2- 61. številka. nEDINO«T« iihaj« po trikrat na tednn t ientili ii-danjih oh torkih, ćetrtklh in aobotfth. Zjutranje izdunj« iz-fcaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri vefer. — Obojno izdanje »tane : u Jeden dirmc . f. —.«0, in ven A »atrij* f. 1.40 in tri mesec . . . 2.80 , 4 _ ■a pol leta . . „ 5,— . , . sisa v»o leto . . . 10.— ... Na nrrik« krti (.fltoisns aarsčnine *■ rt )#«!)• uir. PoHaraiČPe fttevilko ho dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v trstu po S nvć., v (Joriei po ■ nv6. Sobotno ve&erno itdanje v lr»tu 9 nt., v Gorici 4 nt. (^Jutn^J« ladav^e.) V Trstu, v četrtek dne 2$ maja 1894. Tečaj XIX. EDINOST W»«ilo slovenskega polltldnetfa društvi Oglasi »o rakune po tarifu ▼ petita; k« na*li>Tf t debelimi črkami «o plačuje l>roHtjanski nima ničosar opraviti s mestom. Potem ae je vaprojol s 21 glasovi predlog iolske komisijo za gradnjo novega Šolskega poslopja v Rojanu s dr. Piccolijevem priatavkom. Pri 3. točki dnevnega reda navatala je neopisna rsbuka, kakoriue menda de ni bilo v meatnem zaatopu v poslednjih 6 tetih. Točka o slovenski doli v Tratu, In mož zajoka bridko in strese glavo kakor brezumen in atiane lica mej svoje pesti, atiane jih, o Bog, ne vidi nič, ne sliii nič, a ko prileti krokar nad njim in so zadere nad ujegovo glavo, satrepeta mož, plane kviiku kakor lev, zgrabi krvavi meč iz trave, zamahne proti mesecu in so zakrohota: — Ej krokar črni! Tudi naie srce bi rad P Nikdar 1 Nikdar ! XI. Glas, da je ban Poter pod zidinami So* seda od podbana poražen, da banska zastava, to znamenjo hrvatskoga junaštva zoper sov-raga, razparana, zlomljena leži v blatu in luži, pretresel jo vsa srca hrvatskega plemutva. Isprva je vsakdo ostrmel zaradi te ailno sramote, vsakdo jo pozabil, koli plemcnitaž toli velikad, ali ga vežo sorodstvo ali korist na bana ali podbana. Prvi hip je vsakdo samo vprašal: Kdo ima prav P Kaj bo iz tega P Nihče ni vedel odgovura, niti sam modri knez Jurij Draikovič, najbolj umni Ilrvst svoje dobe, kateri je po aiurti Matijo Brumeua *a- oziroma hladokrvne, neintrailjivc in odločne izjave dr. Sancina spravile so vos montni zlior, župana in galerijo v pravi Babilon. Sikanje, žvižganje in kričanje na galeriji ni moglo zmotiti zagovornika slovenske iole. Žtipan so je milostljivo priporočeval galoriji ter prosil govornika, naj zaključi svoj govor ; a ta poslednji je odločno izjavil, da ne sede popred, dokler jeđnegu po jednom ne pobij e razlogov poročila iolske komisijo, katero je po njegovih dokazilih gola izmišljotina. Pretrgan je bil sicer njogov govor pri vsakem stavku, ali začel jo zopet tam, kjer je končal, da je moral vsakdo čuti, hotč ali nebotč, kar je hotel povedati. Govoril je blizo tako-le: Žo iz projinjih razprav o dannSujem predmetu sem spoznal načela in namene tržaikega mestnega sveta in vem Že aodaj, kako izpade glasovanje. Lahko bi se zahvalil na besedi, Ali narodna zavednost in prepričanje, da so proinje sa alovensko iolo v Trstu popolnoma opravičene ne le s stališča pravičnosti, ampak tudi po načelu prava, ailita me, da tpregovorim besedo. In v tem pogledu ao nikakor ne bojim, da no bi mogel vspoino pobiti vse razloge, navedeno v poročilu proti ustanovitvi sloven-tke ljudsko iole v mestnem okrožju. Iz raz« logov pristojnosti trdim, da, ako je bilo pristojno zahtevati od vlade ustmiovitov italijanskega vnfučilišča v tržaškem mestu sa 800,000 podanikov italijanske narodnosti t vsej državi, — napram 39 milijonom drugih narodnosti —, ne more nikdo ispodtikati se ua tem, ako zahtevamo osnovno iolo za slo-venako narodnost, katera iteje po važi statistiki 15.000 prebivalcev v mostu tržaškem, nHprarn 80.000 prebivalcem italijansko narodnosti. Ako tržaška občina v triaiki okolici, ki je po vašem lastnem poročilu večinoma slovenska, vzdržuje italijansko šolo za neznatno itovilo italijanskega plemena, ali ni vaša sveta dolžnost skrbeti za vzgojo slovenskih otrok v mestu v mateiiničini, čeprav smo po vašem menenju ▼ manjiini P Tržaški Slovenci zahtevajo le ljudsko šolu — torej nujprvotnejše sredstvo za naobrazbo — in ne vseučilišča; a ta zahteva jo v vaših očeh hujskanj« in žaljenje vase narodnosti! Ako že tako ponižno zahtevanje smatrate kot ž;iljeiyo in napad na vašo narodnost, potem mora stati ista na jako šibkih nogah. Poročilo šolske komisije je zgolj tiako-pičovanje vsakovrstnih izmišljotini v tosvrho, da navalite na oue, ki zahtevajo svoje pravice po XIX. členu ustavnih zakonov, krivdo hujskanja proti vaši narodnosti. A jaz zavračam z vso odločnostjo kot obrekovanje in neopravičeno izzivijanje trditev vašega poročila, da bi bili oni, ki so podpirali prosedei starodavno stolico zagrebške škofijo. Črna slutnja je osvajala sleharno srce, gluha bojazen jo napolnjevala sleharno duio. Da, vsakdo jo ▼ strahu in trepetu prorokoval, da bo krvavi majnikov dan leta 1565., ko se je t starega Soseda sesula vsa svetna sramota na banovo glavo, da bo ta usodni dan iztočnik dolge vrste krvavih dnij, ko bodo uovi grehi porajali staro prokletstro. Nad domovino je visel črn oblak, preteč in grozeč ti nesrečni hrvatski deželi — strah pred turiko vojsko, hujši ie colo aedaj, ko se je od iztoku prikazala na nebu krvava zvezda, v< liki vezir, od naiegu rodu, uesreča našemu rodu, Mehmed Sokolović. Kakor dalnji grom 90 se razlegali strašni glasovi: Turčin se bliža. In vsakdo zadrhti pri misli, kako se bo zemlja zopet tajala v krvi, kako bo neizprosni Davor zopet zadavil tisoč novih žrtov. A v tom hipu, ko je v teh „tožnih ostankih" slavno kraljevine Hrvatsko vsaka junaika desnica bila nepreoenljiva, k> je vsaka kapljica junaške krvi bila vredna slata, v tem šnjo za slovlnske šole, ali pa oni, ki s«» vodili podpisovanje^imeli namen linjskati proti kaki narodnosti. Slovenski živelj v Trstu n<> mrzi italijanske narodnosti, temveč spoštuje nje kulturo in se rad uči vašemu jeziku; nli iz hvaležnosti se nikoli in nikakor ne more in ne sme odpovedati svojemu narodnemu razvoju, ne more in ne sme zatajiti svoje narodnosti in se nikdar ne odreče svojim zahtevam, utemeljenim v čl. XIX. ustavnega zakona. Kako more torej to poročilo z juri-stičnega stališča zanikati opravičenost zahtevat^ a po jedni sami slovenski Soli v Trstu ? Omenjeni XIX. člen ne dela razlike med večino in manjšino, temveč zagotovlja vsem narodom jednakopravnost v šoli, uradu in v javnem življenju ter določuje, da se mora tam, kjer živč mešane narodnosti, urediti šolska vzgoja tako, da posamične narodnosti niso prisiljene učiti se tujemu jeziku. Poročilo iolske komisijo se naslanja na nekatere nedoatntke, ki so se pokazalo pri komisijonalnem poizvedovanju in izvaja iz teh nedostatkov dejstvo, da so *o vporabljala nezakonita sredstva in da so agitatorji napeli vse svojo moči. In vendar dn se je skovalo komaj 1H1>r/io otrok, obveaunih šolskemu obiskovanju ! Gospoda moja I I)a jo vaše poročilo res nepristransko in objektivno — kakor se buha, da ,je — potem no bi jemalo v noben po-itev nedostatkov, temveč konstatovalo bi mirno in trezno, da so prositelji dokazali poatavno število za iolo godnih otiO : in da je te število colč prekoračeno v obilni meri. Kajti §. 