1 Leto XII. | Štev. 10	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, petek 13. januarja 1939	NAROČNINA NA MESEC. Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din	Cena din 1*— |
Rimski sestanek zaključen
3 sinočn im drugim in zadniim sestankom med angleškimi in italijanskimi državniki so bila posvetovaiva stvarno že zaključena — Sklenjeni niso bili nobeni pomembni dogovori in rešeno ni bilo nobeno od velikih vprašani
RIM, 13. jan. Včeraj dopoldne sla imela angleški zunanji minister Haliiav in italijanski zun. minister grof Ciano v italijanskem znn. ministrstvu daljšo konferenco, ki je trajala do U. ure. Po 11. uri sta Chamberlain in Halifaxs spremstvom položila venec na grobove Italijanskih kraljev v Pantheonu, nato pa še na grob neznanega junaka na Beneškem trgu. Pri obeh slovesnostih je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki je prirejala Angležem navdušene ovacije. Po 12. uri so se Angleži odpeljali na dvor, kjer je kralj in cesar Viktor Emanuel sprejel Chamberlaina v posebni avdienci, nato pa priredil njemu in spremstvu na čast slavnostno kosilo. Ob 17.30 so se v Beneški palači zopet sestali h konferenci Mussolini, Ciano, Chamberlain in Halifax. Ta konferenca je proti pričakovanju trajala namesto3, samo poldrugo uro. Zvečer je bila gostom na čast slavnostna predstava v kraljevski operi. Občinstvo je priredilo Chamberlainu in Halifaxu tudi tu navdušene ovacije.
RAZGOVORI SO ŽE KONČANI?
RIM, 12. jan. Po mnenju tukajšnjih angleških krogov je mogoče smatrati razgovore med Italijo in Anglijo po včerajšnji konferenci med Chamberlainom, Mus solinljem, Hallfaxom In Članom kot popolnoma končane. Včerajšnja konferenca je trajala približno 88 minut. V Italijanskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da sta Chamberlain in Mussolini obravnavala vsa politična vprašanja, ki obstajajo med italijanskim in angleškim imperijem, tako da sta si obe vladi o svojih stališčih popolnoma na jasnem.
NEINFORMIRANOST V LONDONU
LONDON, 13. jan. Avala. Po dosedanjih iz Rima sem prispelih poročilih še ni mogoče dobiti pregleda o smeri, v kateri so se gibala italljansko-angleška posvetovanja. Zunanje ministrstvo je dobilo iz Rima poročilo, v katerem se razvoj optimistično opisuje. V Londonu se pričakuje, da bo Italija povedala svoje zahteve v konkretni obliki, ker je to le v Interesu italijanskega imperija.
BREZ POMEMBNIH REZULTATOV.
RIA1, 13. januarja. »Sestanek dveh im-
ZANIMIVA IZVAJANJA AGENCIJE STEFANI.
RIM, 13. jan. Avala. Diplomatski urednik Agencije Stefani piše; Chamberlain in MussoHni sta se ob navzočnosti zun. ministrov Halifaxa in Ciana dogovorila. Važnost tega sestanka je v tem, da je bil med državniki obeh imperijev vzpostavljen osebni kontakt ob popolni enakovrednosti in enakopravnosti. Zasluga Chamberlaina je, da ie doumel znamenja časa in izločil vojno iz političnih konfliktov. Ta politika je rodila dva važna dogodka: italtjansko-angleški sporazum z
dne 16. aprila in monakovski sporazum. Chamberlain se je uspešno boril proti vojni in treba mu je priznati, da jo rešitelj miru. Italijanski imperij in njegova oborožena moč se morata odslej upoštevati v Evropi in vsem svetu. Italija je (»stala sila, katere moč se pričenja čutiti tudi izven Evrope. Vsi dosedanji poizkusi, izločiti Italijo iz političnih načrtov Evrope, so žalostno propadli. Chamberlain, ki je v jeseni upošteval novo moč Nemčije, je priznal sedaj tudi Italijo kot drugo partnerico osi Rim- Berlin v vsem njenem pomenu. V nasprotnem primeru bi mu bila ostala samo pot vojne.
GLASOVI IZ NEMČIJE.
BERLIN, 13. januarja. Nemški listi pod pirajo v celoti italijansko stališče do me/' narodnih problemov. Diplomatska Korespondenca podčrtava skupno usodo Italije in Nemčije v zadnjem stoletju in pra vi, da se bosta Nemčija in Italija skupno bojevali za popolno dosego svojih pravic.
SESTANEK BONNETA S HALIFAXOM
PARIZ, 13. jan. Zunanji minister Bonitet se jutri odpelje v Ženevo, kjer se bo sestal z lordom Ha!ifaxom, ki se bo vračal iz Rima.
Zapiski
Katalonija se krči
NACIONALISTIČNE CETE SE VEDNO BOLJ PRIBLIŽUJEJO TARRAOONI IN BARCELONI. NA ESTRAMADURSKI FRONTI PA REPUBLIKANCI NAPREDU JEJO DALJE.
BURGOS, 13.
Mont Blancha
januarja. Po zavzetju jo nacionalistične čete včeraj uspešno nadaljevale ofenzivo in osvojile več vasi, ki so jih republikanske čete v mrzlični nagllici izpraznile in se umaknile na nove postojanke, kjer se sedaj skušajo utrditi. Nacionalistične čete
™ — - - ---- UUj OAHOUJV UUUill. * tU»tV«WM.UHVI»V VVVV
pen je v« se je po splošni sodbi končal so oddaljene samo še 12 km od Tarrago-
drugače, kakor se je pričakovalo. O njem ni bil izdan noben komunike v pravem smislu, sklenjen ni bil noben dogovor, generalu Francu ni bila priznana pravica vojskujoče se stranke in tudi o razmerju med Italijo in Francijo se ni ničesar sklenilo ali določalo. Razgovori so se kar najbolj zožili v splošno obravnavanje splošnih problemov. O Sredozemlju se je razpravljalo samo na splošno. Na sinočnjem drugem in zadnjem sestanku sta Chamberlain in Mussolini izmenjate komaj nekaj besed in se omejila večinoma le na poslušanje poročil grofa Ciana In lorda Halifaxa, ki sta obrazložila vsak svoje stališče v posameznih obravnavanih vprašanjih. Pp konferenci sta se sicer oba zunanja ministra sestala na posvet še za 25 minut, a tudi na tem sestanku niso mogli biti sprejeti nobeni važnejši sklepi. Po tej konferenci je Ciano sprejel Francovega poslanika, Halifax pa francoskega poslanika Framoisa-Ponceta. yse, Kar jc bilo mogoče izvedeti od Chamberlaina po sestanku, je bila njegova izjava, da je treba nadaljevati dosedanje napore v dosego pravičnega tniru s pomočjo razgovorov.
RIM, 13. jan. Včeraj so se razširile vesti, da Chamberlain ni hotel spreleti nobene nove obveze za Anglijo. Kar se tiče spora Italije s Francijo, je dejal, da naj ga obe državi uredita med seboj. V nemških listih ni nikjer komentarjev o rimskem obisku, vendar piše korespon-dent »Volkischer Beobachterja«, da se je našla osnova za nadaljnje skupne razgovore.
ne in s tem od morja. Razdalja fronte vna najvzhodnejšem odseku od Barcelone znašale 70 km. Republikanska vlada je nujno vpoklicala pod orožje vse moške od 20. do 45. leta starosti, dočim se bodo moški od 45. do 50. leta uporabljali pri gradnji utrdb. Izšel je poziv, naj se javi takoj 10.000 mož v ta namen. Iz Barcelone so poslali na fronto tudi vse tekstilne delavce, ki so bili doslej zaposleni po tovarnah.
VALENCIJA, 13. januarja. Republikansko uradno poročilo pravi, da se ofenzi-
va vladnih čet na estramadurski fronti uspešno nadaljuje. Tekom včerajšnjih bo jev se jim je posrečilo obkoliti Feniiarojo, ki je važno rudniško središče.
LONDON, 13. januarja. Po poročilih burgoške vlade, so čete generala Franca zavzele mesto Falsette, južnovzgodno od Tarragone, ki je samo še nekaj kilometrov oddaljena. Barcelonska vlada priznava zavzele mesto Falsette, južnovzhodno od ni so odredili splošno mobilizacijo. Na estramadurski fronti pa so davi republikanci zavzeli neko višino, s katere imajo popolnoma v oblasti tri važna mesta.
LONDON, 13. januarja. General Franco je odklonil prošnjo Angleški letalski potniški družbi za prelet severne Španije z motivacijo, da ne more dati specialnih olajšav državam, ki še niso uvedle diplomatskih stikov z burgoško vlado.
Konec mehiškega fašizma
V BITKI Z VLADNIMI ČETAMI JE BIL V SREDO UBIT VODITELJ MEHIŠKIH FASISTOV GENERAL CEDILLO.
MEXICO CITV, 13. januarja. General j akcijo proti mehiški vladi. Njegovo delo-Cedllfo je bil v sredo v bitki z vladnimi vanje je bilo na fašistični osnovi ter finan-četami nedaleč ameriške meje ubit. Ge- sirano od tujega velekapitala, neral Cedfllo je bil znan zaradi tega, ker	_______
*• ~ «- *
bil od ameriških petrolejskih magnatov, WASHINGTON, 13. januarja. Včeraj je ki so hoteli zrušiti mehiško vlado, ker jim -rezident Roosevelt sprejel berlinskega je v začetku lanskega leta zaplenila in veleposlanika Wilsona, ki bo zopet pre-podržavila vse petrolejske vrelce. General vzel Poste v državnem departmaju in tam Cedillo se je ob priliki revolucije moral nadzoroval odnošaje do Nemčije. Dalje umikati s svojimi četami proti severu, do- ic sprejel tudi pravkar dospelega japon-kler ni bil na svojem veleposestvu od I škega veleposlanika Horinušija, s katerim vseh strani obkoljen od vladnih čet. Ko! te pa govoril samo n splošnih vprašanjih, mu je začela teči voda že v grlo, je po-
begnil s privatnim letalom, ki ga je imel na svojem veleposestvu, v USA. Iz ameriške zvezne države Texasa je potem vodil
Vremenska napoved. Polagoma bolj jasno, temperatura nekaj nad ničlo, kasneje zopet mrzlo.
Papeževa politična oporoka
Po poročilih iz Vatikana pripravlja papež politično oporoko, v kateri bo označil vodilne smernice svoje dolgoletne dejavnosti in podal vrsto svetov in namigov svojemu nasledniku. Svojo politiko bo definiral tudi v novi encikliki, ki jo bo razposlal vsem škofom. V njej bo poudari! nujnost odpora proti modernemu poganstvu, ki ga bo uradno označil za prav tako cerkvi nevarnega kakor vilnemu zakonu v totalitarnih državah, ateizem boljševizma. Obrnil se bo tudi proti rasizmu, preganjanju Zidov in ci-Papež se namerava umakniti v gorsko samoto in mir. Za njegovega naslednika smatrajo kardinala Pacellija, nekateri pa ameriškega nadškofa Mundoleina.
Novo ljudsko štetje v Sovjetski Rusiji
17. t. m. ob 8. uri zjutraj prične arma-da 400.000 komisarjev za ljudsko štetje s svojim delom na vsem ogromnem ozemlju Sovjetske Rusije. Zadnje štetje je bilo šele 6. januarja 1937, toda še preden so bili rezultati objavljeni, so bili proglašeni za »prcCrevolucionarne« in organizatorji štetja so bili aretirani. Za-•j*in kaj se je prav za prav zsodilo, ni nihče nikoli izvedel. Po štetju 1. 1926 je imela SSSR 147 mil. prebivalcev, zdaj pa računajo, da jih bo 183 milijonov. V I amiru, arktičnih in drugih težko dostopnih krajih se je štetje ljudstva začelo ze pred nekaj tedni, da bi moglo biti končano v določeni dobi.
