na veljavi, družbo, v kateri se bomo slišali in znali prisluhniti razmišljujočim, pametnim, treznim posameznikom, ki znajo misliti s svojo glavo?! Koliko vas je sploh prebralo predlagane zakone, o katerih bomo odločali na referendumu? Kdo od politikov, ki predlagajo referendum na referendum, je zmogel gledati dlje od »nacionalnega športa«, češ, samo, da sosedu crkne krava (in gre meni bolje na naslednjih volitvah)? In kdaj ali koliko še rabi vlada, da bo ugotovila, da aspirin ne pomaga proti razrasli rašči že kar tragične atmosfere, ko je v zraku nekaj, kar nas bo uničilo ne glede na to, kaj bomo storili?! Slovenija postaja vse bolj utrudljiva za življenje. Ljudje pa imajo vse več zgodb, ki jih piše življenje. Spoznati moramo, da je marsikateri srečen zaključek odvisen od nas samih. Če so odločevalci že pogrnili na izpitu in odločanje o reformah prenesli na državljane, potem se odločimo na podlagi zelo preprostega bistva življenja: postaviti stvari na pravo mesto. Gre za boj med časom, ki ga imamo na razpolago, ter kompasom ali našo vizijo, kam gremo in kam želimo priti! In pri tem ne moremo misliti le na svoje »polne riti«, temveč tudi na otroke, vnuke ... Kakšno družinsko (državno?) srebrnino jim je treba zapustiti, če svoji državi in s tem tudi sebi privoščimo kaj več kot le srebrno poroko. Del ceste, tik pod vrhom, poteka ob grozljivem prepadu in vsaka vožnja tam mimo je tveganje. V Celju, a bogu za hrbtom Ko se ustrašijo tudi poštarji, smetarji in dostavljavci »Invalidnega tasta smo s hriba morali pozimi nesti 200 metrov do avtomobila, da smo ga lahko odpeljali v dolino do reševalnega vozila, ki ni moglo do nas. Pridite, pa boste videli, kaj so težave s cesto,« nam je v telefonskem pogovoru dejala Angelca Rožič iz Lisc. Odzvala se je na naše pisanje o sanaciji Partizanske ceste, s katere se po makadamu zavije proti njeni domačiji. Pa smo šli na obisk. Rožičevi živijo na hribu, do katerega je dostop skorajda nemogoč. Do njih nismo mogli niti mi, saj nam je vozilo »zakuhalo« na polovici strme gozdne poti. Človek ne verjame, da se vse to dogaja le nekaj kilometrov iz mesta. Rožičeva ne skriva razo- so omenjali, kako je treba čaranja nad občino in nekaterimi krajani Mestne četrti Savinja: »Zdaj ko so želeli, da se sanira Partizanska cesta, čim prej to urediti, češ >kako bo prišel rešilec k Rožičevim, kjer skrbijo za nepokretnega tasta<. Kje so bili deset let, 13 29 12 ko sem hodila od Poncija do Pilata, da bi uredili naš del ceste? A takrat je bilo vseeno, kako bo rešilec prišel do nas?« Z občine Celje so ji odgovorili, da to ni občinska cesta in da je urejanje izključno v pristojnosti lastnikov. »Od kod mi denar?« se sprašuje sogovornica. Medtem ko je za občinarje tu zgodba končana, za Rožičeve ni. Nekaj bo treba storiti, toda, kot se je izrazil predsednik Mestne četrti Savinja Dimitrij Černe: »Rešitve ni. Občina nima denarja.« Domačija Rožičevih je v Liscah 18 že več desetletij, selitev stane, kupca zagotovo ne bi z lahkoto našli. Težko je karkoli obnoviti. Dostava materiala je nemogoča. »Morali bi menjati streho, a kako?« je žalostna Rožičeva. Sinova, srednješolca, se v mesto vozita z očetom, nazaj pešačita! »Pozimi sem bila pripravljena plačati, da bi nam spluži-li, a so rekli, da ne,« dodaja. Ko se jim je pokvaril pralni stroj, popravljavec sprva ni prišel ponj, saj se je ustrašil hriba. Poštar pošiljke pusti v nabiralniku pri strelskem domu na Petričku. Tja Roži-čevi vozijo tudi smeti, saj ni možnosti, da pride tovornjak do njih. »Ampak na položnici za odvoz smeti imam enak znesek kot tisti, ki jim smeti poberejo pred vhodom,« je neposredna Rožičeva. Pred časom so za silo ustavili plazenje, toda voda Kako bodo naprej, Angelca Rožič ne ve. ob deževjih dela svoje in če se ne bo kdo >zmigal< in ukrepal, se lahko zgodi, da bo pot popolnoma neprevozna. Tasta morajo vsak mesec peljati na obvezni zdravstveni pregled v bol-nišnco, je brez nog, hud ledvični in pljučni bolnik, vsake toliko časa pa mora zdravnica priti k njemu na dom. »In zdravstveno osebje je najbolj prijazno. Zdaj poleti še nekako pridejo do vrha, a če se pripeljejo sem, vsakič pokvarijo sklopko,« še dodaja Rožičeva. »Vem, da je to naš dom, da tukaj živita tudi moja sinova, ampak nikoli, res nikoli ju ne bom silila, da ostaneta za vedno tu, ker ne želim, da bi imela takšne skrbi ...« SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE Da je cesta nevarna, smo se prepričali tudi sami. - Št. 41 - 27. maj 2011 Partizansko cesto, kjer je Savinja spodjedla vozišče, te dni že sanirajo. Dlje časa je bila na tem delu tudi popolna zapora, prebivalci Lisc pa so se morali iz Celja domov voziti celo skozi Kasaze, kar je pomenilo kar 14-kilome-trski obvoz. NOVI TEDNIK ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Med vegastimi zidovi iz tramov in cunj Lepo življenje v pravljični hiški se je sprevrglo v nočno moro za vse Zakaj povedati naslednjo zgodbo? Še zdaleč ne zato, ker bi si naivno lastili pravico razsojati v sporih, od katerih so že vsi dvignili roke. Je pa žal tako, da smo mediji velikokrat zadnja stopnica obupanih ljudi. Zadnje upanje, da jih bo kdo slišal, potem ko so jim že povsod zaprli vrata pred nosom. Gospe Ivi iz okolice Celja nikoli v življenju ni bilo ravno lahko, na starost pa si je zaželela miren dom v idilični naravi. Lesena hiša, ki jo je pošteno plačala, se je izkazala za slabo odločitev. Zadnja štiri leta ne da spati ne njej, še manj pa graditelju s Koroške. Ob vstopu v nesrečno stavbo te najprej objame prijeten občutek lesenega okolja in domiselnih detajlov v opremi, hip za tem pa ne moreš spregledati cunj, zatlačenih v reže med trami. Po podrobnem ogledu ugotoviš, da res ni vse zlato, kar se sveti. Iva se je v življenju nekajkrat selila, na tej lokaciji pa se je želela ustaliti na starost. Za izvajalca se je odločila tudi pod velikim časovnim pritiskom, a je verjela, da je podjetje vredno zaupanja. Za ostrešje in stavbno pohištvo naj bi poskrbela sama, a je bila taka okrnjena ponudba celo dražja od prvotne. »Prepozno sem se zavedla, da bi za 60 tisoč evrov lahko dobila tudi hišo res priznanega proizvajalca, a sem upala, da bo končni izdelek vseeno vreden svojega denarja.« Preživela je vojno, lesene katastrofe pa ne bo Kot pravi Iva, se je pri gradnji zelo kmalu izkazalo, da stvari ne gredo v pravo smer. »Velikokrat se je dogajalo, da so manjkajoče, sicer strogo oštevilčene elemente, kar po domače nadomeščali, Lastnica hiše je prepričana, da bi moral tesar vstaviti slepe okvirje ali pa nanje vsaj opozoriti. Zdaj, ko na vseh koncih in krajih zvija okna in vrata, graditelj hiše pravi, da to pač ni njegova stvar. ampak sem upala, da vedo, kaj delajo.« Ko je hišo zalil dež ne da bi jo zaščitili, leseni zidovi pa so počrneli, pa je menda tudi direktor podjetja sklonil glavo in na gradbišče enostavno nehal prihajati. »Z vsem spoštovanjem, delavci so bili cestni pometači z vseh vetrov, večinoma zaposleni na črno. Kot se je izkazalo, za to delo še zdaleč niso bili usposobljeni.« Črne zidove so reševali tako, da so vsa bruna obrusili. Dvakrat. Brez uspeha. Za njimi so ostale vdolbine po vsej hiši. Iva je začela na napake opozarjati pisno, a bolj ali manj brez uspeha. Med bruni so se pokazale špranje za debelino prsta, les poka, kot bi kdo metal petarde, okna zvija, zunanjo steno hiše tišči iz linije. Pri tem so manjkajoči leseni zaključki in razne nedokončane finese še najmanj pomembne. Med tremi izvedenci so si hišo ogledali tudi predstavniki biotehnične fakultete. »Mlad les s strženom bi moral izvajalec izločiti, pa ga ni. Med bruna bi po načrtih moral dati filc, trame v dolžini cele hiše bi moral povezati s križi, da bi hiša obdržala strukturo, v okna ni vgradil slepih okvirjev, zaradi česar zvija okna in vrata. Narobe so urezali kuhinjska vrata in kakšnih dvajset centimetrov preveč tudi vhodna,« našteva Iva. »Les tako zvija, da v hiši ni mogoče živeti. Meni je naravna struktura lesa všeč. Vedela sem, da razpoka, ampak to ni normalno,« že v solzah Prijetno notranjost hiše kazijo cunje, s katerimi je lastnica zatlačila tudi do prst debele špranje med bruni. Graditelj hiše je povedal, da je to nekaj normalnega. Investitorka naj bi bila nad naravnim vzorcem razpokanega lesa celo navdušena. razlaga sogovornica. »Celo očetova ura - edini spomin nanj, preživela je vojno - je zaradi zvijanja tramov padla na tla in se razbila.« Naj jo podre in odpelje! Po natančni kronologiji klicev, faksov in dopisov Iva razloži, da jo najbolj boli neodzivnost direktorja podjetja. »Priznam, da sem vztrajna, da ga kličem neštetokrat in mu pošiljam na stotine sporočil. V stanju skrajne nemoči sem mu tudi doma že naredila cel cirkus. Vendar se mi v obraz smeji in noče prevzeti odgovornosti za svoje napake. Ko je inšpekcija določila, kaj mora popraviti, se je strinjal, da bo poslal visoko usposobljene delavce, ki bodo zadevo sanirali. Ko sem prišla domov in na vratih zagledala dva dobro znana delavca, ki sta že doslej naredila dovolj škode, sem seveda doživela živčni zlom. Obdržala sem nekaj čez štiri tisoč evrov, kar mi zakon dovoljuje, pa me je dal na sodno izvršbo. Različni cenilci so bili mnenja, da bi sanacija hiše stala več kot 20 tisoč evrov. A stvar je šla tako daleč, da bi bilo še najbolje, če bi hišo podrl in odpeljal.« Ne vem, zakaj se je spravila name ... In ker se Iva kljub svojemu obupu ni želela osebno izpostavljati, ne bomo osebno izpostavili niti gradbenika s Koroške. Direktor Marko v osnovi ne priznava, da bi bilo zaradi njegovega nevestnega dela karkoli narobe s hišo. »Podpisala je primopredajni zapisnik. Nič od naštetega ni zapisala, zdaj pa je problem vsakič kaj novega. Zdaj zahteva, da hišo odstranim in ji dam 150 tisoč evrov nadomestila.« Menda ga ženska nadleguje in jo je celo prijavil policiji. »Vse to počne, da bi mi uničila življenje in mi škodovala,« pravi in pokaže celo vrsto njenih grozilnih telefonskih sporočil. Sporno, a gremo na začetek. Zakaj so notranje stene hiše tako amatersko zbrušene? »To je naredila sama, zato da bi mi škodovala. Hiša pa je v takem stanju predvsem zato, ker je ni dokončala in je ne vzdržuje. To je izključno njena krivda.« Ko je ugotovil, da se z investitorko ne bo mogel dogovoriti, je stvar prepustil inšpekciji. »Določili so, da je treba nabiti notranji opaž ter fino zbrusiti notranje zidove. Glede na našo dokumentacijo je jasno, da nam tega nikoli ni pustila. Niti ni dovolila, da to na moje stroške opravi kdo drug. Tu ne vidim več rešitve. To bo lahko rešilo samo sodišče.« Lesena hiša je kot dojenček In tako naj tudi bo. Potrošniški spor med investitorko in izvajalcem bo rešilo sodišče. Koliko časa in denarja bo za to potrebno, nočemo niti ugibati. Smo pa poiskali mnenje izdelovalca lesenih hiš, ki je znanje nabiral v tujini in se v zadnjih letih po vsej Sloveniji že precej uveljavil s svojim delom. Spor je tako zloglasen, da je takoj vedel, o čem govorimo. In ker je stvar deli-katna, tudi njega ne bomo osebno izpostavljali. »Če je pol tega res, kar z različnih koncev poslušam že več kot leto, in če je kaj pravice, bi reklamacijo lastnica morala uveljaviti. Lesene hiše so zelo specifična reč. So kot dojenček. Leta potrebuje, preden shodi. Sam jih obiskujem in gledam še dolgo potem, ko so ljudje že vseljeni. Les se obnaša po svoje in tvoja odgovornost za končni izdelek se ne more končati takoj, ko zložiš zadnje bruno. Življenje v leseni hiši je lahko fantastično ali pa prava nočna mora. Velikokrat poslušam o izvajalcih, ki se jim oči zasvetijo ob dobrem zaslužku. Ampak če tega ne vzameš zelo resno in predvsem s srcem ... se običajno slabo konča.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA V mnenju biotehnične fakultete so zapisali, da je bil les neprimeren za tovrstno gradnjo. Zato je pokanje in zvijanje brun bistveno močnejše, kot bi ga bilo pričakovati in vzeti v zakup. Je na izddelku, ki ga želite zavreči, kateri izmed navedenih simbolov? Oddajte ga v spomladanski akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev! Več na www.simbio.si simblo V simbiozi z okoljem Simblo, d.o.o. Teharska 30DB Ctlje Tel.; 4-396 [31 i2S M K frw:*384 (31425 M12 mioasimbio.sl wvm.slmt1lo.5J Radiceva v Šoštanju o bloku 6? Eden od pogledov na Rogaško Slatino, kjer se bije boj za vrtino. Slatinska vrtina se vrti Zgodba o sporu med Drogo Kolinsko in družbo Hotel Sava Rogaška dobiva očitno nove razsežnosti. Poročali smo, da bodo o obnovi koncesije na eni prihodnjih sej govorili ministri, saj se je Hotel Sava Rogaška iz Rogaške Slatine oziroma Stanislav Pšeničnik pritožil zoper odločbo vlade o dovolitvi obnove postopka za podelitev koncesije za rabo podzemne vode iz vrtine. V Drogi Kolinska trdijo, da Rogaški vrelci in pridobili so že leta 1995 kupili družbo koncesijo za druge vrtnine, NA KRATKO V šoštanjski termoelektrarni se je začel remont petega bloka, pri katerem sodeluje več kot petsto domačih in tujih strokovnjakov. Seveda se ob omembi Teša takoj porodi vprašanje, kaj je z gradnjo bloka 6. Šoštanjsko termoelektrarno namreč sestavljajo tudi drugi proizvodni objekti. Obsežen dvomesečni remont se je začel, v njem pa bo v različnih fazah sodelovalo kar petsto domačih in tujih izvajalcev. O tem je na zadnji seji razpravljal nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne, ki se je seznanil tudi z ostalimi odprtimi vprašanji glede projekta blok 6 z energetskega, ekološkega in ekonomskega vidika. Kot ugotavljajo, projekt gradnje nadomestnega bloka 6 zaenkrat še lovi začrtane časovne in finančne okvire. »Nadzorniki HSE smo zadovoljni s potekom aktivnosti, od vodstva družbe pa je odvisno, da angažira vso razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje, da bo projekt izpeljan učinkovito ob upoštevanju interesov lastnikov, slovenske energetike in vseh drugih deležnikov v tem največjem slovenskem investicijskem projektu,« je po seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik dr. Drago Dolinar. Nadzorni svet HSE se je seznanil tudi s ključnimi izvlečki noveliranega investicijskega programa za projekt nadomestni blok 6 (NIP 4), ki ga pripravljata HSE in Teš. Priprava NIP 4 je v skladu z uredbo o eno- tni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Celotni NIP 4 bo posredovan članom nadzornega sveta po pogajanjih z Alstomom in po izdelani zunanji recenziji. Zagotovo pa mnogi z zanimanjem pričakujejo ponedeljkovo sejo občinskega sveta v Šoštanju. Ne toliko zaradi rebalansa proračuna ali ostalih točk, temveč je pri točki oziroma informaciji o aktivnostih pri gradnji bloka 6 kot gostja napovedana ministrica za gospodarstvo Darja Radič. Kot je pojasnil šoštanjski župan in poslanec Darko Menih, so ministrico sicer povabili, a do srede uradnega potrdila o njeni udeležbi na seji občinskega sveta še niso prejeli. US podjetniški delavnici Forum idej, na kateri bodo sodelovali izkušeni strokovnjaki, ki so se tudi sami soočili z izzivi podjetništva. Konec oktobra se bo začela druga faza tekmovanja, ko bodo nosilci idej predstavili prijavljeni poslovni načrt in se osebno predstavili strokovni komisiji. Najboljši poslovni načrt in regijsko »start-up« podjetje bo pridobilo laskavi naziv najboljše »start-up« podjetje v Saša regiji za leto 2011 ter bogato nagrado. US Müller končno v Celju Po dolgem času napovedovanja in pričakovanja so včeraj v celjskem Citycentru odprli poslovalnico Müller. Razteza se v dveh nadstropjih na 1.270 kvadratnih metrih. V centru so urejene parfumerija, papirnica in drogerija, kar nekaj prostora pa so namenili tudi hrani za najmlajše in zdravi hrani. Delničarji z dividendami Delničarji Banke Celje so od več kot 2,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička malo manj kot polovico na- vendar ne tudi za to, ki je zdaj sporna. Hkrati navajajo, da so koncesijo plačali tudi za to novo vrtnino. Vendar je koncesijo za vrtino leta 2008 prejel Hotel Sava, pri čemer očitno v Drogi niso bili stranka v postopku. Vlada se je februarja odločila za obnovo postopka za dodelitev koncesije, zaradi česar so se pritožili v Hotelu Sava. Kot je pojasnil Pšeničnik, so v skladu s 30-le-tno koncesijsko pogodbo začeli graditi polnilnico, naložbo pa ocenjujejo na pet milijonov evrov. Že junija naj bi dobili uporabno dovoljenje. Kakorkoli, položaj je očitno precej zapleten, tudi zato, ker je Droga vložila kazenski ovadbi zoper župana Rogaške Slatine Branka Kidriča in lastnika Hoteli Sava Rogaška Stanislava Pšeničnika zaradi domnevnih nepravilnosti pri dodelitvi gradbenega dovoljenja za novo polnilnico mineralne vode in cevovod, po katerem gre mineralna voda do polnilnice. Župan Kidrič je že zatrdil, da občina s koncesijo nima nič, pri čemer ovadbe ne more komentirati, ker je ni prejel. US, BJ menili za dividende. Tako za navadno kot prednostno delnico bodo po 22. juniju izplačevali po 2,10 evra. Več kot pol dobička, skoraj 1,2 milijona evrov, pa bodo v Banki Celje namenili za rezerve. Nadzorniki v banki so po novem Uroš Čufer, Zvonko Ivanušič, Melita Malgaj, Jure Peljhan, Tomaž Subotič, Bojan Šrot in Zdenko Zanoški. US Priložnost za mlade Regionalni podjetniški inkubator Saša je s partnerji in pokroviteljem Premogovnikom Velenje že tretje leto zapored pripravil natečaj za mlada podjetja in podjetniške skupine Zmagovalna ideja 2011. Natečaj so začeli izvajati z namenom motiviranja posameznikov in kreativnih skupin, ki imajo poslovno idejo, da jo preverijo skozi pripravo poslovnega načrta ter ustanovijo podjetje. Natečaj Zmagovalna ideja je regijsko tek- movanje »start-up« podjetij za najboljši poslovni načrt, v sklopu katerega bo organizirana vrsta podjetniških delavnic. V inkubatorju Saša prijave pričakujejo do 9. septembra. Nosilci bodo najboljše ideje lahko javno predstavili na DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Viktor nosi pravo ime! Ime Viktor je povezano z latinsko besedo zmaga in res je bil naš poslušalec, ki smo ga tokrat izžrebali v akciji Do polnega vozička brez mošnjička - zmagovalec. Rekorda sicer nismo porušili, a je Viktor Jančič iz Zreč ob pomoči žene Karoline suvereno nakupoval in voziček napolnil z živili v vrednosti 141,23 evra. Branka in Zdenko sta Viktorju podarila še dodatno minuto brezplačnega nakupovanja. Sebi pa sta prislužila brezplačno kosilo v Planetu Tuš Celje. (Foto: Bojan Pišek) Po uvodnem pozdravu in presenečenem odzivu poslušalca Viktorja se je začelo nakupovanje. V treh minutah smo voziček napolnili z vloženimi kumaricami, gobami, s pečeno papriko, z rdečo peso, mešano solato, ajvarjem, s kečapom, z namazom iz paprike, vloženo šalotko, nato pa smo voziček odpeljali proti mesu in ga napolnili še z govedino, s svežimi svinjskimi rebrcami, kračo, z mletim mesom, s puranjim filejem, piščancem, čevapčiči, z vratovino, s pečeno slanino, hrenovkami, šunko in sirom. Viktor nas je poslal še po zamrznjene dobrote. Iz hladilnikov smo tako vzeli zamrznjene morske ribe, osliča, lignje in sladoled. Viktor bi še kar kupoval, a je žal zmanjkalo časa in Saša se je odpravila proti Branki in Zdenku, ki sta že žrebala med kuvertami. Viktorju sta pri žrebu prinesla še eno zmago. Izžrebala sta namreč jokerja, ki je napovedal še dodatno minuto nakupovanja. In smo šli spet v akcijo. Tokrat sta se Saša in Simona ustavili pri olju. Ko je Simona Brglez iz studia Radia Celje dala zeleno luč za ponovno nakupovanje, je Viktor naročil, naj voziček napolnimo še z belim, bučnim in olivnim oljem, pa s kavo, z rjavim sladkorjem, Viktor Jančič iz Zreč je nakupil za 141,23 evra. (Foto: GrupA) moko, makaroni, s špageti, z rezanci in ribano kašo. Kmalu se je iztekla tudi dodatna minuta, Viktor pa je bil več kot zadovoljen s svojim nakupom. SASA PUKL Akcija Do polnega vozička brez mošnjička bo le še dvakrat. Naslednjo sredo bomo še zadnjič žrebali med vsemi, ki boste poslali kupon v naše uredništvo, zadnjo sredo, 8. junija, pa bomo nakupovali dobrodelno. Še zadnjo možnost imate torej, da ste prihodnjo sredo izžrebani in da z našo ekipo nakupujete brezglavo in brez plačila. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 5 Tudi letos gneča v vrtcih Takole bo menda videti vrtec v Hruševcu septembra 2012. Za vpis bo še kriza Nov šentjurski vrtec v Hruševcu bodo končali do septembra 2012 ŠENTJUR - »Zelo dobro se spomnim, kako sem občinsko upravo seznanila z novico, da bo brez korenitih rešitev šentjurski vrtec pokal po šivih,« je podpis pogodbe za gradnjo novega vrtca v Hruševcu komentirala direktorica vrtca Zora Ketiš. »Po letu in pol bolniške odsotnosti sem presrečna, da sem lahko prisotna pri prvem koraku, da bodo želje končno postale tudi resničnost.« Nov vrtec s šestimi oddelki za 116 otrok bo odprl vrata septembra 2012. Čeprav so z odpiranjem novih enot in s koriščenjem vseh razpoložljivih prostorov v preteklih letih Šentjurčani nekako zagotovili predšolsko varstvo večini zainteresiranih staršev, je vodstvo vrtca že nekaj časa opozarjalo, da rezerv ni več. Še posebej, ker bodo v prihodnje nujno morali zagotavljati ustrezne prostorske pogoje za predpisane vrtčevske normative. Nova stavba bo tudi energetsko izredno učinkovita, hkrati pa bo za OŠ Hruše-vec rešila problem neprimerne kuhinje. Ta bo odslej skupna tako za vrtec kot šolo. Celoten projekt naj bi bil vreden približno 1,8 milijona evrov. Iz evropskega razpisa za razvoj regij so uspeli zagotoviti dobrih 700 tisoč evrov, na pri- bližno toliko računajo še iz državne blagajne ministrstva za šolstvo in šport. Preostali del bo zagotovila Občina Šentjur iz proračuna. Novih 1219 kvadratnih metrov vrtca bodo povezali z obstoječimi prostori osnovne šole. Kuhinjo bodo v celoti predelali. Del, kjer zdaj gostuje vrtec, pa bodo preuredili za upravo vrtca in manjkajoče prostore šole. Ob novogradnji je predvideno tudi igrišče s primernimi igrali. V letošnjem šolskem letu je v 11 enot in 38 oddelkov šentjurskega vrtca vpisanih 675 otrok. Letošnji aprilski vpis predvideva 245 novincev. Tako bo s prvim septembrom vpisanih kar 776 otrok. V obstoječe oddelke bodo jeseni lahko vključili od 160 do 170 novincev. Kot so povedali ob podpisu pogodbe, bo izvajalec, celjsko podjetje Remont, prve lopate zasadil že konec tega meseca, dela v šoli pa bodo dokončali med počitnicami prihodnje leto. StO CELJE - Prvi podatki po aprilskem vpisu v celjske javne vrtce kažejo na še večje zanimanje kot v lanskem šolskem letu. Že lani zaradi prevelikega števila vpisanih ni bilo prostora za vse otroke. Podobno se obeta letos kljub načrtovani gradnji novega vrtca. Največja prostorska stiska se spet obeta za otroke prvega starostnega obdobja. Celjski vrtci bodo tudi letos, kot vse kaže, polni do zadnjega kotička. Trenutno 99 enot treh javnih vrtcev skupno obiskuje več kot 1.800 otrok. Če bi želeli v naslednjem šolskem letu prostor zagotoviti vsem vpisanim, bi se ta številka dvignila na 2.100. Največja prostorska stiska se vsako leto pojavi pri vpisu otrok prvega starostnega obdobja, zato so občine večinoma že pred časom ostreje zastavile starostne pogoje, saj so starši otroke vpisovali v vrtec praktično že takoj po rojstvu. Lani so starši na primer v vrtce želeli vpisati 561 novincev, letos jih želijo kar 684. Med njimi so tudi tisti, ki so že na čakalni vrsti za medletni sprejem. Mesta med letom v vrtcih v Celju ni dobilo kar 149 otrok, med temi je 96 takšnih, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Celje. Kraj stalnega bivališča bo tudi letos med glavnimi kriteriji za vpis otrok. Otrok, ki bodo do septembra izpolnili starostni pogoj za vključitev v vrtec, je v Celju 449. Za medletni sprejem bo starostni pogoj izpolnilo še 119 otrok. Po prvih ocenah bo v vrtcih na voljo 405 prostih mest, kar pomeni, da jih prvega septembra bržkone ne bo dovolj za vse vpisane. Manj težav je običajno z zagotovitvijo prostora za otroke drugega starostnega obdobja. V iztekajočem se šolskem letu so imeli celjski vrtci za te otroke na voljo še 18 prostih mest. Kljub novemu vrtcu verjetno čakalne vrste Seveda se lahko številke do takrat še spremenijo, običajno pa občina poskrbi za odprtje kakšnega dodatnega oddelka. Delež vkjučenosti celjskih otrok v inštitucionalno varstvo je skoraj 81-odstoten, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. Celjska občina ravno za predšolsko varstvo zato namenja dobršni del proračuna, samo med letoma 2006 in 2010 je bilo na novo odprtih 17 vrtčevskih oddelkov. Če bo šlo vse po napovedih, naj bi občina z dvema milijonoma evrov lastnih sredstev do jeseni, najkasneje pa do konca tega leta, zgradila nov vrtec v Dečkovem naselju na Dolgem polju. V njem načrtujejo odprtje osmih oddelkov s 152 mesti za otroke. Zdaj je že znano, da bo nov vrtec v Celju gradilo mariborsko podjetje Kostruktor VGR. Vendar tudi gradnja novega vrtca še ne pomeni dokončne rešitve prostorske stiske, saj se bo v naslednjem šolskem letu začela tudi obnova dotrajanega vrtca na Hudinji. V času obnove bodo morali enoto izprazniti. Glede na trenutne podatke bo vpis v prve razrede celjskih osnovnih šol ostal na približno isti ravni kot v lanskem šolskem letu. Lani so bili v celjske šole skupno vpisani 403 prvošolci, v naslednjem šolskem letu naj bi bilo prvošolčkov 397. Poletje čas za obnove Celjska občina za obnovo osnovnošolskih in vrtčevskih objektov v letošnjem proračunu namenja kar 1,42 milijona evrov. Bližajoče se poletne počitnice pa so tudi čas za nekatere posege in obnove objektov. V OŠ Frana Roša so sicer že obnovili sekundarne strope ter ele-ktro in pomožne inštalacije v več učilnicah, dveh kabinetih in sanitarnem bloku. Nekaj del v šoli je še predvidenih. Gradbeni inštitut je že izvedel statično preiskavo in izdelal analizo statičnosti objekta OŠ Lava. V tej šoli sta predvideni menjava tlakov v nadstropju ter ojačanje montažne stropne konstrukcije šole. Celjska občina se je s temi strokovnimi podlagami že prijavila na razpis ministrstva za šolstvo za sofinanciranje, rezultati pa naj bi bili znani do konca junija. Aktualno je tudi naročilo za zamenjavo strehe na telovadnici III. osnovne šole, kjer naj bi menjali tudi na-pušče in žlebe. V II. osnovni šoli naj bi menjali sekundarni strop v jedilnici, sanirali in odstranili stari dimnik ter postavili novega, prenovili pa naj bi tudi sanitarni blok. POLONA MASTNAK etoi •favours "siianfiH Proizvodni program celostne rešitve za alkoholne pijače arome za konditorske, pekarske in čokoladne proizvode sadni in aromatizirani pripravki za mlečne, pekovske in konditorske proizvode slani program arome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmo arome in dodatki za tobačne izdelke arome v prahu in sadje v prahu živilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene sestavine dodatki za prehrambeno industrijo 'PeLr/h&r cjjossft kj /as/s Etol d.d. Škofja vas 39 SI-3211 Škofja vas Slovenia tel: +386 3 42 77 100 fax: +386 3 42 77 118 Se v Obsotelje vračajo Attemsi? PODČETRTEK - Z gradom Podčetrtek, ki je lepo urejeni turistični občini v veliko sramoto, se je znova zapletlo. Zaradi občinske tožbe proti večinskemu lastniku gradu Podčetrtek, Georgu Zečevicu iz Švice, je bil na celjskem sodišču pred nekaj dnevi razpisan nov narok, vendar je občina tožbo nepričakovano umaknila. Kaj se dogaja? Občina se je odločila za umik tožbe za razvezo dve desetletji stare pogodbe o nakupu gradu Podčetrtek proti Zečevicu zaradi novih, nepričakovanih dejstev. Kot vse kaže, bodo grad Podčetrtek v denacionalizacijskem postopku nepričakovano vrnili potomcem grofov Attemsov, ki živijo v Avstriji, vendar so bili njihovi predniki v času zaplembe premoženja Občina Podčetrtek ima zaradi nekdanjega Attemsovega premoženja hude težave. Tik ob trški cesti, pod gradom Podčetrtek, ogroža pešce in avtomobiliste razpadajoča mogočna grajska kašča, ki po videzu spominja na grajsko poslopje. Kašča je prav tako v lasti poslovneža Zečevica. jugoslovanski in slovenski državljani. Iz občinske uprave, kjer so zaradi nedokončanih postopkov redkobesedni, je slišati, da bi v tem primeru morali Zečevicu celo plačati odškodnino, česar seveda ne želijo. Občina je vložila tožbo za razvezo pogodbe o Zečevicevem nakupu gradu Podčetrtek pred štirimi leti. Poslovnež Zečevic naj bi po Na čelu denacionalizacijskih upravičencev do vračila Attemsovega premoženja, ki so avstrijski državljani, deluje kot njihov zastopnik upoštevani srednjeevropski bančni menedžer dr. Johannes Attems (med drugim na pomembnih položajih v Avstrijski kontrolni banki, v nadzornem svetu Dunajske borze, Zveze avstrijskih bank in bankirjev ter celo v nadzornem svetu Term Čatež). Attemsovo vlogo za vračilo ogromnega zaplenjenega premoženja rešujejo že dve desetletji, dva od treh sinov zadnjih lastnikov premoženja v Sloveniji sta med postopkom umrla. Plemiško rodbino, ki je do konca druge svetovne vojne živela v gradu Slovenska Bistrica ter je bila med ljudmi na razmeroma dobrem glasu, zastopa odvetniška pisarna Roka Finka iz Celja. Grofje Attemsi so bili na Štajerskem ena najpomembnejših plemiških rodbin, ki je imela v lasti številne pomembne slovenske gradove, med njimi na našem območju gradova Olimje ter Pilštanj. Nekdanjega štajerskega deželnega glavarja Ferdinanda Attemsa se radi spominjajo v Rogaški Slatini, saj je bil za njen turistični razvoj tako zaslužen, da tam nanj spominja kip. V mestu se po njem prav tako imenuje eden od gostinskih lokalov ter še kaj. tej pogodbi grad Podčetrtek obnovil, vendar se to ni zgodilo, občina pa je morala za rešitev gradu pred popolnim propadom vložiti veliko denarja. Po zakonodaji, ki ji za kulturni spomenik to omogoča, je med drugim vložila denar za novo grajsko streho. Večina, to je 80 odstotkov gradu, je zaenkrat v lasti poslovneža Zečevica, z omenjeno tožbo pa je postala lastnica preostalih 20 odstotkov grajske stavbe Občina Podčetrtek. Nekdanji solastnik gradu ter nekdanji Zečevicev poslovni partner Dimitrije Djokic se je namreč pred tremi leti zaradi visokih občinskih vlaganj svojemu lastniškemu deležu na sodišču odpovedal v korist Občine Podčetrtek. Poslovna partnerja sta grad kupila še v času Jugoslavije, med akcijo Iščemo dobre gospodarje slovenskih gradov. Z napovedanim vračilom gradu Podčetrtek Attemsom bo kot kaže ta zadeva postala še bolj pravno zapletena. In čigav bo v prihodnje grad Podčetrtek? Po naši zakonodaji pride do vračila gradu v naravi le v primeru, ko so lastniki država, občina ali podjetje, v primeru lastništva fizičnih oseb pa prejme denacionalizacij ski upravičenec odškodnino v obveznicah. Kljub temu naj bi potomci grofov Attem-sov - kot vse kaže - prejeli v naravi vrnjenih veliko doslej državnih Grad Podčetrtek, ki gospoduje nad pokrajino ob Sotli, je turističnemu kraju v veliko sramoto. Njegova agonija traja že dve desetletji, zadeva pa je vse bolj pravno zapletena. kmetijskih zemljišč in gozdov v Občini Podčetrtek, med drugim gozdove na Rudnici in nad Olimjem ter še kar nekaj zemlje v sosednjih občinah. BRANE JERANKO Goleževa hiša Za ohranitev ■ g ■ V I VI I IV najstarejse laske hise Ob svetovnem dnevu muzejev smo si ogledali Goleževo hišo LAŠKO - Kulturno društvo Maleš je ob svetovnem dnevu muzejev v Laškem pripravilo restavratorski pogled na Goleževo hišo. Gre za najstarejšo hišo v Laškem, staro več kot 400 let, za katero si v društvu prizadevajo, da bi jo obnovili in v njej uredili kulturni center. Čeprav je hiša kulturni spomenik, našla mesto v Laškem. Pa čeprav je so že bile pobude, da bi jo podrli oziroma bi v njeni bližini postavili parkirišča. Goleževa hiša, ki jo boste našli ob laškem vrtcu ob cesti na laški grad, je opuščena in propada. Tudi zato si v KD Maleš želijo, da bi vendarle WM del Laškega že precej stoletij. V tem času je preživela dva huda požara. Prvega leta 1682, ko naj bi pogorel laški trg, in drugega leta 1840, ko je pogorela farna cerkev. Goleževa hiša je ostala. Ima zidano klet, delno zidano in delno leseno nadstro- Laško, ki je lastnica hiše, kmalu odločiti, kaj bo z njo počela. V KD Maleš si želijo, da bi s hišo upravljali, pripravljeni so tudi na njeno restavri-ranje, čeprav opozarjajo, da bi bilo treba streho zamenjati takoj. Tu pa je spet vloga občine, da se odloči o namembnosti stavbe, saj je odločitev o namembnosti pogoj za sestavo konservatorskega načrta, na podlagi katerega se hiša lahko restavrira. Kulturni center naj bo! »Laško mora poudariti tudi svojo kulturno zgodovino, ki je ima veliko, in dosti dragocenih stvari. Goleževa hiša spada med te objekte,« je na prireditvi dejala Travica Maleš Grešak iz KD Maleš. Prav ta hiša bi bila po njenem mnenju dobra kulturna in zgodovinska stična točka. Tako bi v hiši lahko zbrali vse znanje o pomembnih ljudeh, ki so živeli in ustvarjali v Laškem, kot so bili Mihael Tiffernus, Avguštin Prugl (bolj znan kot A. Tiffernus), pje. Oboki v kleti, raven lesen strop v hiši, kamnita zidava in opornik kažejo, da so jo postavili okoli leta 1600. Pomembna je predvsem zato, ker je na njej jasno viden razvoj gradbeništva v vseh teh stoletjih. In čeprav hiše niso porušili oziroma uničili požari in vojne in vsa zgodovina, ji grozijo parkirišča. Na predstavitvi so pojasnili, da bodo storili vse, da hiša ostane cela. Se bo pa verjetno morala Občina Pobudnica ohranitve Goleževe hiše Travica Maleš Grešak Iz laške občinske uprave so nam potrdili, da bodo v bližini Goleževe hiše postavili parkirišča. Z zavodom za varstvo kulturne dediščine so se uskladili, dobili so tudi soglasje ministrstva za kulturo. Tako bodo konec maja objavili razpis za izgradnjo devetih parkirnih mest. Taka ureditev bo tudi rešila težavo z dostavo za bližnji vrtec, saj danes dostavne poti ni in so vsak dan v tem delu Laškega veliki zastoji. Primož Trubar, Anton Aškerc, dr. Avguštin Stegenšek. »Veliko pomembnih osebnosti je tu doma, nihče pa nič več ne ve o njih. Na to bi morali dati poudarek, da bi naša samozavest zrasla. Kot Slovencem,« je še dodala Maleš Grešakova. V KD Maleš si želijo, da Goleževa hiša ne bi bila le nekakšen muzej, ampak kraj, kjer bi bile organizirane prireditve, kjer bi se lahko ustavili tudi turisti, kaj kupili, da bi bil to kraj druženja. Glede na to, da ima hiša precej velik vrt, bi se tam lahko družili vsi, od otrok do starejših. Dela imajo še precej. Nekaj pa so ga pred predstavitvijo prejšnji teden že opravili, saj so hišo očistili in uredili okolico. Restavratorka Petra Rems, ki je pripravila restavratorski pogled na hišo, je ob tej priložnosti »restavrirala« predmete, ki so jih našli v notranjosti hiše. Oprala, zlikala in razstavila je staro spodnje perilo in druga oblačila. Priznala je, da je bilo oblačil tako veliko, da jih precej še čaka na svoje mesto v hiši. Razstavljeni so tudi nekateri predmeti za osebno higieno, pa tudi knjižice, različni načrti in še bi lahko naštevali. Hiša je tako, pa čeprav le za en dan, ponovno oživela. ŠPELA KURALT Foto: GrupA NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Nič več tabujev o multipli sklerozi CELJE - Združenje multiple skleroze Slovenije je letos petič pripravilo teden multiple skleroze, ki se bo končal jutri. Celjska podružnica združenja bo ob tej priložnosti jutri (v soboto) v celjskem Citycentru pripravila stojnico, na kateri bodo člani razstavili promocijski material, na voljo pa bodo tudi za pogovore in druge informacije. Multipla skleroza je bolezen osrednjega živčevja, pri kateri se vnamejo deli mielina. Mielinske ovojnice so maščobna tkiva, ki ovijajo in ščitijo živčna vlakna, po katerih z električnimi signali naši možgani nadzorujejo delovanje telesa. Pri multipli sklerozi se deli mielina vnamejo in ovojnice začnejo propadati. Električni signali po živčnih vlaknih se tako prevajajo počasneje, mi pa vidimo simptome multiple skleroze. Ti so lahko zelo različni: od motenj vida, odrevenelosti, mravljinčenja, motenj spomina do mišične oslabelosti, težav pri hoji, tresenja, nerazločnega govora in tako naprej. Med obolelimi za multiplo sklerozo je 70 odstotkov žensk, najpogosteje zbolijo med 20. in 40. letom. Vzroka multiple skleroze ne poznajo, enako tudi ne zdravila zanjo. Vse, kar lahko bolnikom nudijo, so zdravila, ki upočasnjujejo napredek bolezni, in seveda psihosocialna pomoč. Na tem področju veliko vlogo igra združenje multiple skleroze, ki ima po vsej Sloveniji 2.115 članov, celjska podružnica jih ima 216. Predvidevajo, da je bolnih še več, vendar, ker so še aktivni, ne čutijo potrebe, da bi se včlanili v združenje. Člani imajo na voljo tudi psihiatra, veliko pa si tudi sami med seboj pomagajo. Imajo namreč vzpostavljen sistem poverjeništva, kar pomeni, da poverjeniki obiskujejo najbolj bolne člane, ki so zaradi bolezni nepo-kretni in ne morejo poskrbeti zase. Organizirajo tudi obnovitveno rehabilitacijo v Zdravilišču Laško in Topol-šici, kjer imajo svoj center. Predsednica celjske podružnice združenja Ida Brečko pravi, da je prav psihosoci-alna pomoč med pomembnejšimi. Kot se spominja Brečk-ova, so bili prav začetki, ko še sploh ni imela diagnoze, najhujši. Že pri 17 letih je namreč hodila na nevrološke preglede, ker je imela dvojni vid, tudi zanašalo jo je. Da je prišla do cilja, se je morala zelo prepričati in se skoncentrirati na pot, potem pa je hitela. Z žalostjo se spominja, kako je velikokrat slišala: »Glej, jo. Zdaj pa je že ob osmih pijana.« Pravi, da je bilo zelo hudo. Bolezen so ji diagnosticirali po drugem porodu. »Bolezen imam že 42 let. Čisto sem se s tem sprijaznila, rada delam s svojimi člani, imajo me za mamo, ker jih tudi psihično dvigujem.« Sicer imajo člani na voljo tudi psihiatra, ki je v Ljubljani. Več o multipli sklerozi boste lahko izvedeli jutri na stojnici. Tam bodo zbirali tudi prostovoljne prispevke za komaj 18-letnega fanta, ki ga je multipla skleroza že prikovala na posteljo. Denar nameravajo nameniti za nakup dvigala. ŠK Minusi so, a lahko se jih popravi »Lahko zagotovim, da ne v Gorenju ne kje drugje zaradi pokojninske reforme ne bo delavca za tekočim trakom, ki bi moral delati po 60. letu starosti. Če je seveda začel delati zgodaj, se bo pri 60.ih lahko polno upokojil, brez odbitkov, tudi ko bo konec prehodnega obdobja,« je poudaril minister Svetlik. VELENJE - Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je v torek vodstvu Gorenja in članom sveta delavcev predstavil novo pokojninsko reformo. Kot je poudaril, je velenjsko družbo izbral zato, ker je Gorenje eden naših največjih delodajalcev, hkrati pa tudi največji partner vladi, ki ga mora ta upoštevati pri pripravi svojih ukrepov. »Skupaj smo snovali že intervencijske ukrepe, ki so koristili mnogim, tudi Gorenju samemu. V tem času smo seveda že pripravljali tudi ustrezne strukturne reforme, med drugim seveda pokojninsko,« je poudaril Svetlik. Predsednik sveta delavcev v velenjskem Gorenju Peter Kobal je sicer poudaril, da v imenu vseh delavcev ne more izreči podpore pokojninski reformi, je pa ob dejstvu, da se življenjska doba Slovencev podaljšuje in bo slej kot prej zaradi tega tudi delati treba dlje časa, prav in potrebno, da se zagotovijo za to tudi ustrezni pogoji. In prav o teh je govoril tudi minister Svetlik, ki je izpostavil, da pokojninska reforma ni osamljen ukrep, ampak država pripravlja in sprejema tudi druge potrebne ukrepe za aktivno staranje. V torek, na primer, je državni zbor obravnaval spremembe zakona o varstvu in zdravju pri delu, ki starejšim delavcem zagotavljajo boljše pogoje na delovnem mestu. Kobal je kot glavno nejasnost pokojninske reforme izpostavil vprašanje, kako bi lahko delavec, starejši od 60 let, delal za tekočim trakom. Temu je pritegnil tudi predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac, ki je poudaril, da se morajo podjetja sama truditi za konkurenčnost in izpostavil nesprejemljivost izenačevanje proizvodnih in pisarniških delavcev pri pogojih za upokojevanje. To je eden tistih minusov zakona, na katere opozarjajo, in jih bo treba popraviti. »Vendar pa zaradi tega reforma ne bi smela pasti. Morda je bila že v času najhujše krize, ko smo v gospodarstvu sprejeli in pozdravili zakon o minimalni plači, priložnost tudi za prepotrebne strukturne reforme.