59. sploine Sol. postavo zahteva le 40 otrok, med tem, ko so jih prositelji po vu-šum računu izkazali 1698/,,. Ali nikar ne mislito, da sto s tem priznanim številom žo preštoli vse slovenske za iolo godne otroke! V roanici, jaz se čudim, čemu so bila vsa ta poizvedovanja. Čeuu se je bilo treba šolski oblasti truditi z vabili in zapisniki P Čemu tolika natančnost P Vzemite v roko letni iolski izkaz od leta 1803. tukajšnje o. kr, državno ljudske iole — in dam vam ga na ogled, ako ga zahtevate — (Govornik vzame v roko omenjeni iolaki izkaz) in v tem oficijalnem izkazu zabeložonih vam jo 313 dečkov in 123 deklio izpovedano slovenske narodnosti, vkupno torej 330 otrok slovensko narodnosti. Cirilo.Metodijsko Šolo pri sv. Jakobu pohaja 320 učeneov in v letu 1893. odvrnilo se je od to iole 50 učoncov zaradi pomanjkanja prostorov. Od kodi tedaj 370 otrok v onem okraju, za katerega so jo nabralo na Vodopivoevi prošnji komaj 50 podpisov ? Že iz teh uradnih podatkov, o katerih se lahko prepričate, kndar-koli vam drago, dokazano vam je število 700 otrok slovensko hipu, ko so se vso srca junaškega naroda imela složiti v jedno orijaško srce, ko ho vho plemenito dušo imele dihati jednim dihom — z navdušenjem za svobodo svojega oltarja in ognjišča — — — v tem hipu — joj sramote ! — upognila bo jo banska zastava, no na junaškem bojišči Btare hrvatske slave, ampak v sebičnem prepiru zasobno lakomnosti, klali ste ae dve glavi kraljevine za plen in ste, sami besni, s krvavim razdorom iznova pridražili is pekla vse vrage, kateri so vek za vekom zatirali to lepo, to nesrečno domovino naše. Kaj Turčin P Kaj Nemec P Kaj Suko'o-vifiP Kaj zakon? Kaj pravica P Kaj svoboda P Kaj domovin« P Kaj vse to P Nič — niči Plen, grabež, zavist, lukomnost, vrag zoper vraga, kri zoper kri, grozna, silna mržnja, tisti strup človeške duše, kateri no prizanaša niti bralu niti očetu, niti materi niti Harnomu Bogu ! * Vso je bilo mirno, vse tiho po deželi, samo polglasno bo je šepetalo, ali ta gluhi j narodnosti, podnih za obiskovanje iole. Ako prištejemo toj Številki še drugih 160 otrok, koje pripoznava vašo poročilo, imamo j h že 865, ne glede na veliko drugih, raztrešenih po vaSih italijanskih šolah, ker ne dobo prilike vzgajati se t materinščini radi pomanjkanja slov. ljudske šole t injstu. Po teh podatkih lahko sodi vsakdo, koliko objektivnosti je v vašem poročilu. Toliko visoki vladi, kolikor tržaški občini, so dobro znane te okolščine in čudim se, zakaj ne iščete prepričanja iz zanesljivih, obče znanih virov, namesto potom težavnih poisvedeb pri dotičnih prosilcih, kateri le s žrtvami in tisočerimi tsžkočami opuščajo svoje delo, da zamorejo priti pred komisijo in tam zagovarjati n e o d v i s n o svoje prošnje. Povdar-jam neodvisno, kajti marsikateri delavec zataji često tvoje menenje, da bi se ne zameril svojemu gospodarju in da ne bi priftel ob košček kruha. Od tod, gospoda moja, je razumljivo, zakaj je 25 prosilcev izreklo, da se ne slagajo s prošnjo, dasi so jo popred podpisali. Vašo poročilo trdi, da so se izjalovili rezultati prositeljev, a jaz trdim, da so rezultati popolnoma nam ugodni: postavno število je no le doseženo, ampak prekoračeno. Gledć daljave 4 kilometrov, jo vzrok, naveden v poročilu, jalov ; in kakor je vse poročilo mistificirano, je tudi v tem pogledu pretirana in nenaravna trditev, da imajo najbolj oddaljeni otroci komaj 4 kilom, hoje do bližnjih ljudskih šol ▼ Skednju, na Vrdeli ali pa v Rojanu. Kako je mogoče zahtevati od mestnih otrok, da bi zahajali iz mesta na deželo ! To je nekaj nenavadnega, nezaslišanega ! Od otiok vašega elementa v neznatni manjšini no zahtevato, da bi zahajali ia Skednja, Vrdole in Rnjuna v mesto zaradi boljšega in vspeSnejšega pouka, a od slovenskih otrok zahtevate, da bi zahajali i« mesta na deželo, kjer bi dobivali slabejši pouk. Ljudske šolo na deželi imajo vse drugo svrho, nogo ljudske šole v mestu. Sole na deželi vzgajajo otroke v kolikor je najnujnejša potreba za praktično življenje kniota in rokodelca ; ljudska Sola v mestu pa ima ta namen, da vsposobi otroke za prestop na srednje šote. Mimo tega so naše šolo v okolic,!, kakor je razvidno iz prejšnjih raiprav v tem mestnem svetu, tako prenapolnjene, da no zadostujejo niti za število Ustnih otrok. Ko se razširijo te šole, bodo komaj zadoščale potrebam dotičnih lastnih okrajev. Iz vsoga tu navedenega je dokaiana potreba, da so ustanovi v mestu vsaj jedna ljudska šola in je tudi dokazano s stališča pravičnosti in pravice, da je tržaška občina dolžna ustanoviti ljudsko Šolo s slovenskim poučnim jezikom v tem meetu. Naj se nikar no ugovarja, da je mostni zastop dunajski cavrnil prošnjo 00,000 Čehov za vstanovitev jedne samu češke šolo, čeprav na vsem spodnjem Avstrijskem nimajo Čehi nobene šole. Ta vzgled ne velja za naše razmere. Češki jezik ni bil na Dunaju nikoli pripoznan dež. jezikom, ali najvišja sodišča so pri vsaki priliki in dosledno pripoznala slov. jezik deželnim jezikom ia Trst in okolico. Ne ugovarjajte nam, da Nemci — dasi so morde colu mnogobrojneje zastopani v tem mostu, nego Slovenci — niso nikdar zahtevali od občino, da jim ta poslednja vzdržuje na lastne stroške nemške šole. Kajti tudi ta primera ne velja v našem slučaju. Nemcem ne treba Vaših šol, kajti vlada skrbi sa njih šole, ne d<» bi jim trebalo le črhniti zanje, kamo-li da bi se morali truditi in boriti za vzgojo svojih otrok. Nemci imajo dve norni<*lki, imajo srednje šolo in lahko razpolagajo žnjimi ne la ta svoje lastne otroke, ampak ponujajo jih lahko Še Slovencem in Italijanom. Da je vlada ta v mesta kedaj ustanovila le jedno samo slovensko šolo, zagotavljam vas, da ne bi od vas nikdar zahtevali slovenske šole, čeprav bi bilo pravično od strani občine, da preskrbi prostovoljno — za naobrazbo slovenske mladine v