Pogled na Evropo ix perspektive
Okrnitev Ceško-Slovaške in druge spremembe na zemljevidu Evrope, ki se obetajo, niso svojevoljnosti, povzročene PO ljudeh na krmilih. To je del križeve P°fi. ce^c Evrope k novemu življenju, .i!i '!a, star nač'n. kakor dokazujeta milijoni brezposelnih, ni mogoče več živeti. (»Sobota«, CSR.)
Pomen in važnost propagande
Znana angleška pisateljica detektivskih romanov Miss Sayer je na nekem predavanju v Londonu zastopala stališče, da je propaganda prav tako kakor vojska, mornarica in letalstvo četrti rod vojske in da nikakor ni šele izum sedanje Nemčije. Propagando je praktično uveljavila v dosegi vojnega smotra — zmage — kot prva prav Anglija v svetovni vojni in ravno proti Mv7:ičiji. Silovita angleška propaganda je nemško javno mnenje I. 1918 tako zdelala, da je moralno razrušila odgovornost zaledja, kar je imelo za posledico tudi zmago ostalih treh rodov vojske. To mora imeti na umu Anglija tudi dandanašnji.
Preizkusni kamen osi Berlin Rim
Relazioni Internationali« pišejo: »Tunis bo največja preizkušnja osi Rim-Ber-Iin. Tunis je za življenje Italije nepogrešljiv. Evropska celina se je po Monako-vem znašla v novem obdobju, ki se usodno podaljšuje. Olajšanje rešitve afriških vprašanj je od Evrope neposredno odvisno. Medtem ko je Tunis za Italijo življenjskega pomena, je za Francijo zgolj vprašanje premoči in prestižno vprašanje. v sredozemskem morju pa se ne izvaja politika prevladovanja. V tem morji se mora govoriti z Italijo. Potrebno je, da bi se odgovorne osebnosti v tujini jasno zavedale današnje resničnosti. Bismarck je smatral Tunis za jabolko spora med Italijo in Francijo. Danes je Tunis postal skrajna preizkušnja trdnosti in nedotakljivosti revolucijske osi Rim-Berlin, ki kuje novo Evropo in ki bo zrevolucio-nirala skeptične evropske duhove. Francozi so prvi, ki si mOrajo dobro zapomniti to dejstvo.«
Maribor, 13. decembra.
Te dni sem opazoval z mosta v Vuhredu, kako se valijo po Dravi ledene plošče. čim dalje greš ob reki nizdol, tem gostejše postajajo, dokler se končno zaradi falskega jezu popolnoma ne ustavijo in ne zagozdijo vse reke.
Prav kakor te ledene plošče v Dravi je tudi naše politično življenje. Pred desetimi leti je prišla zima in postavljen je bil jez. Od tedaj naprej se še vedno valijo debele ledene plošč po strugi našega javnega življenja in led pred močnim jezom postaja vedno bolj debel.
V tem ledu pa se gromadijo stare plošče na nove in pesem politikov se pojavlja v vedno novih oblikah, čeprav se na stvari ni nič izpremenilo. »Sjaši Murta da uzjaši Kurta«, pravijo Srbi. Narodu pa ni bolje.
In vendar ne smemo obupavati. Tam, kjer je pri falskem jezu led najbolj debel, pada mogočen curek vode na drugo stran jezu in Drava je spet sproščena ledenega oklepa. Tudi v političnem življenju je tako. Ograde se lahko postavljajo do neke višine, potem pa predere javno mnenje tudi te neprirodne zapreke in ledenega oklepa sproščeno javno življenje se začne razvijati po naravnih zakonih.
V takih zagozdah javnega življenja se potem pojavljajo najrazličnejše ideologije. Vojna in povojni čas sta bila bogata takih ,ki so se izživljale od skrajne desnice do skrajne levice. Vojna je prinesla zmago narodnostnega načela. Iz tega principa sledi tudi tisto, kar imenujemo nacionalizem. To naj bi bila nekaka obča skrb za dobro naroda, oziroma nacije.
^ Nacionalizem pa je danes postala žal češče fraza, ki se je poslužujejo politični voditelji, da prekrijo po njo svoje prave namene, in leži tudi veliko dobrim in poštenim ljudem na jeziku, ne da bi vedeli, da je ta fraza brez prave vsebine. Marsikdo se pač čuti poklicanega, da se predstavlja kot čuvar narodnih interesov. Beseda nacionalist je zaradi nekaterih kričečih primerov zlorabljanja ideje v osebne namene že marsikje postala celo psovka.
Posebno poučen je pogled v države, kjer je svoboda tiska in kjer zato politični nasprotniki na svobodnejši način med seboj obračunavajo. V Franciji vzemite n. pr. v roke časnike skrajne desnice in videli boste, da se kar cede od nacionalizma. Nacionalist je Charles Maurras, ki je bil obsojen na zapor zaradi tega, ker •je v »Action fran^aise« pisal, da je treba z navadnim kuhinjskim noženi zaklati Leona Bluma; nacionalist je Beraud, ki v »Gringoireu« iznaša v imenu vprav tega nacionalizma, kako je Francija nepripravljena za obrambo in kako jo bo Nemčija s prvim zamahom pordla; nacionalist je ta ali oni fabrikant orožja, ker pač producira za narodno obrambo potrebno orožje; nacionalist je... ah, pustimo vse to! Vsi so nacionalisti vsaj v besedah in kolikokrat so te besede le plašč za vsa nečedna dejanja in posle!
Sedaj pozimi pušča vsaka žival v snegu svojo sled. So pa ljudje, ki se ustijo z nacionalizmom, a puščajo na narodnem telesu sledi tudi takrat, ko snega ni. Tudi pri nas so znatni primeri takih patentiranih nacionalistov, ki so razglašali vse druge za narodne izdajalce im sovražnike države, ki so razglašali vso njim nasprotno opozicijo za janka-^ustaše, k? so pod pretvezo nacionalizma praznili državne blagajne, za plačilo reševali tuje veleposestnike pred agrarno reformo itd. Vedno pa hočejo nositi belo togo nacionalizma in so pripravljeni z blatom obmetati vse tiste, ki se upajo dvomiti v njihovo čistost.
Lažni nacionalisti so tudi največ krivi, da so se pošteni narodnjaki popolnoma razočarali nad javnim delom, da je zavladal obup in kaos. Medtem pa se držijo na odgovornih mestih razni avanturisti kafcor klopi in se nočejo umakniti, čeprav ji-h vse sovraži in čeprav so ostali na javnem pogorišču sami!
Danes je najnujnejša potreba posebno na naši severni meji, da nastopijo časi tihega dela pravih patriotov, ki se ne postavljajo s svojim nacionalnim besedičenjem, ampak delujejo med narodom in za narod, zavedajoč se, da bo le tako pri nas jez prebit in odnešena vsa nesnaga, je na4>ra4a v našem javnem življenju.
Rr.
Nemčija in Poljska
PRED R1BBENTROPOVIM OBISKOM V VARŠAVI. MOGOČ JE CELO SPORAZUM O SKUPNI NEMšKO-POLJSK! UKRAJINSKI AKCIJI.
BERLIN, 13. januarja. Tu se zatrjuje, tudi ob priliki Ribbentropovega obiska v
Varšavi. Vprašanje Ukrajine sedaj, ni aktualno, a mogoče je, da se najde celo možnost skupne nemško-poljske akcije za rešitev ukrajinskega vprašanja, ki bi bila v tem primeru seveda naperjena proti sovjetski Rusiji. Zato se pričakuje, da bo uemško-poljska pogodba podaljšana že sedaj tudi čez leto 1944, ko bi sicer potekla. Obisk Litvinova v Varšavi je postal po mnenju Berlina vsa5, za enkrat popolnoma izključen.
da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop še tekom tega meseca obiskal Varšavo. Medtem pa, ko so se nemški državniki doslej sestajali s poljskimi večinoma na lovih, bo sedanji Ribbentropov obisk v Varšavi popolnoma uradnega zna čaja. Ribbentropu je izročil povabilo za obisk Beck osebno v Monako vem. Tu ne prikrivajo, da so se odnošaji med Nemčijo in Poljsko, ki so bili ob koncu lanskega leta močno zrahljani, sedaj zelo okrepili, kar se bo javno manifestiralo
Rooseveltova poslanica
AMERIKA MORA BITI POPOLNOMA PRIPRAVLJENA ZA OBRAMBO, ZATO ZAHTEVA. ROOSEVELT 30 MILIJARD DINARJEV IZREDNIH KREDITOV
WASHINGTON, 13. jan. Včeraj je ob-
javil prezident Roosevelt napovedano poslanico k problemu oboroževanja. V glavnem je naglasil spremembo svetovnega položaja od zaključka svetovne vojne, zlasti pa v zadnjih 5—6 letih. Amerika je stopila v svetovno vojno 6. aprila 1917., a šele maja 1918. je bila sposobna stopiti v resnični boj. Šla je torej v vojno nepripravljena. Sedaj je položaj drugačen in Amerika je bolje pripravljena za vsak primer. Roosevelt pravi dalje, da
nevarnost nenadnega napada na ameri- 20.000 pilotov.
ški kontinent obstaja, kar ponovno na-glaša. Zato si mora Amerika priskrbeti čimprej zadostna obrambna sredstva, da bo mogla uspešno odvrniti vsako presenečenje. Treba je organizirati takojšnjo pripravljenost. Državno obrambo je torej treba presojati s tega popolnoma novega zrelišča. V ta namen zahteva odobritev izrednih dodatnih kreditev v skupni višini 525 milijonov dolarjev (30 milijard din). Država bo zgradila 3000 novih letal m vzgojila med učečo se mladino
Eden o resnosti položaja
ZNAČILNA IZJAVA BIVŠEGA ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NA VČERAJŠNJEM ZBOROVANJU V NJEGOVEM VOLIVNEM OKRAJU.
LONDON, 13. jan. Bivši angleški zun. minister sir Anthony Eden je imel včeraj na nekem zborovanju v svojem volivnem okraju velik govor, v katerem je izrazil občutek nemira zaradi sedanjega med-
narodnega položaja. Vendar je naglasil, da o tem vprašanju v tem trenutku ne mara podrobneje razpravljati, posebno ne zaradi obiska ministrskega predsed-nka Chamberlaina in zunanjega ministra
Halifaxa v Rimu, ker ne bi hotel motiti njunih prizadevanj. Ta trenutek je tako resen, da je treba pomagati, ne pa motiti. Navdušeno je pozdravil Rooseveltovo novoletno poslanico, katero je imenoval potrdilno listino demokracije. Ob kon cu se je pridružil mnenju cnterbuyškega nadškofa, da moramo upati v kar najboljšo bodočnost, pripravljati se pa na najhujše.
Dve veliki kitajski zmagi
V POKRAJINI ŠANSI SO OSVOBODILI 60 KRAJEV, NA JUGU PA JE SPET V NJIHOVIH ROKAH ŽELEZNICA KANTON - HONGKONG.
HONGKONG, 13. jan. V pokrajini Šansi so pričeli Kitajci predvčerajšnjim nepričakovano veliko ofenzivo na fronti ob Rumeni reki. Kitajci so poslali v boj
60.000	vojakov, ki so z yso srditostjo napadli utrjene japonske položaje. Po dosedanjih vesteh se je kitajski napad popolnoma posrečil. Kitajci so izvršili na 100 km dolgi fronti predor v globini 20 milj in osvobodili 60 krajev, ki so bili doslej v rokah Japoncev. Japonci so zašli zaradi kitajskega uspeha v zelo nevaren
Zanimiva odkritja v dubrovniški cerkvi
DUBROVNIK, 13. januarja. V tukajšnji cerkvi »Male Brače« se vrše pred glavnim oltarjem izkopavanja grobov, katerih namen je najti grob slavnega pesnika Ivana Gunduliča. Gunduličevega groba še niso našli, zato pa grobove pesnika Laliča
položaj, ker so pritisnjeni k Rumeni reki, ki je po zadnjem deževju in snegu silno narasla. Prav tako je dosegla uspeh tudi kitajska ofenziva na kantonskem bojišču, kjer so Kitajci zavzeli važno železniško križišče Šeklung in prišli s tem zopet v posest železnice Kanton - Hongkong.
