Poštnina plačana v gotovini
trse4
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„OBRTNI VESTNIK" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20- — posamezna štev. Din 2’ —
Oficiielno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani» in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1928.
St. 1.
Srečno in veselo novo leto
Želita
svojim cenjenim naročnikom in prijateljem
uredništvo in upravništvo „0brtnega Vestnika".
J. Zadravec:
Novoletne misli.
V času združitve vseh obrtnostanovskih organizacij ,v vrhovni obrtniški svet, v dobi ko se nam z nasprotne strani vsiljuje v ospredje politizacija naših vrst s tem, da se skuša podžgati v našo najvišjo stanovsko institucijo, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, strankarstvo, sovraštvo in brezdelje, ne sinemo pustiti mimo nas vseh aktualnih .vprašanj, da-li nam vendarle kljub izvestnim naskokom izza zadnjega časa bodočnost prinese pro-budo samozavesti in stanovskega ponosa v borbi za skupnost duha po ciljih, začrtanih iz dolgoletnih izkustev naših organizacij, ali da nas ta pošast zatre v močvirju političnega šarlatanstva ter nam v korist egoističnega nasprotstva odtuji plodove dolgoletnega, nesebičnega in uspešnega dela.
Naš boj je boj za pravico naših vrst brez razlike stanu in strankarske pripadnosti, naš boj je boj za našo blaginjo, za blaginjo našega naraščaja, za njegovo vzgojo pri mojstru in v šoli.
Čeprav se nam v velikem programu svetovnega gospodarskega dela in obstanka zdi malenkostno razpravljati vprašanje razmerja med pridobitnostjo in socijalizmom, moramo vendar priznati, da pripada temu vprašanju za naše obrtništvo velik pomen, v katerem bo usoda bodočnosti odločila, da-li obrtniški stan ostane ali izgine. Nositelji tega programa smo mi sami, a baza njegova je naša mladež — naš naraščaj.
Celo vrsto let posvečujemo temu vprašanju za zboljšanje interesov obrtne mladeži naše delo in naše znanje. Naše razširjenja potrebne šole kon-čavajo z vsakoletnim deficitom, ukaželjni mladeži manjka pripomočkov, pouka in vzgoje. Prispevki države postajajo od leta do leta manjši, v zbornici pa vkljub slabim gospodarskim prilikam zabijamo milijone v zidovje, zrcala, lišp in za udobnost. Obrtno pospeševanje zaradi pomanjkanja sredstev pada na ničlo svojega dela in tako se bojimo od dne do dne, da se nam zapro vrata institucije, katero je zavedno napredno obrtništvo zgradilo zase in za svoj pomladek.
Jasno je, kam .vodijo cilji tega stremljenja: edinole k pokvarjenju obrtništva, k nevrednemu, nestrpnemu strankarstvu, k odbijanju ljudi, ki so v svojih organizacijah z nesebičnostjo in samozata-jevanjem storili nepregledno mnogo dobrega, in k teroriziranju obrtništva, ki se deloma, žal, še vedno klanja pred bandero političnega partizanstva, ne uvidevši, da to partizanstvo v svojem svetem egoizmu ne razlikuje ne sredstev ne načina ter da skuša ubijati to, kar samo ni moglo ustvariti.
Nič bolje kakor mladeži se ne godi obrtništvu samemu in njega pomočništvu. Na eni strani naraščajoča brezposelnost, na drugi strani naraščajoča nadprodukcija nezadostno izobraženega obrtništva. Ob silnem konkurenčnem boju pritiska
vedno hujše vijak socijalnih in davčnih bremen. Koliko eksistenc je v h koncu se nagibajočem letu zapustilo svoj obrt ter se prijelo, ozlovoljeno nad razmerami, služb in dela, ki se ga ni učilo.
Bog ve, da-li nam prinese novo leto boljše čase? Da-li nam bo usoda tudi še naprej pela svojo zmagoslavno pesem: davek na davek, in da-li se končno ne iztreznijo oni, ki bi morali, čeprav slepi, uvideti, da s takim načinom celotni pridobitnosti grozi neizbegljiv pogin.
Naše organizacije so letos s priznanja vredno požrtvovalnostjo delovale. Poleg kurentnega dela, M nam ga nalagajo naša pravila, smo ustvarili skupnost zvez, obrtniške samopomoči in različne druge občekoristne naprave, vse to s skromnimi sredstvi in brez posebne obremenitve našega obrtništva.
Zborničnih volitev smo se udeležili kot enota nepolitične stanovske organizacije, a žal nas je pri teh premagal krivični volilni red ter nas je prehitela večina po politični zaslepljenosti varanih tovarišev. Ne dvomim, da se danes kesa marsikdo, ki je pozabil na svetost obljube napram svoji ; organizaciji, ki je izdal nad samim seboj preiz-kušano koristnost organizacijskega dela.