materinščini, kar se na tem mestu tolikokrat povdarja iz liberalnih principov. Zaključujem ir« izjavljata, da bodimo mi zastopniki tržaške okolice glasovali proti predlogu šolske komisije. (Piskanje, vriš, ro-potanjo in tulenje na galeriji). (Konec prihodnjič). Poslanica biskupa Posilovića o staroslovenskej liturgiji. Pozdrav in blaijoalov (iospoda! Kar smo želili od začetka Natega bi-skupovarija, za kar smo stavili predlog« in tudi prejemati ponudbo z najvišega mesta, da namreč uvedemo v Naših djjcceiah aveto liturgijo i jezikom staroslovenskim : temu se je, hvala Bogu, storil odločen korak: od avgusta preteklega leta, bratje duhovniki, imate že staroslovenski misal v svojih rokah. Sveti Oče papež Lov XIII. poklonil nam jo ta lepi dar. Čo so že lehko hvaležni Njegovoj oćetovskej previdnosti in ljubezni v«i narodi in naposled tudi slovanski, — mi Hrvati hvaležni moramo biti tem bolj. In če že ostane petdesetletnica Njegovega slavnega bi-skupovanja v blagem spominu vsem katolikom, nam, našim dijecezam, je in ostane ta srečna pedesetletnici, leto 1893., blaženo leto, v kojem so se popolnoma obnovila in čisto oživotvorila stara prava slovansko liturgije, — blaženo leto, s kojitn ae smemo dičiti med ostalimi katoliškimi Slovani. Bratje, Mi ne dvojimo, da sto prejeli veselim srcem ta dragoceni dar sv. Očeta, ta mili, vekotrajni spomin Njegovega podeset-letnega biskupovanja. Pa tudi knjiga sama, slovanski misal, ki vam je v rokah, mora ae i s tehničnega pogleda pohvaliti. Tisk je čist, jasen, brez kratic, papir lep in trden. S r-beli smo, da bode tudi znotraj okrašen ter naročili v glasovitoj tvrdki sa izdavanje mi-šalov Friderika Pustete v Regensbutga šest slik, naslovno z bojutti*, ostalih pet pa dobrih bakrorezov. Vezan je ukusno, trdno. Glede pravilnosti jozika v novem izdanji misala jamči nam že posnano vešče Dragotina Parčića, kanonika sv. Jeronima v Rimu, ki je uredil novo izdanje po nalogu sv. Stolice, in kojemu ae tukaj zahvaljujemo za njegov velik in vstrajni trud. Glagolsko pismo čitati ni lahko in tudi no bode nikomur tako gladko in brzo, ka kor okroglo latinsko pismo. Ali če se vztrajno in marljivo vežba, l.hko se dosego preci'j hitro čitanje. Stare liturgije imajo to svojstvo, da se no vrše le v staram jeziku nogo tudi starinskim pismom, tudi če so to muČ-nije čita. Pri nas Hrvatih uvede.ia je iz časov sv. slovanskih apostolov liturgija kakor vidol, niti slišal. Njoga duh bo je vzpenjal više, njega oko so je upiralo v iztok, odkoder je imelo zasijati krvavo eolnce, njega ustnico so noč in dua šepetalo : „M o d naiui i u med Turki ui pravega mir u". Nikola je ljubil Ambroža, ali je moral bolj ljubiti domovino iti človeštvo. Kitko so si Stali nasproti dve plemiški stranki P Na kateri strani je bila pravica P Mari na Petrovi, kateri je, zastopnik pravice, teptal pravioo zaradi taBtbine in vrgel sabljo na tehtnica sveto pravice? Mari na Ambrožuvi, katerega je plemenito navdušenj* za svetost zakona prumamiio, da je razbil oboroženo obrambo kraljevine in z nogo poteptal znamenje najvišje čusti P Na kateri P Vsaka stranka je klicala: Na moji strani je pravica, ker se ta sveta beseda najbolj odziva iz tistih ust, kjor jo v srci ni. Vse je čakulo. Vedelo se jo, da udari strela, ali ni bo vedelo, na katero stran, vedelo se je, da sto si stranki po številu in moči ravni, ali ni so vedelo, koliko vztrajnih duš štojo vnuka in koliko izpremenjivih stra-hopetnikov. (Daljo prih.) z jezikom staroslovenikim, tako tudi s pismom one njih dobe, koje je glagolsko. In to pismo, — prozvavši ga kašneje jeronimskim (v Dalmacji po Dalmatincu sv. Jeronimu) — čuvali so Hrvati religijozno prek mnogih stoletij, kak or še svedoči papež Benedikt XIV. v sv oje j buli: ,E.\ munere* 1754. „quen»ad ■odam per plara anteeta asecula ab Igrico Clero religiose servatum fuit*. Kar so držali naši predniki stoletja, to tudi mi sprejmemo drage volje, in to tem več, ker je glagolsko pismo novega misala mnogo jasnije, ntga v starih tiskanih izdanjih, da ne govorimo o rokopisih. Slovanski jezik v liturgiji je privilegij naroda hrvatskega med vsemi slovanikimi narodi rimskega ali latinskega obreda. Cenimo in spoštujmo ga kakor naši dedi tor oživotvorimo ga v vsej njegovej celosti in kreposti. Da bi se videlo sv. Stolici apostol-skej shodno in zgodno v tem našem času razširiti ta privilegij tudi na druge strani hrvatskega naroda in na druga slovanska plemena: tedaj gotovo no bi zanemarjali tega privilegija bogo • in rodoljubni duhovniki dotičnih krajev radi težkega čitanja. Sp ejeli bi oni z nsjvečo radostjo in hvaležnostjo ia apostolske roke slavnega Leva XIII., ali Njegovih naslednikov, ta krasni dar ravno v onej obliki, v onem jeziku in pismu, kakor je bil nekdaj dan in potrjen panonakim Slovencem in posebno našim pradedom v blažen spomin papeža Hadrijana II. in Ivana VIII. Ta naš privilegij mora nam biti tem dragoci-neji, ker nam more biti v roki božje previdnosti sredstvo za zjedinjonja vseh Slovanov v jednej cerkvi Jezusa Krista. Vso mogočni Bog služi >e navadno malih sredstev za velike svrhe svojega kraljestva na zemlji. IzreĆna pa jo volja Jezusa Krista Gospoda našega, naj bode njegova ccrkev na zemlji „jedon pastir in jedna ovčarnica*. Sv. Piter, ki ga je Gospod postavil vidljivim pastirjem svoje čede, neprestano deluje po svojih takonitih naslednikih, rimskih pa* pežih, ta sjedinjenje v jedno vidno Kristovo ovčarnico vseh on h, kateri so kričeni v Jezusu Kristu in koji v njega verujejo, kot v svojega jedinega spasitelja in Boga. V to svrho izdal je slavni Leon XIII. v našem času, — četudi je ta inafio neugoden veri Kristovoj in katoliškoj cerkvi, — svojo bla-gonosno okrožnico „Grnude miiiius* (I. 1880), i knjo je proslavil v vsej ktitoliškej Cerkvi sv. Cirila in Metodijs, ter jo povzdigoil do većega Češćenja. V tej okrožnici hvalil je slovanska apostola tudi posebno glede uve-denja slovanskega jezika v božjo službo, povdarjajoč, kako je bv. apostolska stolica to potrdila ter obdržala Bkozi stoletja. Govori namreč : .De m uiu hine (od sv. Apost. stolici v Rimu) est usus slavonioi serm«nis in riti-bus sanctissimis impetratus; alqtie hoc anno (1880, v kojem izdaje okrožnico) decimum < xplectur saeculum, ex qito J annes VIII, P. M. ad Sueniopoloum Moraviao prineipem ita seripsit: Litteras slavonioas . . . quibus Deo Laudes debitao resonant, jure laudamus, et in eadem liogua Chrieti Domini Noatri praeconisia et opera ut enarrentur jubemus, Ntc sanao fiJei vel