Zanimiva nenavzočnost pri Hferjevem sprejemu
BERLIN, 13. januarja. Splošno je bilo in opaženo da pri diplomatskem sprejemu pri vodji in državnem kancelarju Hitlerju niso bili navzočni niti zastopnik Združenih držav Severne Amerike niti poslaniki ameriških držav Kolumbije. Čila, Bolivije in Peruja. Manjkal je tudi poslanik Brazilije, ki se mudi že dalj časa v Rio de Janeiru. Z boleznijo sc je opravičil končno tudi poslanik Velike Britanije.
ZANIMIVA OBSODBA.
VARŠAVA, 13. januarja. V tožbi publicista in bivšega poslanca Stranskega je tukajšnje sodišče obsodilo bivšega ministrskega predsednika Kozlowskega na globo 100 zlotih in mesec dni zapora, pogojno za dve leti. ker mu je dejal »fra-mazon«.
ARAS POSLANIK V LONDONU.
ANKARA, 13. januarja. Bivši turški dolgoletni zunanji minister Ruždi Aras je imenovan za poslanika v Londonu.
DR. KOROŠEC V ATENAH.
ATENE, 13. jan. Avala. Dr. Korošec se je sinoči udeležil večerje, ki mu jo je priredil naš poslanik dr. Branko Lazarevič. KARMASIN V BERLINU.
BERLIN, 13. jan. Avala. Državni tajnik za nemške manjšinske zadeve pri slovaški vladi ing. Karmasin je prispel v Berlin, kjer bo ostal nekaj dni.
PALESTINCI V BEYROUTU
BEYROUTH, 12. jan. Pet arabskih voditeljev, ki so bili internirani na Seyshel-lih, bo prispelo v Beyrouth na razgovor z jeruzalemskim muftijein.
BALDVVINOV FOND
LONDON, 12. jan. Baldwinov fond za nemške židovske emigrante znaša že 95 milijonov dinarjev.
BORZA, C u r i h, 13. jan., Devize. — Beograd 10, Pariz 11.665, London 20.675, Ne\v York 442.50, Milano 23.28, Berlin 177.37, Praga 15.15.
Smuiaraka poroilla
»Putnik«, Maribor, 13. jan.)
Celjska koča: 0, delno oblačno, mirno, 20 cm osrenjenega snega. — Mozirska ko ča: — 3, delno oblačno, mirno, 100 cm osrenjenega snega, v severnih legah pršič. — Mariborska koča — Pohorski dom: *1* 2, pooblačeno, vetrovno, 25 cm južnega snega. Senjorjev dom: — 1, pooblačeno, megleno, 80 cm južnega snega.
—	Sv. Lovrenc na Poh.: + 3, pooblačeno, vetrovno, 38 cm južnega snega. — Peca: + 2, pooblačeno, vetrovno, 100 cm južnega snega. Kotlje-Rimski vrelec: 0, pooblačeno, mirno, 40 cm južnega snega. Povsod smuka za silo. Pohorska cesta vozna z verigami do Pohorskega doma.
Rooarski umor v Slov. goricah
HOTELA JE PREPODITI KURJE TATOVE, PA JE TO PLAČALA Z ŽIV-
LJENJEM.
Anton v Slov.
Sv. Anion v Slov. gor., 13 januarja.
Slovenjegoriška vas Sv. Anton je pod vtisom groznega roparskega umora. Pred gospodarskim poslopjem so našli smrtno ranjeno 60-letno posestnico in gostilničarko Štefanijo II o j s, ki jc ' kmalu nato izdihnila. O zločinu smo zvedeli naslednje podrobuosti: Sinoči je Rojsova okoli pol šeste ure zašli
17. stoletja, očeta slavnega učenjaka šala ropot v sosednjem gospodarskem
Boškoviča, Nikolaja Boškoviča iz 18. stoletja in patricija Pribila Miočila, ki je bil sorodnik ogrskega kralja Matije Korvina. Pričakuje se, da bo tudi Gunduličev grob kmalu odkrit.
HOLANDSKO OPRAVIČILO NEMČIJI.
AMSTERDAM, 13. januarja. Nizozemska vlada se je opravičila pri nemški vladi zaradi dveh incidentov v Haagu in Amsterdamu, kjer so streljali na nemški konzulat. »Diplomatische Korrespandenz« svari Holandsko, naj prepreči take inci-dence, ker Nemčija ne more gledati na svojih mejah tako nevtralno državo.
IZJAVA H1RANUME.
BERLIN, 13. januarja. DNB poroča iz Tokia:	Novi	japonski	ministrski	pred-
poslopju. V zli slutnji, da so na delu tatovi, je starka odšla iz kuhinje pogledat, kdo je pri hlevu. V temi je prižgala vžigalico. V tem trenutku je Rojsova začutila silen udarec na glavi. Neznanec jo je še nekajkrat udaril po
glavi in jo nato pričel daviti. Na njene krike so prihiteli iz hiše domačij ki so našli starko negibno na tleh Takoj so jo prenesli v hišo, kjer je povedala, da jo je napadel neki velik moški, ki jc kradel kure. Poklicali so zdravnika dr. Weixla, ki pa starki ni mogel več pomagati. Okoli desete ure zvečer je nesrečnica izdihnila. O dogodku so še tekom noči obvestili sve« totrojiške orožnike, ki so uvedli preiskavo. Sum je padel na nekega mladega domačina ,ki so ga že aretirali. Roparski morilec je ukradel devet kokoši, katere je morala Rojsova plačati z življenjem.
Velik oožar v Halozah
UNIČENA JE DOMAČIJA IGNACA VINDIŠA IN VSE BLAGO TRGOVCA IVANA PINTERIČA.
S v. A n d r a ž v H a 1 o z a h, 13. jan. Danes je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil požar na skednju posestnika Ignaca Vindiša v Leskovcu pri Sv. Andražu v Halozah. Požar je z bliskovito naglico zajel ves skedenj in se nato raz-sednik Hiranuma je izjavil na neko za- širil še na sosednje stanovanjsko poslopje, devno vprašanje, da njegova vlada ne v katerem je imel svojo trgovino z me-bo spremenila japonske politike nasproti šanim blagom trgovec Ivan Pinterič. Kitajski, ampak bo nasprotno storila prav Na kraj požara je sicer takoj prihitela vse, da uresniči postavljene cilje.	'požarna bramba in se z nadčloveškimi
napori trudila, da bi preprečila aii vsaj omejila požar. Vendar pa je ostal trud zaman. Ognjeni zublji so v hipu spremenili lepo domačijo v pepel, škode je več ko
200.000	din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Veliko škodo je utrpei tudi trgovec Pinterič, ki svojega blaga sploh ni imel zavarovanega. Vzrok požara še ni natanko dognan, sodijo pa, da ga je povzročilo novo žgano oglje, ki so ga prejšnji dan spravili na skednju.
Novice
Smotrno kulturno delo v Prekmurju
Druga zahteva pa je, da tako svobodno delujoči kulturni delavci in organizacije iščejo med seboj poti za čim tesnejše zbližanje v svrho narodne obrambe, povečanja narodne zavesti in solidarnosti pred tujimi vdori, za medsebojno podpiranje v nespornih, vsem skupnih narodnih ciljih: Šole in vse materialne pridobitve na področju slovenske kulture v Prekmurju so samo surovi, dasi trdni temelji, na katerem naj se gradi prava stavba. Ali bo mogoče graditi, če se bodo stavbarji obmetavali z gradbenimi kamni in če naj bo slavljen oni, ki je naj-marljivejšega zidarja najnevameje ranil? Treba je izvesti konsekvence iz spoznanja vseh, da je naš narod v težkem položaju in to tako z delom vsakega posameznika kot vsake organizacije.
Važno vlogo pri zbiranju vseh narodnih sil za smotrno kulturno in narodno delo v Prekmurju mora vršiti Sobota; v prvi vrsti je to naloga mnogoštevilne inteligence, ki živi danes v prekmurskem središču. Sobota je sedež desetine najrazličnejših prosvetnih, nacionalnih in pod. organizacij. Tu je gimnazija in dva prosvetna domova. In vendar se vse to nekam porazgublja, razdrobljeno po društvih, sestoječih iz par odbornikov in nekaj Članov, ki neredno plačujejo članarino. Mnogo inteligence pa sameva bog-ve kod ali pa' v kavarnah. Mnogo inteligence, je premalo časa v Prekmurju, da bi spoznala razmere in mentaliteto ljudstva -ter koristno delovalo med njim. — Mlada prekmurska generacija, ki ima močno voljo do dela, pa je od večine inteligence umetno ločena, zato, ker sobo-
ško društveno življenje ni tako organizirano, da bi omogočalo ožje stike med vsemi, ki se zanimajo za kulturne probleme in ki se drugače ne poznajo. Ali ne bi odpadlo mnogo nesporazumov in napak na eni in drugi strani, če bi se stiki med starejšo inteligenco, tudi če je samo kazensko zašla v Prekmurje, in domačo akademsko mladino, priglobili?
Pred časom je izgledalo, da moremo v Prekmurju v vseh omenjenih pogledih pričakovati izboljšanja. Na pobudo CMD in kluba prekm. akademikov, se je začela akcija za načrtno narodno obrambno delo, pri kateri bi sodelovale vse v Prekmurju obstoječe prosvetne in nacionalne organizacije. Do danes ni pravih rezultatov, dasi so načelno vsi pristali na sodelovanje. Če so motili razni dnevni politični raziogi, je nujno, da se delo danes nadaljuje. Tudi ni treba obupati, če bo kdo v svoji ozkosrčnosti stal ob strani in raje poslušal namišljene interese svoje skupine kot nujne zahteve vsega naroda. Z resnim delom' se bo vršila najuspešnejša propaganda tudi za pristop onih, ki še oklevajo. Ce se bodo zbrali vsi kulturni delavci v Prekmurju in se zedinili vsaj zdaj po dvajsetih letih narodne države k skupnemu delu, čeprav na minimalnem programu, bo to najlepša oddolžitev obletnici, ki bo rodila več sadov kot vse slavnosti. Dolžnost inteligence, posebno če se imenuje napredno, pa je, da v tem smislu prevzame iniciativo in razvije čim večjo delavnost.
I. S.
KONEC,
stavil v delovni program tudi to cesto. Za nadaljevalna dela je v letošnji proračun vnesena postavka 225.000 dinarjev.
Prevez pošte Vuhred -Maren-berg naj pride končne v slo-venske roke
V	kratkem bo pri tukajšnjem poštnem uradu licitacija za prevoz pošte na prozi Vuhredr—Marenberg. Želimo, da se te licitacije udeleže tudi interesenti od drugod, ker je potrebno iz narodnostnih ozirov, da prevoz pride končno v slovenske roke. Morala bi se tudi uvesti redna av-tozveza na progi Marenberg—Vuhred vsaj h glavnim vlakom, ker morajo sedaj potniki tri kilometre pešačiti do trga. Licitant bi obenem lahko uvedel redni promet na postajo ter bil avtotaksi v Marenbergu, kar vse bi bilo potrebno v važnem narodnem interesu, obenem bi bila to sigurna eksistenca.
Državna cesta Maribor—Ptuj
O preložitvi sedanje državne ceste Maribor Ptuj smo že poročali. Nova cesta bo peljala od novega meljskega mostu skozi Pobrežje na Ptujsko cesto. Za to preložitev je morala pobreška občina posredovati pri 27 posestnikih za odstop zemljišč, po katerih bo speljana nova državna cesta Jia Ptuj. Ta pogajanja šobila pred dnevi končana in so imela zelo iep uspeh. Od 27 je 20 posestnikov popolnoma brezplačno odstopilo svoja zetn Ijišča, kar je znak, kako potreben Je no-
vi	meljski most.
Edinstven primer industrijske špijonaže pred celjskim sodiščem
USLUŽBENCI KEMIČNE TOVARNE OBTOŽENI, DA SO ZA PROVIZIJO BLIZU 1,000.000 DIN IZDALI IZUME, KI JIH JE TOVARNA KUPILA ZA OKROG 1 MILIJON DINARJEV.