Ta okolnost pa naj ,vas, spoštovane in zveste tovariše, nikakor ne stre, obratno naj nas vse pro-budi k novemu in zmagoslavnejšemu delu.
Doba občnih zborov prihaja in nudi se vam priložnost, da poveste ljudem dogodke izza zadnjega časa ter da jim ponovno poglobite potrebo vernosti do svojih organizacij, ker v njih bo le v skupnem delu zmagal naš pokret.
Povejte svojim tovarišem, da odklanjajo nova bremena, ki jih brezsrčno nalagajo oblastne skupščine, sklicujoč se pri tem na neverjetno bajko tozadevnega sporazuma z zbornico. Ne vrzimo pušk v koruzo, ampak zavedajmo se, da sta samo enkrat zmagali zaslepljenost in krivica nad pravico — nad vpra.v svetim ciljem našega obrtno-organiza-toričnega dela. In v tem znamenju si želimo srečnejšega nov.ega leta.
Ivan Rebek:
Ob koncu leta 1927.
Vse, kar čuti v sebi življenje in voljo, še nadalje živeti, se s lužnimi spomini poslavlja od prošlega leta 1927. Posebno pa bo zgodovina obrtnih organizacij pisala to leto v svoj črni list. Tam se bo odločno in natančno bralo, kako malo uva-ževano je bilo ravno v tem letu obrtništvo, ki še ni in ne bo nikoli zahtevalo več, kakor da se izvršujejo veljavni zakoni, a ne samo tisti, ki mu nalagajo samo dolžnosti — teh se vsa oblastva do pičice poslužujejo —, ampak obrtništvo bi moralo biti deležno tudi dobrot in zaščite, katere so mu po obrtnem redu z zakonom zajamčene. Tega pa v pretečenem letu nismo imeli. Pač pa so obrtne organizacije doživele, da se pri oblastvih niso sprejele deputacije obrtništva, ki so hotele iznesti svoje opravičene pritožbe. Dalje na sto in sto pritožb, da lahko rečemo na tisoče, ki so se pretečeno leto vložile od obrtnih organizacij, čaka rešenja menda o sv. Nikoli.
Gospodom, ki imajo izvrševati, in oblast, da izvršujejo vse zakone, bi priporočali, da bi obrtne zakonske predpise tako natančno razumevali kakor to storijo pri lovskem zakonu. V tem zakonu je domača divjačina zaščitena, da je ne sme nihče drugi pokončati kakor le lovci. Kajti Bog ne daj, da bi se upal iti kdo, četudi z nerabno puško, skozi lovski revir. Gorje mu, če pride orožniku v roke ali če ga kdo naznani. Zgodi se mu celo lahko, da
ga uklenjeuega privedejo na odgovorno mesto, kjer ga čaka stroga kazen.
Pa če zakon to predpisuje, se ima tudi izvršiti. Toda vse drugače se postopa pri izvrševanju obrtnega zakona, kajti doživljamo, da javne korporacije in oblastva sama fušarijo. Kje je potem tukaj logika o izvrševanju veljavnega zakona? Že poleg označenega omalovaževanja obrtništva in njega tičočih se zakonov srno to leto, še poleg vsega zla, dobili kol obrtniki veliko breme v obliki oblastnih doklad in davkov. Preobširno bi bilo o tem tukaj razpravljati, toda trditi smemo, da je obrtništvo z oblastnimi davki procentualno najbolj obdavčeno, dobi pa od istih oblasti najmanj ali nič, bodisi podpore ali zaščite.
Čutimo torej na lastni koži, da se je v pretečenem letu zaklelo vse proti organiziranemu obrtništvu in da se mu le škoduje. Zato smemo trditi, da bo zgodovina tega leta pisala v svoj črni list, upajmo vsaj prestano zlo obrtniškega obstoja, in s tem upanjem, da je največje zlo za nami, se moramo prihodnje leto z vso silo žrtvovati za skupno obrtniško stvar, katere točen program naj se postavi na prihodnjem vseobrtniškem zletu, ki se bo vršil v Celju za binkoštne praznike prihodnjega leta.
Našim čitateljem
t
Skoraj spoznali ga več ne boste, dragi čitatelji, in težko boste morda verjeli, da se je naš «0brtni Vestnik» z novim letom preoblekel. In vendar stopa pred Vas, prijatelji, v večji obliki kakor v prvem desetletju.