« IS Jurkošek poklicni župan ŠTORE - Občina dobiva poklicnega župana. Miran Jurkošek se je tako odločil po pol leta svojega drugega mandata, v občinskem svetu pa so ga soglasno podprli. Iz opozicijske SDS v občinskem svetu, kjer so takšno odločitev pričakovali že prej, je ob tem dobil priporočilo, da bodo zdaj od njega lahko upravičeno terjali še bolj močno angažiranost. »O profesionalizaciji sem razmišljal že dlje časa, v zadnjih dveh mesecih pa je dozorela odločitev. Preprosto ne gre več. V občini je ogromno nalog, moje poklicno delo projektanta pa zahteva prisotnost v službi, vsi sestanki so v dopoldanskem času in svojih obveznosti preprosto ne morem opraviti zvečer ali se dogovarjati po telefonu,« je svojo odločitev pojasnjeval župan Miran Jurkošek, ki bo odvisno od dogovora z delodajalcem v naslednjih tednih, predvidoma pa 1. julija poklicno prevzel vodenje Občine Štore. IS Turizem na borzi PODČETRTEK - V Termah Olimia v Podčetrtku je danes, v petek, 27. maja, osrednji dan Slovenske turistične borze SIW 2011, ki bo največji turistični poslovni dogodek v tem letu v naši državi. V Podčetrtku naj bi se več kot sto predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva pogovarjalo s prireditelji potovanj in predstavniki turističnih agencij, vsega skupaj naj bi bilo opravljenih več kot tri tisoč sestankov. Prav tako pričakujejo več kot štiristo domačih in tujih novinarjev. BJ Petrovčevanje vabi ŽALEC - Po dolgem času so se tudi v Krajevni skupnosti Petrovče odločili za praznovanje oziroma obeležitev krajevnega praznika. V ta namen se bodo ves prihodnji teden vrstile različne prireditve pod skupnim imenom Petrovčevanje. Uradno se bodo dnevi krajevne skupnosti začeli z jutrišnjim koncertom MePZ A Cappella v Hmeljarskem domu v Petrovčah ob 20. uri. Sicer bo pestro že jutri dopoldne, ko pripravljajo odprto namiznoteniško tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Ob 13. uri mu bo sledil 6. Robijev memorial - nogometni turnir v Dobriši vasi. Petrovčevanje se bo z raznimi športnimi in kulturnimi prireditvami nadaljevalo še ves prihodnji teden in se končalo z lepo nedeljo 5. junija. BA www.radiocelje.com 15 LJUDSKA CELJE Ker Je več znanja danes več uspeha Jutri: www.lu-celje.si CANKARJEVA ULICA 1,3000 Ca I Je, Slovenija VABIMO K VPISU V SOL. LETO 2011/12 Brezplačna osnovna šola za odrasle Računalnikar - SPI Predšolska vzgoja - PT ter SSI Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli Trgovec - 1., 2., 3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruski jezik Priprave na mednarodne certifikate -angleški in nemški jezik Retorika in komunikacija - spretnosti govorništva in komunikacije Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul Računalništvo - word, excel, internet, ECDL Desetprstno slepo tipkanje Težka gradbena mehanizacija Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Računovodja / računovodkinja Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik / posrednica za nepremičnine Hišnik / hišnica Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu USPOSABLJANJE ZA ZIVLJENJSKU USPESNOST - UZU •Ml - Most do izobrazbe •BIPS - Beremo in pišemo skupaj •IP- Izzivi podeželja •RPO - Računalniška pismenost za odrasle •RDO - Računalniška digitalna pismenost •UŽU - Knjige so zame •BZZ - Branje za znanje za zabavo •UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI CIPS Center za informiranje in poklicno svetovanje SSU - Središče za samostojno učenje Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj NOVO na Ljudski univerzi Celje: DRAMSKA ŠOLA BARICE BLENKUS iz Ljubljane - VPISUJE v programa: Gledališke Igre: za odrasle, starejše od 20 let ter za starejše osnovnošolce 11-15 let. Info in prijave: gsm: 051/304-351, e-pošta: info@dsbb.si. www.dsbb.si ali na Ljudski univerzi Celje 2011 - 90 let izobraževanja odraslih v Celju - Ljudska univerza Celje Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje Prvi gozdni certifikati kakovosti tudi na Planino in v Mozirje ŠENTJUR - V družinskem podjetju Robičevih Montpre-is na Planini pri Sevnici so včeraj podelili prve mednarodne certifikate kakovosti in trajnostnega ravnanja z gozdovi FSC pri nas. Podelitve se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je ob tej pri- ložnosti poudaril: »Gozd je eden redkih, če ne edini pravi naravni vir naše države. Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, hkrati pa ena tistih, ki ima od tega najmanj koristi.« Kot so povedali prejemniki, je certifikat postal nujen predvsem pri poslovanju z zahodnoevropskimi trgi. Med prvimi desetimi prejemniki mednarodnega certifikata FSC v Sloveniji sta tudi dva iz naše regije, in sicer že omenjeno podjetje Montpreis s Planine pri Sevnici ter Mizarstvo Kovač iz Mozirja. StO Do centra kulture in ustvarjalnosti VOJNIK - V občini z javnim razpisom iščejo izvajalca del in nadzornika obnove centra kulture in ustvarjalnosti v Kulturnem domu Vojnik. Projekt, ki je vključno z opremo za prenovljene prostore ocenjen na 240 tisoč evrov, z malo več kot 200 tisočaki sofinancira Evropska unija preko programa razvoja podeželja. Do konca poletja bi radi v Vojniku v tako imenovani mali dvorani kulturnega doma uredili center kulture in ustvarjalnosti. V njem bi zagotovili prostor za občasne razsta- ve in številne manjše prireditve, ki ne sodijo v veliko dvorano, v knjižnici pa je zdaj zanje premalo prostora. Objekt bo dobil tudi novo ostrešje. Prijave na razpis v občinski upravi pričakujejo do 2. junija in če bo šlo pri izboru izvajalca brez zapletov, naj bi se dela začela 20. junija, končana pa naj bi bila do konca avgusta. Poleti bo v Vojniku sledil še razpis za opremo novo urejenih prostorov, tako da bi Center kulture in ustvarjalnosti Vojnik v celoti zaživel v novi podobi do občinskega praznika v začetku oktobra. IS 8 AKCIJA NOVI TEDNIK HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Peta, prsti in limone Redna vadba ali ukvarjanje s športom, vse je povezano tudi s stroški. Imeti je treba primerna oblačila, obutev, tu je plačilo članarine in seštevek vsega je lahko že mesečno, kaj šele letno previsok. Da motivacija vseeno na pade prehitro, lahko kot alternativo vzamemo nordijsko hojo. Oblačila za prosti čas imamo, športna obutev se že najde in edini strošek je nakup palic. Zato je Brigi-ta Fižuleto, kineziologinja v medicini dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu želela ekipo akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje spoznati še s to aktivnostjo. Morda jim bo to pomagalo, da bo test hoje, ki ga bodo ponovno opravili v torek, dal boljše rezultate. Rezultati, ki jih piše tehtnica, so namreč odlični vsak teden. Motivacijo za to lahko pripišemo še slabemu mesecu druženja skupine, saj bi vsak rad končal z najboljšim rezultatom. 21. junija bo v celjskem Citycentru zaključna prireditev in primerjave prej/potem bodo več kot na Odločen korak, diagonalno premikanje rok in nog in palice kar same sledijo gibanju. mestu. Tedenski vmesni rezultat, ki ga skrbno beleži Tatjana Škornik Tovornik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je tokrat minus 8,7 kilograma v tednu dni in minus 197,2 kilograma od začetka akcije za celotno skupino. Matematično uravnotežena pa je ugotovitev eki- pe, da izgubljajo kilograme in pridobivajo nove prijatelje. Ti bodo opora kasneje, ko se bo letošnja, že osma akcija končala in bodo kar manjkala ta skupinska druženja. Brigita Fižuleto je minulo delavnico zastavila praktično. Prinesla je poln koš palic za nordijsko hojo, jih razde- lila in že so korakali sem in tja. Vseeno nordijske hoje ne smemo jemati prelahko. Osnove so kot pri vsaki rekreaciji ogrevanje, vadba in ohlajanje. Pol ure nordijske hoje pomeni do 40 odstotkov višjo porabo kalorij kot pri navadni hoji, saj je v ta način gibanja vključeno celo telo. Kot je naša ekipa poslušala napotke Brigite Fižuleto, tudi mi priporočamo, da si pred prvim korakom vzamete čas za uvajanje v nordijsko hojo na kakšni delavnici. Le tako boste vedeli, kaj delajo roke, kaj noge, kako ravnati s palicami in kako sprostiti ramena. NASVETI ZA ZDRAVJE Nordijska hoja za poletne dni Nordijska hoja res izhaja čarskih palic pri njej ne mo- ne pohodnih, planinskih. In-iz smučarskega teka, a smu- remo uporabljati, prav tako vesticija v palice je tista, ki Palica ne sme biti previsoka, roka v komolcu mora tvoriti kot 90 stopinj. Izrezujte - odpotujte! V torkovi številki ste lahko prebrali podrobnosti o letošnjem izletu ljubiteljev narave in zdravilnih zelišč. Pridno izrezujte in pošiljajte pravilno izpolnjene kupone, ki bodo z malo sreče pri žrebu v sredo, 15. junija, med 11. in 12. uro v času radijske oddaje Zeleni val vaša vstopnica za zeleno karavano. Zadnji kupon bo izšel 7. junija, izlet pa načrtujemo 18. junija. Rožnatim dogodivščinam naproti bomo krenili ob vsakem vremenu. Odpeljali se bomo do doma Lovske družine Griže pod Gozdnikom, kjer nam vsako leto prijazno odprejo vrata in kjer se bomo družili dobršen del dneva s spoznavanjem zdravilnih zelišč in rožic, ob malici, z družabnimi igrami in javljanji v živo v program Radia Celje. Dobro voljo prinesite s seboj, pripravljamo tudi nekaj vmesnih postaj in presenečenj. Letošnji izlet bo deveti po vrsti. V oddajah Zeleni val pa se z Matejo Podjed družite že 14 let. Kupon št. 2 Ime Priimek •«Ura«** Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. se je lotimo z znanjem. Palice za nordijsko hojo imajo anatomsko oblikovan ročaj in pašček za okoli roke. Preden ga pričvrstimo, moramo biti pozorni še na oznaki palic, je razkrila Brigita Fižuleto. Leva v levo roko in desna v desno, kar je razvidno na palicah, enako tudi višina. Palice izberemo v trgovini takrat, ko smo športno obuti, nikakor v kakšni elegantni obutvi ali ženske v petkah. Ne zato, ker bi bilo to smešno, ampak moramo s palico, ko jo primemo za ročaj, postavimo na tla in se naša roka pokrči v komolcu, tvoriti kot 90 stopinj. Višino palice lahko tudi izračunamo tako, da svoji višini odštejemo 55 centimetrov. Palice za nordijsko hojo se po višini razlikujejo na 5 centimetrov in ob matematičnem računanju dolžine palic raje vzemimo dva do tri centime- tre krajše kot daljše. Če so palice predolge, Brigita Fižuleto opozarja na krčenje ramen, med samo hojo smo zakrčeni in ne razbremenimo vratne hrbtenice. V vsakem primeru, ne glede na izračunano višino palic, ki pridejo v poštev ali preizkušanjem tistih, ki jih ima prijatelj, svoje palice pred nakupom preizkusimo sami. Ob nakupu novih se izognimo nastavljivim, saj njihova uporaba ni priporočljiva. Med hojo preveč vibrirajo in prenašajo povečane obremenitve na sklepe zapestja in komolca. Hoja kot naravni način gibanja je samoumevna in ne razmišljamo več, katera noga gre naprej, kaj delajo vmes roke. Nordijska hoja je zastavljena na enak način, a do gibanja brez razmišljanja o tem, kaj in kako delamo, pridemo postopoma. Poslušalci ste v tem času postali velika družina, katere del bo tudi letos šel nabirat znanje o zdravilni moči rastlin na pisane travnike pod obronki Goz-dnika, po katerih vas bo vodila zeliščarka Fanika Burjan. \?mm Prva vaja je držanje palic na sredini dolžine. Z rokami jih držimo, kot da gre za surova jajca, ki se lahko razbijejo, in hodimo. Palice so vodoravno ob telesu, gibajo se naprej in nazaj z našimi rokami. Z njimi ne mahamo gor in dol ali jih križamo pred sabo. Držanju in gibanju palic priključimo odločen korak. S pete na prste in to tako, da si predstavljamo, da na ta način ože-mamo limone. Ko pademo v ritem in tempo, si palici s paščki pričvrstimo na roki. Ponovimo korakanje, le da palici zaenkrat še vlečemo za sabo, dlan ostaja rahlo razprta in palic ne držimo. Nazadnje palici primemo in ju med hojo z roko potegnemo toliko naprej, da se dotakneta tal s čepki, ob tem se roka pokrči v komolcu in nastane kot 90 stopinj. NENA LUŽAR, foto: TimE VSTOPNINE NI! Vojnik, 19. 6. 2011 od 14. ure Čeprav za vajo, je šlo zares. Dan, ko so znova »gorele« Golte Na srečo tokrat le za vajo, čeprav je med ljudmi še živ spomin na dogajanje pred šestimi desetletji Mineva šest desetletij, odkar bi lahko v noči, ko je na Mozirski planini divjal uničujoč požar, v nekaterih zgornjesavinjskih krajih ponoči brali ali celo želi, saj je bilo zaradi ognjenih zubljev v nočnih urah dovolj svetlo, požar pa se je menda videl vse do Celja. Ob obletnici, predvsem v želji po dodatnem usposabljanju, so izpostava URSZR Celje, Občina Mozirje in Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline na Golteh izvedle regijsko vajo Požar - Mozirska planina 2011. Po scenariju je ob 10. uri jugozahodnem delu Mozirske no kar Golte) v dolini, imeno-prišlo do požara na spodnjem planine (poenostavljeno reče- vani Morava. Ob robu gozda so zagoreli ostanki gozdne sečnje na površini 40x150 metrov. Zaradi vetra se je požar hitro širil v smeri proti Mozirski planini, ki je zaradi strmine težko dostopna in v celoti poraščena z iglavci. Na manjših jasah gozda in Mozir-ske planine je bilo ogroženih osem počitniških objektov. V gozdu na planini je bila zaradi požara ogrožena skupina planincev, ki jo je bilo treba evakuirati z območja požarišča. Vajo so izvedli na sedmih hektarjih gozdnih površin. Po obvestilu iz Regijskega centra za obveščanje Celje je na požarišče prva prispela najbližja gasilska enota Šmi-hel, ki je prikazala gašenje s pomočjo cisterne Creina z vodnim topom in s prikolico za gašenje. Nato so se postopoma vključevale vse enote, od zgornjesavinjskih gasilskih enot, gozdarjev, mozir-skega Rdečega križa, službe nujne medicinske pomoči, civilne zaščite ... Takoj po vaji so opravili prvo analizo, dokončno pa v roku 30 dni, medtem ko bodo morebitne nove ugotovitve vključili v načrte reševanja ob požarih. Vajo so spremljali v. d. generalnega direktorja URSZR Darko But, vodja intervencije, poveljnik zgornjesavinjskih gasilcev Slavko Bric, domačin Pavel Goličnik in poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič. Vstopajte prosto - in nastopajte! Festival Vstop prost 12 vabi meščane k udeležbi pri Kolektivnem pasivnem performansu Pop Art Nemanje Cvijanoviča iz Hrvaške. Dogodek bo na Zvezdi v središču Celja v soboto, 28. 5. 2011 ob 10. uri. V primeru dežja bo dogodek v Galeriji Hodnik, Trg celjskih knezov 7. Prvih 30 udeležencev prejme honorar 5 EUR. Vaja za resne dogodke »Na takšen način se pripravljamo, če bi do požara na planini res prišlo,« je omenil vod- ja celjske izpostave Silvester Šrimpf. Tako je v sobotnem dopoldnevu svojo usposobljenost preverilo več kot 180 posameznikov, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja. »Cilj vaje je preverjanje usposobljenosti, opremljenosti in koordinacije, s čimer se izkaže pripravljenost na intervencijo. V visokogorju se požar lahko razširi, na vaji pa poskušamo preigrati čim bolj realno stanje.« Kot je še poudaril Šrimpf, sistem zaščite in reševanja dobro deluje, sploh ker so vključeni tudi številni strokovnjaki s posameznih področij. »Skratka, trudimo se, da čimprej pomagamo ljudem, ki potrebujejo našo pomoč.« Tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič je poudaril, da so tovrstne vaje potrebne, predvsem zato, da sodelujoči tudi v praksi vidijo, kako izgleda intervencija. »Gasilci so preizkusili vodenje, gasilsko tehniko in se spoznavali s terenom ter tudi z drugimi silami v sistemu, kar je običajno na vsaki večji intervenciji.« Klarič je še izpostavil, da sta vodenje in koordinirano delovanje vseh sil slovenska posebnost v evropskem prostoru. »Glede na izkušnje lahko rečem, da sistem dobro deluje, sploh ko se spomnimo lanskih poplav ali kakšne druge večje naravne nesreče. Že odziv za današnjo vajo pa je dokaz, da smo prostovoljni gasilci pripravljeni pomagati.« Da je vaja na Mozirski planini pokazala visoko usposobljenost in pripravljenost sil, je po- trdil tudi prvi mož republiške uprave za zaščito in reševanje Darko But in omenil, da so na sobotni dan v Sloveniji pripravili še dve večji vaji, seveda s predpostavko drugačne nesreče. »Pomembno je, da preigra-vamo situacije, ki bi se lahko zgodile. Sodelujoči se ne le učijo, temveč preverjajo rešitve, ki so že opredeljene v načrtih v sistemu zaščite in reševanja, ter dodatno preverijo opremo in usposobljenost. Prepričan sem, da sistem dobro deluje, zahvala za to gre vsem prostovoljcem. Načrti so izdelani in reakcije ob nesrečah kažejo, da niso samo črke na papirju.« Gorelo zaradi bika Vajo si je ogledal tudi 82-letni Pavel Goličnik, ki se še dobro spominja dogajanja pred 60 leti. Uradno je na Golteh zagorelo 5. julija 1950, v enem od prepadov pa naj bi tlelo že nekaj dni prej. Menda, vsaj tako še danes ve ljudski glas, od takrat, ko sta konjederec in eden od pastirjev zažgala ostanke 700-kilogramskega bika, ki je padel v prepad. Odkrili naj bi ga namreč šele po nekaj dneh, zaradi težko dostopnega terena pa polili z bencinom in zažgali. Pastir, ki je sodeloval, je bil obsojen celo na leto in pol zapora. Ostanki živali in bližnja okolica so dolgo časa tleli, 5. julija pa je zapihal močan veter. Razpihal je žerjavico, plamen je zajel smreke, dosegel suho travo in bogat gozd, med drugim pa v trenutku uničil planinsko kočo, da so obiskovalci komaj zbežali. Uničujoči zublji so, preden so jih ukrotili, poleg koče uničili skoraj sto hektarjev gozdov, dve pastirski staji za živino in hlev. Boj z ognjem je bil težak zaradi težko dostopnega terena, hude vročine in tudi zato, ker gasilci tedaj niso imeli ustrezne opreme. »Sam sem pri Planin-šku pomagal spravljati seno. Kar naenkrat se je začelo kaditi in ugotovili smo, da bo tisti dan še čudno. Čez kakšno uro smo slišali zvon iz Radegunde. Takoj smo vedeli, kaj je,« je obujal spomine Goličnik. »Najprej so se v boj z ognjem pognali domačini, takoj nato so prišli na pomoč gasilci iz Mozirja, tudi iz Celja in Kamnika ... Za tak požar seveda niso bili ustrezno opremljeni, saj so imeli le ročne žage in sekirice. Mogoče >ajmerje< in krampe. Pač niso imeli opreme in so bili precej nemočni.« Med ljudmi še živi spomin, da so za boj z ognjem iz Celja pripeljali 50 deklet. Tako »po gasilsko«, naj bi menda prišle v kratkih hlačah, majčkah in nizkih čevljih ali celo opankah. Vodja celjske izpostave URSZR Silvester Šrimpf Pavel Goličnik je obujal spomine na pravi požar. »Spomnim se, da je oblak iz plamena letel z enega vrha na drug vrh, kot neke odeje. Resno gašenje se je začelo, ko so prišli vojaki iz celjske garnizije. Ti so naredili tri kilometre dolgo in 20 metrov široko poseko, da so preprečili širjenje požara. Pri delu so pomagali tudi mnogi domačini, saj so se močno bali, da bi se ogenj še razširil.