dectrinae aliquid obstat, sive misras in eadem slavoniea lingua canore, sive aaorurn Evangelium vel leotiones divinas Novi et veteris Testamenti bone translantan et intorpretatas lrgore, et alia horarum officia omnia psallere. Q run consuetuJinein muttas post vicea sanxit Benodictus XIV. per apostol cns Littoras anno 1754. die 25. Augusti datas*. Kur je slavni Leon XIII tako pohvalil [pred vsem katoliškim svetom, to je na novo potrdil lepim izdanjom slovanskega misala ; s tom pa nam jo omogočil, da uvedemo v Naših dijecezah slovansko liturgijo v njenoj prvobitnoj in zakonitej obliki. Pravoverni, osobito pa Bveti možje prejemali ho vodno s posebnim »poštovanjem naredbe in odloke sv. apostolske stolico tudi v manjših stvareh. Kajti, živo so verovali, da vlada sv. Duh oorkev Kristovo, in da visoko nad druge prosvetljuje ono stolico, koja je nad vsemi in kojej se imajo vso ostale iskreno iu religijozno pokoriti. Če pa že obstoja to načelo v obče, velja tem voč za izvanredno in velike nurodbo sv. apostolske stolice, kakor je brez dvojbe „Grando munus" Leona XIII., kojemu ju za nas posebna posledica noro izdanje slovankega misala. V takem prepričanji prejuaiaio ta misal, in uvedeči ga v porabo božje službe, imejmo vodno pred očmi, da delujemo na veliko svrho božjega kraljestva. Zaupajmo v zasluge sv. slovanskih apostolov in verujmo v razsvetlenje in modrost «▼. apostolske'stolice ter v neizmern » usmiljenje in vsemogočnost Onega, ki je rekel da ima biti jedna ovčarnica in jeden pastir. S teh railogov tedaj ne dvojimo, da bodo svečeniki Naših dijecez radi in marljivo uvajali privihgij hrvatskega uaroda, osobito Naših dijecez, čisto in zakonito, kakor je bil pravobitno, neboječi se nikakih težav in zaprek ter služeči se novim slovanskim misalom. Je tadi takih Ijadi, 'koji nam zavidajo tak privilegij; jih je takih, ki ga cenijo, ker oau pa ne razumejo vrednosti, bi radi, da ga mi sami opustimo, ker bi tako baja delovali za jezik iv. rimske cerkve, kojej smo sinovi. Ti hočejo bi* pam«twjši, nego so sami rimski papeži. Rimski papeiv mr mi n, priredivši novo izdanje slovanskega misali. (Konco prih.) Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska iborniea.) Do polunoči je trajala seja minoli ponedeljek, da so rešili proračun miniaterstva za trgovino. V razpravo je posegel udi pesi. dr. Ferjan-čič, zahtevajoč, da se puu>živita poštna urada v Kranji in v Idriji. V tem smiilu stavil je tadi resolucijo. Priporočal je tudi, da se osnuje na Slapu poštni urid in pa na črti med Tolminom in Kobaridom. Po govoru posl. W o i g e 1 a , kateri jo podal trgovinskemu ministru roko v spravo, predlagal je posl, Suklje konec debate, kar je močno raz-kočilo češke poalanco. Posl. Breznovski je vskhknil: To je parlamentariška giljotina t No, gospod posl. Suklje sme biti zadovoljen z vspehi tega dne: njega predlog se je vspiejel z veliko večino. Pri tem ne moremo zauiolčati, da is nam jako čudoo vidi, da so ravno slovenski poslanoi dajo uporabljati za take odijozne predloge. Na to je dal predsednik prečitati rame resolucije, med temi tudi resolueijo poslanca Vošnjaka radi uvedenja slovenskih tiskovin pri poštnih uradih. Ko io potem ie govorili generalna go* vornika »proti" in „za", poročevalec dr. Ex-ner, in poročevalec za poštno-h'anilui urad, baron Morsey, vsprejol se je naslov ,pošta in brzojav." V razpravi o državnih železnioah se je posl. dr. Ferjančič potegnil ia gradnjo železnice čez Karavanke, v istem zmislu je govoril posl. Suklje, priporočajoč Še posebej gradnjo lokalne železnice po Beli Krajini. V večerni soji je opomnil posl. G e s s-mann z ozirom na malo število navzočih poslsncov, da se mora vsakemu studiti komedija, ki se tu vpriiarja. Zuradi tega izraza pozval je predsednik govornika na red, Na to je prišel do besode predsednik državnih železnic dr. vitez B i I i n s k i, ki se je bavil največ z izvajanji dr. K a i z 1 a. Govornik trdi, da ni resnična trditev o strogem centralizmu pri drž. Železnicah. Nasprotno: v deoentralizovanju bo je šlo do skrajne mejo in osrednjemu ravnateljstvu se je odvzelo mnogo poslov — a dalje ne smemo iti. Tudi to ni res, da bi imele državno železnico deficit, kajti invcHtiraiii kapital donaša '2V> obresti. mir je stiskal vsako pošteno dušo kakor so-parica pred nevihto. V Hrvatski je počil jez, globok, da mu oko niti dna ne more doseči. Samo kri, samo domača kri gu more izpolniti. Vse plenjBtvo, opomogši se od prvega udaren, razcepi bo v dve strunki. Tu stoji Peter, v čigar duši razsaja vulkan, a ž njim Tuhi, Keglevići, Alapići, Bedekovići, Pogle-dići, Petričović', Bukovsčki in vsa plemenita turopoljska četa — ondu stoji Ambrož, siv velikan, a i njim Zrinjski, Konjski, Sekolji, Mrnjavćići, Kerećeni, Crnkovići, Zakuiardi, Zaboki iu oola vojska zagorskih kmetov — jednako užaljeni, jednako besni, jednako mogočni, sablje jednako ostre, lev zoper leva, ris zopir risa — de, in kača zoper kačo. Tu in tam puška napeta. S strani pa Bi jo gladil knez Jurij Drašković dolgo črno brado in zrl izpod obrvij v to brezumno zmes, v njega razgreti duši so porajajo zlate slutnje, ali morda gluva jih kroti, molči in tajno šepeta svojemu bicu : Ti boš de.is ex machina ! Jedno veliko, Blavno srce je bilo v tem veku, a v prsih Nikole Zrinjskega. Ali on vsega tega niti ni Glede tožft« o prevelikih Btro.ltih pri državnih železnicah omenja predsednik Bilinski, da pri stroških ia osobje nt mogoče varčiti. Trebalo bode uravnati stanarino službujočih ter po višati plačilo delavcm po delavnicah. Stroški sa osebje morajo naraščati, ako hočemo kolikor se le da slabeti za zboljšanje stanja onemu osebju, od katerega je zavisna usoda ▼sega podjetja, v katerega rokah je življenje milijonov ljudi j in katero delujo požitvovalno in samozatajevalno. Tucii pri materijalu ni mogoče vaičiti, kajti treba naročati vozove, lokomotive itd. A kar se potroši za te stvari, prihaja na dobro avstrijski industriji in go-spedsratvu. V Mu 1893. n. pr. se je napravilo 73 novih lokomotiv, 219 vozov za osebe, 27 službenih vez in 2550 tovornih voz. Za ta materijal se je izplačalo 7,335.844 gld. In ta denar je ostal do zadnjega novčiča v domačih deželah. Posl. K o i I se je potegnil za gradnjo železnice čez Ture kot najkrajšo, najprimernejšo in nezavisno zvezo Trsta z zapadnimi in severnimi planinskimi deželami; temu nasproti pa je naglašul posl. vitez Rainer, da bi bila ta železnice nevarna za avstrijsko industrijo, nasvetujoč — v soglasju s posl. Ferjančičem — gradnjo železnice čez Karavanke, katera železnica bi uplivala plodonosno na iirje lokalne intereso. Po »lediviih „stvarnih popravkih" »sprejel se je tudi ta naslov in s tem je bil rešen vea proračun ministerstva zh trgovino. Obl'tni odsek poslanske zbornice snide se jutri ivečir, da čuje obečano poročilo ministra Bacquehema o dogedkih v rudnikih v Falknovu in v Poljski Ostroviei. Dunajski listi trdč, da se bodo potrudili člani toga odseka, da si izberejo najkrajšo obliko za posvetovanja o tej zadevi. A kaj more pomagati tudi najakrajneša naglica obrtnega odseka, ako pa se državni ibor raiide te dni. Ubo-gin prizadetim bode torej čakati do jeseni — potem najbrže tudi. Preoaitova tiskovnega zakona. Malo je nade, da bi novela ali dodatek k tiskovnemu zakonu, knkorjo je izdelal tiskovni od^ek na podlagi vladinih izjav, že v tem zasedanju prišla na dnevni red. Nekateri poslanci so za to novelo, češ, vzemimo jo ua mčun poznejše popolne preosnove tiskovnega zakona ; drugi zopet menijo, da bi so ravno po sprejetju novele le savlekla popolna pieosnova zakona. Najlepša pa je ta, da niti vlada noče pritrditi tej noveli, sestavljeni na podlagi njo (vladinih) isjav. Civilna poroka na Ogrskem. K«kor smo ž« prijavili v svojem času, vsprejnia jo poslanska zbornica Ogrska v drugič s veliko večino aakon o civilni poroki. Vendar pa se ni izpolnila nada prijateljev civilne poroke, da namreč pri drugem glasovanju še naraste večina za ta zakon. Narobe: skrčila se je za 7 glasov. Prvo vprašanje je tedaj, kako ukrene zbornica magnatov: ali ostane pri tvojem prvotnem odklanjajočem sklepu ali ne P V magnatski zbornici tiči ključ vse situ-vacije: od drugega glasovanja v tej zbornici sta zavisna življenje in smrt ministerstva Wekerlevega. To vodo dobro tudi vladni krogi ogrski in zato so vsi napori minister-akega predsednika Wekerla naperjeni v to, da dA krona kako znamenje od jebe, po katerem bi ae moglo sklepat*, da je najvišji činitelj v državi sporazuinljen i ogrsko vlado. To bi jako vplivalo — o tem to prepričani — tudi na one člano magnatske zbornice, ki so zrdnjič glasovali proti civilni poroki. V ta namen hoče ministerski predsednik Wo« kerle povodom svojega potovanja na Dunaj, koje potovanje nastopi menda še ta teden, predlagati kroni, da bi imeaovala nekoliko novih liberalnih članov magnatsko zbornioe. To bi bilo — po menenju ogrske vlade — viden tnak za vsakogar, da krona želi civilno poroko. — Ves naduljni razvoj je torej zaviten od Najvišjega činitelja na Dunaju. Mi ae ne drznemo prerokovati ni na to ni na ono stran, vendar se nam v tem pogledu vidi jako simptomatično, da je uprav te dni vladar vsprejel v avdijenciji oba vodje klerikalne opozicijo v magnatski zbornici, grofa Zichvja in E*terhazyja. In sama „N. Fr. Presse", ta največa prijateljica civilno poroke, je v strahu, češ, da v Budimpešti si še n i a o na j a s n o m, ali se ministerstvo ame nadejati, da se mu izpolnijo opisane želje. Jako inačilno je tudi, du gori omenjeni liberalni list preti, da bi se utegnili Židje iznevereti dovoli/mu, nko se ne vsprejmo ci* v^na poroka. To je vendar jasno govorjeno: kdo želi civilno poroko. II 'gaM Ž djo bi rsdi plemeniiili svoje hčeri po združevanju s kiščan^kioni uli obubožanimi plenu nitaši. Prve bi postale plf mkinje — drugi bi plačali svoje dolgove židovskim denarjem. Razumete li toP Konečni t-fekt bil bi p* le ta — da bi se še povekšal žo itak neznosni vpliv židovstva. Prevrat v Srbiji potisnil je to slovansko državo zn 25 let — nazaj. Iz leta 1893 poskočil« je v leto 18(19. Po dosedanji jnko liberalni ustavi je imela skupščina tako rekoč suvrenno oblast v državi, po Uitavi z leta 1809 — katera je stopila zoptt v veljavo — jo vsa vladarska oblast v rokah vladarja in skiipšeini pripada le posvetovalna važnost in nima niti te pravice, du bi predla-gitla zakone — tudi ta pravica pripada le kroni. Po tej ustavi nimajo pasivne volilne pravice (fo je, da no vrnejo biti voljeni) ni uradniki, ni odvetniki, ni profesorji, ni učitelji ; izkratka vsej inteligenciji je zaprta pot do parlamenta, Kar bo inteligencije v skupščini, pripadala bode oni tritjini poslancev, katero bode imenoval — kralj. Srbska fkupSčina podobna hode tornj odslej le tihi senci. Različne vosti. Našim čitateljem. Opozorujemo naše čč. čitatelje še enkrat, da danes ne izide večerno izdanje „Edinosti*, zaradi visokega praznika sv. Rešnjega Telesa. — Današnje zjutranje izdanje prodaja se po tobakarnah po 3 nove. Boj za slovenske lole v Trstu Ker nam je poročilo o seji mestnega sveta z dnč 22. t. m. nnrastln tako preobširno, da smo je morali pretrgati, omenjamo tu na kratko, da je mestni svčt zavrgel znhtevanje slovenske ljudske šole v mestu z vsemi plusovi proti 4 okoličanvkih poslancev. Ta izid nas ni niti nnjmenj pros-nečil, kajti vsak se je mogel nadejati kaj takega že vsled strasti in prokippče mržnje do našega rodil, Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro jo daroval g. Martin Ribarič iz Vodic eno krono. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda V Trstu darovala sta gg. Martin Ribarič iz Vodic in Anton Ivančič iz Slivja po jedno krono. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabrali so igralci in gledalci eno krono. Za podružnico družbe sv. Cirila in Mstoda V Rojanu je daroval gosp. Martin Ribarič i« Vodic eno krono. Premaknjenje v učlteljstvu. V prvi pla-čilui razred ho promaknjeni: vodja ljudske šole v Sv. Križu Anton Ciargo ter učito-Ijice g.dične Marija G o m b a č, Josipina K o-šuta in Mari ja M i c h e 11 i. Občni zbor Triaikega Sokola, k nji ae je imel vršiti preteklo nedeljo 20 t. m. se je preložil in se bode vršil v soboto 20., t. m. točno ob 9 uri zvečer v društveni sobi (Via Stadion št. 19). Poživljamo tem potom še jedenkrat vso brate Sokole, da se v kolikor mogoče mnogobrojuem številu udeleže občnega zbor«. Z bratskim „N a z d a r!" Odbor. Pevsko društvo „Slava' pri sv. Mariji Magdaleni spodnji imelo je v nedeljo dne 13. maja predpoludne svoj drugi redni občni zbor. V miuolem letu je imelo to društvo 47 pevcev, sedaj po občnem zboru pa so 4 odstopili od petja z namenom, da ostanejo društvu podporni udje. Tudi dobro, saj društvo potrebuje tudi podpornih udov. Dal Bog, da bi jih imelo mnogo! — Sklenilo se je, da društvo napravi letos svojo prvo veselico. — Predsednikom društva je bil zopet izvoljen gosp. Anton Miklavc; podpredsednikom Jožef Kobec; tajnikom Jožef Pregarc; blagajnikom Jožef Vovk ; odborniki: Mihael Toren, Franc Sugan, Anton Komar, Mihael Vekjet in Jožef Bjekev; namestniki: Dragotin Vekjet in'Anton Čok. Popoludne je imelo društvo svojo pevsko zabavo v .osmici« g. Jožefa Kureta. Zabave so"se udeležili vsi pevci in mnogo drugega domačega občinstva. Vladala sta obče veselje in zadovoljuost. V Sežani je imela tamkajšnja moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pred kratkim občni zbor. Ta podružnica napreduje vrlo. Postala je v prv. m letu svojega obstanku pokroviteljica in nabira že za drugokrotno pokroviteljstvo; iiua 2 ustanovnika in 57 letnikov ler je odposlala vodstvu lfi9 gld. 75 kr. V odbor so bili voljeni: I)r. Rjbaf, pred-s« dnik, M. Kante, predsednika namestnik, A Kosovel, tajnik, Jan. Renčelj, blHgajuik, Rožič, Stolfa in V. Bregelj. — Prav tam se je v nedeljo listano-ilo gasilno društvo. Zan'manje med Ui I u leniči in mladimi možmi se kuže veliko, kajti zglasilo so je že ktikih 50 iz-vrševalnih udov ; podpornika so pa dobi v vsaki hiši, društvo bo torej tudi materijalno zagotovljeno, Oasilnico je kupila občina. Hvala ji in vsa čnst ! V odbor so volili zburovatci sposubne moči, vsak oddelek za se, vsa skup-šeii-B pn je volila načelnikom: I)r. Rvbera nam.: M. Ksnte-ta, tajnikom: A. Kosovel-a, blag. : V. Preglja in A. Bekur-ja. Prekorist-netnu društvu želimo obilo sreče in vspeha pri podjetju I Iz Podgrada se nam piše: Občani Pod-grajski že dolgo niso bili tako veseli in zadovoljni, kakor danes. Sode m n a j s t o leto že bili so brez duhovnega pastirja. Danes razširila se je kakor blisk novica, da je č. g. A n t o n š t e m b e r g e r imenovan za Podgrad, iu možje prihajali so po vrsti k g. županu povpraševat, je-li resnica, da dobi Podgrad zopet duhovnega in še tako izvrstnega. Zahvaljevali so se g. županu, da je premagal velike ovire, a ob enem obsojali grdo hujskanje in zapeljevanje, katero se vrši v zadnjem času po naši občini. Prva misel bila je na novo cerkev, katero zidati v Podgradn je skleneno že dosti let. Gtr. duhovnik in župan odloČila sta se za najlepši prostor, ki je pa lastnina gospe Privrel-Božičeve. A ta gospa jima je precej in z veseljem izjavila, da daruje svoj travnik v to svrho. Hvala jej! In še drugo veselo novico prinesla sta ta dva gospoda v vas. Včeraj je bil zbran v Materiji odbor naše gospodarske zadruge. Pri tej priliki sprožil je naš župan g. Jenko zopet misel o ustanovljenju okrajne posojilnice i n hranilnic e, o kateri je govoril že pred 11 leti na taboru v Brezovici, za katero misel se je potem vedno zanimal iu tudi pravila pripravil. A izvršiti ni mogel svojega namena zaradi pomanjkanja delavnih in zvedenih močij. Minulo nedeljo pa je z vsem zadovoljstvom naglašal, da treba posojilnico ustanoviti zdaj, ko pride v Podgrad tako izvrstna moč, kakor je g. Stemberger, kateri je ob enem obljubil sodelovati. Navzoči naprosili so precej r> gospodov, da pregledajo pravila, katera je sestavil g. Jenko in jih predlože c. kr. dež. sodišču. Tako je torej smatrati posojilnico in hranilnico kot ustanovljeno, zavod, kateri bo velike koristi, kateri bo rešil marsikaterega kmeta iz zadrege iu ga ob enem obvaroval one odvisnosti, katero brezvestni ljudje mnogokrat na naj nesramnejši način zlorabljajo v svoje nečiste namene. Pravila naie kmetijske družbe potrjena Iz podnje okolice se nam piše: Danes bila mi je dana prilika pri namestiiištvu se osobno prepričati, da so pravila naše „Kmetijske iu vrtnarske družbe* potrjena. — Občni zbor sklical se bode o pravem času ter se o tem naznani v „Edinosti". Med tem se bode vršilo upisovanje udov itd. — Prvi korak je tedaj storjen. Rodoljube po okolici iu mestu, posebno pa člane začasnega odbora pa čaka „delo" v pravem pomenu besede! — Pokazati moramo, da nam je bila lastna kmetijska družba res prepotrebna, ako pokažemo, da se znamo brigati za nje obstoj. Zatorej: „Bog i sreča junačka!* „Obče delavsko izobraževalno prava-varstveno in podporno društvo" bode imelo v uedeljo dne 27. t. in. o b 5. u r i po p. v gostilni „Guotnno* ViaGiuliani pri Sv. Jakobu občni zbor. Ciani so naprošeni skrbeti za obilno udeležbo. Odbor. Javna dela. Zi nadaljevanj o pokrivanja potoka v ulici Sette Fontane sklenila je občinska uprava oddati dotično delo na javni družbi. Stroški ao proručunjeui z nakupom potrebo« ga zemljišča vred na gld. 11557*50. Za ra/širjenje ulic.! R»ool pri domobranaki vojašnic , kaka 2 metra na dolgo, določila je, občinska uprava strošek 350 gld. Važna Iznajdba za železnice. Avstrijski inženir Božidar Langer, službujoč pri severno-zapadni železnici, iznašel je stroj, ki popol- noma požira dim. T.i stroj je jako majhen po svoji obliki in se more pričvrstiti na vsak kotel. Na severno-zapadni železnici imajo v se lokomotive pri brzovlakili ta stroj, istotako razne lokomotive pri dunajski lokalni železnici v mestu in tudi v Hosni-Hercegovini, ter na ojrrski državni železnici so ga pričeli uvajati. Nova iznajdba je velike važnosti ne le iz zdravstvenih obzirov, ker /.operni diin kvari zdravje kurilcetn in strojevodjem, ampak v dimu požge se vsa tvarina, ki more Se goreti in s tem se prihrani do 2i>"„ oglja. — Te dni odpeljal se je inženir L-iuper 1. raznimi povabljenimi gostmi z Dunaju s posebnim vlakom po severno-zapadni železnici, da dokaže povabljenim vrednost svoje iznajdbe. Vse je radovedno gledalo na dimnik lokomotive in res ui bilo videti o dimu uiti sledu, Že se je vožnja bližala koncu, ko je kar naenkrat zavil gost dim izletnike. OBiip-neli in na pol zadušeni pogledali so se kaš-ljaje. Že so mislili, da se je pokvaril „stroj, ki žre dim", ko je naenkrat pojenjal dim. Med splošnim smehom raztolmačil je izletnikom inženir Langer vzrok te prikazni. On je bil namreč navlašč za nekoliko trenotkov zaprečil delovanje svojega stroja, da dokaže svojim spremljevalcem, kako prijetna bi bila vožnja v gostem dimu, ako ne bi njegov stroj „pohrustal* nadležen dim. Poskuien samomor 31letni težak Josip Fsbbro, „tuiiujoč v ui ci M.-dia h*'. 