Preteklo leto je minulo 10 let, odkar so izšle prve številke, skromne, kakor bi se bale pogledati v svet. Pa kako tudi ne, saj so bile dete onega stanu, ki si s trdim delom služi svoj kruh in za katerim ne stoje velekapitalisti, ki bi ga oblekli v razkošje in ki bi mu dali vse pripomočke, da bi si z lahkoto utiral svojo življensko pot. S težavo in počasi je prodiral v delavnice slovenskega obrtnika. Mnogokrat ga je čakala tam žalostna usoda. Pokrila ga je debela plast prahu in, prijatelj, morda leži še danes tam!
Celo desetletje se je boril s finančnimi težko-čami in, žal, premnogokrat tudi s svojimi naročniki — slabimi plačniki. Večkrat je bil v nevarnosti za svoj obstoj, a kljub težavam je vzdržal.
Sedaj, ko stopa v drugo desetletje, pa se je ojunačil in evo Vam ga, prijatelji, v novi obleki! Preveva nas občutek zadovoljstva, da je s svojo vztrajnostjo, četudi s težkimi žrtvami, prestal najhujšo preizkušnjo. Vsi pa pričakujemo, da ga čakajo boljši časi, da se pridružijo našim čitateljem novi naročniki iz vseh vrst našega obrtništva in ne Oziraje se na politično pripadnost. Slovenski obrt-.nik je dovolj zaveden, da bo znal ceniti .velik pomen stanovskega časopisa. Na tisoče in tisoče nas je in ali res nismo zmožni, da se odločno zavzamemo za naš stanovski tisk, v katerem imamo svojega najboljšega svetovalca, zvestega prijatelja in dobrega učitelja? Ali je res samo dva tisoč zavednih tovarišev med toliko desettisoči našega stanu?
Tovariši! Odločno se zavzemimo vsaj v tem letu za naše stanovsko gibanje. Delajmo vsaj eno leto v blagor skupnosti! Poskusimo z resno, odločno voljo, da pokažemo, da je slovenski obrtnik na svoji zemlji svoj gospod!
Je-li kdo, ki brani pticam peti? Ni ga! Svobodne so! In kdo naj bi branil obrtniku svobodo organizacije? Tisti, ki dela proti organizacijam, gotovo
ni naš prijatelj, on kuje svoj kapital in uživa, ko vidi našo razdvojenost. Zato pa se še tesneje strnimo in vsako strankarsko politiko pustimo ob strani. Mi imamo s,vojo politiko in ta je stanovska politika.
Vsaka politična stranka mora ščititi naše interese, če ji je njen program res vodnik. Če pa stranka ščiti le samo sebe in svoje koristi, potem pa tudi obrtnik ne bo imel od nje ničesar.
Vse naše zahteve in vse naše delovanje stremi za gospodarskim izboljšanjem, proti previsokim davkom, za dobro obrtno zakonodajo, za zaščito obrtnika proti šušmarstvu, za uvedbo zaščitne carine na obrtne izdelke in za važna, nerešena gospodarska vprašanja. Te zahteve so vsemu slovenskemu obrtništvu skupne. Kaj naj nas torej še loči?
Na delo torej vsi, ki želite boljših časov! Vsak posameznik naj bo graditelj močne obrtniške organizacije. f.Obrtni Vestnika pa bo naš vodnik, na njega se bomo ozirali in iz njega bomo črpali moči kot žejen popotnik ob neusahljivem, bistrem studencu.
Vsak naročnik naj pridobi listu tekom leta vsaj enega novega naročnika. Uprava pa bo potem mnogo laže objavljala izbran materijal, ki bo za rvse stroke poučen in vsakemu obrtniku dobrodošel.
Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Dne 19. decembra 1927. se je vršila prva plenarna seja. V imenu vlade je prisostvoval seji načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Rudolf Marn. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin je podal obširno poročilo o delovanju zbornice v lotu 1927. in o njenih prizadevanjih' za zboljšanje gospodarskega položaja.
Glavni tajnik zbornice g. dr. Fran W i n d i -s c h e r je nato poročal o renoviranju zbornične palače. Celokupni stroški za renoviranje bodo znašali 4,465.945 Din. Od te vsote jo kritega iz stavbnega fonda 3,960.198 Din, ostatek 505.747 Din pa bo treba kriti z najetjem posojila.
K poročilu je stavil g. Josip Rebo k v imenu delegacije Vrhovnega obrtniškega sveta sledeči predlog: »Delegacija stanovskih obrtniških organizacij vlaga na visoko zbornico sledečo zahtevo: Zbornico za trgovino, obrt in industrijo tvori predvsem zbornični plenum. Zadnja plenarna soja se je vršila menda meseca maja preteklega leta, nakar se je vršilo do zborničnih volitev, ki so se vršile meseca septembra 1927. še nekaj predsedstvenih sej. Po zborničnih volitvah, to je meseca septembra 1927. pa do danes, se ni vršila nobena seja, ker je v tem času posloval, brez kakega sosveta, zbornični komisar, odnosno g. zbornični predsednik sam.