Berača do smrti kamenjali
V	Šiiovu pri Biogradu je beračil starček Jurij Škara. V neki samotni ulici so berača napadli pobalini in ga kamenjali. Več kamnov je starčku zdrobilo lobanjo tako, da je bil na mestu mrtev. Morilce so prijeli.	•
. . Celje, 13. jan.
•Danes.dopoldne se je pričela razprava proti 491etnemu upokojencu Miloševiču Evgenu, bivšemu ravnatelju in prokuristu, 491etnemu mestnemu' stavbeniku Jezerniku Karlu, proti 541etnemu in-dustrijcu Mediču Francu iz Ljubljane in 321etnemu inž. Piberniku Mirku iz Ljubljane. Vsi so obdolženi prestopka kršenja in izkoriščanja tajnosti v proizvajanju v smislu zakona o pobijanju nelojalne konkurence, Miloševič pa še prestopka v smislu paragrafa 368 k. z.
Pražarna in kemična tovarna d. d. v Gelju je pridobila strokovnjaka za lito-ponske naprave dr. inž. Hirschla iz Bosu-tna na Holandskem, da je dal tovarni na razpolago svoj imm. in. se »obvezal, da. tv-, ga ne bo odstopil nobeni drugi tovarni v državi. Obvezal se je, da da podjetju brez pridržkov vse načrte in risbe za zgradbo tovarne, peči, naprav za čiščenje, ohlajenje, mešanje i. dr. Pražarna se jc zavezala, da načrta ne izda, Izplačala jo dr. Hirschlu 150.000 din in se obvezala plačevati deset let po sto tisoč dinarjev kot odškodnino. Železne armature in generatorski del je dobavila železarna
v	Štorah,, dela zgradbe dimnika in tovarne ter betonskih podlog peči je prevzel Jezernik, peči same je zgradilo podjetje Vadi tajnosti z lastnim osebjem. Miloševič
je kot komercijalni ravnatelj poznal pogodbo med podjetjem in dr. Hirschlom. Zanimal se je za tehnično delo v tovarni, čeprav to ni spadalo v njegov delokrog, in izračunal donosnost produkcije litopo-na. Miloševič je :načrte tovarne izmaknil in jih odnesel Jezerniku v prekopiranje in prerisanje. Potem je odpovedal službo in 1. okt. 1935 res izstopil. Po mnenju obtožnice je Miloševič že takrat nameraval stopiti v službo konkurence in ji prodati načrte dr. Hirschla. Miloševič in Jezernik sta načrte res prodala Mediču za tovarno v Domžalah. Jezernik je naročil v tovarni v Štorah na svoje ime armature za peči in jih dobavil Mediču, pri tem si pa. izgovoril 10 odstotkov provizije; tovarna je zaračunala kg po 6.50 namesto 6 din. Podobno je storil pri naročilu v samotni tovarni. Načrte peči sta Miloševič in Jezernik prodala za 8000 din. Po iz^ povedi g. dr. Žužka Jezerniku, je Medič dal za načrte Miloševiču na račun 600 tisoč din.
Razprava se bo verjetno zavlekla pozno v noč radi obširnosti obtožnice in zaslišanja strokovnjakov ter številnih prič. Vsekakor gre za edinstven primer in navadni zemljani bodo mogli za trenutek pogledati za kulise milijonskih kupčij. — O poteku razprave bomo poročali jutri.
š(ai ie z Atilovim grobom pri Ptuiu?
Z ozirom na pod gornjim naslovom v Večerniku« št. 8 dne 11. t. m. objavljeno poročilo je potrebno pripomniti: Misel Atilovega groba pod kapelico sv. Roka na Hajdini je pbstala naši javnosti znana že v začetku XX. stoletja in so brezuspešni poizkusi kopati pod kapelico za Atilovim grobom vodili do dolgotrajnih in tudi narodnopolitično poudarjenih sodnih procesov. Zakaj je potrebno to misel danes ponovno objavljati, je pa vprašanje tudi radi tega. ker je zgodovinsko znano dejstvo, da ie kapelica sv. Roka, z gomilo na kateri stoji, novoveška tvorba, kar jc jasno in točno ugotovil naš krajevni kronist M. Slatovec baš v zvezi s poizkusi izkopati pod kapelico sv. Roka Atilov grob. Vse to je bilo pokojnemu Viktorju Skrabarju dobro
poznano. Radi tega je izključeno, da bi pokojni ptujski arheolog namenil zato 100.000 din za iskanje Atilovega groba in je pomanjkanje pietete do zaslužnega pokojnika in resnega znanstvenika poročati javnosti o pokojnikovih namenih, katerih pokojni Skrabar nikdar ni imel — razen za šalo pri dobri volji. — Skrabarjev prijatelj.
Cesta Sv. Lovrenc-Fala *
Nedavno smo poročali o pomanjkljivi i cestni zvezi med Sv. Lovrencom na Poh. j in Falo oziroma Dravsko dolino sploh. To j se zlasti pozimi občuti, ko zamrzne Dra-j vu in se morajo ljudje posluževati edino le železnice. Ta nedostatek je uvidel tudi okrajni cestni odbor v Mariboru, ki si je
Za cestna dela v Sloveniji
Te dni j c predsednik Društva za ccstc v Ljubljani, posredoval pri gradbenem ministrstvu v Beogradu za ureditev cestnega vprašanja v Sloveniji. Zavzemal se jc zlasti za pričetek ccsl-tnih del Ljubljana—Kranj in Kranj-Naklo ter za modernizacijo državne ceste Maribor—Slovenska Bistrica. U-rediti je treba tudi prehod Čez državno mejo pri Planini.
m. Policijska odlikovanja. Zlato kolajno za državljanske zasluge sta prejela podnndzornik policijske straže g. Maks Turin in nadstražnik g. Franc Dujec. Srebrno kolajno so prejeli policijski agent Franc Kokol, vodja stražnice Josip Kovačec in stražnik Josip IFakus.
o. Gasilska odlikovanja v Krškem.
Gasilska zajedniča je odlikovala več krških gasilcev s srebrnim križcem za požrtvovalnost.'
o. Okrajni cestni odbor v Ljubljani je sestavil proračun, ki predvideva 5 milijonov 159.000 dinarjev izdatkov za ceste in mostove. Pobirala se bo 10% ceštna doklada.
o. Občni zbor ZKD v Ljubljani. V nedeljo bo v Ljubljani občni zbor ZKD, na katerega bodo vse edinicc poslale svoje zastopnike.
o. 5-Ietniea kranjskega Glasbenega društva.^ Nedavno je Glasbeno društvo v Kranju slavilo 5-letnico svojega obstoja. Junija priredi to društvo veliko tekmovanje godb iz cele Slovenije.
o. V Gornji Radgoni jc umrla 85 letna Roza Simoničcva, vdova po dr. Francu Simoniču, višjem bibliotekarju^ dunajske vseučiliške knjižnice in tašča dr. Janka Slcbingerja, upravni-nika univorzitetne knjižnice v Ljubljani
Nra Kolovcu na Dolenjskem jc umrla posestnica Josipina Stare,
o.	Stekle mačke v okolici Krškega.
Tudi v okolici Krškega sc jc pojavila steklina na mačkah. Zato je uveden strogi pasji zapor,
o.	Po dveli letih pojasnjen umor.
Pred dvema letoma je neznanokam izginil posestnik Viktor Marn. Vsa prizadevanja orožnikov, da bi pojasnili usodo pogr^šenca,so bila brezuspešna. Te dni pa jc slučaj odkril zagonetko.
V	bivši Avstriji so oblasti postale pozorne na nekega možakarja iz naše
vendar so,merodajna samo dejsfva. In'dejstvo je, da ni A s p i r i n a brez »B a y e r«-jevega križa.
aspirin
TABLETE
0$U> r»g. pod S." brejem 32606 od 8. XI. 193*.
države, ki je imel delavsko knjigo na ime pogrešanega Viktorja Marna. Ta je izpovedal ,da jo jc dobil'od Viktorjevega brata Alojzija Marna, ki jc bil žc 10 mesecev v preiskavi zaradi suma umora svojega brata. Sedaj so ga ponovno aretirali. V betonirani jami aa apno poleg hiše so našli tudi truplo umorjenega Viktorja Marna,
c Umrli so v celjski bolnišnici 3-letna posestnikova hči Škornik Štefka iz .Loke pri Žusmu, 5 mesecev stara čevljarjeva hči Močnik Krista iz Zvodnega pri Teharju in dninar Mramor Ivan iz Škofje vasi.
c Z brvi je padel 4 metre globoko In si zlomil levo nogo pod kolenom 691etni obč. revež Gradič Jurij iz Kalobja.
c »Potopljeni svet« Stanka Cankarja danes ob 20. v Mestnem gledališču. Za to predstavo ljubljanske drame vlada precej zanimanja.
n. Italijansko letalo v BHolju. Zaradi goste megle je moralo italijansko potniško letalo pristati na letališču v Bitoiju. Letalo vzdržuje 2vezo na zračni progi Tirana—Solin.
ii. Svinje so zgrizle starčka do smrti.
V	Banja Luki je 60-letni Ante Mateta spal v hlevu svojega znanca. Ponoči so ga napadle svinje in ga zgrizle, tako da je kmalu izdihnil.
n. Gunduličev grob iščejo. Te dni jc poteklo 350 let od rojstva znanega pesnika Gunduliča. Zgodovinarji menijo, da ie pokopan v cerkvi Male ib race v Dubrovniku, ki jo bodo prekopali, da bi odkrili pesnikov grob.	'
n. Cerkovniki-kavarnarji. V mnogih bosanskih krajih so cerkovniki hkrati tudi kavarnarji, ker je navada, da sme samo cerkovnik prodajati kavo. Ti »kavarnarji« kuhajo in prodajajo kavo kar pod milim nebom.
»Ne, zdaj sta pa že prevelika, da bi jemala s seboj v posteljo svoje igračke t«
Maribor
Mariborska okolica proti priključitvi k mestu
NA SESTANKU V KRČEVINI SO SE ZASTOPNIKI OKOLIŠKIH OBČIN ODLOČNO IZJAVILI PROTI PRIKLJUČITVI K MESTU IN OBSODILI POSTOPANJE MESTNE OBČINE.
Ker je košaški župan g. K i r e r zaupno zvedel, da je vprašanje priključitve Krčevine k mestu postalo zelo aktualno in so se za to zavzeli na merodajnih mestih nekateri vplivni gospodje, je košaška občina sklicala sestanek vseh okoliških županov in občinskih odbornikov, da se vsa okolica izreče za ali proti priključitvi k mestni občini.
Sestanek je bil včeraj popoldne v krčevinski šoli. Župan košaške občine g. Kirer je uvodoma pozdravil župana Studencev g. Kal oh a, župana Pobrežja g. S trži n o, kamniškega župana g. Loren č i č a in radvanjskega župana g. Pristernika, okrajnega načelnika dr. Šiško in narodnega poslanca Marka Kr a n j c a. Nato je košaški župan obrazložil pomen sestanka ter prečital pismo narodnega poslanca in mestnega podžupana g. Žebota. Ta je v svojem pismu zagovarjal mestni svet, ki da nima interesa za priključitev mariborske okolice k mestu. Poslanec Žebot je v svojem pismu izrazil tudi domnevo, da ima košaška občina v svoji sredi občana, ki namenoma navaja soobčane na kriva pota in spletkari. Nato " je župan Kirer omenil, da so med podpisniki tistih nezadovoljnežev, ki hočejo k mestu, tudi mnoge žene, otroci in taki, ki sploh nihajo volivne pravice v košaški občini in se čudi. da je mestni svet mariborski mogel tako vlogo upoštevati. Podrobno je analiziral izjave mestnih svetnikov gg. Z e b o t a, Grčarja, Ozvatiča, Hrastelja in dr. Juvana ob priliki zadnje seje. Po poročilu košaškega župana je dr. Juvan na tej seji dejal, da se bo vprašanje inkorporacije Krčevine in Mariborskega otoka rešilo hkrati. Kritiziral je postopanje mestne občine, ki hoče Košakom odvzeti najboljše predele, občini pa pustiti samo moderne sužnje
—	viničarje, ki garajo na posestvih mestne gopode. Za te reveže daje košaška ob čina četrtino svojega celotnega proračuna. Kako pa naj da to potem, če ji mesio odvzame polovico davčne moči? V svojem poročilu je g. Kirer dejal, da če bo gospoda iz mesta strgala maske z obraza in pokazala zobe, bodo tudi oni isto storili
Košaški župan je nato prečital pismo številnih posestnikov v Krčevini, ki so odločno proti vsaki odcepitvi, ker so zainteresirani na tem, da ostanejo v kmečki občini, ki jo upravljajo kmečki ljudje. Podpisniki so nato svojo zahtevo natančno utemeljili in stvarno dokazali, da bi imeli v primeru priključitve samo škodo. Enako pismo proti priključitvi je poslala tudi košaška opekarna. Po županovi iz-
javi sta se tovarni W o g e r e r in »Drava« izrekli proti priključitvi k mestu. V primeru priključitve bi takoj ustavile obrat in ga premestile drugam. Košaški župana g. Kirer je obžaloval tudi dejstvo, da se je od petih narodnih poslancev, ki so jih vabili na ta važen sestanek, odzval samo eden, in še ta ni poslanec mariborskih okrajev. Ostali so se opravičili da so »nujno zadržani«. Župan je nato prečital spomenico košaškega občinskega odbora, ki se je na zadnji seji soglasno izrekel proti odcepitvi in okrnitvi.^
Sledila je debata, ki je bila zelo živahna in je izražala ogorčenje nad postopanjem mesta z okolico. Proti vsakršni odcepitvi ali okrnitvi okolice sta se v imenu Studencev izrazila župan g. K a 1 o h in odbornik g. Vrane. Njima so sledili vsi ostali okoliški župani. Zanimivo je bilo tudi izvajanje šentpeterskega župnika g. Z a 1 a r j a, ki se je vpraševal, zakaj mestna občina tako zahrbtno postopa. V tako kočljivem vprašanju kot je in-korporacija bi vendar morala vprašati košaško občino za svet in se skušati z njo sporazumeti. Zato je bil z odobravanjem osvojen njegov predlog, da naj se s tega sestanka odpošlje mestni občini protest cele okolice z željo, da v bodoče postopa tako, kakor sosed s sosedom. Temu predlogu je g. Princi dodal dopolnilni predlog, po katerem naj še skliče skupna seja košaške in mestne občine, da si iz oči v oči povedo, kar jim gre in da se to vprašanje končno spravi z dnevnega reda.
Občinski odbornik g. Dolinšek je ugotovil, da je prejšnja mestna uprava mnogo boljše postopala z okolico kakor pa sedanja. Župan Kirer je mnenja, da mesto ne bo moglo dovoljno skrbeti za okolico, saj sedaj še svojo lastno periferijo zanemarja.
Vsi zborovalci so soglasno sklenili, da bodo zagovarjali interese košaške občine. V ta namen bo skupna deputacija vseh okoliških županov obiskala bana in mu obrazložila pereč problem. Nato so sprejeli naslednjo spomenico, ki jo bodo odposlali na merodajna mesta:
1. Vse okoliške občine mesta Maribora naj se ohranijo neokrnjene v dosedanjem obsegu, ker je to v interesu vsega prebivalstva na naši severni meji in ker lahko le gospodarsko dovolj močne komunalne edinice zmagujejo sodobne naloge javnega življenja.
2. V smislu veljavnih predpisov naj se točno določijo meje okoliških predelov, ki spadajo v ožji gradbeni okoliš mesta Maribora. Za te predele morajo obveljati zakonita določila glede draginjskega raz-
reda za državne in samoupravne nameščence ter vpokojence. Ves, torej tudi okoliški ožji gradbeni okoliš se mora potemtakem pritegniti v 2. draginjski razred. S tem bodo v bodoče odpadle razne pritožbe in povodi za nezadovoljstvo, ki je v konkretnem primeru dovedlo do zahteve po inkorporaciji. Obenem pa bo s tem vzpostavljeno pravično ravnovesje med nameščenci ter vpokojenci iz mesta in neposredne okolice.
3.	Kadar bo vprašanje priključitve k
Mariboru dozorelo do neizogibnosti, naj se priključijo okoliške občine v cetem obsegu, ne pa le njihovi najboljši deli. — Isto načelo je n. pr. obveljalo nedavno tudi ob priliki komasacij, ki so bile izvršene v Ljubljani in v Celju.
Merodajne oblasti prosimo, da pričujočo spomenico presodijo v skladu z našimi težnjami in v javnem interesu, ki v današnjih prilikah nujno narekujejo neokrnjeno ohranitev vseh okoliških občin.
Studenške občinske zadeve
V	ponedeljek je bila redna seja studenškega občinskega odbora, ki jo je vodil župan g. Kaloh. Iz njegovega poročila posnemamo, da je staro gospodarsko poslopje pri cerkvi izginilo. Postavljen je nov hlev, ki je že izročen svojemu namenu. Sedaj planirajo prosior pred cerkvijo. Tja bodo navozili okoli 600 m3 gramoza. Vložena je že prošnja za zgraditev moderne tržnice na tem prostoru Za božič je krajevni odbor R. K. obdaroval 250 otrok z obleko, obutvijo in perilom v vrednosti 10.000 dinarjev. Zimska pomožna akcija je v polnem teku: občani so se' v velikem številu odzvali prošnji občinske uprave. Z zbranim de-
narjem bodo zaposlili najrevnejše brezposelne pri cestnih delih. Tekom letošnjega proračunskega leta bodo izvršili elektrifikacijo Radvanjske ceste. Banska uprava je dovolila pavšaliranje za nove priklope v hišah, zidanih po letu 1928. Lastniki hiš, ki pristanejo na pavšal,, ne plačajo dinarske takse pri kilovatni uri. To je velika pridobietv za občane. Za to se je občina borila dve leti. Predlog, da bi se občinska shramba za orodje postavila pri novem gasilskem domu, je bil. odložen. Več prošenj za podporo je bilo ugodno rešenih. Po raznih internih sklepih je župan g. Kaloh sejo zaključil.
SV POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ.VEL. KRALJICE MARIJE priredijo združena Sokolska društva v Mariboru
OKOLSKI PLES
V SOBOTO, DNE 14. JANUARJA 1939, V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA
Vstopnina din 15’-
Tezenčani za samostojno občino
V	torek je bil v Koželjevi gostilni sestanek nekaterih Tezenčanov, ki se zavzemajo za odcepitev od pobreške občine in za ustanovitev samostojne občine na Teznem. Sestanek je vodil pekovski mojster Kovačič. Povabili so tudi svojega narodnega poslanca, ki pa se vabilu ni odzval. Sestanek je zelo klavemo končal in je akcija za samostojno občino za enkrat padla v vodo.
* Sokol Pobrežie vprizori v nedeljo, 15, jan., točno ob 19. v novi telovadnici na letnem telovadišču na Pobrežju komedijo v 3 dejanjih »Skopenove zvijače«. Smeh. Pridite.
* »Nanos«. Jutri družabni večer pri Grmeku v Studencih. Vabljeni člani in prijatelji društva.
* Sokolska četa v Radvanju ponovi v nedeljo, 15. I., ob 4. uri popoldne na svojem odru v šoli tridejanko, veseloigro Janeza Jalena »Lesena peč«. Vstopnina 4 in 2 din. K obilni udeležbi vabi odbor.
*	Toti Ust št. 22. izide danes proti večeru. Pestra vsebina, cena din 1.50;
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c. št. 1, telefon 21-79; lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, telefon 27-901 .
Kino
Grajski kino. Danes veliki nemški senzacijski film „Kavčuk“ film, ki nam kaže borbe za elastično zlato.
* Esplanade kino. Dunajska zabavna veseloigra »Mi-li j on ari«, Friedl Cze-pa, Albach-Retty, Fritz Imhoff.
* Kino Union. Danes zadnjič »Pikovi« dama« po slavnem romanu Puškina.
* Zvočni kino Pobrežje 14. in 15. jan. »Charlie Chan — Mefisto v operi«. Zelo napeti kriminalni film.
Mariborske glmdmllšlm
Petek: Zaprto.
Sobota ob 20.: »Vse za šalo«. Red D. Nedelja, ob 15. uri: »Aida«. Ob 20.: »Ma-. tura«.
Din 100.000 ... 50.000
sta danes (13. t. m.) glasom telefonskega sporočila zadeli srečki drž. razredne loterije Slav. 77.664 oz. 88.152
ki sta bili kupljeni v bančni poslovaln ci
BEZJAK. Maribor. Gosposka ulltm 31. 25
Kultura
Kraigher o Cankarjevi tragediji
Med letošnjimi knjigami Cankarjeve družbe je vzbudil veliko pozornost zlasti »Koledar« s prispevkom dr. Lojza Kraigherja »Ivana Cankarja zdravje, bolezen in smrt«. Kraigher se bavi najprej s Cankarjevo zunanjo podobo, nato pa ugotavlja, da je bil že od vsega začetka živčno bolan. »Trpel je za živčno motnjo, ki je bila sama po sebi malost, ki pa ga je vse življenje trapila do obupa. Njegova bolezen — enureza — je bila poleg njegove telesne šibkosti mogoče glavni vzrok, da se je Ivanov duh sprostil in dvignil ter prekosil vse daleč okoli sebe. Imel je dovolj moči in volje, da se je dvignil nad bolezen in zatrl ves zasmeh okoli sebe, moči in volje, da bi. premagal bolezen samp, pa ni imel. Morda je bila ta bolezen pregloboko zasidrana v njegovem organizmu, v njegovem živčevju, v notranjih žlezah, v nerednosti notranjega izločevanja žlez. On sam je bržkone za svojo bolezen krivil razmere, v katerih je živel, neurejene, skoraj beraške razmere v hiši na klancu. V proletarskih razmerah je postal bolnik — bolezen je bila morda prvi povod, da se je usmeril v boj za proletarce.«
Kraisrher. intimen Cankarjev prijatelj,
prihaja na podlagi izbranih mest iz »Strica Šimna«, »Nine« in »Starca« do zaključka, da je povezanost enureze (mokrenja« s spolnim življenjem Cankarja ovirala in izpodjedala v mladeniški in moški dobi ter ga prignala že s tridesetim letom do obupa nad svojo klavrno telesnostjo. »V prvih letih njegovega umetniškega udejstvovanja mu je zadostovala zavest njegove velike ustvarjalne sile, da je to nesrečno živčno motnjo in z njo povezano malovernost v svojo telesno moč še nekako tlačil in odrival ter svoj obup krotil. Ko pa je dorastel v moža in ko so dekleta, ki se jim je bližal, hotela videti v njem snubca — in je tudi sam vedno zopet čutil, da bi se moral odločiti za zakon — je zavest umetniške visokovrednosti polagoma izgubljala svojo odrešujočo moč; zatekati se je moral zmerom bolj pogosto k opojilom in mamilom, vera v lastno telesno moč in vrednost pa mu je vedno bolj propadala.«
Poleg Koledarja je izdala Cankarjeva družba še tri več ali manj aktualne knjige: »Španski testament« Arthurja Koster-ja. »Taki so ljudje« Rogerja Martina Garda in »Pomlad človeštva« dr. Živkn
Topaloviča. Gotovo ji bodo pripomogle, da se bo število njenega članstva dvignilo.	Anton	Podbevšek.