17, h tel se j* minoli torek utr<>viti s terpentmotu m petroljem. Prihitevšemu zdravniku iz zdravil ške postaje posrečilo ne je tr p* četnu izprati želodec in ga apraviti iz nevarnosti, potem ga ju poslal v bolnišnico. Fabbra d<a korak*, kajti sir mak bil je že dalje časti bolan, da ni mo^el zs»|užiti ničesar, a ima ženo in četvero ot.dk. Večkrat že se je bil izjavil, da konča šiloma svoje življenje. ftesreča v Povirju. Dne 22. t. m. raz-počil se je v Povirju pri Sežani nenadoma nek podkop (mina) in zdrobil blizu tam delujočemu 75letnemu dninarju Andreju Risi levo roko. Odpeljali so ga naglo v tržaAko bolnišnico, kjer so mu tnorali odžagati roko. Zajeta ljubimca. V torek popoludne prijeli a.t policijski Hgentj« ua tukajšnjem kolodvoru južno železnice 24Muega Leopolda S., učitelja v Lin d aru in 18letno Marijo R. iz Promonture, baš ko sta se hotela odpeljati preti Italiji. Zaprli ao ju vsled brzojavke, prišle semkaj ud magistrata v Pulju, ker je učitelj jednostavno pobegnil n avrjo golobico, ker nje ntariši niso dovolili, da jo pnroči. Najden novorojenec. O tej stvari, katero smo priobčili pod gornjim naslovom v večernem izdanju z dno 22 t, m., doznamo, da jo dobil nadzornik polic, agentov g. Nucič pismo, v kateri m se mu je ovadilo, da je bil na pokopališču pri sv. Ani na tem in tem kraju nek spočvtek moškega spola skrivaj pokopan. Vslod tega pisma šla *ta na pokopališče pol, ofic. i?. Piisquuli in g. Nucič, kjer sta reu našla na določenem kraju zakopano škatljo, v kateri je bil zamotan spočetek. Na to so poklicali zdravniško-sodnijsko komisijo, katera jo napis«]« zapisnik o atvari in izročila h poč tek zdravniku dr. Xydia«u v preiskovanje. — Pozneje so pozvali na policijsko ravnateljstvo udovo Klotildo Pr., stannjočo v ul ci Madoiinina in njo poatrožn:co. Tam so j,t izprašali in potein odpeljali na sodišče, kjer ja je z nova z.islišul sodnik g. Ropele. Obe ženski pustili so začasno na prostem. Sodnijsko. Kakor smo bili sporočili o svojem času, nastanila se je bila dne 21. septembra min. leta tolpa ciganov na zemljišču posestnika ValentinčiČav Barkovljah. Ker so cigani kurili, in se je posestnik bal požarja, pozval je cigane, da naj sc spravijo z njegove zemlje, V odgovor grozili so se mu cigani s samokresi in noži, da je moral Va-lentinčič pobegniti, pred prišedšim orožnikom pa so cigani odnesli pete. Le njih vodjo Antona Mayerja je orožnik ujel in ga izročil sodišču, kjer je bil Mayer obsojen pozneje ua G mesecev težke ječe. Dne 30. marca t. I zasačili so v Bazovici dva druga cigana iste zadruge, brata Anton in Šime Helil, katera sta dobila dnu 22. t, m. pod tukajšnjim sodiščem, zaradi nevarnega pretenja, vsak po štiri mesece težke ječe. — 2". letni dninar Anton ('olonnello dobil je zaradi tatvine 10 mesecev ječe. Isti bil je namreč vkradel dne I I. marca t: 1. v družbi z drugimi neznanimi tatovi v novem pristanišču okolo 50 kg. kave vredne kakih 70 gold. To je .videl 15-letni Andrej Geržel iz Trata, katerega je Colon-nello podkupil z nekoliko kave, da bi molčal. Deček je bil prodal dotično kavo za 37 nvč., po vrhu pa je dobil še a meseca ječe. Policijsko. Izvoičoku Alojzija Bertoiu ukradel je po noči na včeraj neznan tac v neki kavarni v ulici Torrente »rebrno iepno uro z verižico vred, vredno akapno kakih 14 goldinarjev. Koledar. Jntri (25.): Urban (Vrban) papež. — Poloa luna. — Soluce iside ob 4. ari 24. min., zatoni ob 7. uri 31 min. — Toplota včeraj: ob 7. ari zjutraj 14 5 stop., ob 2. pop. 18 atop. Književnost. Kamnik. Zemljeptnuo-z^odovinski opi«. Sestavil Ljudevit Stias»iy. V Ljubljani 1894. D'lnl in založil Ljudevit Stiasny. Tiskala Ign. pl. Kl«inmayr in Fed. Bamborg, Str. 175 v 8°. C 'iia ukusno vezani knjigi for. 1 20 po poŠti for, 1*25. — Kuj g« jo razdeljena na VI. poglavij : 1. Zemljepisni obraz, 2. Zgodovina mosta, 3. Zgodovina fare in cerkvA, 4. Zgodovina šolo, 5. Pravljice in pripovodke, 6. Glasoviti Ksmničani. Dodana je ie »loven-■ka prisega izza leta 1735., ki se uabaja v mestnem arhivu Kamniikea. V berilo je uvrštenih mnogo lepih podobic iz dela „Iub Gobietu der Steiner Bahn". Knjiga je jako lična in vse hvale vredna, kor objavlja mnogo netiskanih lokalnih zgodovinskih podatkov. Dobiva se pri izdajatelju v Kamniku in Vpri tvrdki Ign. pl. Kleinmayer in Fud. Bamberg v Ljubljani. Jana Amosa Komenskega „Didaktika*, prave! Jernej Ravnikar, nadučitolj. Pedagogiko knjižnice I. zvezek. Izdaja .Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". 1893. Knji-gotiskarna R. Miličeva. Str. 255 v 8.0. — Komenskega .Didaktika" je vsem pravita pedagogom tako znana, da bi bilo prav no potrebno omeniti še kojo besedico o njej, prevod pa je gladek in čist. H tem delom g. prelttgntelj ni le vstregil slovenskim vzgajal* com in puspeiiteljem narodne prosvete, ampak postavil jo tudi dostojen spomenik Komen-sketnu prigodom 300 letnice rojstva slavnega tega pedagoga. To nam povč g. prelagatelj sam v predgovora: .Mislim, da bi se slovenski učitelji tega velioega slovanskega pedagoga ne mogli bolje in dostojneje spominjati, ako ga proslavljamo a onim delom, ki {e temeljni kamen vsej novi, razumni in napredni pedagogiki". Najnovejše vesti. Dunaj 93. (Poslanska zbornica). Posl. Bartoli govoril je o razmerah sodoijsko uprave na Primorskem. Povdarjal je, da je opravi jako ikodljivo, ako so pted sodiščem ravnopravni italijanski, nemški, slovenski in hrvatski jezik in zahteval, da bfldi jedini uradui jezik pri sodiščih na Primorskem Italijanski, Napadal je poslanca dr. Ltginjo zaradi dej« stev, katera »o provzročila kazensko postopanje v Kašteliru, očital sodiščem atrankar-stvo v prid Slovanom ter naprosil ministra, da naj ukrene potrebno v varstvo Italijanov pred sodiščem. Ounaj 23. Poslanec Kaiser je prejel grozilno pismo radi svoje interpelacije o zavarovalni družbi „Riunioiie Adriatica di Si-cuitiV. Zapuščajočega danes zjutraj svoje stanovanji*, napadla sta ga dva v Karolinen-gasse s pasjimi biči. Poslanec Kaiser je mogel odvrniti udarec. Jeden napadalcev je nbežal, drugega, nekega zavarovalnega uradnika z imenom Adolf Pollitžer, so zaprli in izročili deželnemu sodišču. Beligrad 23. Državni svčt pod vodstvom predsednika Kriatiča predstavil so je danoB korporativno kralju in potem tudi Milanu. Tu in po deieli vlada popolen mir. Po mnogih krajih slavili so proklamacijo kraljevo s posebnim slavnostim. Kralj in vlada sta vspre-jela mnogo čostilnih brzojavk. (Tem oficijoz-nim poročilom naj le veruje kdor hoče. Vladni brzojav govori lehko tako samozavestno, ko druga poročila ne smejo iz dežele, ali v malo dneh budemo čuli drugo pesem. Ur) Btlkarost 22. Narodni praznik praznovali so daucs svečaiu. Mesto je vzistavah. Kralj odpotuje jutri v Bruselj. Pariz 23. (Ministerstvo Perier je padlo.) V včerajšnji seji poslanske komoro vprašal je posl. Salis po vzroku, zakaj so železniške družbe zabranile svojim službenikom dopust da b» se mogli vdeleiiti shoda o si a dal stih železniških delavcev. Mini*t<-r /a j »mi a dnU je odgovoril, da