Neobhodno potrebno pa je, da ima visoka zbornica pregled o vsem poslovanju od časa zadnje predsedstvene seje dalje, zaradi česar naša delegacija zahteva, da se sestavi iz vseh treh odsekov na današnji seji anketna komisija, ki naj do prihodnje plenarne seje pregleda poslovanje zbornice za dobo enega leta v upravnem in finančnem oziru.
Delegacija nadalje zahteva, da je v anketni komisiji zastopana tudi manjšina.*
Predlog g. Josipa Rebeka je podpiral tudi gosp. dr. R. Pip uš. G. Josip Rebek je utemeljeval svoj predlog in ponovno zahteval sestavo anketne komisije, ki naj bi posebno izvršila pregled računov za renoviranje zbornične palače. Pri tej priliki je tudi protestiral, da se na slavnostno otvoritev zbornice niso povabili tudi odlični borci na polju obrtniške organizacije.
Večina je predlog za sestavo anketne komisije zavrnila.
Glavni tajnik g. dr. Fran Windischer je poročal nato o gradbi stanovanjske hiše. Sprejet je bil predlog, da najame zbornica proti 151etni amortizaciji od ministrstva za trgovino in industrijo že dovoljeno posojilo.
Jako zanimivo je bilo poročilo zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča o stališču naše države glede trgovinsko-političnega razmerja napram drugim državam.
Vršile so se nato volitve odsekovih podnačel-nikov in so bili izvoljeni: za podnačelnika trgovskega odseka g. Alojzij Sušnik iz Ljubljane, za podnačelnika obrtnega odseka g. Miloš Hohnjec iz Celja in za podnačelnika industrijskega odseka g. Anton Krejči iz Ruš.
Za pregledovalce računov so bili izvoljeni gg.: Stanko Florjančič, Ignacij Florjančič in Jernej Ložar.
Zbornični član in član delegacije Vrhovnega obrtniškega sveta g. Ivan Gogala z Jesenic je ugovarjal, da se članov manjšine niti pri sestavi odbora za pregledovanje računov ni vpoštevalo in da je večina s tem pokazala, da se ne drži lepega nar vodila, ki ga je dal pri svečani otvoritvi zbornice veliki župan g. Vodopivec, naj bi se pri vhodu v zbornico pustila že pred vrati vsaka politika.
Sledili so nato še samostojni predlogi, nakar je predsednik zaključil sejo.
*
V nedeljo 18. decembra 1927. se je vršila slavnostna otvoritev zbornice, na katero so bile povabljene vse odlične osebnosti. Pri tej priliki ugotavljamo, da povabila na slavnostno otvoritev niso prejele stanovske organizacije, in sicer: Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih za,drug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju ter Zveza trgovskih gre mi jev in zadrug. Po slavnostni otvoritvi se je vršila v zborničnih prostorih zakuska, ki se je naslednji dan ob 8. uri zvečer nadaljevala.
Odziv.
V št. 23. «Obrtnega Vestnika* z dne 1. decembra 1927. je priobčil g. Blaž Zupanc svoj predlog, kako naj bi bil sestavljen Vrhovni obrtniški svet. Težko umljivo je, kako pride g. Zupanc na tak predlog, ker ga poznamo iz polpretekle dobe kot pridnega in vestnega organizatorja obrtnikov. V prejšnjih letih, ko je g. Zupanc zelo aktivno sodeloval, je z drugimi požrtvovalnimi kolegi vedno stal na stališču, da se mora obrtna organizacija vsakega političnega vmešavanja popolnoma vzdržati. Kot organizacija, ne pride pa v poštev posameznik, ki politično deluje izven obrtne organizacije. Tega, tedanjega pravila* se g. Zupanc gotovo še spominja, no in sedaj pa ta preokret! Sedaj naj bi še vrhovna obrtna instanca naših organizacij, ne vem, kaj bi rekel, spolitizirala ali depolitizirala. Za kakšno jo on smatra, tega v svojem predlogu ne pove, da pa bo g. Zupanc bolje informiran o konstituciji Vrhovnega obrtniškega sveta, mu pojasnimo, da ta svet sedaj obstoji iz odborov vseh obrtnih zvez. Vrhovni obrtniški svet so začasno sestavili torej le odbori teh zvez. Prihodnje leto pa se bodo člani Vrhovnega obrtniškega sveta ^volili na zveznih občnih zborih. Na takih občnih zborih se pa ne da nič politizirati in bodo gotovo izvoljeni le tisti člani, ki so včlanjeni pri zvezi ter so pripravljeni se žrtvovati. Kakšno bo politično nažira-nje izvoljenega člana, ga gotovo ne bo nihče vprašal.