JUBILEJ DR. BRANKA GAVELLE
Največji jugoslovanski režiser dr. Branko Gavella, ki je znan tudi pri nas
V	Mariboru po odlični režiji Krležinih »Gospodov Glembayevih«, kakor tudi v Ljubljani, bo proslavil v kratkem v Zagrebu petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja z režijo Shakespeare-jevega »Hamleta«. Dr. Branko Gavella je nastopil svojo umetniško pot pred 25. leti v Zagrebu z režijo Schillerjeve drame »Mesinska nevesta«, s katero je vzbudil že takoj pozornost. Pozneje je bil Gavella angažiran na raznih jugoslovanskih in tujih odrih, dokler se ni nazadnje odločil za gostovanja. Režiral je v Jugoslaviji, Bolgariji, na Ceško-Slovaškem. v Italiji itd. Tako si je pridobil velik sloves ne samo pri nas, ampak tudi v širšemu svetu. Ko se vrača sedaj v Zagreb, da proslavi svoj petindvajsetletni jubilej, izražajo vsi zagrebški listi željo, naj bi za stalno ostal doma. Mi pa izražamo željo, da bi mogli jubilanta čimpreje zopet pozdraviti kot režiserja na novem gostovanju v Mariboru.	—r.
k. Za novo gledališko poslopje v Mariboru. O oobudi Maribora, da dobi čim-
preje novo gledališko poslopje, pišejo' v svoji številki od 12. t. m. tudi zagrebške »Novosti« in jo pozdravljajo.
k. Uspeh slovenske pevke v Hamburgu. Pri krstni predstavi najnovejše Le-harjeve operete »Giuditta«, pri kateri je bil skladatelj osebno navzočen, je pela naslovno vlogo slovenska pevka Mira Župevčeva in dosegla po poročilih kritike soglasno sijajen uspeh.
k. Milan Begovič bolan. Znani hrvat-ski dramatik dr. Milan Begovič, katerega dela so bila igrana tudi na slovenskih odrih, je zbolel in moral v Zagrebu v bolnišnico. Sedaj je že okreval in se lotil dela za krstno predstavo svoje najnovejše drame »Božični večer Katice Degrelove« v Beogradu.
k. Treslč-Pavlčič v italijanščini. V založbi »Instituto delle Edizioni di Udine« v Vidmu je izšla v lastnem avtorjevem prevodu v italijanščino drama hrvatske-ga pisatelja Antona Tresiča-Pavičiča »Katon Utički« iz tetralogije »Finis Re-publicae«.
k. Dve neznani Chopinovi skladbi. V
knjižnici pariškega konservatorija so odkrili dve doslej neznani Chopinovi skladbi iz mlajše dobe velikega poljskega skladatelja. Seda.i sta izšli v Varšavi s komentarji muzikologa Ludvvika Brona rskeca.
Gospodarstvo
Ali bo Italiji uspela gospodarska avtarkija?
KAKO JE ITALIJA GOSPODARILA V PRETEKLEM LETU: AGRARNA AVTARKIJA SE JE BOLJŠE OBNESLA KOT INDUSTRIJSKA
Po zemljepisni legi, po naravnih po-jniu nasproti 1. 1937. je predvsem indu-
gojih in različni strukturi gospodarstev ■	*........................
obeh držav sta naša država in Italija v mnogih ozirih navezani na izmenjavo gospodarskih dobrin. Ta medsebojna navezanost ni prenehala tudi v časih velike zunanjepolitične napetosti med našo državo in Italijo. Po sankcijah se sicer obseg naše trgovine z Italijo ni več vzdignil na prejšnjo višino in so mesto Italije v naši zunanji trgovini deloma zavzele druge države, predvsem Nemčija, vendar pa bo Italija zlasti za trgovino Slovenije tudi še za naprej ostala pomembna. Zato nas mora vse, kar je v zvezi z gospodarskim položajem naše jadranske sosede, posebno zanimati.
V letu 1938. je stalo italijansko gospodarstvo v znamenju stremljenj za avtarkijo, t. j. gospodarsko samozadovoljitvijo. Italija stremi za tem, da se čim bolj osamosvoji od uvoza iz inozemstva, d:i torej vse, kar potrebuje, pridela doma ali v svojih kolonijah ali pa da domačo potrošnjo prilagodi možnostim italijanske proizvodnje. V tem stremljenju je bilo za italijansko gospodarstvo v 1. 1938. zelo važno, da je imela Italija tega leta zelo dobro letino pšenice. Žetev pšenice je 1.
1938. dala 8.1 milijonov ton, nasproti 8.06 milij. ton 1. 1937., 6.1 milij. ton 1. 1936. in 7.6 milij. ton I. 1935. Pri drugih žitaricah m kmetijskih pridelkih nasproti prejšnjim letom ni bilo opaziti tolikega povečanja pridelka. Pri pridelku pšenice se kažejo uspehi italijanske žitne bitke, s katero je Italija pred desetletjem uvedla sistematično politiko avtarkije, politiko, ki jo pod silo razmer zadnja leta s toliko vztrajnostjo izvaja. Italija je dosegla, da se sedaj ob ugodnih letinah že sama preskrbuje z žitaricami Žitno bitko je Italija izvojevala poglavitno s politiko visokih cen žitaric. L. 1938. se je pšenica odkupovala od kmetovalcev po 140 lir, t i. po 320 dinarjev za kvintal. Visoke cene so omogočile italijanskemu poljedelstvu intenzivnejše obdelovanje ter večjo uporabo strojev m umetnih gnojil. Potrošnja umetnih gnojil je v Italiji zadnja leta zelo narastla in raste še naprej. V poljedelskem letu 1937-38 je italijansko poljedelstvo porabilo 1.36 milij. ton fosfatov in okoli 0.7 milij. ton drugih umetnih gnojil, skupno torej preko 2 milijona ton umetnih gnojil.
Rezultatr italijanske industrijske delavnosti so bili v 1. 1938. neugodnejši. Splošni indeks italijanske industrijske proizvodnje, ki je bil meseca septembra 1937 na 117.7, ie v istem mesecu !. 1938. znašal samo 108.7. Zanimivejša pa je slika, če zasledujemo posamezne panoge italijanske industrije. V močnem napredova-
strija železa in strojev kot nosilka oboroževanja, dalje rudarska industrija, posebno pospeševana iz avtarknih teženj, brez spremembe nasproti prejšnjemu letu so gradbena industrija in proizvodnja elektrike, nazadovali pa sta zlasti kemična industrija in tekstilna industrija, važna za italijanski izvoz. Ta oslabitev industrijske proizvodnje v preteklem letu ni nekaj specifično italijanskega, temveč je nastopila v večini evropskih držav, pač pa ima v Italiji svoje posebne vzroke in poseben obraz. Kot poglaviten vzrok se tam navaja pomanjkanje surovin doma in težava z nabavo surovin iz inozemstva zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev. Italijanska država dovoljuje preskrbo s surovinami samo industrijam, ki jih smatra iz državnih ozirov za najvažnejše.
V vsem italijanskem gospodarstvu 'dosledno izvedeno stremljenje k avtarkiji se mora seveda vidno odražati zlasti v zunanji trgovini. Saj stremi avtarkija za tem, da se vsaka država zadovolji s svojimi lastnimi pridelki in da tako zmanjša trgovino z inozemstvom. L. 1938. je Italiji uspelo zelo zmanjšati uvoz. V prvih desetih mesecih 1. 1937. je znašal italijanski uvoz po vrednosti 11.240 milijonov lir, izvoz 6.425 milijonov lir in torej zunanjetrgovinski primanjkljaj 4.825 milij. lir. V istem razdobju 1938 pa je znašala vrednost italijanskega uvoza 9.080 milij. lir, izvoza 6.482 milij. lir in zunanjetrgovinski primanjkljaj 2.598 milij. lir. Zlasti v zadnjih mesecih I. 1938. sta se italijanski uvoz in zunanjetrgovinski primanjkljaj zelo zmanjševala. Meseca oktobra 1938 je bila Italija po dolgih letih skoro brez zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Ta ugodni rezultat je mogla Italija doseči, ker ji zaradi dobre pšenične letine jeseni 1938 skoro ni bilo treba uvažati žitaric, dalje ker so cene večine predmetov italijanskega uvoza zaradi popuščanja cen surovin na svetovnem trgu padle in ker so nasprotno cene italijanskih izvoznih predmetov deloma zrastle. Pa še tudi ta tako zmanjšani zunanjetrgovinski primanjkljaj je za plačilno bilanco Italije zelo nevaren, ker je izza zadnjih vojnih odprav ostal Italiji le še majhen devizni in zlati zaklad, iz katerega pokriva ta primanjkljaj.
Četudi se je italijansko gospodarstvo v I. 1938. približevalo postavljenemu ci-lju-avtarkiji, gospodarski samozadovoljitvi, bi bilo pa vendar prezgodaj trditi, da so doseženi uspehi trajni in da bo mogoče avtarkno usmerjenost gospodarstva v prihodnjih letih z enakim uspehom nadaljevati. Ena sama slaba žetev
in Italija bo morala spet kupovati za prehrano svojega prebivalstva veliko žita in njen zunanjetrgovinski primanjkljaj se bo spet povečal. Pa tudi ob vseh uspehih avtarknih stremljenj ne smemo pozabiti, da pomeni stroga avtarkija slabšo preskrbo z življenjskimi potrebščinami, porast cen in poslabšanje življenjske ravni širokih plasti prebivalstva.
o- Poštna hranilnica je v preteklem mesecu spet zabeležila lep napredek. Tekom decembra je pristojilo 3270 novih vlagateljev, tako ima sedaj PH že 529.277 vlagateljev, čijih vloge so skupno znašale koncem decembra 1 milijardo 284.243 milijonov din. Decembrski pro-
met PH je znašal nad 8 in pol milijard« dinarjev.
Borzna poročila
DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2387120 2425.20, Berlin 1763.72—1781.38, Bruselj 741.25—753.25, Curih 995—1005, London 205.05—208.25, New York 4373—4433. Pariz 115.55—117.85. Praga 150.85— 152.35, Trst 231.20—234.30.
EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojtft škoda 473 d., 4% agrarji 60.50—63, 4% sev. agrarji 59.50—60.50, 6% begi. obv. 90.50—91.50, 7% stato. pos. 97.50 d., 1% inv. pos. 99.50—100.50, 7% Blair 91—92, 8% Blair 97—99. Delnice: Narodna banka 7700 d., PAB 224—230. Trbovlie 18« 190.
Soort
Table-teniška reprezentanca sestavljena
Na podlagi rezultatov medsebojnega tekmovanja najboljših igralcev namiznega tenisa v Somboru je zvezin kapetan sestavil našo reprezentanco za svetovno prvenstvo v Kairu. Izbrani so sledeči igralci: Marinko (Zagreb, prej Hermes, Ljubljana), Harangozo (Subotica), Hek-Sner in Herškovič (oba Zagreb). Za petega igralca pridejo v poštev Dolinar, Stein in Ratkovič, odločilo bo pa državno prvenstvo v Zagrebu 15. II. V svrho treninga bo reprezentanca Zagreba v ping-pongu potovala v Prago. Heksner in Marinko pa se bosta odzvala vabilu i Bukarešte.
s Smučarske tekme za prvenstvo Za* savja je smuški odsek SPD-a Trbovlje radi neugodnih snežnih razmer preložil na poznejši čas.
s Reprezentanca Zagreba je dobila vabilo za gostovanje v Marseille-u 19. II.. a ie poziv radi pomanjkanja terminov odklonila.
s Na prvi seji novega upravnega odbora ZNP-a so bili soglasno izvoljeni vs( odbori, za podzvezinega kapetana pa j« bil izbran znani strokovnjak Ivo Šuste.
s ,®u<*.ge 'n ^ines sta se srečala tudi še tretjič. Tokrat je zmagal Budge v treii setih 8:6, 3:6, 12:10.
ŽENSKA BALKANIADA.
Beograjska podzveza ženskih športov ie začela akcijo za prireditev ženskih balkanskih iger, ki naj bi se vršile v septembru v Beogradu s sodelovanjem vseh balkanskih držav. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bodo počakali na izjave zastopnikov vseh prizadetih športnih panog, ali so pripravljeni sodelovati, nakar bo uprava zveze takoj stopila v stike z zvezami za ženske športe v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, Grčiji in Albaniji.
SODELOVANJE HOKEJISTOV V ŠVICI ZAGOTOVLJENO.