« Precej bližnjih kmetov je izpraznilo svoje domačije, ponekod so pohiteli z žetvijo žit, da ne bi pogorela. Požar so zadušili šele po 14 dneh. Po dolgem sušnem obdobju jim je pomagal tudi močan naliv »pa še drug veter je zapihal«, kot se je izrazil Goličnik. URŠKA SELIŠNIK Petek, sobota in nedelja, 3., 4. in 5. junija, EKOFEST v Ekomuzeju, Bio parku NIVO, in pri ribniku Vrbje. Podroben program dogajanja v TIC-u Žalec in na naši spletni strani! ZMOREM PRETEČI 5 KM in CICI TEK Petek, 3. junij, ob 17. uri • •r - - - - iri ribr gorski niku Vrbje Žrebanje in podelitev nagrad na zaključni prireditvi 18.6.2011. ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.Zkst-ZaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Cetis leti v Afriko Z mag. Romanom Žnidaričem, predsednikom uprave Cetisa, o obetavnejših rezultatih in načrtih - Proti eni večjih afriških držav končno leti letalo s Ceti-sovimi dokumenti »V Celju sem že bil na daljšem izletu, in sicer na sedemmesečnem služenju vojaškega roka. Na to obdobje imam lepe spomine, od strelišča na Pečov-niku, do Šmarjete, Ljubečne... Tudi nekaj sošolcev je iz tega konca. Sodelavci so me lepo sprejeli in mislim, da smo se dobro ujeli.« Za Romana Žnidariča, sicer diplomanta ekonomsko-poslovne fakultete, magisterij pa je opravil na mariborski pravni fakulteti, je Celje vmesna postaja med Ljubljano in Mariborom. Živi v Mariboru, pred prevzemom vodenja Cetisa pa je bil več kot dve leti v njegovem hčerinskem podjetju v Ljubljani. Sicer s sodelavci potuje praktično po celem svetu. Seveda ne turistično, od številnih krajev ostajajo bolj kot ne samo hotelske sobe ter različni pogovori in predstavitve programov poslovnim partnerjem. Mnoge je minuli teden razveselilo sporočilo za javnost iz celjskega Ceti-sa. Poenostavljeno povedano, april je bil po dolgem času prvi mesec, ki so ga zaključili s poslovnim plusom, »pokrite« imajo tudi druge mesece, tako da predsednik uprave, mag. Roman Žnidarič, ki je vodenje Cetisa prevzel avgusta lani, s precejšnjim optimizmom zre v prihodnost. Nenazadnje danes leti proti Afriki (imena države zaradi tajnosti stranke ne povedo naglas) prvo letalo s Cetisovimi potnimi listi. Seveda je zdaj še težko zatrditi, da je Cetis prešel krizo. »Mislim oziroma upam, da smo na točki odboja, da se slabši rezultati ne bodo več ponavljali. V prvih mesecih je sicer Cetis delal z izgubo, vendar bistveno, kar šestkrat manjšo kot lani. Lani smo do aprila beležili skoraj 1,3 milijona evrov izgube, letos manj kot 200 tisoč evrov, kar se mi zdi ogromen napredek, aprila pa smo iz poslovanja realizirali plus. Celotna skupina, ki vključuje še Cetis Zagreb in Ambo, pa je že v prvem četrtletju poslovala pozitivno. Ta pozitiven trend je izjemno pomemben, še pomembneje je, da so prihodki v porastu, da ponovno zaposlujemo in omogočamo delo novim sodelavcem,« je omenil mag. Žnidarič. Čemu pripisujete slabše rezultate v preteklosti? Težko rečem, pa tudi nekorektno bi bilo komentirati delo bivše uprave. Svoje je prinesla kriza, mogoče smo preveč računali na večje projekte, na projekte v tujini, mogoče tudi vodenje družbe ... Sam poskušam z drugačnim pristopom, veliko se ukvarjam z družbo in mislim, da se da doseči rezultate. Posledica boljših rezultatov je drugačna motivacija med ljudmi. Zdi se mi, da so »cetisovci« to že začutili. Drugače je, ko je proizvodnja polna. Drugače dihamo. Če je proizvodnja prazna, se sprašujemo, kdo je kriv, da ni dovolj dela. Ko je dela veliko, so vprašanja odveč, ljudje se skoncentri-rajo in vse je lažje. Trenutno smo polni, delamo triizmen-sko, tudi sobote in nedelje, najeli smo dodatne ljudi, tako da sem s trenutnim stanjem naročil zadovoljen. Končno se končuje eden od afriških poslov, ki je za Cetis zelo pomemben ... Na afriškem trgu, ki je eden naših najpomembnejših tujih trgov, smo prisotni že dlje časa. Zdi se mi, da že ptički po Celju čivkajo o poslu v večji afriški državi. Dolgo smo ga čakali, zastavljen je bil že v mandatu prejšnje direktorice, vendar se zaradi različnih razlogov ni izšlo. V petek, torej danes, pa bo tja romalo sto tisoč potnih listov. Naši trije sodelavci se pripravljajo na prevzem in druge tehnične aktivnosti. Avgusta jih bomo odpremili še sto tisoč, kasneje pa še 400 tisoč potnih listov. Prisotni smo tudi v drugih državah. Povsod smo pospešili prodajne aktivnosti, rezultati kažejo dober trend, s tem da se z nekaterimi državami še dogovarjamo za večje projekte, kjer so na prvem mestu dokumenti, oprema in tudi znanje. Upamo, da bomo tudi v bodoče uspešni pri realizaciji kakšnega novega projekta. Trenutno izdelujemo potne liste za šest držav, cilji pa so seveda višji. Je Slovenija premajhna za Cetis? Cetis ima ogromne kapacitete, ki so namenjene širšemu trgu. Slovenija je mala država z 2 milijona prebivalcev, kapacitete pa so bistveno večje. V preteklosti smo zapolnjevali jugoslovanski trg, danes moramo svoje priložnosti iskati drugje. Seveda ciljamo na trge bivše Jugoslavije, pri dokumentih pa skoraj ni omejitev: kjerkoli najdemo priložnost, se maksimalno potrudimo, da pridobimo posel. Na afriškem trgu se čuti pomanjkanje tehnologij, mogoče svoje doda še naš pristop, da nas zaznajo kot poslovne partnerje. Včasih tudi Tito pomaga, vsaj pri prepoznavanju oziroma pri odgovoru, kje je Slovenija. Vseeno je verjetno potreben tudi agresiven tržni pristop. Tudi nujen. Sam prodajo gledam kot osnovo, vse ostale službe so podpora. Težko je proizvajati, ampak prodajati je umetnost. Če nisi agresiven in fleksibilen, če nisi pravi čas na pravem mestu, ne gre. Vidim, da moramo biti dlje časa agresivnejši in aktivnejši, samo tako se rezultati izboljšujejo. Zagotovo imate v ognju še več polen? Projektov in pogovorov je ogromno. Skoraj ni dneva ali tedna, da ne bi delali na kakšnem večjem razpisu. Nenehno se nekaj dogaja. Več kot potujemo, več je dela s pripravo razpisne dokumentacije, seveda pa smo nenehno na preži tudi v Sloveniji, tako za javnimi projekti na področju dokumentov kot na področju komercialnih tiskovin. Ko sem zunaj gledal na Cetis, nisem imel občutka, da se izvaja toliko aktivnosti. Tudi na trgu je ogromno priložnosti, je pa res, da tudi konkurenca ni zanemarljiva. Na razpis za osebno izkaznico v eni od afriških držav se je javilo 38 ponudnikov, še vedno čakamo na izid. Verjetno si lahko predstavljate, da v takšni konkurenci ni lahko priti do posla. Tudi pri potnih listih je enako, nikjer nismo edini, je pa res, da se srečujemo praktično z istimi konkurenti. Rekli ste, da se je tudi Cetisa dotaknila kriza. Kaj bi pričakovali v teh časih od države? Ureditev gospodarskih razmer. Definitivno ureditev področja financiranja, saj so banke v finančnem krču, kar se vali naprej na nas. Zelo težko je dobiti kredite, obrestne mere so visoke. Lahko bi rekli katero o davčni politiki, saj so davki pri nas v primerjavi s tujci višji, višji je tudi pritisk nanje. Kje je rešitev, ne vem. Mogoče bi morala pomagati politika, seveda tam, kjer lahko, in to slovenskemu gospodarstvu. Tu je res premalo pomoči. Saj se dogajajo obiski gospodarstvenikov in politikov v drugih državah, vendar sem prepričan, da francoski ali ameriški predsednik bistveno bolj pomagata svojim podjetjem. Na splošno je gospodarska diplomacija premalo razvita, in Cetisu, vsaj od lanskega avgusta, ni kaj prida pomagala. Tudi se je že zgodilo, da so raje dali posel tujcu, v tujini pa so domača podjetja bistveno bolj zaščitena. Res, svobodni trgi EU imajo svoja pravila, vendar jih mnogi izkoriščajo. V afriških državah ne nastopamo zato, ker bi nas veselilo, temveč ker v Evropi ne pridemo zraven. Vsaka država ima svojo tiskarno, in v Evropi ni prostora za tiskarno iz Slovenije - posebej na področju dokumentov so ovire previsoke za nas. Primer tega, o čemer ste govorili, je razpis za izdelavo slovenskih registrskih tablic. Malce s z grenkim priokusom povem, da je zadeva zaenkrat zaključena, saj je bil razpis na naše presenečenje razveljavljen. Razpis je začela pripravljati že bivša uprava, skoraj leto dni se je delalo na njem. Pripravili smo, po moji oceni, kakovostno razpisno dokumentacijo, cena je bila poštena, nižja od konkurence, in resno smo računali na ta posel. Prejšnji teden so nas obvestili o razveljavitvi razpisa. Sedaj pač pričakujemo njegovo ponovitev. Že pred leti smo želeli vstopiti na ta segment, bi pa bila to nova proizvodna linija, novi zaposleni in nov program, ki bi ga lahko kasneje tržili ob ostalih dokumentih. Tehnologijo obvladamo, vendar se nam na žalost ni izšlo. Vsak tak, na nek način poraz, skušam čimprej pozabiti. Vseskozi se dogaja, da enkrat dobiš, drugič izgubiš. Vendar pa boli, ko te po osmih mesecih pripravljanja in nervoze čaka nov krog od začetka. Kje vidite Cetis v bližnji prihodnosti? Lociran v Celju, s hčerinskimi družbami naokoli. Upam, da se bo pojavila še kakšna, saj se želimo širiti v druge države. Seveda je želja več: po nekaj letih slabšega poslovanja si želim, da bi rasli in spet začeli zaposlovati. Predvsem je pomembno zadovoljstvo zaposlenih, pa tudi lastniki morajo biti zadovoljni. Tu je še skrb za lokalno okolje, saj Cetis kar nekaj denarja namenja lokalnemu športu in drugim aktivnostim, od nas so odvisni številni dobavitelji . Seveda pa si želim še kakšnega uspešnega projekta. Cetis se je preko Cetis grafa znašel v lastniško turbulentih časih. Kako naprej? Jasno je, da lastniki izbirajo upravo, vendar sem osebno bližje lastništvu kot v zadnjem času v medijih pogosto omenjen posredni lastnik Zvon, saj sem od lani eden manjših delničarjev Cetisa. V lastniško strukturo sem vstopil zaradi lojalnosti družbi in tudi tega, ker verjamem v Cetis. Še vedno sem optimist in upam, da se bo vse, kar se dogaja okrog Zvonov, pozitivno razpletlo. Upam pa, da bom z uspešnim vodenjem Cetisa prispeval k temu, da bi lahko lastniki drugače zadihali. Vsak kamenček, vsak uspeh, vsaka uspešna zgodba lahko pripomorejo k uspehu matične družbe oziroma lastnikov. URŠKA SELIŠNIK »Najpomembneje je, da imajo delavci delo, da so zadovoljni in prejemajo redne plače. Ne govorim o višini, ampak redne plače so vrlina te družbe. Pomembno je, da lahko zagotavljamo delo deveti največji družbi v Celju. Kot skupina zaposlujemo 400 ljudi. Lani smo bili, sicer brez grdega odpuščanja, prisiljeni zmanjšati število zaposlenih, ampak res je najlepše, ko prideš do stopnje, da lahko zaposluješ.« »Najtežje je, ko ne veš, zakaj si izgubil posel. V tujini so stvari večkrat netransparentne, ne veš, zakaj si izločen. Razumeš, da ne dobiš posla, če si predrag, če nisi sposoben, če nisi kakovosten ... Zavrnitev brez pravega razloga pa je težko razumeti in se sprijazniti. Se pa to dogaja.« »Razlika med Cetisom in drugimi tiskarnami v svetu je, da so ostali bolj specializirani. V Cetisu so štirje programi, loterija, embalaža, sistemi za poslovno komuniciranje in dokumente. Včasih je to plus, včasih pa seveda minus.« Svečano obljubljam in prisegam ... Nekoč v duhu bratstva in enotnosti - Danes za nekatere nostalgija, za druge bedarija Zgodovine se ne da izbrisati. In le zakaj bi jo! Potvar-jati bi jo bilo še bolj narobe. Eden takih dogodkov, ki se ga na tak ali drugačen način danes še vedno spominja nekoliko starejša in srednja generacija, je bila pot Titove štafete po vseh republikah tedanje SFRJ do štadiona JLA v Beogradu, kjer je bila slovesna prireditev ob dnevu mladosti, Titovem rojstnem dnevu. Tam je štafetno palico iz rok izbranega, zaslužnega mladinca ali mladinke, vsakič iz druge republike, prevzel tedanji dosmrtni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Se še spomnite, kako smo zrli v ekrane črno-belih televizorjev in trepetali za nosilca štafetne palice, ali bo po nekaj metrih teka in stopnic in zaradi treme zmogel izreči besede zaobljube in čestitke: » ...v imenu vseh mladink in mladincev Jugoslavije svečano obljubljam in prisegam ...«? Pred tem vrhuncem pa je na tisoče mladink in mladincev, vojakov in mornarjev na štadionu izvajalo usklajene telesne vaje, ki so simbolizirale zmago revolucije, socializma in neuvrščenosti ter predvsem pomen bratstva in enotnosti. Vse njegove štafete Prva štafetna palica je na dolgo pot krenila leta 1946 iz Kumrovca, Titovega rojstnega kraja, nato je vsako naslednje leto začela potovanje iz drugega mesta in iz druge republike. Nosili so jo, saj ni res, a je, najmanjšo štafetno palico, celo golobi pismonoše. Bila je velika čast nositi štafetno palico ali jo celo predati samemu maršalu v roke, kar je doletelo le redke izbrance. Sicer pa so lahko bili nosilci štafete mladosti le mladinci s »presežniki«; najboljši delavci, rudarji, mornarji, študentje, mladinski funkcionarji, mladi komunisti ... planinci, športniki. Prvo štafetno palico je Titu predal Mika Tripalo, tedanji predsednik mladine. Zadnjo, sedem let po Titovi smrti, ko je štafetna palica še vedno krožila po že razpadajoči Jugoslaviji, pa je nosila pionirka Rejmonda Bročaj iz Gnjilan. Štafeto je v imenu pokojnega Tita sprejel Haim Redžepi, tedanji predsednik jugoslovanske mladine. Šta-fetna palica je tisto leto krenila na pot z vrha Triglava. Tisto leto so na štadionu v Beogradu pripravili zadnji dan mladosti. Leto kasneje so Jugoslovani spremljali prireditev dneva mladosti brez štafetne palice. Slovenska mladina je v tem času težkih gospodarskih razmer že protestirala o nesmiselnosti tovrstnega početja. Mit je ugasnil. Bil je to čas, ko je po sistemu rotacije prišla na vrsto za pripravo dneva mladosti mladina iz Slovenije, ki je med drugim Leta 1957 se je na Titovo pobudo Titova štafeta preimenovala v štafeto mladosti. Njegov rojstni dan, 25. maj, čeprav v resnici Tito ni bil rojen na ta dan, pa je postal dan mladosti. Menda naj bi vsak tretji Jugoslovan vsaj enkrat v življenju nosil štafetno palico del poti do Beograda. Izdelanih je bilo več kot sto tisoč štafetnih palic in napisanih na milijone sporočil z najboljšimi željami predsedniku države. Med nosilci štafetne palice na štadionu v Beogradu je bilo tudi kar nekaj Slovencev. Večina se nas spomni vrhunskega telovadca Mira Cerarja, ki je palico predal Titu leta 1965. Pred njim mu jo je leta 1959 ponesla delavka iz Celja, Stanka Gori-šek. Ob vesti, da je Tito umrl (4. maja 1980), so prekinili nošenje štafetne palice po Jugoslaviji, ki je bila tedaj ravno na Hrvaškem, in jo na dan pogreba položili ob krsto s Titovimi posmrtnimi ostanki. Vse do leta 1981 so se ob 15.05 (čas Titove smrti) oglašale sirene, cela Jugoslavija pa je mirno stala v njegov spomin. Štafetne palice za Tita so bile različnih oblik in iz različnih materialov, a vedno z istim sporočilom. se želeli pokloniti njegovemu spominu, tudi danes ne sameva. Resda je obiskovalcev manj in da so tisti, ki še prihajajo, vsako leto starejši. Prav v maju sta hiša in muzej ena najbolj priljubljenih in obljudenih spominskih in turističnih točk v Beogradu, danes potrdijo tudi lokalni vodniki po Hiši cvetja in po velikem parku, kjer stoji Titov kip v njegovi značilni »pozi«, delo znanega akademskega kiparja Antuna Augustinčica, ob katerem se vsakdo postavi za foto utrinek s Titom. Na spominski plošči v Hiši cvetja je zapisano, da je bila hiša zgrajena leta 1975 po projektu Stjepana Kralja kot zimski vrt s prostori za delo in počitek Josipa Broza - Tita. V osrednjem, cvetnem delu je bil na lastno željo leta 1980 tudi pokopan. Le oglašanja rajskih ptic, pavov, kot ob Titovem pogrebu in še nekaj časa kasneje, ni več slišati v parku. Zato pa je sprehod po hiši skozi razstavne prostore, kjer si je mogoče ogledati Titovo zapuščino, priložnost za lastno oceno časa, v katerem smo živeli. Pred Hišo cvetja bi tudi na letošnji 25. maj, dan mladosti, če vas bi bila pot zanesla tja, že od zgodnjih jutranjih ur prav z lahkoto srečali ljudi iz vseh nekdanjih republik Jugoslavije, med njimi številne delegacije, in zaplesali kolo z njimi, saj je prav na ta dan obisk v Hiši cvetja največji. Med obiskovalci je vsako leto tudi zelo veliko Slovencev. Tudi Titovo štafeto še organizirajo ponekod v Srbiji in tudi v drugih nekdanjih republikah. Ne glede na nove čase in nove zemljevide sveta in Evrope in ne glede na to, kaj in kako Titove in kasnejše čase razhajanj meljejo »haaški mlini«. MATEJA PODJED Največkrat fotografiran v Hiši cvetja je prav gotovo Augustinčicev kip Tita. predložila tudi uradni plakat manifestacije. Na zvezni ravni so ga že potrdili. Šlo je za »slavni« plakat Novega kolektivizma, na katerem je v »pozi« udarnika stal zdrav in samozavesten mladinec, v socrealističnem »dizajnu«, iz katerega je kmalu zatem nastala t. i. »plakatna afera«, češ da gre za plagiat nacističnega plakata. Prav vse štafetne palice, ki jih je iz rok mladih prejel predsednik Tito, pa so danes ob številnih drugih spominskih eksponatih razstavljene v muzeju v Beogradu. Zadnja štafetna palica, narejena iz pleksi stekla, z osmimi simbolnimi kapljicami krvi na vrhu, ima posebno mesto v vitrini v muzeju. Hiša cvetja Hiša cvetja v Beogradu, kjer počiva Tito in kjer so se leta po njegovi smrti vile dolge kolone obiskovalcev, ki so VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob«« : naRad!u.ei-': Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. ■v. _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek:. tu s 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Naslov:_ Št. Tuš klub kartice: □ocnzDocniD Davčna številka:_ Telefon:_Podpis:_ ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Rudolf Mlakar je odprl pekarno v Vrunčevi ulici leta 1931. Najstarejši se še spominjajo V obdobju med obema vojnama (1918-1941) je v središču Celja delovalo nekaj pekarn z zelo dolgo družinsko tradicijo. Achle-itnerji, ki so leta 1895 prevzeli pekarno v današnji Stanetovi ulici od Sime, so nadaljevali obrt vse do druge svetovne vojne. V isti ulici je imela podobno tradicijo Vošnjakova pekarna. V Gosposki ulici so družinsko tradicijo vse do leta 1940 nadaljevali Janiči. V bivši kvartirni hiši, kjer so pekli kruh že Sime, je bila v letih od 1927 do 1945 Zadravčeva pekarna. Na Glavnem trgu št. 7 (št. 120) je v pekarni z dolgoletno tradicijo pekel kruh in pecivo med leti 1920 in 1945 Franc Kač z dvema pomočnikoma. Med večje je spadala pekarna Rudolfa Mlakarja v Gaberjih; mnogi se še spominjajo gospe Mlakarjeve, ki je svoje izdelke prodajala še dolgo po drugi svetovni vojni. V gaberskem predelu je delovala pekarna Lastni dom in številne druge, nekatere samo nekaj let pred vojno. Na seznamu iz leta 1939 je bilo mogoče na Spodnji Hudinji našteti šest pekarn, kar je razumljivo, saj je bilo v tem naselju nastanjenih veliko delavcev. V Zavodni je delovala pekarna pod vodstvom mojstra Ivana Oberžana, ob Cesti na grad je pekel kruh v tridesetih letih Ferdo Krašovec. Lesjakova pekarna na Bregu pri Celju je prenehala delovati leta 1930, nadomestila jo je pekarna Karla Pančiča. Gospa Mlakarjeva v svojem običajnem okolju Peki v mestu so svojo osnovno ponudbo dopolnjevali s številnimi slaščicami. Josip Kirbiš, ki je imel parno pekarno nasproti Narodnega doma, je že od leta 1905 poleg kruha pekel različno pecivo, po keksih pa je slovel zlasti Matevž Zadravec v Gosposki ulici. V letih od 1920 do 1933 je v Zagradu delovala tovarna slaščic, ki sta jo ustanovila slaščičar Pavel Pinter in Aleksander Weber. S kvasom so peke v Celju oskrbovali pivovarna Union, tovarna Savski Marof iz Zagreba ter celjska podjetnika Robert Diehl (v letih od 1919 do 1929) in Kirbiš. V Celju so dobro uspevali tudi slaščičarji, ki so prišli v mesto iz različnih delov Jugoslavije, predvsem iz Povar-darja. Če natančneje pogledamo fotografije celjski ulic in trgov med obema vojna- ma, marsikje vidimo vozičke slaščičarjev, ki so prodajali slaščice in sladoled kar na ulici. Ta zvrst prodaje je bila dokaj neurejena in higiensko oporečna, zato so jo leta 1928 regulirali s predpisi. Družbene spremembe po letu 1945, zlasti nacionalizacija v letih od 1946 do 1948, so močno zaznamovale tudi to zvrst obrti. Mlini in pekarne, od katerih so nekateri stoletja zaznamovali celjski gospodarski in potrošniški utrip, so večinoma ugasnili ali pa se združili v nove poslovne subjekte, ki so v večinski meri že sami postali plen zgodovine. Toda to je že popolnoma nova zgodba. Zgodbe o pekih smo končali; naslednji teden bomo zavili v naravo, v celjski Mestni park. JANKO GERMADNIK ROBERT OŽURA OSREDNJA JIZNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. »Izgnanci« na prostem Neobičajna in presenetljiva razstava dijakov Gimnazije Celje - Center V Celju smo v ponedeljek doživeli odprtje in dobro uro zatem že tudi zaprtje ene od sicer tradicionalnih letnih razstav - študijske razstave dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri. Ker je gimnazijcem po šestih letih galerija sodobne umetnosti zaprla vrata, češ da je v njej prostor le za »seriozna likovna dela«, so se odločili za razstavo na prostem, v šolskem parku. Ta je postal prava galerija. Dijaki so namreč s svojimi študijami, vajami, preslikavami znanih umetniških del, a tudi že s povsem resnimi likovnimi stvaritvami, med katerimi posebej izstopajo izvirni kolaži in akvareli, dobesedno napolnili prostor. Slike so visele z vrvi za perilo, bile so na slikarskih stojalih, prislonjene ob drevesa. Ravnatelj Igor Majerle je bil ponosen na »novo dijaško galerijo«, drugačno, kot smo jih vajeni v vsakdanjem življenju, ko gremo umetniška dela pogledat v galerijo. »Tole šolsko okolje je izjemno primerno. Želel bi si takšno galerijo vsak dan šolskega leta, da bi tudi sošolci videli, kaj znajo in zmorejo njihovi kolegi,« je povedal. Seveda ne dijakom ne njihovim mentorjem in ne ravnatelju ni bilo vseeno, da so jim zaprli vrata galerije. »V njihovo delo se ne spuščam, odločitev pa spoštujem. Mogoče je celo prav, da so nas postavili na realna tla. Toda kot edina šola s takšnim programom na celjskem območju smo morda menili, da imamo celo pravico svoja dela pokazati v galeriji. A pustimo času čas - prepričan sem, da bodo prav ti dijaki v naslednjih letih razstavljali v marsikateri galeriji, saj bodo priznani umetniki. Mogoče bo tudi v Celju kdaj zavel nov veter in bodo mladi, ne zgolj likovniki, tudi glasbeniki, literati in drugi ustvarjalci, našli svoj prostor in posluh med tistimi, ki so jim dolžni prisluhniti,« je dogodek komentiral Majerle. In o tem, da je galerija bolj kot ne prazna, odprtja razstave na prostem pa se je udeležilo vsaj tristo ljudi, povedal, da je to njen problem. »Sem pa žalosten, ker bomo izdelke pospravili, zaprli v mape in bodo na ogled le še staršem in prijateljem, ne pa širši javnosti.