Tudi v pravilniku in načelu Vrhovnega obrtniškega sveta je, da je v njem vsaka politika izključena. Izključena je tudi vsaka zveza, bodisi s katerokoli organizacijo, ki je polihčno usmerjena. Tako nepolitično se je v obrtnih organizacijah delalo že v prejšnjih časih z uspehom in tako naj ostane tudi še naprej.
Kaj se pravi uvajati politiko v obrtne organizacije, to je g. Zupancu tudi dobro znano, zato pa je po večini v organizaciji parola: cObrtne organizacije, proč od vsake politike!)	I. R.
Zopet nove doklade!
S proračuni oblastnih skupščin za loto 1928. smo dobili zopet nove davščino, takse in doklade. Uvedla se jo taksa na motorna vozila, ki znaša pri osebnih avtomobilih po 300 Din od HP, pri motornih kolesih po 150 Din od HP, pri tovornih avtomobilih pa po 50 Din od 100 kg teže na leto. Ce bi zmerni taksi ha luksusne avtomobile že ne ugovarjali, pa jo taksa na motorna kolesa in tovorne avtomobile gotovo krivična. Motoma kolesa so prišla danes že tako v promet, da jih uporablja tudi obrtnik, trgovec in skorajda vsak večji podjetnik, ki si lahko novo takso na svoje motorno kolo sedaj pripiše k davkom. Tudi taksa na tovorne avtomobile pomeni le novo obremenitev gospodarskih krogov.
Nova je nadalje taksa na produkcijo premoga. S to doklado se je hotela obremeniti naša rudarska industrija, prizadet pa bo posredno seveda tudi konsument.
Z novim proračunom 60 uvajajo nadalje takso na obisk nočnih lokalov in kavarn preko 24. ure in
doklada k državni trošarini na opojne pijače, ki bodo zopet težko prizadele naš gostilniški obrt.
Uvajanje oblastnih doklad je krivično in kaže, v kako neurejenih razmerah živimo. Saj se jo vendar z upostavitvijo samouprav razbremenil Beograd in je komptenca v marsikaterih zadevah pripadla na oblastno skupščine. Davki pa so ostali isti in oblastne skupščine pomenjajo potem le še novo obdavčitev. Broz novih davkov se pri nas menda ne more nobena stvar ustanoviti.
Kdo je upravičen popravljati galoše in snežne čevlje?
Ze večkrat se je načelo v «Obrtnem Vestniku» vprašanje, kdo ima pravico, popravljati galoše in snežne čevlje.
Iz Maribora je prejelo uredništvo zopet sledeči dopis:
Tukajšnji vulkanizerji so odgovorili v ^Obrtnem Vesiniku> in si pridržujejo pravico za popravljanje galoš in snežnjh čevljev, češ, da so samo oni zmožni vulkaniziranja. Če bi se gumijasti čevlji popravljali potom vulkanizacije, potem bi jim nihče ne mogel kratiti pravice do popravljanja gumijastih čevljev.
Gumijasti čevelj pa spada med obuvala in se danes ne popravlja več potom vulkaniziranja, temveč po «Ago:>-sistemu, to je potom lepljenja s čevljarskim lepilom, tako zvanim «Ago»-lepilom. Ta preparat pa spada popolnoma v čevljarski obrt.
Če bi si vulkanizerji prisvajali pravico do popravljanja snežnih čevljev, potem bi smeli popravljanje vršiti le z vulkaniziranjem; dogaja pa se, da popravljajo tudi zgornje dele, kar pa spada izključno v čevljarski obrt.
Kdor se peča s popravljanjem čevljev, pa ni izučen čevljar, je šušmar. Pri nas pa je večina vulkanizerjev, ki niso izučeni, in bi bilo popravljanje snežnih čevljev po takih vulkanizerjih tudi šušmarstvo.
Zato pa poživljamo obrtne oblasti in druge merodajne činitelje, da to šušmarstvo, ki povzroča čevljarskemu obrtu y zimski sezoni veliko škodo, preprečijo.
Pa tudi čevljarske zadruge naj storijo svojo dolžnost in naj one čevljarsko mojstre, ki se s popravljanjem snežnih čevljev ne pečajo, o tem poučijo.