Kakor običajno igra tudi pri naših zimskih športnikih, ki so prijavljeni za svetovno prvenstvo v Švici, veliko vlogo materialno vprašanje. Ker pa je JOO že dovoljena podpora MFVN v višini 90.000 din. je JOO nakazal hokejistom 10.000 din podpore in 6.500 din predujma na račun prispevka MFVN, tako da je potovanje v Švico omogočeno.
s. Športni klub »Slavija« — Pobrežje
vabi vse svoje članstvo k III. rednemu občnemu zboru, kateri se vrši dne 15. januarja 1939 ob 9. uri predpoldne v go-jstilni Klemenšak na Pobrežju z običajnim dnevnim redom.	240
| s Poverjeništvo SOLNP-a v Maribo-I ru (službeno). Plenarni sestanek drevi ob 20. pri Zamorcu. — Poverjenik.
ELAINE HAMILTON
•Inšpektor Reynolds je bil slučajno navzoč. In zdaj je že na poti semkaj zdravnikom Yarda in z vsem orodjem.
Igralec se je brž ozrl nanj.
»S kakšnim orodjem?«
»Z ambulanco in z vsem drugim,« je odgovoril dr. Tempest. »Vaša obljuba glede cigar — se velja, Ingram?«
»Res mi je žal, da vam ne moreni ponuditi nič drugega,« se je opravičeval igralec, ponujaje zdravniku škatlico Co-rona — Coronas. »Whisky j0 v jedilnici in odkrito povem: moji živci bi ne prenesli. da bi se tja vrnil.«
Zdravnik je sedel na mizi in kadil. Njegovo strokovnjaško oko je opazovalo bledo Ingramovo lice. uzrlo je tudi njegovo trzanje in napetost udov. ko je negibno stal.
»Inšpektor Reyno!ds je imeniten dečko.« je dejal. »Prav je. dati Yardu. kar je njegovega — in mu dati priložnost neposredno. ne šele čez več neprecenljivih ur. — Mimogrede povedano, Ingram, ali smem — no. predlagati? So še druge Pijače razen whlskya. Kaj pa malo čaja? Mi zdravniški ljudje si kvarimo pre-
DETEKTIVSKI ROMAN
tem, da ga pijemo v brezbožnih
bavo urah.'
Igralec je rad sprejel ta predlog.
»Seveda,« je rekel. »Pojdem in pregledam kuhinjo.«
»Pojdimo vsi,« je predlagal Mansfield. »Stavim, da zna Tempest edini med nami pravilno skuhati čaj.« Ko sta šla za igralcem, je rekel pravnik tiho zdravniku: »To je bila dobra misel, Tempest! Napetost je precej grda tudi za mene — in tako je strašna gotovo tudi za tega fanta po njegovem naporu na odru nocoj.«
In bilo je strašno tudi za tega ubogega berača tam na tleh,« je odgovoril dr. Tempest po tihem.
Pili so čaj v kuhinji, ko je pozvonilo.
Ingram je mirno vstal. Zdravnik je videl, kako se prijetno giblje, videl je ravnotežje njegovega telesa, mir njegove glave na prožnem vratu.
Obraz Ingramov ni imel klasičnih potez. pač pa krepke. Njegovi gosti temni lasje so bili na sencih že nekoliko posrebreni.
»Lep fant — kaj ne?« je rekel Mans-
field.
Dr. Tempest je pokimal in vstal, da bi pozdravil inšpektorja.
Igralec je povedal kratko in jasno, kar je vedel o okolnostih.
Inšpektor Reynolds je mirno poslušal. Zdaj pa zdaj je pogledal Ingrama, kakor da se bavi z drugimi mislimi.
»Hvala, gospod Ingram,« je potem odgovoril. »Pogledal bom najprej jedilnico in potem bi rad dal vam in gospodu Mansfieldu nekaj vprašanj. Tudi bi rad videl vaše goste, preden odidejo. — Mimogrede — koliko vedo o vsej zadevi?«
»Prav za prav nič, inšpektor. Povedali smo jim samo, da se je nekaj prigodilo, kar nas sili, poklicati zdravnika in vas.«
Dr. Tempest je šel za inšpektorjem v predsobo in govoril z zdravnikom Yarda, ki je šel z njim. Policist je stal na straži, medtem ko so šli trije uradni možje v sobo tragedije.
Tempest je počakal, da sta oba tovariša pregledala truplo.
»Mogla bi biti srčna kap, ali ne?« je dejal^ svojemu kolegi.
»Cisto mogoče,« je odgovoril zdravnik Yarda.
»Nobenih jasnili znakov umora,« je dodal inšpektor.
Dr. Tempest je stopil k vratom in položil roko na električni gumb.
Sah
Bogoljubov — Eliskases
četrto partijo matcha sta igrala Bogoljubov in Eliskases v Regensburgu. španski otvoritvi je izbral Bogoljubov odprto varianto, da se je igra razvila potem zelo napeto. Po 43. potezi je bil* igra v izenačeni poziciji prekinjena ter je v nadaljevanju končala remis. Stanič matcha je 2:2.
Iz tega matcha prinašamo danes 1. partijo, ki jo je Bogoljubov odločil v svojo korist na mojstrski način.
Indijska obramba Beli: Erih Eliskases Črni: Bogoljubo'-
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Dc2, c5 5. dxc5, Sc6 6. Sf3, Lxc5 7. Lg5, Sdl 8. Sxd4, Lxd4 9. e3, Da5! 10. exd4, Dxg5 11. g3, 0—0 12. f4, Dh6 13. Le2, d6 14 Dd2, Ld7 15. Lf3, Lc6 16. Lxc6, bxcfi 17. 0—0, d5 18. cxd5, cxd5 19 Taci Tfd8 20. Tc2, Dg6 21. Tfdl, Tac8 22. 1 del, TcbS 23. Sdl, h5! 24. Sf2 KM 25. Tc7, h4 26. Dd3, Txb2 27. Dxg6+ Kxg6 28. Txa7, Td2! 29. Tclc7, TdfS 30. a4, Se4! 31. f5+l, exf5 32. Sh3, hxg.5 33. hxg3, Sxg3 34. a5, Kh5! 35. a6, Tfe8t 36. Te7, Txe7 37. Txe7, Kg4 38. Sf2+. Kf3 39. Tc7, Se2+ 40. Kfl, Ta2 41. Sdii Sg3+ 42. Kel, Txa6 43. Txf7, Ke3 44 Sf2, g5 in beli preda izgubljeno končnica
š Peta partija v boju obeh Šahovskih velemojstrov Bogoljubova in Eliskases* se je končala sfaoči remis. Šesto partijo bosta igrala drevi.
»Poglejte, ko ugasne luč,« je dejal.
V sobi se je stemnilo.
Okrog ust mrtvega moža je bila zelenkasta fosforescirajoča zarja!
»To je tistp, zaradi česar sem vam telefoniral, inšpektor,« je pripomnil dr. Tempest z značilnim glasom.
ČETRTO POGLAVJE.
Scotland Yard na delu.
Inšpektor Reynolds je bil prijazen mod čedne postave, štiridesetih let, ne ostrih potez in uljudnih oči. Nosil je obleko dobrega kroja in okusa. Njegovo vedenje je bilo prijateljsko normalno, njegov go-VOD.,Je . sovor izobraženega moža.
Bil ie individualist. Kadar je delal sam, so se kazale izredne sposobnosti, ml je vztrajen in neutrudljiv.
»No, gospod Ingram,« je dejai brezizrazno, ko se je vrnil v kuhinjo, »videl sem vse, kar sem hotel za zdaj videti.«
»Zdaj me ne boste več potrebovali, inšpektor, torej odidem,« je rekel dr. Tempest. »Lahko noč!«
Vane Ingram je šel za njim v predsobo.
»Obžalujem, da sem vas moral gostiti v kuhinji, doktor,« se je opravičeval. »Toda odkrito povedano, ne mogel bi govoriti z gosti pod svežini vtiskom te tragedije. <-
(Dalje,)
tViariborske drobne vesti
tmamammmaM sanBamaBasmaiasmmaammmmmm
Trojni jubilej
V	tiera dohmačem krogu obhaja danes g. Franjo Vršič mag. uradnik v pok. 70-lctnico in -15-letnico svojega sokolskega udejstvovanja in 30-letnico srečnega zakona s svojo zvesto družico Pavlo. Kremenit značaj, skromen, tih in požrtvovalen, ni nikdar klonil, ostal je zvest svojemu idealu vse do danes, čeravno je moral marsikaj pretrpeti ko je bil med vojno v Gradcu konfiniran, kot politično nevaren.
m. Predsednik sodišča Frane 7A-
hcr upokojen. Te dni je bil upokojen predesdnik okrožnega sodišča v Muršiči Soboti g. Franc Ziher, bivši predsednik sodišča v Mariboru.
m Ljudska univerza. Danes ob 20. predava dr. Rudoli Kyovsky, sodnik iz Novega mesta, o temi »Dvajset let srednje Evrope«. — Predavanje spremljajo skiop tične slike.
m Slomškova literarna nagrada. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje Slomškovo nagrado za 1. 1939. in ponovno za 1. 1938., vsako v znesku 5000 din. Pravico do tekmovanja imajo v mariborskem kulturnem področju delujoči pi-satelji-leposlovci. Dela je treba predložiti do 1. okt. 1939. predsedniku mestne občine tako, da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti.
m. Nerazveseljivo telefonsko sporočilo. Prispelo je telefonsko sporočilo, da morajo delavci v železniških de-delavnicah do novega proračuna počivati še 40 ur.
m Pred bolnišnico se je ponesrečila. Ko je šla včeraj popoldne 38-letna po-strežnica Neža Sabler iz Kopališke ulice mimo bolnišnice, je padla na poledici in si zlomila desno roko. Prenesli so jo v bolnišnico.
m Pri sankanju se je včeraj hudo ponesrečila 10 letna železničarjeva hčerka Zvonka Žurga iz Bolfenkove ulice v Studencih. Zaletela se je v drevo in dobila
nevarne poškodbe na glavi. Prepeljali so jo v bolnišnico.
m Otrok padel na razbeljen štedilnik.
V	Počeniku pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je padel poldrugoletni viničarjev sin Jernej Rojs s peči na žareč štedilnik in se hudo opekel. Otroka so nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m .Mezdno gibanje sc jc pojavilo med mariborskimi stavbinskimi delavci. Vprašanje kolektivne pogodbe je postalo zopet aktualno. V prihodnjih dneh bo več zborovanj.
m Silvestrovanje »doček nove godine« pravoslavnih vernikov bo danes zvečer v kavarni Jadran. Vsestransko je preskrbljeno za prijetno zabavo in novoletno razpoloženje. Zato se vabijo vsi pa-rohijani in somišljeniki na ta večer. Začetek ob 8.30 zvečer. Vstop prost.
m. Stekla mačka. Ob železnici se je pojavila steklina na neki mački. Zato je mestno poglavarstvo odredilo strogi pasji zapor.
m. Kostanje v Krekovi ulici podirajo. Mestna občina podira vse kostanje v Krekovi ulici. Posekali bodo 55 kostanjevih dreves, ki jih bodo spomladi nadomestili z javorji.
m. Okradeni stražnik. Upokojeni policijski stražnik Franc Vndanjel je prijavil policiji, da so mu še neizsledeni storilci iz zaklenjenega zajčjega hleva ukradli več domačih zajcev.
m. Žrtev poledice. Lekarnarjeva žena Pavla Koniggova z Aleksandrove ceste je včeraj padla na poledcnici pred lovarno Jugotekstil v Melju. Strla si jc levo nogo pod kolenom. Poško-dovanko so reševalci prepeljali v dr. Černičev sanatorij.
m. Zagonetno izginotje mladega smučarja. Železniški kovač Ferdinand šnajder iz Frankopanove ulice 39 je prijavil policiji, da je v nedeljo zjutraj odšel na smučanje na Pohorje njegov 21-letni sin Ferdinand in se doslej ni vrnil. Pogrešanec bi bil v sredo moral k vojakom. Oče se boji. da se je mladeniču pripetila nesreča, ali pa, da je izvršil samomor.