« Žal tokrat posluha ni bilo. Pa so prav letos v galeriji sodobne umetnosti pripravili nadvse razvpit projekt Občinstvo je pomembno in z njim v galerijo vabili običajne ljudi, češ da je v njej prostor za vse in da to ni hram zgolj posvečenih v visoko umetnost. Saj ni res, pa je lahko zapišem v imenu vseh, ki bi si dela mladih likovnikov z veseljem ogledali tudi v galeriji. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Ker so jim zaprli vrata galerije sodobne umetnosti, so dijaki Gimnazije Celje - Center svojo razstavo postavili kar v šolskem parku. Na krilih plesa Plesni forum Celje slavi 35 let Mineva 35 let, odkar je v takrat plesno še precej zaspanem Celju začel pod vodstvom Gordane Stefano-vič Erjavec delovati Plesni forum Celje in prav skozi delo foruma in kasneje še drugih šol sodobnega plesa postavil Celje v ospredje kot eno od središč umetniškega ustvarjanja na področju sodobnega plesa in plesnega gledališča. Jubilej bodo s slavnostno prireditvijo obeležili v nedeljo, ko se bodo na odru SLG Celje v prireditvi 35 let na krilih plesa občinstvu predstavile številne generacije plesalcev, ki so plesali in ki še plešejo pod streho Plesnega foruma Celje. »Na dogodku bi radi zbrali številne ljudi, ki so na kakršenkoli način sodelovali, sooblikovali, spremljali in podpirali umetniški razvoj Plesnega foruma Celje, ki se je v petintridesetih letih prav gotovo razvil v enega najmočnejših in najpomembnejših centrov sodobnega plesa v Sloveniji,« pravi pred dogodkom Gordana Stefanovič Erjavec. V programu, ki ga je zasnovala in oblikovala priljubljena Goga, bodo nastopile sedanje skupine foruma, od najmlajših Metuljčkov do Sovic, Pack, Pik, Frk, Foruma in ansambla Plesnega foruma Celje. Nastopili bodo tudi številni gostje, plesalci, ki so nekoč plesali v forumu, ki z njim občasno še vedno sodelujejo in ki so ustvarili samostojne, nekateri zelo odmevne plesne kariere. Tako bomo med drugimi na odru videli Majo Kalafatic, ki je diplomirala na ugledni šoli sodobnega plesa v Salzburgu, Ano Štefanec, ki je danes poklicna plesalka v plesni skupini En-knap, Savo Malenšek - Kučič, ki je kore-ografinja in plesna pedagoginja, in seveda številne druge, od današnjih do nekdanjih Forumovcev. Pa še poslastica nas čaka - na odru bomo v sklepni koreografiji večera v plesu spet videli tudi Gogo. Vsekakor nas čaka večer plesa, za katerega bi bil greh, da bi ga zamudili. BRST Umetnost na ulicah V Celju še do nedelje umetniški festival Vstop prost S prvimi dogodki se je v sredo začel že 12. festival Vstop prost, Društva likovnih umetnikov Celje. Na njem so letos pripravili 28 umetniških dogodkov, ki jih domači in gostujoči umetniki izvajajo na različnih lokacijah v mestu, na prostem, izven galerij torej. »Že nekaj let opažamo upadanje obiska v galerijah, zato se že od samih začetkov festivala samoorganiziramo tako, da gremo sami k občinstvu - na ulice in druge javne površine. To je tudi za nas dobra izkušnja,« pravi o motivih za sodelovanje domačih in gostujočih, vabljenih umetnikov na tem festivalu Andreja Džakušič. Nestor sodobne umetnosti v Celju, 80-letni Adolf Mljač, sodeluje pri festivalu vsako leto. Tokrat je pred občinsko stavbo postavil zanimivo hišico iz kart. »Vpet sem v najnovejše tokove v likovni umetnosti in toliko kot slikam in ustvarjam dandanes, nisem še nikoli prej, tudi v šestdesetih letih ne, ko sem bil med pionirji sodobne umetnosti v Celju. Da smo na prostem pa je zasluga bivšega predsednika Franca Purga. On nam je dopovedal, da moramo iz galerij in muzejev vstopiti v prostor navadnih občanov - na ulice in trge torej. Pa še tu smo slabo vidni in malo razumljeni. Danes je prav tak pristop na tapeti v Mariboru, ki Avstrijski fotograf Klaus Mähring je na festival pripeljal kar svoj dom - predelani avtobus, v katerem živi, dela in potuje po vsem svetu, saj pravi, da je njegov dom ves svet. bo prihodnje leto evropska prestolnica kulture. Iščejo izhode, ker imajo težave z vsebino, zato uvajajo projekt Pozabljena dvorišča,« je povedal Mljač. Vstop prost ima letos podnaslov Doma, in zato se umetniki lotevajo našega načina bivanja in navad, povezanih s tem. Sprašujejo se, kaj dom sploh je? Mesto? Država? Svet? Zgolj bivališče? Že prvi dogodki so prinesli nekaj posebnosti. Tako je avstrijski umetniški fotograf Klaus Mähring v Celje pripeljal kar svoj dom. Živi in dela namreč v predela- nem avtobusu, s katerim potuje po vsem svetu, fotografira in v krajih, kjer se ustavi pripravi tudi kakšno razstavo ali umetniško akcijo. V Celju se je naselil pred Vodni stolp, v bližnji Špitalski kapelici pa razstavlja fotografije ljudi, pri katerih je med svojimi potovanji živel. Skupina LJUD je predstavila projekt H. O. M. E., spletno platformo, ki ponuja nadgradnjo med mladimi priljubljenega kavč surfinga tudi s kulturnimi vsebinami. Večmedijski performans sta izpeljala Estela Žu-tič in Gilles Duvivier, nastopili so že tudi Peter Matko, Helen Sharp iz Severne Irske, Sandra Dukič in Boris Glamočanin iz Bosne. Danes nas čakajo nastopi Andreje Džakušič, Mateja Čepina, FuckArt kolektiva, Borisa Oblišarja, Črta Valenčaka in še nekaterih umetnikov, ki so pripravili nenapovedane akcije. Posebej atraktivna pa bo Art grmada, na kateri bo kopico svojih del obredno sežgal Željko Opačak. Zanimivo bo še sobotno dopoldne z dopoldanskimi nastopi Tomaža Milača in Mie Špindler, Nemanje Cvijanovica in predstavitvijo popotovanj Klausa Mähringa. Festival, na katerem sodeluje 23 avtorjev iz Celja, Slovenije, Belgije, Hrvaške, Severne Irske, Nove Zelandije, Avstrije in Bosne se bo končal v nedeljo s piknikom pri domu Boruta Hollanda v Pečovniku. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Poletje v Celju se začenja Organizatorji so v treh mesecih pripravili 194 dogodkov in prireditev S slavnostnim otvoritvenim koncertom Glasba na vodi se bo v sredo začel edinstven slovenski mestni poletni festival prireditev pod skupnim imenom Poletje v Celju, knežjem mestu. Najrazličnejših poletnih festivalov v domovini sicer kar mrgoli. Poletje v Celju pa je edinstveno po tem, da traja od 1. junija do 31. avgusta. Čakajo nas torej kar trije meseci poletja, v katerem se bo praktično vsak dan kaj dogajalo. In prav v tem je čar. Organizatorji so za 194 dogodkov in prireditev letos dobili 38 tisoč evrov, kar je enak znesek kot lani in bistveno premalo, da bi zgolj s tem zagotovili tudi vrhunsko kakovost dogodkov. Toda prireditelji, ki so svoje dogodke prijavili Zavodu Celeia Celje, ta pa jih je uskladil v skupen program, se znajdejo tudi drugače. Morda bo več dogodkov, za katere bo treba plačati vstopnino, pri mnogih večjih prireditvah so in bodo na pomoč priskočili tudi sponzorji. Osrednje prizorišče dogajanj bo tudi letos Stari grad, edinstven ambient za glasbene in druge dogodke. Na njem bomo letos spremljali nekaj vrhunskih koncertov in izvajalcev, od skupine Terrafolk z Anjo Bukovec do Magnifica, skupine Dan D, Oliverja Dragojevica in Tonija Cetinskega ... Prišteti je treba še izvajalce, ki bodo letos nastopili na Veronikinih večerih, posebej pa se lahko veselimo, da se na grad vračajo tudi gledališča. Ob razvpitih monokomedijah bomo letos na gradu spremljali tudi dve pravi dramski uprizoritvi. Mnogo dogodkov bo tudi na drugih lokacijah v mestu, pred Vodnim stolpom, v atriju umetniške četrti, atriju Celjskega mladinskega centra in zlasti na Mestni plaži. Slednjo so tudi letos namenili predvsem družinam, posebno vrednost pa bo dodala akcija Društva arhitektov in urbanistov Celja, ki so si povsem prostovoljno in brez plačila zamislili preprost in poceni poseg v prostor. S pomočjo palet bodo uredili prizorišča različnih prireditev na Mestni plaži - letos naj bi jih bilo kar pet - povezali prostor od knjižnice do Slomškovega trga in nanj s stopniščno konstrukcijo iz palet od otroškega igrišča do trga tudi omogočili neposreden dostop do prizorišč. Vseh prireditev nima smisla naštevati. Omenimo le še, da bomo v lapidariju (v primeru dežja v kinu Metropol) tudi letos imeli letni kino, da se Poletje v Celju ni odreklo džezu (festival Džjezz bo od 8. do 10. junija), da bodo za mlade s svojim festivalom alternativne celjske kulture Fack poskrbeli člani društva Komot, da bodo v mestu tudi ulični umetniki, da je za bese-dno-glasbene četrtke v svojem atriju poskrbela knjižnica, da bo veliko lutkovnih in drugih predstav za otroke in na Mestni plaži vsak dan tudi minutke za zdravje, s telovadbo in z merjenjem maščob. Poletje v Celju, knežjem mestu se bo že po tradiciji končalo z dvodnevno srednjeveško prireditvijo na Starem gradu. BRANKO STAMEJČIČ Peli so in igrali Pojem in igram - tak je bil naslov že 9. regijske revije pevskih in glasbenih skupin vrtcev s Celjskega. V torek jo je pripravil sklad kulturnih dejavnosti, in to kar z dvema koncertoma v Celjskem domu. Nanjo se je uvrstilo 12 otroških pevskih zborčkov in glasbenih sku- pin s skupno 320 pevci in glasbeniki. Zbori in skupine so bili iz občin Celje, Vitanje in Šmarje pri Jelšah. Tradicionalno prireditev je strokovno spremljala dr. Dragica Žvar iz Celja, ki bo nastope zborov in glasbenih skupin tudi pisno ocenila. BS, foto: GrupA Žirija za »Veroniko« že dela Ena najuglednejših slovenskih pesniških nagrad - Veronikina, ki jo v organizaciji Fit medije za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji podeljuje Mestna občina Celje, bo letos praznovala že 15. jubilej. Organizatorji so sporočili imena letošnjih žirantov, ki jih bo vodil pesnik Peter Kolšek, članici pa sta še publicistka Jelka Kernev Štrajn in novinarka Melita Forstnerič Hajnšek. Žirija je že začela delati in se odločila, da bo med približno 230 pesniškimi zbirkami, ki so izšle od lanskega junija do letošnjega maja, izbrala pet nominirancev. Pri ocenjevanju ne bo upoštevala zbirk za otroke in pesniških izborov. Veronikina nagrada znaša 4 tisoč evrov bruto, lavreat pa dobi tudi listino Mestne občine Celje. Ob 15-letnici podelitve Veronikine nagrade bo Fit media izdala Veronikino antologijo Pesmi Parnasa, katere urednik je Jože Volfand. V njej bodo predstavljeni vsi dosedanji dobitniki nagrade, tudi letošnji, s po desetimi pesmimi, kratkim avtobiografskim zapisom in z razmislekom, kaj lahko poezija pove človeku v sodobnem času. BS Še malo do odličja Takšnih prizorov je bilo v dvanajstih sezonah ničkoliko. Edi je venomer »šel na glavo«, tudi na tekmi z Zagrebom. Ob njem je v modrem dresu tedaj najboljši igralec sveta Ivano Balic. Hvala, Edi! Enotno sporočilo vseh navijačev Celja Pivovarne Laško Ko-kšarovu - Slovo drevi - Gorenje istočasno za naslov prvaka Na prvi tekmi zadnjega, 10. kroga lige za prvaka so rokometaši Loke v svoji dvorani premagali Maribor z 32:27 in se povzpeli na tretje mesto. Za točko so prehiteli Celjane, ki imajo tekmo manj in bodo drevi gostili trebanjski Trimo z željo, da zmagajo, osvojijo tretje mesto in se v Zlatorogu dostojno poslovijo od legendarnega Edija Kokšarova. Istočasno se bodo velenjski rokometaši borili za svoj drugi naslov državnih prvakov. V mesecu februarju so imeli pred gostovanjem v Kopru sedem točk prednosti pred Cimosom, zdaj zaostajajo za dve točki. In za pet golov. Toda moštvo Branka Tamšeta še vedno verjame, da je v neizprosni bitki sposobno nadigrati tekmeca in stvari znova postaviti na glavo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Slovenska ženska reprezentanca, v kateri je kar sedem kegljačic celjskega Lanteksa, je v prvi tekmi drugega kroga ekipnega svetovnega prvenstva v Sarajevu premagala Srbijo s 7:1, osvojila četrto točko in se močno približala polfi- nalu. Dvoboj s Srbkinjami je bil zahtevnejši, kot kaže končni izid. Brigita Strelec, Barbara Fidel in Rada Savič so premagale tekmice in naše so ob porazu Eve Sajko vodile s 3:1, toda imele le 30 kegljev prednosti. Srbkinje so poskušale vse, da bi izničile zaostanek, vendar sta Nada Savič in Brankica Pavlovič odbili napade. Varovanke selektorja Lada Gobca se bodo danes pomerile z Romunkami. DŠ Foto: SHERPA Celjanka Barbara Fidel je bila najbolj razpoložena na dvoboju s Srbijo, saj je podrla 612 kegljev. Prah ali blato na progi Škedenj? Sašo Kragelj se je imenitno odrezal na avstrijskem prvenstvu, kjer je v zahtevnih pogojih osvojil drugo mesto. Motokrosisti bodo v nedeljo pri Slovenskih Konjicah opravili tretjo dirko za državno prvenstvo SLO MX, zadnjo pred poletnim premorom. V odprtem razredu prepričljivo vodi Sašo Kragelj iz AMD Feroda Celje, tretji pa je Theo Urbas (AMD Slovenske Konjice). V razredu do 125 kubičnih centimetrov sta na prvem in tretjem mestu Kra-gljeva klubska sotekmovalca Klemen Gerčar in Tim Gaj-ser, med njima pa je Aljoša Molnar, član TRK Tajfun s Planine pri Sevnici. Feroda ima vodilnega tudi med veterani, Bogomirja Gajserja. Prve vožnje se bodo začele ob 11. uri, finalne bodo sledile ob 13.50. Glede na vremensko napoved pa še ni jasno, ali bo proga prašna ali blatna. DŠ, foto: AP Mujke na rekord Nogometaši CM Celja bodo odigrali zadnjo tekmo v tej sezoni, proti Primorju pa vstopnine ne bo. Če bo Amel Mujčinovič v nedeljo branil celo tekmo, bo dosegel svojevrsten rekord, saj že drugo sezono ne bo manjkal niti minute v 1. slovenski ligi. DŠ Še 22 dni Letošnji kolesarski vzpon na Celjsko kočo bo v soboto, 18. junija. Lani je 7,5 kilometrov dolgo progo s 440 metri višinske razlike najhitreje prevozil Jure Golčer, ki je za tri sekunde izboljšal rekord Roberta Vrečerja. V zadnjih sedmih letih so zmagovalci venomer postavili nove rekorde. Od 18 minut in 8 sekund iz leta 2004 se je rekordni čas do lani zmanjšal kar za minuto in 41 sekund. DŠ Na Guinnessov rekord Včeraj se je v Celju začel Teden športa in rekreacije, ki bo trajal enajst dni. Vseboval bo teke, kolesarjenje, pohod, plavanje, triatlon in duatlon. V nedeljo, 5. junija bo višek s poskusom postavitve Guinnessovega rekorda v množičnem rolanju, ko bo proga dolga 20,4 km, cilj pa je vsaj 1.189 udeležencev. DŠ Laščani nemočni v Novem mestu Aleš Pipan le nekaj ur po prvi polfinalni tekmi postal selektor Poljske Košarkarji Zlatoroga so visoko izgubili prvi obračun s Krko, s 74:50. V drugem polfinalu vodi Union Olimpija po zmagi s 74:59 nad Heliosom. Mladi laški košarkarji so izjemno delo opravili že z uvrstitvijo v polfinale, sedaj pa presenečenje lovijo proti Krki, ki je absolutni favorit v boju na dve dobljeni tekmi. Prvi dvoboj ni postregel s kvalitetno košarko, varovanci Aleksandra Džikica pa so na koncu zasluženo visoko slavili. Namreč zasedba Aleša Pipana se nikakor ni uspela razigrati, skozi celotno srečanje je bila v krču, posledica pa so bili številni zgrešeni meti in izgubljene žoge. Slednjih je bilo na koncu kar 21 (Krka 13). Trener Zlatoroga Aleš Pipan je na dan tekme slavil 52. rojstni dan: »Tokrat smo imeli zelo malo razpoloženih igralcev. V obrambi je še nekako steklo, v napadu pa nismo uspeli zadevati. Ne prostih metov in ne metov iz igre. Noge igralcev so bile izjemno trde, niso delovali sproščeno. Želeli smo presenetiti Krko, ki pa ima izkušenejše igralce. Kdorkoli pride v igro s klopi, le še pospeši tempo, medtem ko je pri nas ravno obratno. Nikakor pa v polfinalu ni pomembna razlika v koših, temveč zgolj zmage.« Za Krko je Dragiša Drobnjak vknjižil 14 točk, na drugi strani Vladimir Panic 13. Druga tekma je bila na sporedu sinoči v Treh lilijah. Krka si je z morebitno drugo zmago že zagotovila finale, v primeru uspeha Zlatoroga pa bo jutri tretja tekma v Novem mestu. Naj dodamo, da je Aleš Pipan medtem postal novi selektor poljske košarkarske reprezentance. Vodil jo bo na letošnjem evropskem prvenstvu v Litvi. To bo zanj druga reprezentanca v karieri, saj je med leti 2004 in 2008 vodil izbrano vrsto Slovenije. Ni pa še znano, ali bo morebiti nadaljeval z delom v Laškem. Tam so bili bojda precej presenečeni nad zadnjo novico ... Nekdanji jugoslovanski reprezentant je svojo kariero začel v Celju, igral je tudi za Olimpijo in Elektro, kot trener pa je vodil Maribor, Zagorje, Slovan, Krko, Anwil in Zlatorog. MITJA KNEZ Z leve stojijo trener mladink Uroš Privšek, tehnični vodja Tomaž Stokavnik, pomočnik trenerja Milovan Tomič, Ines Amon, Anja Čebular, Lara Čater, Kaja Krebs, Klara Hrovatič, predsednik kluba Izidor Krivec, član IO kluba Aljoša Džumhur, generalni sekretar RZS Mitja Gobec in maser Miro Nikodijevič, klečijo Jasmina Pišek, Alja Vrček, Maruša Stokavnik, Dijana Močič, Jelena Perič in Sara Plahuta, sedijo pa Nikita Privšek z bratom Svenom, Maxim Pelikan, Edita Amon, Pia Hren, Nataša Ljepoja in Iva Škedelj. Mladinke optimalne, starejše deklice skoraj Rokometašice Celja Celjskih mesnin so sezono zaključile z domačim porazom z Velenjem, toda državno prvenstvo za članice zaključile dve mesti pred njimi, na petem. Trener Celjank Uroš Privšek pravi, da bo glede naslednje sezone kaj več znanega čez teden ali dva, za pravkar zaključeno pa dejal: »Z malo sreče bi lahko bili uvrščeni tudi kakšno mesto višje. Toda glede na situacijo moramo biti zadovoljni, poškodovali sta se Zala Bojovič in že prej Nives Ahlin. Jedro članske ekipe je bilo sestavljeno iz mladink.