G. Franc Sajovic, čevljarski mojster v Ljubljani, nam je poslal sledeči dopis:
V <Obrtnem Vestniku> je nekdo priobčil članek glede popravljanja galoš. Jaz sem glede tega mnenja, da ima čevljar že kar naravno pravico do popravljanja galoš, kajti galoše so čevlji, pa naj jih potem naredi Peter ali Pavel; smel bi jih ne samo zakrpati, temveč napraviti tudi nove. Ako bi pa kdo razsodil drugače, bi pa bila taka razsodba za čevljarstvo krivična. Dejstvo je, da mestni čevljar že itak od novembra pa do konca marca nima nobenega opravila, ker že skoraj vsak nosi galoše. Če bi pa čevljar še teh ne smel popravljati, bi pa bil v zimskem času obstoj mestnega čevljarja sploh nemogoč.	_______
Obrtniška „Samopomoč" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Članom sporočamo, da se je zadnje čase pripetilo več smrtnih primerov in smo po večini že vsem članom poslali položnice. Imena umrlih članov so: Jožef Baloh, oče krojaškega mojstra, Brezje št. 61, Gorenjsko; Gašper Urana, oče šivilje, Hrastnik; Adolf Kraus, steklarski mojster, Kočevje; Uršula Potokar, soproga čevljarskega mojstra, Stepanja vas št. 20; Ivan Livio, sedlarski mojster, Sevnica; Marija Mihevc, mati krojaškega mojstra, Dolnji Logatec - Martin hrib št. 31.
Prosimo vse člane, da prispevke takoj nakažejo, ker načelstvo ne more izplačati posmrtnin in svojci umrlih članov težko čakajo, da se jim bo posmrtnina nakazala.
Opozarjamo zamudnike, naj bodo točni s plačevanjem, ker bo načelstvo primorano vse člane, ki ne plačujejo redno svojih obveznosti, izključiti. Dolžnost članov je, da ustanovo podpirajo in upravi ne povzročajo nepotrebnih stroškov za opomine.
Načelstvo.
Vplačilo četrtega obroka na delnice državne obrtne banke.
Vplačilo četrtega obroka na delnice državne Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za trimesečje januar—marec 1928 morajo izvršiti gg. delničarji tekom januarja 1928. Podaljšanje je dovoljeno le za 15 dni, to je do 15. februarja 1928. Delničarji, ki bi do tega roka ne vplačali četrtega obroka, izgube delnice in se jim že vplačani znesek po odbitku 25 % vrne. Za vsako delnico je treba vplačati 10 Din.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo gg. delničarjem razposlala prihodnje dni poštne položnice.
Iz organizacij.
Zadruga trgovskih vrtnarjev za Slovenijo v Ljubljani vabi vse članstvo na zadružni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 8. januarja 1928. ob pol desetih dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno. Dnevni red: 1.) Poročilo in nagovor načelnika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Predložitev proračuna za leto 1928. 5.) Volitev. 6.) Raznoterosti. Člani naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Načelnik: I. Šimenc.
Razno.
Obrtniki! Ali že imate cObrtniški koledar za leto 1928.» ? Če ne, naročite ga takoj pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Stane, popolnoma v platno vezan, samo 13*50 Din.
Efektna loterija Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Povodom svoje 251etnice prireja zveza veliko efektno loterijo z bogatimi dobitki, katerih je 1010. Glavni dobitki so: avtomobil, konj z opremo in vozom, 1 vagon premoga, dinamo, radio-aparat, zlata žepna ura, moško ali žensko kolo, šivalni stroj, 100 m platna, poljska kovačnica, 1 vreča moke, 20 kg masti itd. itd. Cena srečki je 3 Din. Obrtniki, segajte po njih! Naročajo se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica.
Kdor sprejme ključavničarskega ali krojaškega vajenca v pouk, naj javi upravništvu cObrtnega Vestnika*. Dečka sta močna, po 15 let stara in pridna.
Tečaji Urada za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je nakazala Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani
večji prispevek, s katerim mu je, zaradi izčrpanja uradovega kredita, omogočila prireditev čevljarskih prikrojevalnih tečajev na Vranskem in v Kamniku. Oba tečaja se bosta vršila zaporedno po Novem letu. Nadalje bo priredil Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani damski in moški prikroje-.valni tečaj. Interesenti — mojstri in mojstrice, pomočniki in pomočnice — naj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno v pisarni urada v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1. O pričetku tečaja bodo vsi udeleženci pravočasno obveščeni.
Soboslikarski tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti skupno z umetniško šolo «Probuda» šolski odsek, enomesečni celodnevni soboslikarski tečaj za ljubljansko .oblast, ki bi se pričel s 16. januarjem 1928. V tečaju bo poučeval g. profesor Saša Šantel teoretične predmete, praktičen pouk bo pa prevzel slikarski mojster g. Josip Božič. — Vsi interesenti naj prijavijo svojo udeležbo Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/L, najkesneje do dne 12. januarja 1928.