Iščem pričo !
Gospod, ki je v sredo, II. L m., približno ob ‘/,15. uri pomagal moji ženi, ko io vstala po padcu v Gledališki ulici (pri Gambrlnovem vrtu), ter gospa, ki le ne-zgodbo opazovala, se naprošata, da si sporočita naslov.
ALOJZ KAFER, kavarna Rotovž.
Zanimivosti
Dekle z ..rentgenskimi očmi
•••
Grški institut za psihiatrijo v Ateni proučuje vaško dekle Tatjano Karitidou, ki ima rentgenske oči in dela prave čudeže.
Rojstni kraj lepe in mlade Tatjane, Idomeni je postal zaradi nje prava božja pot. Od blizu in daleč so prihajali ljudje v Idomeni, da vidijo dekle z rentgenskimi očmi. Lahkoverni obiskovalci so trdi-? li, da je Tatjana svetnica in da dela čudeže. Okoli nje se je splel venec svetni-štva in čudodelstva. Njene oči imajo magično moč, kakršno imajo rentgenski žarki, ki prodirajo skozi razne predmete. Dva primera sta Tatjano proslavila tudi izven meja njene domovine. Neki njen rojak je že dolgo bolehal na glavobolu m je pri mnogih zdravnikih zaman iskal zdravila. Ko mu vse ni nič pomagalo, je popolnoma slučajno in v šoli vprašal deklico, če ve za kakšno zdravilo. Tatjana je odgovorila, da vidi v njegovi glavi neko oteklino. Kmet je takoj odhitel v Atene in se posvetoval z zdravniki. Po pregledu so moža operirali točno na onem mestu, ki ga je pokazala Tatjana. Zares so tam našli neki tvor, ki so ga z operacijo odstranili.
Še večje iznenadenje pa je izzval dru gl uspeh dekleta z rentgenskimi očmi. V sosednji vasi je umrl star kmet, še pre-
den je pokazal svojim naslednikom mesto, kjer so njegovi prihranki. Kmet je bil namreč bogat in je zapustil veliko dedščino, niso pa vedeli, kje je. Celo hišo so preiskali, pa brez uspeha. Končno so poklicali v hišo Tatjano. Pregledala je vse sobe in se naposled ustavila v kuhinji. Pokazala je mesto na steni, kjer naj odstranijo omet. V steni so res našli škatljo z deset tisoč drahem. Tatjana je s smehom pripovedovala, kako prodira njen pogled tudi skozi najdebelejše zidove in da je takoj zapazila kaseto v steni.
Ta dva primera sta neznatno vaško de kle Tatjano Karitidou uvrtsila med žive svetnice. Ljudje se poslužujejo njenih sposobnosti v vseh življenjskih prilikah. Če oboli živina, pokličejo njo, če kopljejo studenec, pomaga pri tem tudi Tatjana. Skratka, njene redke sposobnosti so ji dale široko področje udejstvovanja.
Tatjanina najljubša zabava je, če ugiba, kaj imajo ljudje, zlasti tujci, v žepih. Ugane celo, koliko novcev imajo v denarnici, katerega leta so bili skovani in čigava podoba je na njih.
Tatjana je sedaj v institutu za psihiatrijo, kjer zdravniška komisija proučuje skrivnost njenih oči.
vsak dan. Hitrost take rakete znaša 3000 kilometrov na uro. To je v bistvu zračni torpedo, dolg 90 cm. Tak torpedo se izstreli, naprej pa ga tira motor 1000 konjskih sil. Preden prispe raketa na določeno mesto, se odpre padobran in raketa se polagoma spušča na zemljo. Za sprejem rakete je potrebno nekaj kvadratnih kilometrov.
Kaj pravi Lindbergh?
Polkovnik Lindbergh se je interesiral za to zračno pošto s pomočjo rakete in izrazil svoje občudovanje. Zdaj je treba obvladati samo še eno težkočo, in to je prostor, oz. daljava. Meksiko in Rio Grande je doslej najdaljša proga, ki jo je mogel prepluti torpedo. Za večje daljave bi bile raketi potrebne večje količine bencina, tedaj pa ne bi bilo dovoli prostora za poštne pošiljke.
Toda tudi rešitev tega problema je odvisna od časa. Inž. Zucker trdi. da bodo v najbližji dobi uvedle takšno zračno pošto vse ameriške države. Mogoče pa se bo uresničil tudi njegov prvotni načrt, in to je pošta preko Atlantika, kar bi trajalo vsega eno uro.
O KNJIGAH, VEZANIH V ČLOVEŠKO KOŽO
V knjižnici mestne občine Zittau imajo knjigo, ki opisuje življenje in usodo nekega razbojnika. Ta knjiga je vezana v kožo tega ubijalca, o katerem piše knjiga.
Še v 16. stoletju je vladala »moda«, da so dela iz anatomije, fiziologije in sorodnih ved vezali v človeško kožo. Junaki francoske revolucije so obnovili to navado s tem, da so osrečevali svoje »tovariše revolucionarje« z deli Bolneya ali Voltaire ja, vezanimi v kožo kakega njihovega sovražnika.
Nedavno preminuli francoski odvetnik Cherany je zapustil dve v človeško kožo vezani knjigi. Ena se imenuje »Kaj je lahko reči o ženah dobrega in slabega«, druga pa je antologija Anakreonovih pesmi na kitajskem papirju in vezana v kožo neke zamorke. To knjigo so prodali na dražbi za 500 frankov.
Neki angleški knjigovez si je privoščil šalo, da je vezal dela filozofa Bacona v svinjsko, knjige zgodovinarja Foxa pa v lisičjo kožo. Bacon pomeni namreč salo, fox pa lisica.
V zadnjem času so se pojavile v Ne\v Yorku knjige, ki žvižgajo. V platnicah je namreč majhen mehanizem, ki povzroči čez kakšnih teden dni sam od sebe žvižg, Če je knjiga ležala kje zavržena, in na ta način opozarja lastnika, naj jo začne brati. Ta mehanizem za žvižganje vzdrži
okoli leto dni. Druge knjige pa po določenih dneh izločijo napis »Čitaj me!« Založnik, ki je začel izdajati ti dve vrsti knjig. upa. da bo žel z njimi velike uspehe.
X Najstarejša knjiga na svetu je neka egipčanska, ki jo pod imenom »Prisse Papyrus« hranijo v Narodni knjižnici v Parizu. Izvira iz 1. 3350. pred našim štetjem.
V	hotelu.
»Prinesite mi pritožbeno knjigo!«
»Ali ste gost v hotelu?«
»Na žalost nisem: plačam 96 din dnevno!«
Pri ogledovanju modernega topa.
»Tale top strelja v daljavo 75 kilometrov.«
»Neverjetno, kako napreduje zbližanje nied narodi!«
Sokolstvo
1.	Sokol v Hočah. Sokolsko društvo v Hočah je priredilo v nedeljo akademijo z zelo pestrim sporedom. Krasne vaje sta izvajala brata Flosa na bradlji. Rajanje ženskega naraščaja pod vodstvom sestre Darinke Elisove so morali ponavljati kakor tudi kozaški ples, kjer je zopet brat Drago Flis najbolj ugajal kot pravi kozak. Po akademiji je bil družaben večer v najlepši harmoniji.
S sodišča
Huda kazen za starega tata. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen na eno leto In dva meseca težke ječe 35-letni Jurij Senekar, delavec iz Sp. Žerjavcev. Senekar, ki je stari tat in dobro poznan na sodišču, je pred dobrini mesecem vlomil pri posestniku Pošu na Draženi vrhu. Prvo noč mu je odnesel nekaj obleke, drugo noč pa tesarsko orodje iz zaklenjene stiskalnice. Škoda ni bila velika. Senekar je dejanje odkrito priznal, se izgovarjal zaradi stiske, vendar je že prevečkrat kradel, da bi mu mogli odmeriti manjšo kazen.
Nad 13-letno pestunjo se je spozabil. Neki 30-letni I. Š., oženjen in krošnjar v Lormanju, je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, za dve leti pa so mu odvzeli častne državljanske pravice, ker se je spozabil nad 13-letno pestunjo, ki je bila pri njem v službi od aprila do julija lani. Krošnjar je skraja dejanje tajil, pozneje je pa pred orožniki priznal, da jc imel razmerje tudi s prejšnjo služkinjo. Pred sodiščem je pa znova vse zanikal, češ da ga niso orožniki prav razumeli.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oclaslh stanc vsaka beseda SO par: nalmaoi&u orlstolblua u t« oglate le din 6—. Dražbe, orcklicl dopisovanja In ženltovaniskl oidasi din I.— oo besedi. Nalmaai^ znesek za te oglase le din 10.—. Oebelo tiskane besede se račnnaio dvoluo. Oulasni davek n enkratno obiavo znaka din 2.—. Znesek za male oglusc se nlačuie takol orl naročilu oziroma ua «• vposlatl v pismu skupal r naročilom ali oa oo ooStnl ooloinlci na čekovni račun št tl 400 Za v«t Plamene odgovore gltdo malih oglasov se tora priložiti znamka za 3 din
Rasno
HALO!
V	nedeljo, dne 15. jan., vsi v gost. Kekec, igrajo tamburaši, točijo se domača vina po konkurenčni ceni. za dober prigrizek skrbi gostilničarka.	197
Raketna pošta čez Atlantik
ALI BO URESNIČEN FANTASTIČEN NAČRT NEKEGA UČENJAKA?
Poizkusi inženirja Zuckerja so znani vsemu svetu. O tem poizkusih je že pred leti začel pisati ves svetovni tisk. Žal so se tedaj ti eksperimenti končali s polomom, toda inž. Zucker je bil zelo potrpežljiv. Delal je v največji skritostl in
zdaj so začeli njegovo ime zopet omenjati v zvezi z zračno pošto s pomočjo rakete, ki je otvorjena med Meksiko in Rio Grande. Samo da ta poštna proga še ni idealna. Raketo so doslej spustili v promet 6 krat, morala bi pa obratovati
NAJBOLJŠA DALMATINSKA VINA
dobite v gostilni »Split«, Koroška 39	227
V	nedeljo vsi na
DOMAČE KOLINE
in pristno »prlečke pogancc« v gostilno Kren. Vabi Klemen šak.	230
CE HOČETE res dobro vino piti. morate v .Prešernovo klet« priti. Trafeuik v Gospo ski ulici.	244
Prodam
Prodam
SPALNICO IN KUHINJSKO OPREMO
Mizarstvo Kolarič- Tezno. Ptulska c. 187.	189
Sobo odda
SOBA
z vso oskrbo se poceni odda. Aleksandrova 55. pritličje, levo.	242
ODDAM SOBO
štedilnikom, vprašati pri čevljarju. Stritarjeva 5.	247
Stanovanje
SOBA IN KUHINJA
odda. Studenci, Ciril-Meto-dova 14.	236
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6.	243
Službo išie
PO-
MLAD DIMNIKARSKI MOČNIK
vajen vsakega dela. vojaščine prost, želi spremeniti mesto. Ponudbe pod »Dimnikar« na upravo lista.	245
Službo dobi
IŠčE.M MLADEGA FANTA
za par ur dnevno za mlekarno. Mlekarna- Kopališka ulica 2.	24<>
Spomnite se CMD l
Zimski odmor ie
pravi odmor »telo
SOBICA
sc gospodu odda. Prečna ulica 6-1L	2.37
VARAŽDINSKE, TOPLICE;,
posebno za telo. disponiranoza revmo. Varaždinske Toplice spadajo v vrsto prvih žveplenih kopališč Evrope in so priznane kot nad vse zdravilne že več kot 2000 let. Sedaj smo urejeni tudi za zimo. Sobe. kopeli in hodniki se grejejo. Velika steklena terasa za šetanie pri neugodnem vremenu. Vse nod eno streho, tudi kopališena restavracija.
Nesezonskc cene. Drž. uradniki in upokojenci popust. Radi omejenega števila zimskih suh je treba javiti prihod.
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ne vračajo. — UredniStvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon
predsta\nlk STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc uredništvu štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.