F. L.: Spomin na Francoze.
ft         PRED  kratkim so  postavili   v  Ljubljani spoinenik  Napoleonovi IHriji
H  in ga slovesno oclkrili v nedeljo 13. oktobra. Ta clan so sc vršile v naši pre-
H stolnici lepe slovesnosti, ki so imele namen, predočiti sedanjemu rodu veliki
m   dogodrk. ko je pred 120 leti slavni franc-oski ccsar in vojskovodja Napolcon
Bunapartc zilružil naše in dcl dežel, kjcr prebivajo Hrvatje, v eno franeosko
pokrajino:  Ilirijo.
Naš narod je to združitev iskreno pozdravil  in najboljši pesnik teda-
njega časa.  Valentiu  Vodnik, je zapel svojo  uavdušcno »Ilirijo oživljenot.
JJo odhodu Francozov se je Ilirija spet razdružila, a v našem narodu
je   od   twlaj   veduo  tlcla   želja   po  združeoju   vseh   dežel,   kjer   prebirajo
Slovenci.
Francoska okupacija liašUi dežel je zapustila v narodu neizbrisue spo-mine. Že priznanje slovenskcga jezika v javnosti, zlasti v šolali. je liilo za naš zaničevani narod nekaj. vclikega. \"se poznojšc čase smo se pod tujimi vladavinami sklicevali na to svojo nai-odno pravico.
-Naii pisatelji so vetlno radi jemali za snov svojim povestun dogodke iz francoskih časov. Oraenjamo samo Jurčiča in njegove »Spomine starcga Slovenca«.
V ustnem izročilu je pa ostalo šc tudi polno dogodkov, ki bi jih bilo škoda. če jih zaffrnr čas v poznbljrnje. Kajti z vcilcnjem Fraacozov so bili aaši Ijudje splošno zadovoljni. Le žul jim je liilo. da se niso mogli '- njimi porazgororiti. Hvalili so jih kot poštene in dobre ljudi. ki niso injmmi deželanom prizadeli nič hudega. Tudi kracHi niso kfft navaclno vojaki y vujiiih  rasili. ainpnk vsc jiovieno plnralt.
i\aj navedein le en spomiu ua Franeoze tega časa, kot n&tn ga je pri-povedala naša rajnka stara mati. Zvedela je to od svoje ruatere, ki je - živela v francoskih časih. Pravila je: Imeli smo na desnem bregu Save hiso, ki je bila v fraiicoskih časih Še lesena. Pozneje je pogorela. lmela pa je iz tistih bojev v steni kroglo iz puške. Takrat so se udarili Franeozi z Avstrijci kar Črez Savo. Krancozi so bili na nasi strani, Avstrijci pa na smleški. Po-kalo je — nič kako. Mi smo se tiščali v klcti za družinsko sobo in molili za mir in za duše vseh tistih, ki so padli na obeh straneh, ali pa Še bodo. Tisti dan pa ni bilo nič hudega. Meuda so se samo iskali in so streljali bolj tjavendan. Samo enega ranjenega Francoza smo videli, ki je šel z obvezano roko nazaj proti sosednji vasi.
Čez nckaj dni je pa prišlo vee fraucoskega vojaŠtva. Imeli so tudi konje s seboj. Po vseh hišah so jilt oddali. Mi sruo dobili štiri vojake in enega konja. JNastanili so se v hlevu, kjer smo imeli Še eno kravico. \eč tednov so bili Fraucozi pri nas in kar privadili smo se drug drugemu, Prav mirni in pošteni fantje so bili, da sc jih nismo nit"; bali. Še za varuha so bili, Če smo šli od doma. Posebno tisti, ki jc imel konja, je bil dober fant. Nikoli se ni razjezil, iudi če mu jc konj nagajal. Kar so rabili, so kupili. Naši kravi je oni, ki je imel konja, dal včasih še kako pest ovsa, ko se je žival stcgovala proti njeniu. Da)a sem včasih terau vojaku kako merico inleka, pa nii je hotel še to plačati. Ker nisem hotela vzeti, se je tako lepo z rokami zahva-ljeval kot naši otroci, p& nckaj pripovedova), a nisem nič razumela, kar rni je bilo kar nerodno. Temu vojaku so rekali njegovi tovariši >Žon«.
Pa so se nekega dne spet udarili, a tedaj pa bolj zares, Dva dni je bilo tako okrog Save, da nikoli tega. Tretji dan so se Francozi začeli umikati, ker jih je bilo najbrž premalo.
Nam jc tiste časc že vsega primaujkovalo. Letina je bila slaba, a še od tistega smo morali nekaj dati za vojaŠtvo. Denarja smo sicer imeli, a zanj ni bilo mogoče dobiti blaga.
Tiste dni, ko so sc udarili Francozi z Avstrijci, som prav pometla po kašči in spravila skupaj šc za bomo peko. Jemala sem ravno hlebčke iz peči, ko pribeži niimo hiše nekaj Francozov. ki so se umikali preci Avstrijci. Zadišal jiin je novopeceni kruh in pridrli so v vežo, mi vrgli vsak po cn srebrn denar, vzeli hlebcke in bežali naprej. \ se to je bilo v hipu. Samo dva hlebčka sta nii Še ostala. Vrgla sein jih v hitrici v pepel pod ogujišče, ko sem zaglcdala vojake na pragii.
Streljanje jc medtem ponehalo. Stopila scin na prag in gledala. kaj še pride. Avstrijcev Še ni bilo videti. Pač pa sem zagledala francoskega ko-njenika, ki je drvel naravnost čez njive proii naši hisi. Skrila sem se v podstrešje in pri mali odprtini gledala, kaj bo. Že je bil na vrtu in zavil je proti hlevu. Vojak na konju je omahoval. Spoznaia seni našcga Žonac Konj je butil naravnost v priprti hlev. Na pragu hleva pa je nekaj padlo, a nisem mogla vidcti, kaj. V hipu sem biia pred hlevom. Od strahu sem skoro padla na kolena. Čez hlevski prag je ležal »Žon« in si s krvavo roko tiŠčal prestrcljcne prsi. Ležal je vznak. \aravnost vatne je imel uprte oci. kot bi prosil pomoči. A zanj je ni bilo vec. Hitro sem privlekla otep slarae in mii nokolika namvnala lcžiŠče. Se je hropel in kazal rano. \ idfla sem. da bo umrl in prinfsla sem mu križ. Poljubil ga je in pritisni! k sebi. še nekaj je mrmral in zdelo se mi je, da kličc mater. Prišel je medtem raoj mož in molila sva oba glasno za dušo umirajočega. Ubogi. dobrj naš ^Žon« je brez boja v nekaj minutah ^-pričo naju izdihnil.
Kmalu so prišli avstrijski vo.jaki. Deli so mrliča na voz in ga odpeljalt bogvekam.
60 ^MHBH^^HM^H^H^HI^H