Volitve v davčno komisije se vršijo na sedežih davčnih okrajev. Za davkoplačevalce, ki so oddaljeni od sedeža davčnih okrajev, je zvezano s stroški in veliko zamudo časa, če se hočejo volitev udeležiti. Da bi se pa dala tudi takim davkoplačevalcem prilika, da se teh važnih volitev udeležijo, se je Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani obrnila na finančno delegacijo v Ljubljani in na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da bi se volitve v davčne komisije vršile v bodoče ne le samo na sedežih davčnih okrajev, temveč tudi po vseh večjih davčnih občinah. Volitve v davčne komisije se bodo vršile zopet prihodnje leto.
Karta o administrativni razdelbi mariborske oblasti. V založbi velikega župana mariborske oblasti je izšla karta o administrativni razdelbi mariborske oblasti v merilu 1 : 200.000 z izkazom političnih in katastralnih občin po stanju začetkom leta 1927. V izkazu so navedene površine posameznih političnih in katastralnih občin, dalje orožniške postaje, osnovne šole, župnije in poštni uradi. Karte in izkazi so izdelani na dobrem, trpežnem papirju. Cena karte z izkazom vred je 25 Din in se dobi razen pri velikem županstvu — oblastnem šumarskem referentu — pri vseh sreskih poglavarjih mariborske oblasti. Ker je zaloga majhna, je v interesu vsakega reflektanta, da naročilo čimprej izvede.
Izdajanje obrtnih dovoljenj inozemccm srbsko-hrvatske in slovenske narodnosti. Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4. novembra 1927., Pov. br. ll/III, pooblastilo velike župane ljubljanske, mariborske, zagrebške, pri-
morsko-krajiške, splitske in dubrovniške oblasti, da smejo v svojem delokrogu reševati prošnje za izvrševanje trgovskih, obrtniških ali industrijskih poslov, ki jih vlagajo inozemski državljani, ki so srbske, hrvatske ali slovenske narodnosti.
Obrtno zadružništvo na Češkoslovaškem v letu 1826. V letu 1926. je bilo na Češkoslovaškem v celoti 864 obrtnih zadrug; od teh je bilo 439 zadrug samostojnih obrtnikov, 250 delovnih zadrug in 175 mešanih. Vse zadruge so štele 86.533 članov, med njimi nad 47.000 obrtnikov, 17.000 delavcev in nad 22.000 drugih. Največ zadrug je bilo krojaških (115), čevljarskih (88), mizarskih (69) in mesarskih (66). Poslovnih deležev pri vseh zadrugah je bilo 535.000 v znesku 81,603.000 Kč, jam-ščina pa znaša nad 181,000.000 Kč.
Velesejmi in druge prireditve.
Kolektivna razstava naših proizvodov na Dunaju. Uprava dunajskega mednarodnega sejma je naslovila na Pooblaščeno trgovinsko agenturo kraljevine SHS na Dunaju (I., Seilerstiitte 30) dopis, ki se nanaša na prireditev kolektivne specialne razstave naših proizvodov na dunajskem sejmu. Trgovinska agencija je poslala ta dopis zbornicam in drugim gospodarskim ustanovam z opozorilom na koristi, ki bi jih imela organizacija take kolektivne razstave za naše gospodarstvo v splošnem. Na letošnjem pomladanskem sejmu je imenovana agencija v zvezi z našim oficijelnim turističnim birojem napravila ,v tem oziru prvi poizkus in je v posebnem oddelku razstavila za tujsko-prometno propagando slike in modele o narodnih krasotah naše države. To razstavo je svečano otvoril naš poslanik na Dunaju. Razstava je imela dober uspeh, ki bi bil pa vsekakor večji, če bi se na njej razstavili kolektivno tudi predmeti naše produkcije. Interesenti, ki bi hoteli sodelovati na taki razstavi, se naprošajo, da o tem obvestijo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Razstava o priliki IX. olimpijade v Amsterdamu. Častni generalni konzulat kraljevine SHS v Roterdamu je obvestil ministrstvo inostranih del, da je bil opozorjen od holandskega odbora za prireditev izložb, da so nekateri nepoklicani elementi povabili trgovske in industrijske kroge potom prospektov in cirkularjev, da bi sodelovali na raznih razstavah o priliki IX. olimpijade v Amsterdamu. Odbor opozarja vse interesente, naj takim vabilom ne nasedejo, ker dobiva že sedaj pritožbe iz vseh strani inozemstva, ki zelo škodujejo ugledu Holandije.