« Odkar je legendarni rokometni učenjak Tone Goršič začel z vzgojo mladih igralk v Celju, je bilo že nekaj generacij najmočnejših v Sloveniji. V tej sezoni so državne prvakinje postale mladinke in starejše deklice. Slednje so doživele zgolj en poraz, mladinke pa so zmagale na vseh šestnajstih tekmah! DEAN ŠUSTER, foto: FRANCI HROVATIČ Z leve stojita najprej Krivec in Džumhur, nato pa trener starejših deklic Rajko Begovič, Nataša Ljepoja, Živa Doberšek, Kaja Šolman, Sanja Vrček, Iza Cvikl, Pia Golob, Lara Čalasan - Dorn in Tjaša Zupan, sedijo pa Klara Brglez, Patricija Kerneža, Lea Tržan, Ana Presinger, Katja Komplet, Tara Kekec, Tjaša Pungartnik, Sanja Belac, Anja Florjančič, Jasmina Pišek, Maša Dernovšek in Anja Paher. ■ v ■ v ■ Najuspešnejši na Polzeli Zveza športnih društev občine Polzela in župan Ljubo Žnidar sta pripravila sprejem za športnice, športnike in zaslužne športne delavce ter jim podelila priznanja in plakete za uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih v prejšnjem letu. Zbrane je pozdravil predsednik Zveze športnih društev občine Polzela Simon Ograjen-šek. Zlato plaketo je prejela karateistka Polzele Vesna Bezgovšek, sedma na študentskem SP, srebrno njen klubski kolega Luka Deberšek (1. mesto na DP med kadeti), bronaste pa Laura Skornšek, Matic Hribernik, Luka Petrovič in Juš Jagarinec (vsi KK Polzela), družina Sa-dnik za 3. mesto na DP v planinski orientaciji v kategoriji F in deskar Max Kralj Kos. Posebni priznanji sta za dolgoletno delo v športu prejela Tomaž Deberšek (Karate klub Polzela) in Vlado Travner (Teniški klub Polzela). TONE TAVČAR Dobitniki plaket in priznanj z županom Ljubom Žnidarjem in predsednikom Zveze športnih društev občine Polzela Simonom Ograjenškom. IIVä polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 181€ polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 253 € Polzelani se odlično c orientirajo Na območju Ajdovščine sta Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije in Primorska orientacijska liga organizirali dvodnevno državno prvenstvo v planinski orientaciji. Največ uspeha so imele ekipe iz planinskih društev, ki so nastopila v Savinjski orientacijski ligi. V kategoriji A (učenci petih in šestih razredov) je 3. mesto osvojila ekipa PD Vransko, v kategoriji B (7., 8. in 9. razred) pa je bila najboljša ekipa PD Polzela pred PD Dobrovlje Braslovče. V kategoriji E (člani nad 39 let) je 1. mesto prav tako osvojila ekipa PD Polzela, tretji so bili predstavniki PD Zabukovica. V kategoriji F je bila druga družina Sadnik (PD Polzela). V kategoriji G so bili najboljši Hmeljčki (PD Žalec), tretji Nezmotljivi (PD Zabukovica), peti Smrkci (PD Polzela) in sedma Tiara (PD Žalec). TONE TAVČAR Katarina Cesar (levo) med finalno borbo Kadetinji Cesarjevi evropsko zlato V nizozemskem Beeku je bilo evropsko prvenstvo v JKA-karateju za mlajše in veteranske starostne kategorije. Udeležila se ga je tudi šesterica iz KK Shotokan Celje: Matevž Gajšek, Žan Avgu-stinčič, Nemanja Lazarevič, Tim Toplišek, Jaka Planinšek in Katarina Cesar. Slednja se je v kadetski konkurenci v katah uvrstila med osem najboljših, v borbah pa je premagala Poljakinjo, Belo-rusinjo, Belgijko in v drama- tičnem finalu še Madžarko. Toplišek se je po dveh zmagah v borbah uvrstil med najboljšo osmerico. Lazarevič in Planinšek sta premagala nasprotnika v prvem krogu, nato pa izgubila. DŠ Najuspešnejši na DP v planinski orientaciji so bili tekmovalci PD Polzela. Maček tisk ne popušča Tudi po šestem krogu v 1. celjski ligi malega nogometa so tri moštva ostala neporažena, vodilni Maček tisk, Bar Golf, ki ima tekmo manj, in Pelikani. Izidi 6. kroga v 1. ligi: Maček tisk - Tristar 5:3, AH Škorjanec Hochkraut - AT Šargi/Downtown 1:2, Generali team - Pelikani 0:1, Bar Golf - Vigrad 4:1 in Engrotuš - Frangros 3:3. Vrstni red: Maček tisk 16, Bar Golf 13, Pelikani, Engrotuš 10, Tristar 9, Downtown, Generali 7, Frangros 5, Hochkraut 3, Vigrad 1. Pari 7. kroga v ponedeljek, 30. maja: Šargi - Engrotuš (17.30), Pelikani - Škorjanec (18.20), Frangros - Maček tisk (19.10), Vigrad - Generali (20), Tristar - Bar Golf (20.50). V 2. ligi ima Novem 16 točk, Amaterji 13, FC Hudinja 12, Kompole 11, Zagrad 10 ... PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 1. tekma polfinala: Krka - Zlatorog 74:50; Drob-njak 14, Krivec 12; Panic 13, Božovic 11, Atanackovic 10, Lapornik 5, Omic 4, Nikolič Smrdelj 3, Vujasinovič, Ko-vačevič 2. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 27. 5. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo, Velenje: Gorenje - Ci-mos (19.30). Sobota, 28. 5. NOGOMET 3. SL - vzhod, 24. krog, Štore: Kovinar - Stojnci (17). Štajerska liga, 24. krog, Slovenj Gradec: Koroške gradnje - Šoštanj, Šmarje -Poljčane, Rogaška - Gerečja vas, Rogatec: Mons Claudius - Pesnica (17). Nedelja, 29. 5. NOGOMET 1. SL, 36. krog: CM Celje - Primorje, Hit Gorica - Rudar (17). 2. SL, 27. krog: Šmartno 1928 - Drava, Ljubljana: Interblock - Dravinja (17). 3. SL - vzhod, 24. krog, Kuzma: Tromejnik - Šentjur, Celje (Olimp): Simer Šampi-on - Zreče (17). Pri 25 km/h »zletiš iz ovinka« kot kegelj Trening varne vožnje ali kako ste precenjevali svoje vozne sposobnosti Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje je na Ljubečni odprlo center varne vožnje. V zadnjih mesecih so namreč popolnoma posodobili avtopoligon, ki je star že 30 let. V obnovo so vložili 900 tisoč evrov, naložbo so financirali izključno sami, torej brez pomoči države, na odprtje kljub vabilu ni prišel niti prometni minister Patrick Vlačič. Na avtopoligonu je svoje vozne sposobnosti preverila tudi naša ekipa in ugotovila, da so vozniki na cestah že pri majhnih hitrostih prave kamikaze ... Center varne vožnje ima na Ljubečni tri ključne proge, ki voznika dokaj hitro postavijo na realna tla pri preizkušanju znanja v prometu. Na progah namreč testirajo voznikove reakcije v določenih prometnih situacijah, ki na cestah predstavljajo smrtno nevarnost. Kaj delajo vozniki narobe, že ko sedejo v vozilo, je mogoče spoznati na prvi progi, kjer jih poučijo o osnovah - kako pravilno namestiti volan in kako se sploh pravilno pripraviti na vožnjo. Na tej progi vozniki izvajajo še »slalom« med stožci pri različnih hitrostih, najbolj primerna pa je za motoriste. Proga, na kateri je naša ekipa spoznala, kako nevarna je lahko že hitrost 30 km/h, je steza z drsno površino, kjer simulirajo poledico oziroma Na avtopoligonu izvajajo treninge tudi v večernih urah, da lahko voznike naučijo reakcij pri slabši vidljivosti. Čeprav je dnevna vožnja celo nevarnejša. Ob bleščanju na cesti se ostrina vida zmanjša in vožnja je težavnejša. Tudi izkušenega voznika pri hitrosti komaj 25 km/h takole zanese s spolzke površine (označena belo). »Stari avtopoligon je bil že dotrajan, je pa obnovo zahtevala tudi nova prometna zakonodaja, ki jo bomo v Sloveniji začeli uporabljati kmalu. Center je namenjen tistim, ki se želijo naučiti tehnike vožnje v različnih pogojih, voznikom začetnikom, ki morajo pri dodatnem usposabljanju opraviti vadbo varne vožnje, in voznikom, ki želijo izbrisati kazenske točke, del centra pa bo še vedno namenjen klasičnemu izvajanju vožnje v avtošoli. V prihodnosti bomo uredili tudi poligon za vožnjo s terenskimi vozili,« je razložil predsednik ZŠAM Celje Roman Krajnc. zaradi dežja spolzko cesto. Ob tem, da mora voznik ob zamiku vozila na t. i. pomični mizi, ki vozilo zamakne levo ali desno (kot v primeru poledice), pravilno usmeriti vozilo, se mora pravočasno izogniti naslednji oviri. Ovire predstavljajo vodne zavese. Torej: če avto zanese zaradi poledice, se mora voznik v delčku sekunde pravilno odločiti, v katero smer bo zasukal volan, da se izogne na primer pešcu, ki stoji ob cesti, ter se pravočasno ustavi. »Pri 50 km/h je v takšnih razmerah skoraj nemogoče ustaviti,« nam je med vožnjo po avtopoligonu razlagal Tomaž Lotrič iz ZŠAM Celje. Kakšen nasvet? »Če se pojavi bočna ovira, odreagiramo s pomi- Ena od stez je namenjena preizkušanju voznih sposobnosti motoristov. Ti so eni najbolj ranljivih udeležencev v prometu, zato je trening varne vožnje zanje še posebej dobrodošel. V Centru varne vožnje ZŠAM ugotavljajo, da se mlajši vozniki ne znajdejo v nepredvidljivih situacijah in pri naletu na nenadne ovire. Skoncentrirani so predvsem na predpise in omejitve hitrosti, trening varne vožnje jim da novo - praktično razsežnost izkušenj. Starejši vozniki pa se prevečkrat zanašajo na svoje avtomobile in izkušnje, toda vožnja po avtopo-ligonu pokaže, da pogosto ne znajo reagirati pravilno. Vozniki, ki so starejši od 65. leta, imajo težave z reakcijskim časom, saj ne ustavljajo pravočasno. kom volana, sklopko nekoliko zadržimo in rahlo pritiskamo na zavoro. Pri čelni oviri pa je treba sklopko popolnoma pritisniti in dodati zavoro, da se pravočasno ustavimo,« je pojasnil Lotrič. Vendar je vse to lažje prebrati, kot udejani-ti. In ravno to je bistveni nauk treninga varne vožnje: naučiti se, kako predvidevati in pravilno odreagirati. Pred vsakim treningom varne vožnje se inštruktorji z vozniki posvetujejo v teoretičnem delu, nato sposobnosti preizkušajo oziroma izpopolnijo še na terenu. Tudi tretja steza je pravi podvig! Ponazarja vožnjo skozi zavoje oziroma v krožnih križiščih. Pri hitrosti ko- maj 25 km/h nas je s spolzke podlage dobesedno »vrglo iz ovinka«. Groza je le pomisliti, da na primer mnogi skozi krožišče divjajo kar s 40 km/h ali celo več. Pri tej hitrosti, če bi bila poledica ali spolzko vozišče zaradi dežja, namreč niti v sanjah ne bi zvozili! SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE, SHERPA Pri hitrosti 40 km/h na uro smo se uspeli takole ustaviti pred oviro. Vprašanje je, kako bi bilo videti v realni situaciji na cesti, kjer so situacije izredno nepredvidljive. In vodna zavesa bi lahko bila tudi pešec ... INFO 113 Opozorilo policistoma in nadrejenim Na celjski policiji se je končal notranji nadzor okoliščin prisilnega privoda dveh celjskih policistov na sodišče, kar je med njunimi kolegi povzročilo val ogorčena. O tem smo prvi pisali že pred 14 dnevi. Odredbo o prisilnem privodu je izdala okrožna sodnica, policista pa bi morala pričati v postopku zoper obtoženo, ki je prekupčevala z mamili, saj sta ta primer tudi preiskovala. Nadzor je pokazal, da je med policistoma in ostalimi udeleženimi, njunimi nadrejenimi, prišlo do »določenih komunikacijskih motenj«, s čimer so na policiji potrdili naše navedbe. »To pa ne opravičuje njune neodzivnosti,« so še dejali. »Vsekakor lahko zatrdimo, da v omenjenem primeru ni šlo za prisilno privedbo policistov na sodišče, saj ju je predstojnik na sodišče napotil,« so sporočili s policije. S >prisilno privedbo< vodstvo policije misli na pot policistov iz stavbe PU Celje do stavbe sodišča, ne zanikajo pa tega, da je sodišče odredbo o prisilnem privodu izdalo. Z drugimi besedami to pomeni, da policistov na sodišče niso poslali v spremstvu uniformirancev, kot je to v takšnih postopkih običajno. »Službeni prevoz do sodišča sta si brez vednosti predstojnika policista uredila sama,« so še zapisali v izjavi za javnost. Vsem je vodstvo izreklo opozorilo, torej tudi njunim nadrejenim. SŠol O roparjih ne duha ne sluha Številni razgovori in preiskovanja ponedeljkovega ropa Banke Celje v Vitanju še niso dali rezultatov. Storilcev kriminalisti še vedno niso prijeli. Kot je znano, sta banko oropala v dopoldanskih urah, odnesla pa naj bi večjo količino denarja. Čeprav se je sprva govorilo, da naj bi bila ena od zaposlenih poškodovana, so na policiji to informacijo zanikali. Moška sta se s kraja ropa odpeljala z osebnim avtomobilom znamke Volkswagen Passat, letnik 2001, svetlo sive barve, registrskih oznak LJ V0-03J. To vozilo je bilo pred ropom ukradeno na območju Ljubljane. Dobili so ga pri delu Na območju Šentjurja so zaradi vloma v enega od gostinskih lokalov ovadili mlajšega moškega. Vlomilca sta policista opazila med vlomom, čeprav je poskušal zbežati, sta ga uspela prijeti. Moškemu so kasneje tudi odvzeli prostost in zanj spisali ovadbo zaradi vlomnih tatvin. Na meji ostal brez avta Policisti so na mejnem prehodu Rogatec slovenskemu državljani v ponedeljek zasegli osebno vozilo. Moški je namreč vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je to na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati. Avtomobilu pa je potekla registracija. Gre za moškega, ki so ga v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovali za hujše prekrške. Zbežala v noč V torek je na Mrzlici prišlo do ropa. Dva zamaskirana neznanca sta okoli 21.30 vstopila v Planinski dom in od žensk, ki so bile v tistem času v prostorih, zahtevala denar. Nato sta pobegnila. Visoka sta okoli 180 centimetrov, v času ropa sta bila oblečena v črne jakne in modre džins hlače, s temnimi šali. Policija naproša vse, ki bi ju opazili na tisti lokaciji, naj pokličejo na 113. www.radiocelje.com 5. junij - referendumska nedelja Referendumska nedelja, 5. junij, se vse bolj bliža. Za tokratno številko Novega tednika smo v uredništvu povabili k sodelovanju pet predstavnikov različnih skupin prebivalstva, da z vami delijo svoja stališča o tem, ali zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno podpreti ali ne. Za razliko od prejšnjega referenduma, na katerem smo odločali o malem delu, tokrat nismo iskali uravnoteženega razmerja med »za« in »proti«, pač pa smo besedo dali ljudem iz različnih skupin prebivalstva, od mladih do starih, od zaposlenih do delovno neaktivnih - mudili smo se v Celju in Velenju. Predstavnica mlade generacije, ki še ni vstopila na trg dela, je Nežka Selan iz Velenja, študentka Pravne fakultete v Mariboru in Fakultete za management Univerze na Primorskem. Tomo Kadilnik je Celjan, profesor sociologije in angleškega jezika, pred kratkim je zaključil magistrski študij angleščine - leksikografija. Prevaja in poučuje angleščino in matematiko, zanimajo pa ga terapija z živalmi (pet therapy) in pravljice. Franjo Bobinac je predsednik uprave enega največjih (ne samo slovenskih) gospodarskih gigantov, hkrati pa ga poznamo tudi kot drugega moža Združenja Manager. Že kakšnih pet let je Emil Hedžet vodilni mož v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Celje, ki združuje 26.500 upokojencev iz 74 društev 32 občin Savinjske regije, sam je upokojenec že 15 let, v svojih aktivnih delovnih letih, ki jih je zaključil v Merxovem blagovnem centru, pa je bil poznan tudi po svojem delu v številnih športnih društvih. Jožeta Zupančiča je morda še najtežje »popredalčkati« - profesor geografije brez dlake na jeziku se najrajši predstavlja kot dolgoletni gimnazijski ravnatelj, dejaven in prepoznaven pa je tudi v slovenskem šolstvu nasploh. Spomnimo se ga tudi kot zadnjega predsednika Zbora združenega dela Skupščine Republike Slovenije v prelomnem mandatu 1990-1992, ko se je rojevala in s sprejemanjem temeljne državotvorne zakonodaje oblikovala samostojna, mednarodno priznana država Slovenija. Svojo delovno pot je po 46 letih zaključil pred štirimi leti, pri 71 letih starosti. V naslednjih številkah Novega tednika do referendumske nedelje bomo predstavili še najpogostejše očitke obema novo sprejetima zakonoma in v zakonskih besedilih poiskali odgovore, ali ti očitki tudi dejansko držijo, ter poročevalsko spremljali dogajanje v referendumski kampanji. Uredništvo Družba mora biti dovzetna za spremembe V sodobnem času smo priča družbenim spremembam, ki jih v precejšnji meri pogojujejo demografska gibanja. Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2008 v Sloveniji 325 tisoč prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2060 pa naj bi se to število povišalo kar na 589 tisoč 900 ljudi. Starostna piramida prebivalstva ima tako obliko žare, kar posledično pomeni, da bo vedno več zrelega prebivalstva. Navedeno nam pove, da so spremembe na področju pokojninske zakonodaje nujne zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema po letu 2020. Državni zbor je sprejel novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki spreminja obstoječo ureditev, vendar je le-ta naletel na zavrnitev. Na zahtevo volivk in volivcev je bil o njem razpisan zakonodajni referendum. Bistvene spremembe, ki jih vsebuje nova ureditev, predvidevajo povišanje minimalne in polne starosti za upokojitev, podaljšanje obračunskega obdobja, prav tako je predviden sistem bonusov in malusov. Prispevki za pokojninsko zavarovanje se ne bodo plačevali le od dela, ki je sklenjeno kot delovno razmerje, ampak od vsakega opravljenega dela. Po sedaj veljavnem zakonu je minimalna starost, ki je potrebna za upokojitev, 58 let z dopolnjenimi 40 leti delovne dobe pri moških in 38 leti za ženske. Po novi ureditvi je predvidena starost za pridobitev predčasne pokojnine 60 let, pogoji glede dopolnjene delovne dobe za moške in ženske pa so predvideni enako kot pri sedanjem zakonu. Poleg tega je predvideno tudi prehodno obdobje. Polna starost za upokojitev pri moških znaša 65 let ter 63 let pri ženskah, ob dopolnjenih 15 letih zavarovalne dobe. Po novem bo za oba spola predvidena starost 65 let ob 15 letih zavarovalne dobe za pridobitev starostne pokojnine, tudi tukaj pa je predvideno prehodno obdobje, tako da se starostna meja za upokojitev ne bo zvišala drastično. Vsi skupaj smo primora-ni sprejeti konsenz glede sprememb obravnavane zakonodaje in tako omogočiti, da bo sistem pokojninskega zavarovanja sploh vzdržal. Za blažitev negativnih posledic novih določb zakona za tiste, ki so po sedanji ureditvi blizu upokojitve, je predvideno prehodno obdobje. Sistem bonusov in malusov, ki je novost novega zakona, naj bi na prvi pogled prinesel nekatere negativne učinke, saj bodo mladi zaradi podaljšanega časa študija težko dosegli polno delovno dobo. Vendar je na drugi strani predvideno plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje iz študentskega dela, kar pomeni, da se bo tudi čas tega všteval v pokojninsko dobo, kar predstavlja protiutež za maluse, ki so predvideni za upokojitev brez dopolnjene 40-letne delovne dobe. Ob bežnem pregledu bistvenih novosti nove ureditve pokojninske zakonodaje opazimo, da ne gre za očitnejše spremembe, a poudariti je treba, da so te spremembe nujne. Družba mora biti pripravljena in dovzetna za spremembe, ki niso prijetne, so pa nujne. NEŽKA SELAN Foto: osebni arhiv Referendumi in pravljica o treh v ■ v ■ ■ ■ prašičkih Sosed s podeželja mi je prejšnji dan čisto trezen povedal tole: »Še ene Janševe vlade ne bomo preživeli. Upam, da referendum ne bo uspel, drugače nikoli ne bom dočakal pokojnine.« Izjava odraža značilno kontradiktornost današnjega časa, v katerem rešitev ne iščemo v drugi politični možnosti in v spremembah, temveč v nasprotovanju obstoječemu. V čem je današnji čas podoben pravljici o treh prašičkih? Pravljica pripoveduje o treh prašičkih, od katerih se prva dva ne moreta odpovedati petju in plesanju, zato ne utegneta zgraditi trdnejše hišice, ki je hudobni volk ne bi mogel odpihniti. Tako ju volk poje oziroma se po drugi različici uspeta skriti pri tretjem, previdnejšem prašičku. Ta si je zgradil hišico iz opeke, ki je volk ne more odpihniti, a tudi vol-kovim obljubam prašički ne nasedejo. Pravljica se srečno konča, ko volk umre oziroma si opeče zadnjo plat in za vedno pobegne. Otroku je pravljica v uteho, saj je sam precej podoben prvima dvema prašičkoma, ker se ne more upreti npr. sladkarijam. Seveda bo nekoč sposoben pod vplivom nadjaza in jaza zadrževati svoje gone, kakor se to simbolno zgodi v pravljici - zadnji je najpametnejši. Prašiček je pravzaprav samo eden, le da odrašča in se osebnostno razvija. Tako se recimo osebnostno dozorel posameznik nadzoruje na slavnostnem sprejemu in popije največ nekaj kozarcev vina, enako si zrel posameznik skuša pridobiti le nekaj odstotkov podjetja, ne pa kar celotne velikanske delniške družbe. Pravljica ne uči neposredno, temveč je otrokom v pomoč pri premagovanju vsakdanjih preizkušenj. Otroku pravljica ne prigovarja, kako mora ravnati, temveč mu pušča odprta vrata, da se identificira s posameznimi junaki in si ustvarja zaključke o pravljici, ki jo projicira na svet okoli sebe. Realističnega poučevanja otroci ne poslušajo radi, še več, vsakršno dodajanje realističnih zaključkov na koncu samo pokvari doživljanje pravljice. Za realistično argumentiranje mora očitno posameznik osebnostno dozoreti, da je sposoben omejiti v sebi želje na raven, ki jo družba dopušča. Nato mu ni več težko razložiti, da ne moreš iz vreče stalno jemati več, kot vanjo vlagaš, in da v realnem svetu ni dobrih vil, hudobnih čarovnikov in čudežnih napojev. V današnjih slovenskih razmerah se dogaja prav to, kar doživljajo otroci, če jim skušamo pre- brati pravljico tipa Kako je Tinček ubogal mamico. Šla jim bo v eno uho noter in iz drugega ven, Rdečo kapico, Sneguljčico in Pepelko pa si zapomnijo za celo življenje. Naša vlada navaja realistične razloge, ki govorijo v prid Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nasprotniki na čelu s sindikati pa pripovedujejo pravljice, ki jih ljudje raje poslušajo. Neustrezna odločitev v realnem življenju pripelje k slabemu koncu, pravljica pa se vedno srečno konča. V realnem življenju mora posameznik (in z njim družba) odrasti, da se je sposoben upreti volku v sebi in se v prelomnih trenutkih pravilno odločati. TOMO KADILNIK Foto: osebni arhiv Ali bomo zmogli ohraniti modrost? Pokojninska reforma morda ni idealna, je pa potrebna Glede na demografske spremembe, premajhno konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja in težke gospodarske razmere sedanji pokojninski sistem na dolgi rok preprosto ni vzdržen. Dejstvo je namreč, da se družba v Sloveniji stara, da se življenjska doba podaljšuje, hkrati pa mladi v svet zaposlitve vstopajo kasneje kot nekoč. Vse to je treba upoštevati in tem okoliščinam je treba prilagoditi tudi pokojninski sistem. V nasprotnem primeru bo to pomenilo dodaten pritisk na javne finance in posledično tudi krčenje sredstev za dejavnosti, kot so izobraževanje, razvoj in raziskave, ki pa so nujno potrebne za zmanjšanje razvojnih zaostankov Slovenije in povečanje njene konkurenčnosti. Predlagana pokojninska reforma mogoče ni idealna, ima določene minuse, kot je enačenje zaposlenih v proizvodnji in v pisarnah pri upokojitvi, vendar je potrebna. Njeno nesprejetje bi zaradi odklanjanja nujnih strukturnih sprememb lahko pomenilo tudi slabšo bonitetno oceno Slovenije, s tem pa bi se podražili krediti za državo, kar bi ponovno udarilo gospodarstvo. Dvig prispevnih stopenj za delodajalce kot alternativa predlagani reformi pa je za gospodarstvo nesprejemljiv ukrep, saj bi nam prinesel dodatne obremenitve, ki so že zdaj visoke. Zgolj sprejetje pokojninske reforme seveda ne zadostuje za kakovosten razvoj Slovenije. Nujno je potrebno po- iskati tudi ustrezne rešitve za povečevanje investicij, ustvarjanje novih delovnih mest in čimprejšnje vključevanje mladih v delovno okolje. Prav tako je potrebno zagotoviti bolj fleksibilen trg dela, manj administrativnih ovir in sprejeti razvojno naravnano davčno zakonodajo, skratka država mora ustvariti dovolj spodbudno okolje za podjetja. Seveda pa smo za konkurenčnost naših podjetij odgovorni predvsem v podjetjih samih, česar se v Gorenju zelo dobro zavedamo in sami ustvarjamo vzvode za našo konkurenčnost. Iščemo nove kupce, nove trge, razvijamo nove izdelke in nadgrajujemo storitve. Prav tako izboljšujemo delovne pogoje za naše zaposlene. Posodabljamo in avtomatiziramo delovne in poslovne procese, precej pozornosti posvečamo er-gonomskemu urejanju in izboljševanju delovnih mest, urejanju delovnega okolja in mikroklime. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa vidim predvsem v luči poskusa vzpostavljanja bolj enakopravnih pogojev poslovanja in konkurence, na poslovanje Gorenja pa zakon ne bo imel vpliva. FRANJO BOBINAC Foto: arhiv NT To vprašanje si v tem času najpogosteje postavljamo v zvezi s pokojninsko reformo. Pred zaposlene in upokojene ter generacijo mladih se z razpisanim referendumom postavlja pričakovanja ob presoji in odločitvi o rešitvah, ki jih za sedanje in bodoče generacije prinaša novi zakon. Pri tem mnogo ljudi sploh ne razume bistva pomena reforme, še manj zmoremo presoditi o tem, kaj je dobro in kaj ni, kar tudi ni naše poslanstvo. Odločamo lahko le po čustveni presoji ali v sklopu zaupanja svojim političnim strankam in množici javnih informacij, ki pa druga drugo negirajo. Eno in drugo pa je premalo in predvsem zelo nezanesljivo, če reformo razumemo kot skrajno resen poseg v funkcioniranje države takrat, ko se razmerje v njej, med ustvarjenim in porabljenim, povsem poruši. Porušenje tega razmerja se je zgodilo in danes rešujemo pokojninsko blagajno, ker sicer na daljši rok ne bo zdržala. Modernizacija pokojninskega zakona se ni končala v državnem zboru, kjer bi poslanci morali sprejeti ustrezen zakon. Nadaljevala se je na Ustavnem sodišču RS in pristala v pripravi na referendum, ki v tem času pomeni pravo vojno med sindikati in političnimi strankami ter vlado. Pri tem je vprašanje o tem, kakšne pogoje življenja bomo zagotovili sebi in bodočim generacijam, postalo drugotnega pomena. Na prvo mesto sta stopili borba za prestiž in politično zmago, ki sta povsem zasenčili vprašanje odgovornosti za nastale posledice. Prostora za razumsko razmišljanje v tem dialogu ni ostalo, preostane nam le še to, da prostor razuma ljudje poiščemo pri sebi. Pokojnine in pokojninski sistem so specifičnost sleherne države, vsem skupno pa je prilagajanje tega sistema demografskim trendom, s ciljem dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne, zagotavljanja dostojnih pokojnin vsem generacijam upokojencem in medgeneracijske solidarnosti. Gibanje demografskih trendov je tudi pri nas ključnega pomena in izračuni bi nas morali prepričati. Izkušnje iz življenja kažejo, da doslej nobena od pokojninskih reform ni bila na kratki rok radodarna do upokojencev, zato tega tudi s sedanjo reformo ne moremo pričakovati. Vedno je bila takšna reforma postavljena v dejanske danosti in zmožnosti gospodarstva v državi. Že pri obravnavi Zakona o malem delu in zdaj Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno nekateri poslanci in nekatere politične stranke niso zmogli dovolj državotvornosti pri vzpostavljanju normalnega pravnega reda. Osebno sem za sprejem navedenih zakonov, in sicer zato, ker so naravnani v vzpostavljanje sorazmerij v delovanju naše države. Temu dajem absolutno prednost pred zadovoljevanjem trenutnih pričakovanj o pridobitvah za posamezno generacijo. Ob tem pa kot mnogi naši državljani tudi sam pričakujem, da bomo pri izbiri poslanca ob državnozborskih volitvah v naslednjem letu znali izbrati takšne predstavnike, ki bodo zmogli v parlamentu državotvorno delovati. EMIL HEDŽET Foto: arhiv NT Ljudje se moramo dvigniti nad politiko Moje stališče do referendumov, ki nas glede zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno čakata 5. junija, je seveda zelo jasno. Glasoval bom za oba zakona. In to zaradi več razlogov. Prvi je nesporno ta, da sem urejanje dela na črno in pokojninsko problematiko dobro spoznal že pred dvajsetimi leti, v časih, ko je nastajala naša samostojna država. Obrtniki so že leta 1991 zelo, zelo tožili na račun dela na črno, že takrat smo to področje skušali urediti, a se ni dalo. Tudi zato, ker so bili že takrat med obrtniki različni nazori o tem, da niti ne govorim o tem, kako različne ukrepe so predlagali, vsi pa so tudi po malem delali na črno. Druga, morda še bolj zapletena tematika je pokojninska reforma. Pri pokojninskem zakonu je bila že leta 1992 prava katastrofa, saj smo morali na skupnih delovnih sejah takratne Skupščine Republike Slovenije kar štirikrat odločati o tem. Spomnim se, da je takrat prišlo tudi do incidenta, ko je Jaša Zlobec zaradi enega od členov, kjer je šlo za bonitete poročenih in neporočenih oziroma tistih žensk, ki so imele otroke ali pa ne, celo glasno vzkliknil »fašist«. To se v skupščini ne prej ne potem ni nikoli več zgodilo. Povedati želim, da je bila vedno, že takrat in tudi zdaj, v zvezi z obema zakonoma manipulacija v zraku. Ta se nadaljuje tudi danes, saj zdaj pri ocenjevanju obeh zakonov sploh ne ocenjujemo zakonskih besedil, ampak politične peripetije, ki so pripeljale to našo ljubo Slovenijo v pravo »šlamastiko«. Ta je zdaj tista, ki odloča! Mi običajni prebivalci Slovenije pa nasedamo temu. Mi sami bi se morali dvigniti nad to politično »šlamastiko« in ne sprejeti vsega, kar nam ponujajo. Politiki bodo zanesljivo čez nekaj let rekli, da saj smo tako hoteli, da smo sami tako odločali, sami pa si bodo kot Pilati umili roke in seveda ne bodo nič krivi. Politika sama potiska narod, ki je jezen, upravičeno jezen zaradi vsega, kar se zdaj pri nas dogaja, da glasuje proti. Da je proti vsemu, kar se mu ponuja. In to je prava katastrofa za Slovenijo. Pa ne le o politiki, tudi o sindikatih imam, kar vedo vsi, zelo slabo mnenje. Če še enkrat potegnem zgodovino iz predala: ko smo po osamosvojitvi dobili celo vrsto sindikatov, se je začel med njimi prepir, kdo bo pomembnejši, in tako je od leta 1992 rasel samo narci-soizem. Trdno sem prepričan, da je tisto, kar govorijo sindikati, zavajanje ljudi. In tisto, kar govorijo nekateri politiki iz opozicije - ker je opozicija seveda vselej proti poziciji - je tudi zavajanje ljudi. Zaradi tega zavajanja se mi zdi, da je v Sloveniji na vidiku prava katastrofa. Če se narod ne bo dvignil nad to katastrofo, bomo vsi krivi za to, kar se bo v prihodnosti zgodilo. Zato še enkrat predlagam, da oba zakona - kljub temu, da seveda nobeden ni idealen, saj idealnih zakonov ni - podpremo in se potem pogovarjamo o nujnih spremembah, ki bodo seveda še morale slediti. JOŽE ZUPANČIČ Foto: arhiv NT Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV V SPOMIN Dušan Jug Dušan Jug, dipl. inž. gozdarstva, je bil eden od sograditeljev Gozdnega gospodarstva Celje - kot organizacijske združbe v Celju in njenih podaljškov v širši gozdni okolici - a tudi kot graditelj gozdnega gospodarstva kot načina razmišljanja, ki je zaznamovalo gospodarjenje z gozdovi na celjskem podeželju v drugi polovici prejšnjega stoletja. Takrat je gozdarstvo v Sloveniji v nekaj desetletjih preseglo evropske in tudi svetovne stereotipne poglede na vlogo gozdov kot naravno partnerstvo s človekom. Njegov življenjski nazor je bil čvrsto zavezan nekaterim Rousseaujevim filozofskim pogledom na svet, ki so tudi osnova sodobni ekologiji - tudi gozdni. Dušan Jug ni bil naučen naravoslovec. Njegovo naravoslovje izhaja iz humanističnega prepričanja. Kako bi sicer lahko razložili njegovo odločitev za gozdarski poklic, ki ne nudi udobja in še manj materialnega ugodja. Kot otrok ljubljanskih mestnih ulic je takoj po diplomi brez pre-mišljanja zamenjal relativne udobnosti mestnega okolja za izzive celjskega podeželja, ki jih je spremljal v prepričanju, da je potrebno naravno okolje in njegove socialne implikacije posodobiti, da bi lahko vzdrževalo proizvodni razvojni korak v Sloveniji. (Za razliko od nekaterih tranzicijskih politikov, ki so podeželje imenovali »kmetstvo« v smislu nekakšne razvojne samozadostnosti.) Zavzemal se je za razvojno ravnotežje tega okolja, a ne takšno, ki je v prejšnjem in tudi sedanjem režimu izhajalo iz lastnine in politike. Tako se je na primer zavzemal za integralno cestno omrežje na podeželju, ki koristi vsem, ne glede na to, čigava sta njiva ali gozd. Gozdno gospodarstvo je zgradilo stotine kilometrov kamionskih cest in zgradilo ali posodobilo veliko mostov. Tako kot je gozd po svoji funkciji so tudi ceste nadlastninske dobrine. Sistematično je organiziral in pripravljal izobraževanje kmetov za delo (nego in sečnjo) v gozdovih, poznavajoč, da so bili zasebni lastniki gozdov v prejšnjem režimu nekoliko zapostavljeni. Neutrudno in z veliko naklonjenostjo se je pogovarjal (razpravljal) s kmeti osrednjega južnega Pohorja. Kot razvojni inženir gozdarske tehnologije, tudi za vso Slovenijo, je v tehnološko problematiko (transport lesa) vpletal posebnosti manjše gozdne posesti, ki je značilna za celjsko območje. Postopnost v karieri, ko je gozd najprej spoznaval kot taksator, kasneje pa proizvodno kompleksno kot vodja več operativnih gozdarskih enot in nazadnje kot tehnični direktor Gozdnega gospodarstva Celje in še kot član slovenskih (in tudi jugoslovanskih) strokovnih forumov, mu je zagotavljala temeljito poznavanje gozdarske stroke v celoti. Tako je znal odločno in z lahkoto uvajati mnoge novosti, ki jih »klasično« gozdarstvo ni prav z lahkoto sprejemalo, znal pa je tudi popustiti, saj je enako vehementno zagovarjal tudi znanje in izkušnje strokovne dediščine. Celjsko gozdarsko društvo inženirjev in tehnikov je visoko cenilo njegovo pripadnost gozdarski stroki, bil pa je tudi njegov aktivni član do konca. Dušan Jug si je zgradil podobo človeškosti in strokovnosti s prijaznim odnosom do ljudi in z občutljivim odnosom do gozdov, zato se ga bomo na Celjskem spominjali kot očeta sodobnega podeželja. MARKO KMECL Obvoznica mimo Luč nič bližje V torkovi izdaji Novega tednika (17. 5. 2011) ste objavili članek Obvoznica mimo Luč nič bližje, ki ga je podpisala US. Rad bi opozoril na napačno interpretiranje izjav g. ministra Patricka Vlačiča, kjer navajate: »Je prvi primer, da nekdo želi, da gre cesta mimo naselja, kar je zame nova in zanimiva situacija.« Dovolite, da vas popravim! Minister je izjavil: »Je prvi primer, da nekdo želi, da gre cesta skozi naselje, kar je zame nova in zanimiva situacija.« Kar je čisto nekaj drugega. Da bi šla cesta skozi Luče, želi omenjena civilna iniciativa - Društvo luč, ki je tudi povabila g. ministra v Luče. Glede na to, da v zadnjem času omenjeno društvo v medije lansira veliko polresnic, smo prebivalci Luč postali na te napake še posebej pozorni. Prosim vas, da to napako popravite! Tudi naslov prispevka se mi ne zdi primeren: Obvoznica mimo Luč nič bližje. Obvoznica mimo Luč je veliko bližje, kot si marsikdo predstavlja. To je tudi prestrašilo nasprotnike obvoznice, ki bi radi z različnimi manevri te projekte zaustavili. Pridobljena evropska sredstva bi država preusmerila v druge občine, kjer komaj čakajo na gradnjo obvoznice. Zato me tudi ne preseneča, da se je g. ministru zdelo tako nenavadno, da bi v Lučah nekateri radi speljali glavno cesto kar skozi center Luč. Tega drugod v Sloveniji enostavno ne moreš doživeti. Vsi se še spomnimo zapletov pri obvoznicah na Ljubnem in v Mozirju. Tudi tam so nekateri posamezniki nasprotovali obvoznici. Danes ni o njih ne duha ne sluha. Na srečo gre tudi v Lučah le za nekaj posameznikov, ki so na predhodnih lokalnih volitvah doživeli boleč poraz. Če hočemo, da bodo omenjena evropska sredstva res prišla v Luče, mora občinski svet (kot že nič kolikokrat) še enkrat jasno izglasovati podporo načrtovani obvoznici in sprejetemu DPN in o tem pisno obvestiti pristojne državne organe. Tudi g. župan bi, po mojem mnenju, moral zdaj zavzeti bolj jasna stališča. Kolikor se spomnim, je v svojih predvolilnih programih velikokrat omenjal gradnjo obvoznice. KAREL AJNIK, Luče I PREJELI SMO Proslava za 70-letnico OF V letu 1941 je bila ustanovljena OF, ki je bila med nemško okupacijo gonilna sila za upor proti okupatorju, belogardistom in območnim izdajalcem. Zato je bila proslava v Rimskih Toplicah pri večnamenskem domu 27. aprila ob 11. uri. Udeležba je bila zelo zadovoljiva kakor tudi kulturni program. Ves program so izvajali učenci Osnovne šole Rimske Toplice. Zastopnik Občine Laško je bil podžupan g. Jože Seni-ca in je bil še vedno v mislih pri veliki noči, tako sem ga ocenil. Ko ga je povezoval-ka programa predstavila, da pozdravi udeležence kot zastopnik občine, je bil zmeden, kakor sem ga jaz ocenil. Zato nas je pozdravil z besedami bratje in sestre. Kakšen bi bil odziv, če bi kateri pozdravil v cerkvi smrt fašistom - svoboda narodu, gotovo bi se vsi zelo razkačili. Jaz in drugi mu oproščamo ta spodrsljaj. Po kulturnem programu je predstavnik zveze borcev iz Ljubljane podelil dve priznanji, srebrno je dobila gospa iz Rimskih Toplic, ne vem kako se piše (naj mi oprosti), za vestno aktivno delo v zvezi borcev. Zlato plaketo je prejel moški pevski zbor Laško za mnogo let nastopov na raznih krajih s partizanskih pesmi. Obema za spoštovanje za zahvala njihov trud. Zbor že mnogo let skrbno in vestno postavlja mlaj na Šmohorju z organizacijo KS Rečica. Mladi iz laške godbe, ki je tudi igrala budnico za prvi maj, so še zapeli dve partizanski. Čestitamo jim. Tako smo letos oba praznika častno, pošteno in spoštljivo zaključili. PETER PODBEVŠEK st., Laško ZAHVALA Skrbni in ljubeznivi v domu Rada bi se javno zahvalila direktorici Bojani Mazil Šo-linc v Domu ob Savinji Celje, da me je za časa urejanja naše hiše vzela v varstvo. Ob tej priliki bi se rada zahvalila gospe Simoni Žnidarec Demšar, ki vodi center za pomoč na domu - za zdaj in za naprej, ko se vrnem spet v svoj dom. Tu v domu pridno obnavljajo stare sobe in v eni od njih so začasno našli prostor zame. Tukaj mi je zelo lepo, imam lepo sobico, čudovite ljudi okoli sebe, ki spoštujejo stare ljudi z vso oskrbo in veliko ljubeznijo. Kako lep je kraj ob reki Savinji, obrobljenimi z goz- dovi, tu je čudovito okolje s sprehajalnimi potmi in cvetočim drevjem, vse diši po pomladi. Srečna sem, da sem si še pri 94 letih lahko ogledala ta konec lepega mesta Celja. To mi je omogočila pridna hči Aleksa, ki me na vozičku vozi po teh poteh. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Dajem vam toplo dlan in košček srca z vso ljubeznijo. TEREZIJA GAJŠEK, Celje I PRITOŽNA KNJIGA Nisem kriv! Pred časom me je obravnavala policija. Menim, da po krivici in nekorektno. Rad bi, da javnost izve, kako postopajo policisti. Prišel sem s hriba, kjer sem prekopaval zemljo in kopal krompir. Pred hišo je bil policijski avtomobil. Policist in policistka sta od mene zahtevala osebno izkaznico, policist me je vprašal, kje sem bil ob 9.30. Povedal sem, da sem pred osmo uro prejel pokojnino od pismo-noše, denar sem dal ženi, nato sem šel naravnost v hrib. Ko sem prišel nazaj, je bila ura 12.30. Pokazal sem jima krompir in prosil, naj ga poslikajo za dokaz, a mi je policistka rekla, da ni kmet, da je izobražena in si ga lahko kupi. Jaz sem rekel, da ne moremo biti vsi izobraženi, mi si vsako ped zemlje obdelamo, da se lahko preživimo. Vprašal sem, kaj je narobe, policist je dejal, da je prišla prijava, da sem se na cesti zagnal v otroke in začel metati kamenje ter jih zmerjati. Prijava je prišla ob 9.30, policija je prišla ob 12.30. Sprašujem se, zakaj policija ni prišla prej in zakaj prijavitelj ni počakal na licu mesta. Čudno se mi zdi, da niso poslikali, ker vedno nosijo fotoaparate s seboj. Trdim, da je prijava lažna, zapisnika nisem podpisal, takoj sem zapustil dvorišče in šel v hišo, saj sem dobil občutek, da sem ogrožen. Policista pa sta mi napisala globo za 667,67 evrov. Zdaj so mi že štirikrat napisali plačilni nalog brez dokazov in nisem nič kriv. Ali lahko policisti kar tako, na pamet izrekajo kazni? FRANC MAJCEN, Celje 2.287,48 evra). Prav tako velja, če živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v inštitucionalnem varstvu v socialnovarstve-nem zavodu in krije stroške teh storitev zavezanec (sorodstveno razmerje D). Zavezanci lahko olajšavo za vzdrževanega družinskega člana uveljavljajo že med letom pri svojem delodajalcu, ki jo upošteva pri obračunu mesečnega dohodka. Davčno upravo lahko o vzdrževanih družinskih članih obvestijo na posebnem obrazcu do 5. februarja za preteklo leto (npr. do 5. 2. 2011 za leto 2010) ali v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (na posebnem obrazcu ter v predpisanem roku).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 1. \ [RELAXJ IRELAX I Z Novim tednikom in Radiem Celje ter turistično agencijo Relax BREZPLAČNO na dopust na Brač 14. septembra! KUPON Ime in priimek: Naslov: Izpolnite kupon In ga pošljite na naslov: Novi tednih Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Gremo na Brač ali ga prinesite 19. junija do 14. ure na piknik Katrce Radia Celje! Izžrebali bomo srečneža, ki bo z nami potoval brezplačno, vsi ostali pa se lahko prijavite v poslovalnici turistične agencije Relax v Celju! Vsi prijavljeni na izlet do 19. junija boste avtomatsko sodelovali v nagradni igri. E-mail in telefonska št, Plačilo oskrbnine Bralka doplačuje oskrbo za mamo, ki je v domu za starejše občane, saj je mamina pokojnina prenizka. Zanima jo, če lahko ta znesek uveljavlja kot olajšavo pri dohodnini ter kakšen je postopek uveljavitve. Iz Službe za odnose z javnostmi v Generalnem davč- nem uradu Davčne uprave RS odgovarjajo: »Vzdrževani družinski član je lahko tudi starš oziroma posvojitelj, če nima lastnih sredstev za preživljanje (med lastna sredstva sodijo vsi dohodki, tudi mamina pokojnina) oziroma so ta nižja od olajšave za vzdrževanega družinskega člana (ta znaša za leto 2010 INFORMACIJE Radi dobro jemo ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... OMAKE ZA OKUSNE TESTENINE Nekateri so za špagete, drugi za polžke, tretji izberejo metuljčke, nato se začne bitka med blagovnimi znamkami, da o možnosti barv ne govorimo. Vse to nas čaka na policah s testeninami, ki so priljubljene kot rešitev za hitro pripravljen obrok. Študentsko kuharsko znanje se gradi na testeninah na 1001 način, spremembe okusa pa najlažje dosežemo z različnimi omakami in prelivi. Obvoz mimo že pripravljenih je primeren, saj smo v sredini oddaji Kuhajmo skupaj govorili ravno o njih. Bolonjsko omako na primer si lahko skuhamo na zalogo in po porcijah zamrznemo, seveda pa takrat, ko imamo časa manj, improviziramo in izumimo omake iz sestavin, ki so pri roki. Za skromno kosilo lahko kuhane in odcejene testenine le posujemo z drobtinami, dodamo kanček olja* solimo in v posodi pregrejemo, da se drobtine dobro oprimejo testenin. BOLONJSKA OMAKA Sestavine: 300 g mletega mesa, 1 čebula 1 nariban korenček, 1/2 sveže paprike pasiran paradižnik, lovorov list, sol, poper začimbe po želji: origano, bazilika, timijan Priprava: Drobno narezano čebulo prepražimo na malo olja. Ko se dobro razpusti, dodamo mleto meso. Meso podušimo, da spusti sok, dodamo nariban korenček in še malo kuhamo. Po potrebi dolijemo malo vode in ostale sestavine; pasiran paradižnik, svežo papriko, lovorov list in začimbe po želji. Posolimo in popramo ter skuhamo do konca. Če želimo bolj redko omako, še dolivamo vodo in dodajamo pasiran paradižnik, v nasprotnem primeru pustimo, da se tekočina čim bolj pokuha. ¡MIRAN Trnovec pri D. 561 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostiscemiran.si RESTAVRACIJA TAVERNA Zraven prija zelena solata, ki jo izpustimo, kadar delamo testenine s sladkorjem. Tudi takšne imajo nekateri radi, gre za način priprave kot pri sladkih njokih. Kuhane testenine odcedimo, jim dodamo malo olja, da se ne sprimejo, bogato sladkamo in pregrejemo. Dobrodošli dodatki v tem primeru so žlica ali dve nepasimne, grobe skute, mleti orehi ali mak. Za zraven naredimo sadno solato, ki z malo smetane na vrhu še bolj posladka obrok. Dober tek! NE ZAMUDITE! "Vedno na Vaši strani" l* Za vse tiste, ki ste FEjST! Kojič Milan s.p. verdi verdi I z ,Z E RIA Tel.; 03/571g^flT - 3302 Griže Y sUtâbL dobregasMtusas A TUNINA OMAKA Sestavine: 1 konzerva tunine, 3 do 4 stroke česna 1 dl smetane za kuhanje ali 3 žlice kisle smetane, sol, poper Priprava: Testenine skuhamo, odcedimo in pustimo v posodi, v kateri smo jih kuhali. Olje iz tunine konzerve odlijemo v manjšo kožico in dodamo strt ali drobno narezan česen. Med mešanjem segrejemo in ko česen zadiši, prelijemo po testeninah. Te spet malo segrejemo, prelijemo s smetano, solimo, popramo, dobro premešamo in postrežemo. NL EKSKLUZFVNA OSVEŽTi FV VINO@FRESER.si , VINOGRADNIŠTVO FREfcR FREÎERVLADKO, KALSE19 2315 ŠMARTNO NA POHORJU SLOVENIJA --' '• ;r ~ --l^Éljf^ ™577F980R LEDENO V/NO PRUDENTJA TEL:02803421S Grad Tabor Laško spet živi in diši V čudovitem okolju na gradu Tabor Laško je restavracijo PAVUS pred kratkim odprl Marko Pavčnik, ki je tudi član kuharske reprezentance Slovenije. Njegova kulinarika temelji na lokalnih in sezonskih sestavinah, zato se ponudba zelo hitro spreminja. Trenutno še lahko ujamete ponudbo špargljev in tartufov, v poletnem času pa bo poudarek na lahkih krožnikih - veliko zelenjave, rib, zelišč - skratka vse, kar nam narava ponuja. Na pokriti terasi znotraj grajskega dvorišča lahko poizkusite tudi slastne sladice. Za vse, ki načrtujete poroko, pa še ne veste kje bL-se poročili, z veseljem sporočamo, da so poročni obredi na gradu Tabor Laško ponovno, organizirani v poročnem stolpu ali na grajski terasi. Delovni čas: tor - sob:il,00 do 22.00, nedelja od 11.00 do^zBlO, ponedeljek zaprto. /vTA V četrtek, 9.6.2011, pa 156 grad Tabor Laško dišal po primorsko. V sodelovanju z organizacijo Vinnatur namreč pripravljajo poseben vinsko kulinaričen dogodek s kar desetimi primorskimi vinarji, ki bodo predstavili svoja vinaVinjihovo naravno pridelavo. Za obliznjene prst^po bo poskrbel domači kuhar Marko Pa|včnik s finger-food iedmi. www.pavus.si info@pavus.si rezervacije: 051 614 664 včasih pa v naših najljubših lokalih ?|ert)eržtem Kidričeva 20 3310 Žalec Tel: 710 30 90 GSM: 040 610 610 DELOVNI ČAS: Pon,- Čet.: 9-22h Pet.-Sob.: 9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h Vila Herberstein Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T: +386(0)3 896 1400 F:+386(0)3 8961414 e-pošta: vila.herberstelri@siol.net I KULINARIKA | PRENOČIŠČA ¡POROKE Gost^nprenoč,^ fM" Bohorč " DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, ALA CARD CETERJHGj Sprejemamo nartrfito » vrije uKljučene družbe Bohoti Marjan t.p.( Duiarnj kvedra 44, 3530 Šentjur pri Celju, ™' +t386 746 14 30, Mottle: ++386 (0)41 666 7S6 Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si jSTIf. ^oPRI J I AHACU • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine w 1 I TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 28. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 29. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Gordana Stefanovič Erjavec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 30. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Gordana Stefanovič Erjavec, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 1. junij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val) ČETRTEK, 2. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 3. junij Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Goga ima za svoje delo čvrsto oporo v družini - z leve Gea, Dušan, Goga in Gruša. Telo kot instrument -že 35 let Gordana Stefanovič Erjavec je v Celju pojem za ples. In ker mineva že 35 let, kar je pod njenim vodstvom v Celju začela delovati takrat ena prvih slovenskih šol sodob- nega plesa - Plesni forum Celje, odločitev o tem, koga povabiti v studio Radia Celje na klepet v oddaji Znanci pred mikrofonom, res ni bila težka. Goga je v pogovoru z Brankom Stamejčičem spregovorila o svojih plesnih začetkih, o tem, kaj ji pomeni ples in kako ga dojema, o neizbrisnem pečatu, ki ga je na njenem delu pustil Da-mir Zlatar Frey, pa o jubileju svoje plesne šole in številnih plesalcih, ki jih je vzgojila. Ter seveda o družini, ki ji je v čvrsto oporo. Pogovoru lahko prisluhnete v nedeljo ob 10.10 in ponovitvi še v ponedeljek ob 13.15. BS Foto: GrupA S kolesom od Dravskega polja do Radia Celje Čeprav celjske radijce, vajene vsega hudega in tudi lepega, lahko le še redke stvari ali dogodki vržejo iz tira, za kakšno prav posebno presenečenje vsake toliko poskrbi kdo od poslušalcev. Minulo nedeljo je bil to zvesti poslušalec Boris iz Lovrenca na Dravskem polju, ki se je v Celje in do celjskega radia pripeljal kar s kolesom. Seveda ga je voditeljica Slavica Padežnik takoj povabila pred mikrofon, da so lahko še ostali izvedeli nekaj podrobnosti o njegovem kolesarjenju do Celja pa tudi o nekaterih drugih potepanjih po Evropi. (4) (5) (2) (2) 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. I DO - COLBIE CAILLAT 2. PUT A SMILE ON YOUR FACE FLUMY 3. CINNAMON GIRL -DUNKELBUNT 4. SET FIRE TO THE RAIN ADELE 5. MORE (REDONE JIMMY JOKER REMIX) USHER (3) 6. TONIGHT'S THE KIND OF NIGHT - NOAH AND THE WHALE (1) 7. JILTED LOVERS AND BROKEN HEARTS - BRANDON FLOWERS(7) 8. RUN THE WORLD (GIRLS) BEYONCE (4) 9. THIS IS WHY WE FIGHT - THE DECEMBERISTS (3) 10. RUNNING SCARED - ELL & NIKKI (1) DOMAČA LESTVICA 1. KJE SI LUBI MANOUCHE (5) 2. CIAO CIAO - KATARINA MALA (4) 3. ONA SANJA O LJUBLJANI - JAN PLESTENJAK 4. EN, DVA, TRI BEJBE 5. LUNANAJ - B R O feat. TRKAJ 6. SUPERSTAR - ANIKA HORVAT 7. ZUNAJ SE SONCE SMEJE -DARE KAURIČ & THE BIKINI DETECTORS 8. PREBUDI ME - BOŠTJAN BRAČIČ 9. MAGIČNO - DAN D 10. TI DAJEŠ MUFF PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO WHERE THEM GIRLS DAVID GUETTA FEAT. FLORIDA AND NICKI MINAJ HELLO MARTIN SOLVEIG FEAT. DRAGONETTE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO NAJLEPŠA PESEM - NUDE V TVOJIH ROKAH - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. CVETJE V POLETJU - KVINTET DORI IN OTO PESTNER (5) 2. VEM, DA NISEM SAMA DONAČKA (2) 3. LEPA JE MLADOST ISKRICE (3) 4. HIŠNI RED - ZAKA' PA NE (4) 5. O ENI KRAVI - ZAPELJIVKE IN MIŠO MELANŠEK (1) PREDLOG ZA LESTVICO NOCOJ PRIŽGI MI LUČ - GOLTE (2) (3) (5) (1) (2) (4) (6) (1) SLOVENSKIH 5 PLUS 1. POSLOVNI OGLAS GADI 2. LUČ ZA MOJIM OKNOM ERAZEM 3. V SONČNO DEŽELO -PRIFARSKI MUZIKANTI 4. SLIKAR - EURO KVINTET 5. PARIŠKE SANJE -SLOVENSKI MUZIKANTJE PREDLOG ZA LESTVICO FIČFIRIČ - NOVI SPOMINI (2) (5) (1) (3) (6) Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com. radioce www.radiocelje.com NOVI TEDNIK MNENJA IN RAZPRAVE 23 Mladi nam nastavljajo zrcalo V rubriki MNENJA IN RAZPRAVE z današnjima prispevkoma dveh dijakinj zaokrožujemo razmislek mladih o slovenski družbi. Svoj pogled na svet so nam predstavili srednješolci Debatnega kluba Gimnazije Celje - Center. Klub uspešno deluje že od leta 1996. V tem šolskem letu v njem aktivno sodeluje 15 dijakinj in dijakov, ki pod vodstvom obeh mentorjev, prof. Sergeja Vučerja in prof. Mihe Gartnerja, tekmujejo na številnih debatnih tekmovanjih in sodelujejo v okviru različnih projektov in prireditev. Tokrat dijakinji Mojca Hunski in Špela Terbovc z nami delita pogled na šolstvo danes. Foto: SHERPA Šola za življenje Srednja šola ... Vzgojno-izobra-ževalna ustanova, kjer naj bi pridobili določeno mero znanja in sposobnosti ter utrdili temeljne vrednote, ki nam omogočajo boljše, spodobnejše življenje. Pravijo slovarji, moja starša in profesorji. Pa je to, kar danes sama dojemam kot znanje, pridobljeno v šoli, res koristno in kvalitetno? Bo dovolj za preživetje? So vrednote, ki jih sicer le težko luščim iz kopice dejstev, ki vsak dan prežijo name v šolskih klopeh, res tiste, ki odlikujejo dobrega človeka? Kako narisati graf |f(x-1)|-2? Za kaj se je zavzemal cesar Justinijan? Katere oblike azijskega kmetijstva poznamo? Zakaj je Werther romantični tip človeka ...? Na vsa ta vprašanja bi morala kot gimnazijka pravilno odgovoriti brez daljšega razmisleka. In tudi znam. Pa čez pet let? Od kod neki takšna pozabljivost? Je kriv moj spomin? »Kampanjsko« učenje in tolažba, da mi to znanje v življenju ne bo niti malo koristilo? Preveč podatkov in premalo časa za razlago, analizo? Vsako leto si pred začetkom šole obljubim, da se bom učila sproti. A mi še nikoli ni uspelo. Če vsaj malo sledite šolskim problematikam in naši »preobremenjenosti«, boste pomislili: »To so pa gimnazijci. Sploh nimajo časa, da bi se učili sproti.« Kje pa! Vedno se najde čas. Za Facebook, televizijo, prijatelje ... To, da se ne morem pripraviti do sprotnega učenja, je večinoma moja krivda. Posledično je znanje na precej trhlih nogah, ki jih hitro minevajoči čas kaj hitro spodkoplje. Potem se vprašam, kako se lahko od mene pričakuje sprotno delo, če pa sistem dovoljuje stvari, kot je na primer napovedano spraševanje. Ta »pogruntavščina« je sicer super za moje ocene, ampak znanje ...? Tu in tam, ko pa se vendarle pripravim do učenja, se pojavi majhen škratek v moji glavi, ki mi tihoma prigovarja, da fizike, zgodovine in matematike v življenju ne bom potrebovala. In prav ima. No, vsaj delno ... Morda pa mi bo prišlo prav pri reševanju križank. Seveda si ne želim, da bi se šolstvo korenito spremenilo, menim pa, da bi bilo dobro, če bi se vsak dijak lahko osredotočil na tisto, kar ga veseli in za kar misli, da mu bo v življenju še kdaj prišlo prav. Ko se bo to zgodilo, bo verjetno več ljudi znalo odgovoriti na zgornja in druga vprašanja ter reševati križanke brez pomoči interneta. Obstaja pa še ena plat medalje ... Ko človek zasliši besedo gimnazijec, je verjetno njegova prva asociacija dijak z očali in s težko torbo na ramenih, ki cele dneve preživi za zvezki. Nikdar pa ne vidijo nekoga, ki doma kuha, pomaga v hlevu in delavnici, dela na vrtu ... Razlog je preprost. Malo je gimnazijcev, ki bi to sploh znali. Učiti pa se znamo, vsaj kampanjsko, skoraj vsi. Pa bo to dovolj, da preživimo v tem svetu? Bi mi učenje pomagalo, če bi ostala čisto sama in bi se moj vsak dan preselil iz varnega zavetja doma v zunanji svet, v boj za preživetje? Če ne znam kuhati, zamenjati žarnice in nastaviti pravega programa na pralnem stroju, verjetno ne. Vem, da je glavni problem zopet v nas samih oziroma naših starših, ki nas tega ne učijo ali vsaj ne dovolj dosledno. Je pa po drugi strani tukaj še vedno dobra stara šola. In ali ni ravno ena od osnovnih premis šolstva tudi ta, da posreduje mladim najrazličnejše sposobnosti, tudi takšne življenjske? Katere lastnosti odlikujejo pravega, dobrega človeka? Najbrž nisem edina, ki pravi, da so to odgovornost, delavnost, sočutnost, rado-darnost, pripravljenost pomagati, pa tudi izobrazba. In šola je v naši družbi zaenkrat edini tovrsten dejavnik, ki nam omogoča pridobivanje vseh teh lastnosti na enem mestu. Da se izoblikujemo v prave ljudi. V cvet naše države. Je pa mogoče res, da je v tem trenutku nihče ne jemlje preveč resno . MOJCA HUNSKI, 2. letnik Sistemska napaka Gimnazija ... Zanimiva beseda, mikavna in hkrati strah vzbujajoča. Nekaterim predstavlja mučilnico, zapor, drugim zatočišče, tretjim dom. Takšna ali drugačna - a nikoli ni le uradna ustanova. Tu se pletejo tesna prijateljstva in rodijo najlepše ljubezni, grenko-sladki trenutki mladih življenj, ki prispevajo svoj del med uradna znanja, ki jih skuša posredovati. Vsak mladostnik pač ne more uspeti v vsaki šoli. Ni vsak učenec primeren za gimnazijo, tako kot tudi nismo primerni za katerikoli poklic. Vzemimo recimo učenca, ki je osnovno šolo končal z dobrim uspehom. Zaradi obilice mest in vedno manjših generacij bo dobil mesto na gimnaziji. Ta ga bo morala sprejeti in nekako obdržati, sicer ne bo dobila sredstev, ki so nujno potrebna za normalno delovanje. Ta »dober« dijak bo imel še vedno težave z učenjem, a na koncu bo opravil zrelostni izpit in se vpisal na študij. Za pet do deset let. In ga končal, ker ga bo moral, sicer univerza ne bo dobila potrebnih sredstev za svoje delovanje. Verižna reakcija ... Namesto »odličnega« se v gimnazijo vpiše »dober« učenec, po končani maturi iz »dobrega« dijaka postane malo manj dober študent in posledično pogojni intelektualec, ki lahko družbi prispeva bistveno manj kot odličen. Ne samo to. Družba ga skozi ves ta proces nauči, da mu za dosego cilja dejansko ni treba kaj dosti narediti . Po mojem gre za hudo sistemsko napako, zaradi katere se vedno bolj nižata raven in kakovost znanja. Samoohrani-tveni nagon sistema edino rešitev namreč vidi v tem, da vzdržuje kvantiteto in ob rob postavlja kvaliteto. Torej, kdo je kriv za slabše znanje današnje mladine? Njihovo (ne)učenje? Računalnik, televizija, ki mlade »poneumljata«? Precejšen del krivde pripada sistemu. Tako kvaliteta izobrazbe prebivalstva počasi upada. Imamo dobre učitelje, zdravnike, sodnike ... Na drugi strani veliko nekvalificiranega kadra, tista »vmesna« delovna sila pa počasi izginja. Mlade bi morali spodbujati k vpisu v strokovne šole in k delu ne glede na to, ali je intelektualno ali fizično, povrniti bi morali status najvišje vrednote. Spodbujati bi nas morali, da poleg šole v življenju počnemo še kaj drugega, pa naj bodo to ples, petje, igra, pomoč ali politika. Mladi se vse preveč bojimo za svoj socialni status. Vsi poskušamo ugajati in se prilagajati večini, a na koncu je le peščica tistih, ki izstopajo, a še ti so navadno izobčeni in zasmehovani. Mnogi se ravno zaradi tega bojijo početi tisto, kar imajo zares radi. Sama ne spadam ne v eno ne drugo skupino ... Včasih izstopam, drugič sem prestrahopetna, da bi si to upala storiti. Mislim tudi, da je učni načrt, vsaj moj oziroma gimnazijski, popolnoma nepraktičen. Namesto reševanja sistema dveh linearnih enačb, ki bo iz naših glav izpuhtel vzporedno s prejetim maturitetnim spričevalom, bi nas lahko, na primer, malo bolj poučili o Evropski uniji in naši domovini. Najhujše spoznanje je, ko ugotoviš, da makedonski dijaki, ki sploh niso del EU, vedo o njej več kot mi. Življenje mladostnika v današnjem času je pravzaprav zelo naporno, sploh v trenutkih, ko težke bitke bijejo najstniška trmoglavost, muhavost, želja po samostojnosti in ljubezen ter šola, ki od nas pogosto zahteva preveč, pa starši, ki si zakrivajo oči in nam ne pustijo odrasti. Če med tem ne najdemo ravnotežja, potem hm ... Recimo le to, da nas lahko čaka življenje, polno stresa, prepirov in nezadovoljstva. Velikokrat si mislim, da si vse prepogosto postavljamo napačno vprašanje. Pravo vprašanje se namreč glasi: kako bomo oz. nas boste mlade čim bolj kvalitetno naučili stvari, ki jih bomo v življenju resnično potrebovali? ŠPELA TERBOVC, 1. letnik Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno. Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah Kontakti: Tel. 037056023 Fax 035726390 e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, 1M>MOSKK d.o.o. Nova Cerkev 127,3203 NOVA CERKEV/Celje Tel.103/780 40 zo; Fax! 03/780 40 SI GSM) 041/786 503, 041/641948 e-mail: mosklt.oilaltsiol.net 1 K a www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO! šnops< vtikala, ko pa vsi vedo, da sva bolj vinska podpornika,« sta milo odvrnila nekdanji župan in prvi šentjurski vinogradnik Jurij Malovrh (na sredini) ter predsednik mestne skupnosti Jože Štiglic. Foto: TimE Na gradu Planina sta mladi oblikovalki Mateja Bobek (na sredini) in Nina Škober-ne (desno ob Mateji) pripravili zanimivo revijo modnih dodatkov. Posebna draž večera v zavetju grajskih razvalin pa je bila angleška pevka Shir-lie Roden, ki je zapela tudi skupaj z domačim pevskim zborom Zarja in soavtorico večera Matejo Bobek. Prireditev je vodila vedno bolj prodorna domačinka Polonca Jazbin-šek (desno).