vlado ne more vplivati na železniške družbe, da pa vlada ne more d<>. pustiti službenikom pri državnih železnicah, da si snujejo »voje sindakate, ker so državni uradniki. Ker je zbornica vsprejela z 251 proti 228 glasovi dnevni red poslanca de Rasnela, po katerem se vlada pczivlj*, da mora ona naBtojati, da n» zakoni o osnovanja sindakatov vršo posebno pri državnih železnicah, ostavili so ministri dvorano. Vsi ministri hočejo dati svojo ostavko. Trgovinski brzojavi. Suliapsšta. pionir« *n spomlad 0 78-6-79, za jesen 7 02 -7'04 Koruza za juli-avgu piMoku ,M • tilnik* iz vasi Otoščo v kat. občini D ilonjavus proti vasi Losioe-Sc. Vid na Vipavskem, napraviti je popolnoma nov zidan most in sedem podpornih zSdov. Delo cenjeno je na 359 f. 43 !:r. Zidarski podjetnik, kateri bi hotel prevzeti to delo, zglasiti se zna v 14 dneh pri iupaniji v Dolenjivasi, kjer se nahaja tudi stavbeni načrt in provdark stroškov. Žapcnstvo Dolenjavas pri Senožečah dne 14. msja 1894. OTVORITEV »snega Kopališča Buchler bodo v Aatrtak dna 84. I. m. Udova Adolfa Buchter. Teodor Slabaip •rabar V GORICI (G6rz) ulica Morelll 17 se priporoča preč. duhovščini sa napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpitka in medenine, kot: moit-Strane, knlihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrobrim in pozlatim. Da si zamorajo tudi menj premožne orkvo omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovfliii cenik franko. Pošilja vsako blago dobro sprav^eno in poštnine franko ! 8-24 Svoji k svojim! Po nsvnrjutno nizkih cenah vdobe so nova vsakovrstna KOLESA (bicukle) (Model 1894.) na openski novi cesti it. 18 blizo tovarno piva. Jamči so ca vsuko kolo 12 mesecov, kdor no sna voziti nauči se ga brezplačno. Pošilja so na dežolo in na vse kraje. Cene so: The favorite (. gld. 98-» .1. Gufthion gld. 108- -a a IV. pnevmatična gld. lfiO'— V. a 16 kg. g d 170 — Naumann'B Germania VII. 14 kg. gld. 230- -Naumnnn's Gerrannia je najboljše kolo na celem svetu, a v drugih krajih stane 200 gld. Gostilna „Alla Citta di Vienna" 1'iazza Canermu h. št. 2, (zruvon Tiskamo Dolenc) toči teran I. vrsti U prvih kletij i/. Kazolj in Avberja po 48 nč. litor, kakor tudi istrsko vino sproti in zu domaČo vporabo. — G r n i k o pivo, izvrBtnn kuhinja (italijanska in nomSka) po jako umestnih conah. — Priporoča so si. občinstvu (101) Ant. Brovedant. SVfin K SVniTM! 1 Gostilna „AIVAntico Morof 40 in rizlink po 4ft nč. liter, her t na kuhinju. — DrSeČ ur fetlti: . Rojak k rojaku", priporoča u prnlpieniii nbil obi,94 2 24 na debele in drobno G. B. ANGELI TRST Cono, Piazza ddle Legnu 1. Odlikovana tovarna fioplfiev. Vulika zaloga oljnatih {btrv, lastni izdelek. Lak za kočije /. Angležkega, iz Francije, Nomčiju itd. Volika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarju, po ugodnih conah. — Lesk za parkote in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrolcev kakor tudi romanjsko žveplo za ive-pljanje trt. 104-ss Tinct. capsici compos. (PA !N-EX PELLER) se prireja v Slchterjevl lekarni v Pragi (v *>iUfti odlikovane lekarne Prazmar^r v Tratn, P. Orande) občo poziiitno bolečine ublažujoče drgajanje, ilobiva so po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 7 a in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklonice kot pristno, ki so previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja r az p o i i I j a 1 n i e a: Richter s Apotheke s. Goldenen L6wen. 1 -- 44 „Tržaška Hranilnica" (Ckwa di Itis/tarmif) Triestina) Npr Bje mljet denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vnacoga zn >ska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 0—13. ure opoludnn. Ob nedeljah pa od 10 I a. ur-j opoludne. Obresti na knjižice........... Ftaiuje vsak dan ud » -12. ure opoludne. " Zneske do 100 gld. precej, preko 100 du 100) mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa 6 dni. Kukomptuje menjire domicilirane na tržuAkcm trgu po....... Z1/ *i Poeuju/e -a drž. papirje avstro-ogerske do 10 >0 gld po........4«/, ViSje zneske od 1000 do 6' 00 gld po 5'/, /, Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trrtu. Obresti po dog ivoru 8- -84 Trst, dne A. maja 1894. |C. kr. dvorna 1 Ivana Hizzana VIA CAVANA V TRSTO. [Podpisani nutuanja si. občinstvu, da je proviel go i oiuenjcuo lekarno od dedičev pnk. Benedotta Vlach-MiniuHsijn, priporočajoč se najtoploje in obljubljajoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami, Članom „Uelalskoga pedpornega društva* pa naznanja že posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati rocopto od njih v slučaju, »ko njim taksne društvena zdravnika predpiieta. Za slučajne iekarske potrebo so priporoča 101-«Q_Ivan Ml««aa. Zaloga piva pivovarne bratov Reininghaut v Steinftldu — Gradac pri 160 A. DEJAKD, junior, t TRSTU Visa dagll Artisti tft. t, zastopnik zs Primorsko, Dalmacijo In Lovant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroznauo steinfeldsko eksportno (Export), olujski (Mttrzen) in uleiano (l.ager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. LA FILIAL* delta BANCA UNION TRIEST6 s' ocoupa di tutto le operaaioiii di Banca e Cambio • Valute. a) Accetta vorsamenti in conto oorrente ab-buonando i' interesse annuo per baucoaote 3 • 0 con preavviso di & giorni 37.7, „ . 12 , A1/, n a 4 meii fisso 87. . . 8 , per Napoleoni 2 % con preavviso di 20 giorni «'/• - - . . 40 n »'/*. r , ,8 mesi » . » . , « . Sulle lettere di versamento attaalmente in circolazionc il nuovo tasso d' interesne entrerk in vigore u] 22. corr., rispettivamente 29. eorr. a suconria dol rispetivo preavviso. b) In banco giro abbuonando il lute-resse annao slno a qualunqun somma; proieva zioni Htno n IIur. 20.00* - a vista verso ohfequu; importi inaggiori pruavviso avanti lu B usu. c) Conteg^ia per tutti i versamonti futti in qual*ia«i ura «i' uiticio /a valuta del medenmo giorno. Assunifl pel propri voi-reutistl P inca»»o dei cOHti di p a;za, di cambiali per Triet*e, Vienna, liudapeat ed altri principali cittii; rila *a. Le Lettere di Peifno 4'/,7u osen t i da impoHta della Danca Proviuciale Ipotccar u dolla Crouy.il« a Slavnnla in Zaugbria. La Filialo della Bnttea Uniou accetta in cuitlodia verno una tenuissima tassa etru Hi di qui>lsiasi spucie, prccura l1 incasso del cuupons allu soadunza e !a veriflca dei titoii sor-toggiati. TrieHto, 17 uttobro 1H03. 1 12 Lastuik političuo društvo .Ed.uost" — fzdavatolj in o.l-ovorui urednik : Julij Alikota. — Tiska Tiskarnu Doleno v Trstu.