Veselo in srečno novo želijo in se cenjenim naročnikom priporočajo:			
GOGALA IVAN krojaški mojster in čepičar Jesenice-Sava	JAKOPIČ IVAN knjigoveški mojster Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 13	JAPELJ STANKO zlatar Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 7	KOŠAK IVAN slikarski mojster Ljubljana Bleivveisova cesta št. 15
KRAIGHER FRANC krojaški mojster Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 7	KERSNIČ IVAN krojaški mojster Ljubljana Prečna ulica št. 4	KRAPEŽ MILKO urarski mojster Ljubljana Jurčičev trg št. 3	LEGAT ANTON krojaški mojster in tovarniška restavracija Jesenice-Sava
MAČEK IVAN gostilničar Ljubljana Krojaška ulica	OTOREPEC JOSIP splošno kleparstvo Ljubljana Kolodvorska ulica št. 41 1	PERDAN JERNEJ čevljarski mojster Ljubljana Rožna ulica Rožna ulica	PIČMAN LOVRO kleparstvo in vodovodna inštalacija Ljubljana Tol. 29-11 Streliška ulica 29 Tel. 29-11
PRISTOU & BRICELJ črkoslikarstvo Ljubljana Resljeva cesta št. 4 ! Telefon št. 29-08	REBEK JOSIP ključavničarski mojster Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 9	ROŽIČ ŠTEFAN slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana Vegova ulica št. 8	SITAR & SVETEK graverski zavod Ljubljana Sv. Petra cesta št. 13
ŠIFRER MATIJA knjigoveški mojster Ljubljana ! Vegova ulica Vegova ulica	ŠIMENC ANTON ščetarstvo Ljubljana Gosposka ulica št. 10	ŠPELETIČ ŠTEFAN soboslikarski mojster Ljubljana Rimska cesta št. 16	VIDMAR KAROL ! pekovski mojster Ljubljana Rimska cesta št. 5
UREK M., j trgovina z mešanim blagom Ljubljana	VOLK JAKOB krojaški mojster Šoštanj	IGLIČ FRANC modni atelier | Ljubljana Kolodvorska ulica	
			
II	~
(| Delniška glavnica:
jj Din 50,000.000-
t*
JI Skupne reserve: okrog
II Din 10,000.000-
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
Podružnice in
Brežice	Črnomelj	Kranj	Maribor	Novi Sad
Celje	Gorica	Logatec	Metkovič Novo mesto
agencije:
Prevalje Rakek	Slovenj-	Trst
Ptuj	Sarajevo	gradeč	Split
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 in 2504
Priporoča se za vse bančne posle
II
II
II
II
it
II
II
II
II
POZOR!
POZOR!
Vinotoč Nazor v Ljubljani
Vošnjakova ulica št. 4.
(prej Cesta na gorenjski kolodvor — za .Novim svetom*) toči prvovrstna dalmatinska vina na malo in na veliko. Črno in belo vino, prošek, rakija, vsakovrstne delikatese, sardele in prvovrstno olivno olje.
Cene preko ulice znižane. Cene zelo zmerne.
Za obilen obisk se priporoča
Nazor.
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
in šip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Telafon 2478 LJUBLJANA Dunajska cesta to
Priznano solidne cene!
Priznano solidne cene!
Telefon 2478
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
♦
Žolni klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila ue točno in ceno izvršajejo.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
*
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu**
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
L. Mikuš
tvornica dežnikov
Ljubljana
Mestni Irg 25
Ustanovljeno 1839.
Skrbno Izdelovanje! Največ ji izbor! Najniije cene! Preoblekel Popravila!
11 OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št.250S	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in^ dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
FRAN RAVNIKAR i Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, lesna industrija, parna žaga
Ljubljana! Linhartova ulica 25.
Račun poštne hranilnice št. 11.428. Telefon št. 2.415.
Prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih v različnih stavbnih slogih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil, gospodarskih in Industrijskih stavb, stolpnih streh, kupol, cerkvcnih ostrešij, balkonov, vrtnih utic, verand in raznih vrtnih arhi-tektoničnih del. Izvrševanje stopnic, dekorativnih stropov, dekorativnih stenskih opažev, vrat, oken Itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne Industrijske stavbe, dvorane, razstavne zgradbe itd. Opozarjam na moj najnovejši sistem ,Rafl“, jugoslov. patent št. 4.755 za proste razpetine od 8 do 40 m. Parna in električna gonilna sila.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Telefon št. 2010, 2457, 2158, 2805 in
♦ ♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev,	deviz	in valut, borzna naročila,	predujmi	in	krediti	vsake
'V	vrste,	eskompt ih inkaso menic in kuponov,	nakazila	v	tu- in	ino-	^
y	zemstvo, safe - deposits	itd.	itd.
 	_/A
TJ O O GRABER
elektrotehnične potrebščine na veliko omojmmmb ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4
!B
Telefon: INTERURB. 17-10
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Milko Krapož. — Urednik Ignacij K a is or. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič).